U redni àkl te uprmmlftkl prostori i M«7 S. Uwadale Af*. Offle« of Publication SWT South Uwnd.U Ave. Telophow, Rockw«|| 4904. glasilo slovenske narodne Chicagé, Ml., sobota, 15. januarja (January 15), 1927. «d ftr te-rtfc» lit, AK rf OH. », my, 4 - Jan. 14. ISIS. SuiMcriptioB »« oo Timé STEV.—NUMBER 12 leto-year xx. Senator j« v dolgem govoru dejal, da je sramota sa Ame riko kar počenja s malimi na rodi. Predlagal je, da m vlada umakne lete iz Nlka-ragve in dovoli, da ai nika ra g viški volUci aami izberejo predsednika. Washington, D. C., 14. Jan.- Senator Borah je včeraj, kot je napovedal prejšnji dan* obsodil Coolidge-Kelloggovo imperijali-atično politiko v Nikaragvi in Mehiki kot sramotno početje, k je grd madež za Združene drŽave. Rekel je, da naj ntša vlada j takoj umakne ameriške čete iz Nikaragve in da nikaragviške-mu ljudstvu na prosto voljo, da «i voli za ' predsednika kogar hoče. Borah je pobil trditev, da je bila akcija v Nikaragvi potrebna vsled Monroejeve doktri ne. Ta doktrina ni bila v nevarnosti, ker ni nobena evropska sila ogrožala Nikaragve. Govornik je nato kronologično sledi-dogodkom v Nikarakvi od leta 1909, odkar ameriške čete od xm& do časa vpadajo v to deželico v" Centralni Ameriki. Ameriška sramota datira od dnevs, ko je ameriški poslanik vodil revolucijo v Nikaragvi in priboril predsedniško čast sedanjemu Diazu, ki je bil prod tistem komi nebe ameriške kor-poracije. Diaz je potem dobil od nas posojilo in podpisati je moril pogodbo glede kanalskih rprsvic. To pogodb»*» _____________ vlada izsilila iz Nikaragve. Od tistega časa, celih trinajst let, hodijo ameriške čete neprestano taborit v Nikaragvo — in taborile bodo še sto let, ako ne dovolimo ejikrat Nikaragvičanom, da si sami volijo svojo vlado. Borah je silno žigosal Coolid-ga in Kellogga radi njunih za-vijalnih izgovorov in pretvez. Rekel je, da ameriška politika južno od nas je škandalozno iaperijalistilčna in nevredna ntše velike republike. Vsa naša politika z našimi sosedi na jugu «e vržLv znamenju bajonetov, v «znamenju brutalne sile in na-hruljevanja slabejših ljudstev. Debata v senatu se bo danes nadaljevala. Senatorji stare Kirde bodo odgovorili Borahu. Senator Lenroof iz Wisconsins je že včeraj skušal pobiti Bo-ftha, pa ni uspel. Ameriški klerikalci dali za poboje in požige Kolumbovi vitezi financirali vandalizem v sosednji republiki za "Kriata in olje." Mladoletni vodja pobi-jalcev in požigalcev, Capistran Garza, razglaša, da bo Mehika spet odprto polje za ameriške kapitaliste, kadar bo on predsednik. Odpravil bo delavske zakone in uUenil mehiške delavee v jarem izkoriščevalcev far »alllag et «poetel r.U .t pr^vkUd trn la etrtlea lie». AM U ImnciAVosTl DELA IZGUBO M ŽELEZNICAH Chicago. — Cikaška "Tribuna," ki je poslala svoje repórter-je v Mehiko, zdaj poroča dan za dnevom o "velikem pohodu katoliške revolucije," ki se je z geslom» "Viva Cristo Rey" (živel kralj Krist) razširila preko deset držav. "Revolucija" je izbruhnila pred desetimi dnevi. Začela bi se bila še prej, toda mehiški katoličani niso imeli denarja za orošje in municijo. Danes pa imajo dovolj denarja. Dobili so ga iz Združenih držav. Ameriška katoliška organizacija "Knights of Columbus" jim je dala milijon dolarjev na razpolago in preskrbela jih je s potrebščinami, ki so bile vtihotap-ljene čez mejo v Mehiko. Vodja "revolucije" Capistrano Garza, še vek, stpr komáj 28 let, no navdušen za Krista in uije. Garza se zdaj nahaja v Texasu, odkoder daje direkcije "revolucionarjem." Pred nekaj dnevi se je dal Garza razglasiti za provizoričnega predsednika." 