Govor, psihologija, terminologija. 327
Govor, psihologija, terminologija.
Karakteriologiška študija. (Nadaljevanje).
Ali z nemško mislijo se ne bo rodila slovenska beseda; zakaj kakor vsaka beseda tako je tudi slovenska h krati z mislijo porojena. (»Z mislijo se nam bo brž rodila tudi beseda« llešič 1). »Jezik je telo misli.« je dejal cel6 naučni minister Hartel (citiram po Tominšku), »ne njih obleka«. Za organiški razvoj misli treba torej organiškega razvoja njih telesa — jezika! Kakor miselska oblika ni enotna, tako ni enotna oblika jezikov, ampak ta oblika se spreminja od človeka do človeka, od roda do roda, in — od naroda do naroda. Jezikovna oblika pa ni samo v fleksiji in v stavku, ampak je tudi v glasniških skupinah, je v skupinah besed sploh (ne samo pri spregatvi in sklanjatvi), je v skupinah in razmerjih stavkov, je pred vsemvstavkovem za-početku, v načinu, kako in s katerega stališča se stavek (sod, misel) započne in pa kako (popolno ali nepopolno) se misel izrazi, ali bolj po skupnih sodih ali bolj po posameznih predstavah ali pojmih. Da, oblika je celo v posamezni besedi in j e v deblu! Tudi tukaj se združujeta vedno vsaj po dva elementa hkrati po skupni vezi, in prav po navadnih pravilih permutacije se lahko združita na en način in na drugi, ne v dvčh jezikih enako. — Potem pa za pojme ! Vsakdo ve in llešič sam to omeni večkrat v razpravi, da se ta jezik izraža bolj konkretno, ta bolj abstraktno, kakor pač njega razvoj  nanese.^) —
') Tule treba dregniti ob pasus: »Slovan ne ljubi golih oblik«. Ali jih res ne ljubi, golih oblik, Slovan? Kaj so te gole oblike? Poglejmo, llešič pravi: »Ko zahtevamo debloslovje, nam gre za vsebino, snov jezika; to je torej realistiška smer, ki se prilega naši dobi. Poezija se je že močno otresla preokornih spon oblike, in vsebina ji je nad obliko. Ali naj jezik, nje zvesti sluga, zaostaja? S to zahtevo ustrezamo duhu slovanskemu. Slovan ne ljubi golih oblik, marveč išče povsod vsebine; ta mu redi fantazijo in čuvstvo. Slovan je zdrav realist . . . Kadar dobimo vsebino svojega jezika v oblast, preneha morebiti marsikak nedostatek . . . Kadar bomo jasno zrli vsebino svojega jezika, njega podobe (!), se nam bo z mislijo brž rodila tudi beseda (!) . . .«
Pojem »realistiško« imamo tukaj razumeti za vsebinsko, snovno; in vse kar ni snov, je oblika. Oblika pa, kakor smo že rekli, se ne da zavreči: neko obliko mora vsaka snov imeti. Katera je tedaj tista, ki jo naj perho-
328 Govor, psihologija, terminologija.
Vseskozi torej vidimo, da je oblika tisto, česar nam je treba. Ali nas torej debloslovje reši? Tudi debloslovje, prav tako ko vsak drug del slovenskega jezikoslovja ; saj je v korenu in deblu slovenski jezik prav tako samobiten in samorasel, ko v drugih izrazih. In celo veliko duha slovenskega jezika je v njih, in če pomene korenov in debel preiščemo prav fino psihologiško in logiško s posebnim pogledom na karakteriologijo, bi morda zalotili v njih bitju odsev vse »narodne ekonomije« jezikovnega genija, morda celo duh slovenskega jezika »in nucel« To povdarjam
resciramo? Ker slovniške oblike po ožjem pomenu besede (t. j. glaso-slovnih pravil in pravil fleksije) seve ne moremo zavreči, ostane oblika stavka. Ko pa tudi slovenske in slovanske sintakse ne gre, da bi zavrgel, morda spričo tega, ker je nismo zadosti gojili, moramo po analogijah, ki jih llešič citira s poezijo, fantazijo in čuvstvom, na misli imeti le frazo, slog in abstrakte. Fraze izraza) po širjem pomenu besede — nje llešič ne more zametavati; brez nje ne bi bilo jezika (glej spredaj); fraze po ožjem pomenu so okoreneli izrazi, tudi ti so potrebni (»duševna glavnica!«); le kadar se rabijo po vsaki ceni, imamo frazo po slabem pomenu. To frazo llešič gotovo zameče, kadar pravi, da Slovan išče povsod vsebine; to je popolnoma po pameti rečeno, ali se tiče bolj individualne plitvosti ko splošnosti. Pravih fraz ni preganjati, ampak šele gojiti jih je treba; ž njimi si pridobimo s čim več s tem boljšega orodja, pravih jezikovnih potov za pravilno, organiško gojenje in razvijanje misli. — Prav tista je pri slogu: nek slog mora biti. Kaj pa je slog? Slog je to na majhno, kar je narodni jezikovni genij na veliko. »Narod nad pesnikom, ne pesnik nad narodom«, taka je deviza Cankarjeva in vseh pravih pesnikov, mojstrov jezika: slog posameznikov se mora stekati v slog naroda; le v njegovih mejah sme uspevati slog posameznikov (NB! Govorim o slogu, ne o vsebini!) Zato imamo tako malo dobrih stilistov, ker narodnega sloga še nismo dotrdili. — Sloga pa je duševnemu delavcu treba kot kruha telesnemu; in omledna so večkrat dela naših pisateljev samo zato, ker nimajo pravega sloga; narodnega nočejo ali ne znajo, tujega ne morejo; in tako lomijo tujemu tiču perje in ga nabadajo na ubogo slovensko telo, da ni njih jezik ne tič ne miš. — Sloga nam je torej tudi treba.
Je pa še tretja tvorba jezika, ki jo llešič morda šteje za obliko, ker ni realne, snovne vsebine: abstraktne besede. — Ne verjamem, da bi se kdo hotel abstraktov lotiti pa bi rekel, da so konkreta bolj vsebinska, torej bolj slovanska! Slovanska so res bolj, ali zakaj? Zato, ker so slovanska narečja bolj zaostala: ali, da bodi zato tem narečjem sojeno ostati na tisti stopnji koder so, tega Bog vari! »Die Tendenz unserer lite-rarischen Tatigkeit ist . . . unsere Muttersprache zu kultivieren!« S tem smo si edini. Ta kultura pač ne bodi zunanja, ampak naj bo notranja: iz sebe se razvij! Iz nemške kulture in drugih naj le jemlje, ali ne obleke in
Govor, psihologija, terminologija. 329
navlake, atome kulturne naj srka, in tuja misel naj bo šele snov, ki jo jezik obdelaj in si iz nje hrane šele pribavi. Tudi slovenski abstrakti ji ne bodo odpali, imela jih bo; ali ti abstrakti bodo narejeni po drugih potih ko nemški. — Da se nekoliko pomudimo pri tej točki; imenitna je ne le na sploh, ampak še posebno za našo reč, zakaj namen tega spisa je prav ta, da razvijemo program ali vsaj nasvetujemo pot, kako se dokopati do svojih terminov. Termini pa so izvečine abstraktni izrazi.