'o mehiškem zskonu je sicer Še Jremald za to čast — star mora >iti najmanj 35 let — toda katoličani bodo itak pometli z vsemi zakoni, vrgli ustavo \ koš in oživeli v Mehiki blažene Diasove čase, ko so mehiški reskcijonar-j) in ameriški kapitalisti imeli v Mehiki največjo svobodo pod solncem. Program Garze ima seveda na )rvem mestu "versko svobodo", ci znači nadvlsdo hierarhije, nato pa "rešpekt do privatne lastnine." Garza naznanja, da zavrže sedanjo mehiško ustavo x>polnoma, pomete z vsemi de-avskimi zakoni in z vsemi pe- trolejskimi in agrarnimi posta vami, nakar sprejme nove, po katerih ne bo več nobenega prepira z Ameriko radi olja, rude in drugih naturnih zakladov. Ameriški magnatje, ki so f nancirali "katoliško revolucijo" z milijonom ali več milijoni dolarjev, bodo torej zelo po cen dobili milijarde dolarjev vredne naravne zaklade v Mehiki — če (£e. če!) se fant Garza kdaj u-sede na Callesovo mesto! Mežico City, 14. jan. — Tolpe klerikalnih fanatikov nadaljujejo z napadi na izolirane kraje in razdejavajo ter požigajo. Zvez-ne čete krepko lovijo malkonten-te in kjer pridejo v pesti vojaštvu, jih zadene »sumarična ka ' IV » ' "Excelsior" poroča, da je bilo pondeljek pet mladeničev, ne več kot 20 let starih, ubitih Leonu, kjer je bila udušena klerikalna vstaja. Drugih šes je bilo obešenih. V federalnem distriktu so čete ujele 16 vsta-šev in jih eksekutirale. General Ferrera poroča, da je bilo 40 fanatikpv ubitih včeraj Coculi. Vstaši so osvojili mesto in pobili lokalne uradnike. Nato }» prišla zvezna kavalerija in po veh urah boja so se fanatiki poda* " - •• Včeraj je bilo aretiranih na-daljnih 52 duhovnov, ki so se u-deležill nasilnih dejanj. Pojavile so se tudi protiame riške demonstracije. Narodn kongres dijakov je sprejel resolucijo, s katero prisezajo dijaki lojalnost vladi v mednarodni krizi in ostro obsojajo "severnega kolosusa" (Ameriko). DoolMgova premogovna mm piSP ÜP ;* Zbornični odsek je »zavrgel osnovo za preprečenje stavk, ka-ter» je pobijalo organizirano delavstvo. kanadski Žitni speku lantje napovedali vojNO kanadskim farmarjem. Najbolj v želodcu jim leži far-•narska tržna centrala. — 1'odvzeU so nalogo, da jo razbije jo. Winnipeg, Kanada. — Kanad-•kj žitni špekulantje, prekupče-in mešetarjl, organizirani g Northwest Grain Dealers so napovedali vojno far-farrti žitni tržni centrali. Spe-ku^ntje, meietarji in prekupci ¡^•jo. da jim tržna centrala de-* »tra^o konkurenco in da pobija njih biznls na glavo. •Na ta izbruh jeze špekulantov **Harjev in prekupcev odgo-V|r>«j .radniki farmarške žit-centrale, da je *eak f eni rale prejel sa bušelj JJ^ice v mesecu oktobru leta J*2' P« $1.45, medtem ko so ki «o prodali svojo r> žitnim špekulantom, ferjem In prekupcem, pre-i« »1.19 za bušetj