Ako pogledamo psihologiško tvorbo abstraktov, kakor jo je Wundt razvil v svojem, lahko rečem da epohalnem delu, pa vidimo, da je več potov, ki drže do njih. Jezik je sploh tvorba, ki se je z vseh mogočih duševnih strani razvijala in ki ima to svojstvo, da se produkti razvivši se z vseh teh strani, strnejo kar sami po sebi v organsko celoto, podobno organski celoti kateregakoli živega bitja (VVundtova ideja). Seveda morajo biti oni posamezni produkti sami organskega postanka in pokolenja, na kar že zdaj opozarjam. — Tako je tudi tvorba abstraktov v jeziku nekaj, kar s'e razvija samo po sebi v vseh jezikih, kolikor jih je Bog dal, v vsakem, seve, po svoje, in v enem prej v drugem poslej, kakor nanese hitrejše ali poznejše razvijanje jezikovo. Wundt v svojem kratkem pa izbornem pregledu jezikov po načinu jezikovnega mišljenja loči dve stopnji na prehodu iz konkretnega v abstraktno mišljenje: stopnjo razvrščevanja v skupine predmetov in dejanj (stanja) po skupnih svojstvih p. žival — klassifizierendes Denken, in stopnjo skupljanja onih svojstev samih, v skupne pojmove p. življenje — generalisierendes Denken; ti skupni ali skupljevani pojmovi tedaj izražajo v besedi tista skupna znamenja, ki so lastna predmetom, lastnostim in dejanjem (stanju) v prejšnji stopnji po skupinah razvrščenim. Ti šele so prav pravi abstrakti, oni so po večjem zastopani v deblih kot takih in v verbalnih nominih : participih, infinitivih, supinih (cf. W. V. 11. s. 415—419). — Poglaviten pripomoček za pretvarjanje kon-kretov na abstrakte je v tistem razkrajanju glagola (glagol kakor povsod, tako je tudi tukaj odločilni faktor za jezikovni razvoj), ki ga imenujemo analitiško stopnjo v razvoju jezikov: p. amavi — ego habeo amatum, j'ai aime (cit. po Wundtu). V slovenščini postavim ni »bombikanje« nič drugega ko analitiško razkrajanje futurne oblike, n. pr. bom prišel = pridem — prav tako, kakor v preteklem času, kjer se je oblika v vseh
navzlic Wundtovenau izreku, poleg katerega glasjeter pojmovi (= pomeni) in njih razvoj z duševno, notranjo stranjo jezika nimajo tolikega stika, ali pa vsaj ne toliko direktnega (Wundt pravi:
». . . Hiernach steht der Begriff der inneren (Sprachform) in unmittelbarer Beziehung zu dem (Begriffe) der auBeren Sprachform. Denn unter der ersteren, der inneren (Sprachform) kann man nur die psychischen Motive verstehen, \velche die letztere (die aufiere Sprachform) als ihre Wirkung hervorbringen. — Von allem dem, was der AuBenseite der Sprache (i. e. der auBeren Sprachform) angehort, liegt nun die Lautform diesen psychischen Motiven verhaltnismafJig fern, oder sie ist mindestens blos durch indirekte
330 Govor, psihologija, terminologija.
Beziehungen mit ihr verbunden. Ahniich verhalt es sich nach der geistigen Seite hin mit dem Begriffsvorrat und den an ihn gebundenen Vor-gangen der Bedeutungsentvk^icklung. Indem diese das Gesammtbe\vusstsein einer redenden Gemeinschaft seinem gesammten Inhalte nach in sich schlieBen, bilden sie den geistigen Stoff der in Sprache geformt wird; ihm mu6 natiirlich die innere Sprachform im ailgemeinen adaequat sein, doch sind diese Beziehungen [wieder] indirekte. Begriffsvorrat und Bedeutungs-ent\vicklung sind letzte Bedingungen. nicht selbst unmittel-bare Ausdrucksmittel der inneren Sprachform. So bleiben als solche nur die Formen der VVortbildung und der Satzfiigung iibrig« (1. C. p. 408).
modernih jezikih že zdavna razkrojila: sem šel. S tem analitiškim razkrajanjem se loči pojem dotične glagolske oblike na več delov, ki so prej bili trdno strjeni; poslej se v obliki odločijo oseba, čas in dejanje, vsako na poseben pojem zase. Ko se tako izloči iz (skupne) glagolske oblike pojem »stanja« t. j. pravi glagolski pojem po navadi z zaznambo dotičnega časa vred v posebno patricipijalno, t. j. glagolniško tvorbo, postanejo spremljajoči glagoli biti, imeti (sein, haben, werden), ki se združujejo vsevprek z najrazličnejšimi pojmi stanja, bolj in bolj abstraktni, in to prav zato, ker se vsevprek in čedalje boli rabijo: zakaj spočetka se je njih konkretni pomen (imeti, biti - eksistirati) pač živo čutil. 3. oseba jednine glagola »biti« postane po taki splošni rabi celo tako abstraktna, da služi jako veliko samo za vez (primerjaj interesantni spor Tominšek ca. Bezjak o kopuli v »Popotniku« z leta 1906. Zmaga mora biti po vseh psiho-logiških principih Tominškova). — In tako je načet proces, ki je za govor velikanskega pomena: po rečenem zgledu in kajpada po zgledih, započetih h kratu še z drugih strani, se razkrajajo tudi druge skupne miselske tvorbe, prej imenovanim podobne, na podoben način, pridejo tvorbe po analogiji, (sekundarne tvorbe), in tako dobivamo vse polno abstratknih glagolov: iti (trikrat so šle volitve, ta poškodba gre v drugo vrsto. Kdaj greš v delo?), imeti (šivi nimajo toliko trpljenja.) imej mir, potrpljenje, ti bi bil imel priti, du hattest kommen sollen, voda ima stečno po ulicah, ima dobro rast.), dati (iz rok dati, daj si mir, ko mi ne daš ve re), staviti (postavimo reč[i]). V primerih, zdaj naštetih vidimo, da se dajo podčrtani izrazi takole nadomestiti: so šle volitve se je volilo; nimajo trpljenja . ne trpijo; imej mir miruj; imej potrpljenje potrpi; ima rast rase; ima stečno - - se steka (nimmt den Lauf); daj si mir — miruj, bodi miren; daš vere — veruješ; iz rok dati — izročiti. In kaj so izrazi: volitve, trpljenje, mir, potrpljenje, rast, stečna, vera, roke? Abstrakti! In kaj delamo, ako te izražamo s samimi »popolnimi« glagoli, t. j. z gl a go 1 i konkretne vsebine, in ne s sestavljenimi izrazi? Izražamo se konkretno namesto abstraktno! Konkretni izrazi, t. j. tukaj sami glagoli, imajo več vsebine, torej bi se morali po Ilešičevo favorizirati (in menda tudi po mnenju večine pisateljev stran To-minška, ki čisto prav in tudi iz drugih vzrokov prav omenja, ka je stara
Govor, psihologija, terminologija. 331
Ako so pa pojmovi rezultante govorskih procesov, potem se morajo v njih — kajpada v pomanjšani obliki — odsevati potje, po katerih so govorniški procesi tekli. Še posebno mora to tako biti pri pojmih, ki se rode s podobami, metaforami, metonimijami. Za razvoj pojmov, to pove Wundt sam, odločijo historiški kulturni procesi, torej mora biti zapopaden v pojmih, t. j. v pomenih in njih govorskih korelatih, v deblih in v vsem, kar je iz njih nastalo, kratka zgodovina duševnih svojstev dotičnega jezika. — In vendar niso debla in niso besede tisti
sicer trditev, da je slovenščina »per excellentiani jezik glagolov«, zato pa nič bolj resnična). Toda, če bi na silo ustavili proces, ki ga v onih izrazih vidimo, bi kruto prerezali slovenščini žilo, ki nam donese zna Bog koliko dobrega. Zakaj brez abstraktov ni duševnega, ni znanstvenega napredka! Gojiti nam je tedaj abstrakte, ne zatirati jih. — Abstraktni substantivi se narode prvič iz pridevnikov: hud — oba, grd — oba, čeden — ost; drugič iz glagolov: dar, kap, lov (1. der Fang, 2. die Fangflache (abstr.) fiir's (Dachtraufen- Gebirgs- etc.) wasser, 3. die Jagd), vest, nastop (Stauuber-schwemmung (abstr.), nastop (das Beziehen der Jagdstandplatze) delo, jelo, veda, vera, staja, prošnja; spovretek, pisanje (ne vem, zakaj ne bi bili giagoiniki na nje dobri cf. Babnik, ki se je tudi že zavzel za nje). Slovenščina kajpada za zdaj ne bo imela zadosti verbalnih (in adjektivnih) abstraktov; toda poudarim še enkrat: gojiti jih je treba; gojili pa jih bomo samo z gojitvijo organiških zvez, v katerih rasejo. Imamo pa še drugo vrsto abstraktov, ki smo jih do sedaj — iz golega logicizma popolnoma zanemarjali, dasi je že pred 40 leti Whitney poudarjal, da jezik lahko sirom bogati z novimi pojmi, ne da bi se po jezikovni snovi t. j. z besedami in oblikami pomnožil; to pa s tem, da se pomen posameznih besed in izrazov razširi ali pa poglobi (cf. Die Sprachwissenschaft W. D. Whitney's Vorlesungen Uber die Prinzipien der vergleichenden Sprach-forschung, bearbeitet von Dr. Jul. Jolly, Dozenten an der Universitat zu VVurzburg. Munchen Theodor Ackermann 1874).