pšeni-P'1 " izjavljajo uradniki. ^nVirji priznajo, da je na-' rmarake tržne centrale ve-"'iiši, da se postavi pšenica kot oni Ig ga Imajo žitni Waahinngton, D. C. — Načrt predsednika Coolidga za nov zakon, na podlagi katerega bi vlgda v bodoče preprečila stavke rudarjev in regulirale distribucijo premogs, Je bil 18. t. m. vržen v kož. Odsek poelanske zbornice za meddržavno trgovino je zavrgel Coolidgevo oenovo s 16 proti 6 glasovom. S tem je predloge ubita za čas sedanjega kongresnega zasedanja. Delavske unije so bile proti tej predlogi. Darrow bo branil kanadakega "Blasfemiks". Toronto. Ont. — Clarence Darrow iz Chicaga pride v Toronto in bo zagovarjal pred sodiščem Ernests Sterryja. ki je obtožen blasfemije po starem brltskem zakonu. špekulantje. mešetarjl in pre-Jnipei. Farmar j i ao tudi zadovoljni. Špekulantje, mešetarji in prekupci eo se odločili, ds na j prvo prično z obširno propagando v časopisu da omajejo farm a rs ko tržno centralo. Medtem, ko špekulantje. mešetarji in prekupci študiraj^ kako bi uničili farmarsko tržno centralo za I postavljanje pšenice ns svetov-ni trg, pa termarska tržna centrala pridobiva nove člane v Kanadi. Avstraliji. Argvntiniji in celo na Poljskem Velesili napovedujejo vojne v ŠangaJ« Tu ježem ci ne bodo dali kolonij Iz rok, kadar bo Sangs j oku piran. London, 14. jan. — "Daily Sketch" poroča, da so se vlade velesil dogovorile, da Kitajci ne smejo dobiti v#svoje roke kolo* ni j v Sangaju, kadar veliko prlstaniščno mesto pade v roke revolucionarjev. Angleške, meriške, francoske in japonske Čete bodo t*ran0e kolonije z vsemi silami, ki jih imajo na razpolago. Angleški in ameriški misijonarji s svojim osobjem vred— 400 po številu—so izpraznili provinco Szečuan. — V šangajski lulti se zdaj nahaja 68 inozemskih bojnih lsdij in 5000 mož. Albanci se paatajo proti I tali- Dunaj, 14. Jan. — Belgraduka "Politika" poroča, da ao U dni izbruhnili izgredi v Skadru proti vladi in Italijanom. Izgredniki so pretepli nekaj Italijanskih čaatnlkov in nabili plakate z napisom "Dol z Zogujemf Dol z I-talijoV Belgradu ae boje, da Muaaolini zdaj pošlje svoje četo v Albanijo, kar še bolj razpali Jugoelavljo. Kompanijaka unija ni uspela Snažen Je vosov* po kontrak torjlh ja pustilo yozove neea-nitarne. — Marala delavcev pada. : . • Chicago, IU. — lankrotna Železniška družba Chicago A Alton je uvedla za svoje delsvce v delavnican kompanijsko unijo. Mislila je, da napravi velik dobiček ako delavos prisili da postanejo člani kompanijske unije in jim tako plačuje nizko mezdo. Kompanija ni računila _ dejstvom da vssk dober delsvec ob prvi priliki pusti podjetniks, ki slabo plačuje. Posledice tudi pri tej kompanijl niso Izostale. Njeni vozovi, lokomotive in druga oprema vedno bolj hitro razpada, kolikor bolj se družba drži kompanijske unije. Nezmožni delavci pač niso še nikdar izvršili dobrega dela« Uslužbenci rodijo, da kompanija stori še ko-rsk dslje in odda vsa popravils kontraktorjpm. »To ae najbrž igodi že spomladi.. Kompanija je še izročila či-ičenje voz kontraktorjem, ki eo •nislili, da opimvijo delo z delav-Ji, ki bodo delali skoraj zastonj. Posledica tega ja, da se delavci hitro menjajo in