Slovenec ima vse polno takih izrazov, v katerih konkretni pomen naravnost prehaja v abstraktnega p.: »Ali ima oko!« — Kaže, da slovenščina porablja posebno rada subjektivno izražanje za tako sprevajanje konkretov v abstrakta p.: Sodnija če gospodarja imeti, das (Vormund-schafts-jGerichtbestehtdarauf, dafi der Besitz nicht herrenlos sei. — Abstrakti se nadalje narode iz hipotaktiškega razmerja stavkov: navezani stavki (Nebensatze) se namreč lahko spremene v verbalne abstrakte, atributivno zvezane s subjektom navezanega stavka p.: ko je bila bitka zgubljena z zgubo bitke. Ni res, da bi se v slovenščini ne dala narejati taka razmerja, le to je, daje treba zbrati za tako operacijo pravih prepozicij, t. j. takih prepozicij, ki se s pomenom natanko strinjajo s konjunkcijo, katero nameščajo. To pa je reč, ki jej je treba posebnega odstavka, ki pride pozneje na vrsto; izrazi:
332 Govor, psihologija, terminologija.
»Za moje pameti nikdar, so \viel ich vveili ... — S to priliko, als da, \venn sich die Gelegenheit (ergab) — Blaga na preostajanje, so viel, dafl . . ti izrazi kažejo, da se navezani stavki tudi v slovenskem dajo pretvarjati v imenske atribute, ne samo nemški. Cf. zravno velikega blaga ubog bei grofiem Gute arm. Kopitar, Grammatik der slavischen Sprache ... pr. 275. (O materiji v. W. V. II p. 357 nstp., W. L. 1. p. 167—170). - Za pozneje si tudi prihranim še neko točko, ki o njej mislim, da pospešuje rast abstraktov. Tukaj naj še omenim, da gre med sprevajanje konkretnih izrazov na abstraktne še nek glagolski jezikoslovni pojav, ki je tudi tesno spojen s spre-vajanjem objektivnega izražanja na subjektivno: to je prehod z izražanja z glagoli, posebej za izražanje kakovosti dejanja (qualitas actionis) namenjeni, do izražanja, ki kakovost dejanja iz glagolov izloči in jo izrazi s posebnimi pripomočki. (Zdaj že do dobrega vidimo, kako sta zvezani abstraktno izražanje s subjektivnim! Zakaj že pri razpravljanju o tvorbi po-možnikov smo slutili to zvezo.«) Naši nedovršniki izražajo h krati s stanjem ali dejanjem tudi njiju kakovost, pa se že počasi nadomeščajo z dovršniki. In tu le opozarjam na pravdo Škrabec ca. Mencej o slovenskem »praesens effectivum; kadar Škrabec pravi, daje slovenščina, ako rabi za sedanjik dovršnike (»zahvalim« namesto »zahvaljujem« etc.) — najbrž naprednejša proti drugim slovanskim jezikom, ki rabijo nedovršnik, ima po psihologiških načelih do pičice prav (cf. W. V. II. 129—204).
Tako mislim je dokazano, da to troje »oblik«: namreč abstraktnost, slog in fraza, ni da bi zametal. Katero obliko llešič tedaj zameče ? Še bi lahko šteli za »obliko« uvrstitev besed in stavkov — Wort- und Satzfolge —, naglas in poudarek ter izgovor. Dokazali bomo pozneje, da se tudi te oblike človeškega govora ne dado zametavati. IVlislim, da je llešič menil s svojo trditvijo samo reči, da moramo Slovenci spoznavati debloslovje za to, da bomo imeli dovolj besed. Besed pa brez gojitve oblike — zveze zopet ne dobimo; besede so produkt govora, in pojmovi so cvet njegov! Stavek, izraz je prvina! Ako hočemo, da dobimo svoj produkt, moramo gojiti svoj govor, t. j. govoriti in pisati ga moramo. Kateri je ta govor? Ali književni? Saj temu hočemo pomagati šele na konja, torej ne ostane drugo, ko govoriti in pisati čisto, pravo, tedaj narodno slovenščino: služiti nam mora slovenski izraz in slovenski način izraza. Izraz in način izraza pa ni drugo ko oblika govora.