da so potniiki vozovi precej nesanitarnl. Pred stavko lata 1922 so šo-lezniške družbe oddajale delo kontraktorjem, da so izpodjsds-le organizacije fslezniških dedcev. Tako podetje se ja izka-zalo za nealtenonišno. Kjer je meddržavna* kofcsijV uvedla preiskavo, povsod je pronašla, ia so popravila stala dvakrat do trikršt tolike, kakor če bi bila zvršena v domačih delavnicah. Taktika sedanjega ravnatelj stva Chicago A Alton železnico je povzročila, da je padla morala delavcev. 2elezniška družba se irdovratno brani priznati unijo. dasiravno 85 odstotkov de-avcev pripada k uniji. Družba odteguje še vedno uslužbencem prispevke za kompanijs^ unijo, dasiravno tega ne želi skoraj 99 odstotkov njenih delavcev. Število vos, ki potrebujejo ve-ikega popravila se množi na železnici, ker se pošiljajo v popravilo le* lahko poškodovani vozovJ. Ako je voz zaznamovan za veliko popravilo, tedaj ga u-eddelavec pošlje dalje, da taco navidezno zniža )>opravlJaln< stroške. Neunijski rudarji v dragem £ distriktu Peiine zastavkali " Znižali so jim že tako beraške mezde. — Kompanijaka poli-dja je aeveda na delu.-. Kompanlje jim delajo še dru ge obljube. Cresson, Pa. — V drugem di> striktu so zastsvksli neunijski rudarji pri petih kompanijah, ko ao kompanlje naznanile, ds bodo znižale mezdo, ki je že tako padla na lestvico izta leta 1917. Znižanje mezde pod to lestvico pomeni, ds morajo rudarji delati* pri tem pa s svoji, mi družinami vred počasi umirati lakote. Kompsnljè niso nič obvestile rudarje, ds nsmers-vsjo znižati mezdo, ampsk zni-žsle so mezdo ksr čez noč. To je ns neunijske rudarje napravilo tak učinek, da jih je takoj zaatavkalo okoli šest sto in da se pričakuje, da zastavkajo rudarji tudi v bližnjih premogovnikih. Premogovniki Jackson, Big Ben, Hughes in Commercial so prizadeti. RudsrsHa organizacija se je pričela zanimati za položaj v premogovnikih Beaverdale, Portage in Bens Creek in proglssi stavko. William Welsh, člsn distriktnega odbora je dospel iz Naty-Glova in je organiziral ru darje v rudarski orgsnizselji. Kompanijske policija nagovarja atsvksrje, ds se naj vrne Jo na delo. Hughes Coal kompanija je poslsls svojegs ss ttopnika, ki je izjavil, da kompanija vzpostsv! jacksonvillsko lestvico toda bres priznsnjs pogodbe in unije. Ns to je zs •topnlk zagrozil rudarjem, Če se ne vrnejo ns delo, ds bo kom-psnljs zaprla premogovnik. Kompanijskl sastopnik pa no pove rudarjem, kako bodo on prisilili kompsnijo, ds bo plsče vsls Jacksonvillsko leatvieo, ako kompsnljs ne msrs podpisat pogodbe in priznati unije. In ker tega kompanijskl sastopnik ni povedsl, so se rudarji odločili, da ostanejo na stavki, dokler ne zmagajo. Kompanijl mora it trda za naročila, kadar prlhsjs s takimi obljubami. ODJETNIKI NE IAJ0 VARSTVENIH NAPRAV Muneolini razpuetil jialoliške deške orgaalzacije. Rim. 14. jan. — Muaaollnl je ukazal raspuatiti katolišlus akevtske organizacije za dečke v vseh meetib lUlije. ki imajo manj kot 20/100 prebivalcev. Svoj odlok Je pojasnil, da faši-stovska deška organizacija "Ba-lilla" ne sme imeti tekmeca. obnašanje ------------- richardson a--------- NO V PRAVO LUČ. §v»t je prepričan, da je Mooaey nedolžen. Chicago, III. ~ "Vaši prijate-ji obžalujejo način, po katerem jle Yavnal / governer Richardson z vašo peticijo za pomiloščenje," | čita brzojavka, ki sta jo odposlala John Fltzpatrick in Edward Nockelar predsednik in tajnik Cikaške delavske fede racije Tom Mooneyju v šent-cventinako Ječo. "Svat je prepričan, da so vas poslali na pod-agi krivega pričanja v ječo." Mooney je v ječi že vač ko deset 14. Najprvo ja bil obso-; en na amrt in nato pomlloščen dosmrtno Ječo zaradi bombne eksplozije ob času pohods za vojno prlprsvljanje Devet porotnikov še živi, ki so spoznali Mooneyja krivim. Od teh de-vetih porotnikov jih je osem priporočilo govemerju. da po-milosti Mooneyja, ker so prepričani, da je bil Moonejr spoznan krivim na podlagi krivegs pričanja. Mooney ni vpražal governerja za paroliranje, ampak je poslal peticijo za popolnoma pomilo ščenje. Američani okupirajo vea mesta v Nikaragvi Sacaaova vataja bo neusmiljeno skrušens. Is Wsahlngtona še poročajo, da Je Sacaaa pobegnil. Portorika bi rada posredovala. Waatalngta«,D.C, 14. jan.— Administracija prezre ljute napade v senatu na njeno početje in izvede do konca svojo akcijo Železne pesti v Nlksragvl, Vlada je odredile, ds mors biti Hbe-rlna vstaja v Nikaragvi skrušens in v ta namen ameriške čete okupirajo vss mesta v deželici, če bo trebe. Vlada predsedniks Dlaza mora ostati na površju In rebelna vlsds dr. Sscase mors Izginiti. Ameriški predstavniki v Ma-nagui so snoči brzo javili v Washington sledečo vest: "Dr. Juan B. Sacaaa, glava liberalne vlsde v Nikaragvi, je dsnes zs-puetll Puerto Babezss. Sscsss je «poznal, da je vpričo velike ameriške oborožene sile, ki je 4)sdls pp deželi, nemogoče nsds-IjevatI vstajo." Državni department pravi, da nima potrdila te vretl. Kan Joae, Koetarika, 14. Jan. —Kostariški liberalci in konser-vstivci ao izvolili odbor, ki ima delovati zs mir v Nikaragvi. Odbor Js Že speliral na predsednik s Jiminezs, naj posreduje med dr. Sacaso in Diazem. Pred-rednik je sporočil stvar nika-ragviškima strsnksms In Je baje prejel odgovor dr. Sacase, da «o Iberalci zadovoljni s posredovanjem. Waahlngton, D. 14. Jan. Državni Ujnlk Kellog je danss dejal, da administrscija še ne misli na diplomatski prelom z Mehiko. Mežico City, 14. Jan.—ftaenz, mehiški tajnk za zunanje stvari, je včeraj pobijal Izjavo Keiloge v senstu, da Je Mshika "sovjetska bszs na zapadnem kontinentu In da hoče ustvariti bolj* ševiško hegemonijo v latinski Ameriki." • "Mehiška vlada ni odgovorna za sklepe, ki Jih delajo komunistične organizacije v tujezem-atvu," Je rekel Saenz. "Naše sU-llšče glede boljševizms Je jasno označil predsednik Calles leta 1926, ko Je posvaril tretjo inter-nacijonalo, naj ne uključuje Me hike v svoj program gande." Ameriški kapitalisti Jrio (Mi Kanado - Mmotmmb V Kanadi Je tri milijarde do- lurjev Ig pol ameriškega ka * pitala naiošensga v podjetjih Moatreal, Kanada. — Po sad nji oceni imajo ameriški kapi Ullstl naloženih v kanadskih podjetjih U4olj pogoetoma, toda ne vem, za «oliko časa imam Progveto naročene. Ze dolgo ne delam stalno is enem prostoru. Zato pa ni-rsv nič zanj. Dima io vode je losti. Strelja lahko vsakdo ka-ar hoče. Za mrtvo delo ne