del jezikovnega organizma, ki nam ga je treba najprej gojiti, llešič sam pravi: ». . .besede je treba, ki jo (misel) izraža; ne najdem je, če nisem zrl vedno jasno in nazorno nje po m ena(!l!), ki je podoba sedanji moji misli. — Pomen besedi je vsebina jezika.« Rekli smo že in upam tudi dokazali, kolikor se antici-pando dokazati da, da »pomen besedi« sam po sebi n i vsebina jezika, ampak pomen besedi v njiti zvezi je vsebina jezika. Moti se torej,  kdor  misli, da bo  znal res jezik, ako bo znal
Govor, psihologija, terminologija. 333
pomene vseh besed, pa če doda še vse glasje, vso fleksijo, in še tisto sintakso, kar smosejedozdaj učili! In zakaj ne bo znal jezika? Prav zato, ker ne bo vedel pomena vsem besedam, ako se ne bo učil zveze!! Moderna pedagogika celo je sprevidela, da se je jezik do zdaj napak poučeval : (Prim. »Nemščina kot drugi deželni jezik. Dr. J. Bezjak.« v Pedagoškem Letopisu II.) dandanes se prične pouk jezika s stavkom, z izrazom, kakor se je delalo po takorečenih praktičnih slovnicah že zdavna (gl. metode Toussaint-Langenscheidt, Ahn, Ohlendorf, i. dr. Tudi Pečnikova slovenska slovnica za Nemce postopa tako). »Kakor razna kolesca in drugi deli ne tvorijo ure, dokler niso sestavljena v eno celoto tako, da se kolesce prijemlje kolesca, in kakor ura navzlic vsem umetalnim sestavinam ne gre, dokler ji nedostaje oživljajoče zmeti, ki žene stroj, tako skupina besed še ne tvori stavka, ako besede niso v medsebojnem ožjem razmerju, in tej besedni skupini nedostaje duše...«(Dr. J. Bezjak, v Pedag. Letop. III. p. 103). In Tominšek pritrdi : »V dosedanjih slovnicah so se razlagali deli in delci jezikovnega stroja; ali kako se stroj goni, temu se je moral priučiti vsak sam...« Dr. Jos. Tominšek, Popotnik 1906, str. 13. — Zdaj pa še to: Ali imamo vseh besed, ki jih včasih iščemo? Kako bom zrl pomen tistih besed, ki jih nimamo ? Gotovo po nemško, in — po nemško jo bom tudi skoval! V tem grmu je zajec! Jaz pravim: poiščimo ne samo debla, ampak sploh slovenskega izraza, slovensko pot poiščimo, ki po nji hodi naša misel, in beseda nam bo privržena! In Ilešič, ako je konse-kventen, bo ostal zvest sam sebi in bo iskal izraza tam, koder je : »v duševni glavnici !«
Ilešič čuti v jeziku pomanjkanje : kako to, da ne gre do konca? Da ostane na debloslovju, ki je res da krasen predmet raziskave? Zdrav realist je, biseri so kanili izpod njegovega peresa, in vendar —? Kod je vzrok?
V dveh točkah je. Prva je ta, da mu je beseda i n d i v i d i j, da mu je edini reprezentant logiških pojmov, ki je vreden in potreben kultiviranja: Miklošičeva šola tirana do kraja. Druga je pa tista točka, ki jo sam razjasni na str. 60. v brošuri:
Pa tudi možje, ki se intenzivno bavijo s siovanstvom, govore včasih besede kakor: Slovanski narodi so si edini v Evropi ustvarili vzorne knjižne
334 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
jezike, vzemši jih iz čistih (?) narečij, spoštujoč govorico naroda (?) To trditev bi kdo lahko tudi tako podprl: ...zgodovinski je dognana resnica, da se je slovanska demokracija pogosto prevrnila v anarhijo.
...V zgodovini niso bili navadno tisti narodi najmogočnejši in najtrajn ejši, ki so ohranili svoje plemenske posebnosti nedotaknjene, marveč oni, ki so se ali pomešali z drugimi narodi ali pa se učili od njih. Niti velika Ruska ni vzrastla iz samega slovanstva; trdnost so ji dali tuji vplivi, seveda priličeni (!) Tako se mi zdi, bo tudi koristno, ako se po zgledu zapadne Evrope v knjižnem jeziku ne bomo držali vsak le svojega narečja. Narava je lepa, a umetnost še lepša.« (Podčrtava! sem jaz.)
Zadnje besede povedo program llešičev, tudi če bi ga ne bil zgovoril v brošuri prav nič.
(Nadaljevanje pride.)