pla-ajo nič. Na delo je treba hoditi elo uro daleč. Ob petih gredo udarjl na delo in pridejo zve-Ser ob 5. aH fte pozneje. Naloži-o od pet do lest vozičkov ter zaalužljo kakih 6 ali 7 dolarjev, (»rcfttogarji imajo tudi velike ttrolke za amodnik in za druge x>trCbne reči pri delu. Srečen je lati, ki mu vsak dan ne odtrgajo po eden aH dva vozička. Da bi jih nazaj dobil, mu,le za misliti nI. Ce pe en dan doma o-itane in ima nekaj nakopanega premoga, tedaj mu ga prav gotovo kdo ukrade. Se celo orodje pokradejo. Tudi smodnika kaj hitro zmanjka. Dela se na dva iihta. V naaelbini je kompanij-ska trgovina. Polge tega je seveda tudi pol ta in "pool room." V kompanljakem itoru je vse le enkrat dražje kot je drugje v drugih naselbinah. V Koloredi je bilo življenje veliko ceneje kot je tukaj. Ce pa komu to o-menlm, pa ae ameje. Slovdncem svetujem, naj nikarcem ne hodijo za delom t Tukaj je delo za živino, ne pa za poltenega človeka. Tukaj tako Izrabljajo rudarja, da ga nikjer ne tako. Dela je doati, denarja malo in poleg tega pa človeka mučijo do skrajnosti. Zato pa svetujem Olssu naroda, naj nikar več ne priobča taka vabila ln oglase, ker s tem samo pomaga izrabljati delavce kapitalistom, ki se rede od njih Žuljev. Delavci, zbudite ae Iz hipnoze verakih dogem in postanite zvesti našim organizacijam, spreglejte ter se otresite vere, ki pomaga kapitalistom tisčiti trpina. Delajmo za rudarako organizacijo! Pozdrav vsem čitateljem Prosvete! — Frank Erlah. Smrt rojaka. Harwick, Pa. — Naglo tečejo dnevi nalega Življenja. 8pomlad mine pa pride poletje in jesen pa trda zima, ki se ravno danes nahajamo v njej. Pri poči aedim, oziram se po listih, prebiram do. piae in druge posebne novico. Seveda že čas gre ali vendar ne najdem glasu tu iz naselbine Harwick. Želim torej jaz v krat kern napiaati, da bodo čitatelji "Prosvete" vedeli, kako se le mi tukaj Imamo. Kar se tiče delavaklh razmer, ao le zaenkrat povoljrie; delamo vaak i dan, nekateri le celo ob ne-deijah niso oprosti in Čez tudi malo kateri večer, če se prav kliče unijske mezda in U. M. W. of A. Kar se tiče nakladsčev premoga, je ssveda mezde odvisno od delsvca in ps prostora. Neznsnitl želim žalostno vest, so nalli njegovo ime—An Con Solin, ki je spadal k druitvu It 419 S. N. P. J. in druitvu It. 176 Sf S. P. Z. v Harwicku, Pa. Na knjižici je bilo seveda ime tajnika Že omnejenega drultva It. 419 S. N. P. J., in ta je bil telefonično poklican v bolnUnico. Tukaj ata mu obe drultvi sledili, Via se bo znalo, kdo se zavzame za mrtvega. Rajni je bil star 39 let. Kdaj je priiel Iz atarega kraja, mi nI znano. Doma je bil iz Planine na Notranjekem. Znano nam je, da zapulča v starem kraju sina, ki ima tudi smrtnino zapisano nanj. Delal je v premogovniku Harmarville. Drultvi ata mu kupili lepe vence ln pogreb se je vrlil dne 29. dec. Iz Harwicka iz hile John Leskovca na pokopališče Springdale po civilnem obredu. L - . le zgoraj sem omenil, da je imel rajni Anton Selln v atarem kraju enega sina, ki je dedič njegpve zavarovalnine. Obenem je pa treba povedati, da omenjeni je bil že dva meseca suspen-diran pri druitvu it. 419 S. N. P. J., poprej ko ga je nesreča doletela, ker ni plačal asesmen-ta, kar eeveda danes ikoduje mlademu dediču okrog $850.00. Zavarovan jo bil za $600.00, pa jih S. N. P. J. ne more po pravilih izplačati. Torej tukaj imamo zopet en zgled. Vsi člani članice, ocenjeni kakor samci, prvič plačajmo svoj redni in izredni ases-ment redno in o pravem času. Tajnik ima potem malo ložje delo, v slučaju bolezni ali smrti pa dobimo bol. podpooro aH po-smrtnino. Vam vsem, ki le niste pri nobeni podporni organizaciji in mislite, le je čas, ali pa, saj jo ne rabim, bodla! molki ali ženaka, kličem: „ Pristopite k Slovenski narodni podporni j^dnoti poprej ko vajn je mogoče, ker vsaki trenutek vam je lahko prepozen. Preskrbljeni boste v slučaju bolezni, če pa pride kje na potu ali v stanovanju «dihljej k zadnjemu počitku, vam bodo pa oetali bratje na razpolago in svojo nalogo izvrlili^Anton Jazbinlek. • :. I..... ti Voet iz Penne. Somerset, Pn. — Mislim, da ni bilo le dopilia v ljstu Prosvete lz tega meata; vzrok je, ker ni tukaj naseljenih Slovencev. Jaz se nahajam tukaj tri mesece, pa nisem le videl nobenega Slovenca. Ne vem, aH živi kateri v tem mestu ali ne, pač pa so naseljeni v okolici Someraeta, v Acostl, Rockwoodu in Johns-townu, ker imajo v vseh treh naselbinah tudi svoja drultva S. N. P. J. Kakor čujem, so delav ske razmere po teh naselbinah le prilične, po premogorovih se obratuje s polno paro in kakor čujem, po teh rovih nimajo ni kake unije ter delajo pod odprto delavnico. , Jaz aem zapoelen v lumi. kjer se tufei prilično dela iiVtudl mezde ao le zadovoljne, štoravno ao majhne, ako človek primerja mezde onim po zapadni Virginiji in tem po lumah, ker imamo $8.65 za 10 urno delo. Iz tega ai moral plačati hrano, stanovanje, kurivo ter ne dobil od plače nič drugega od družbe nego skazilo, kar si zaslužil, to ostane pri družbi. Mogoče dobil le par dolarjev za celomesečni trud ali delavec taora biti tudi a tem zadovoljen, ker si ne more pomagati na bolje, ker ga drži kapitalizem v svojih krempljih. Ko aem bil le v Zapadni Virginiji pred štirimi leti, ao bili u- cembra. Ob S. zjutraj ao nalli kake Itlrl mUje od tukaj na pol Pri rojaku, Jtjer aem zapoalen jaz, je po narodnosti,Hrvat. On bi potreboval le par mož. Ako bi veaelilo kakega Slovenca sem priti, lahko pile za pojaanila, katera mu radevolje dam. — Anthony Meiner, R. F. D. 4, So-merset, Pa. "Članek" Cantoa, Ohlo. — Slovenci smo tukaj raztreseni okoli Cantona kot orehi okoli debla. Raditfga se tudi zadostno ne eporazume-mo v strokovni, kulturni ali prosvetni ideji. Kaj pa tukaj primanjkuje? Cital sem več dopi sov iz te okolice, Canton, Middle Branch; imel sem priložnost jih premodrovati; povzel sem iz njih tole: Dopisnik sporoča v javnosti, da smo Slovenci v o-kolici vsi napredni in da v vaeh ozirih dobro napredujemo. To je vse dobro, da ae v javnosti hvali, ker, ako bi oporekal, bi ne bilo v soglasju. Končno ps vpra lam, v kateri stvari tako impo-zantno napredujemo? Jaz ne vidim dosti napredka. Sicer imamo podporno drultvo, katere spada pod okrilje S. N. P. J. Tc je samo en korak naprej v desetih letih. Koliko korakv je p5 le treba narediti, predno se bomo mogli prištevati k naprednim ozv drugim naselbinam? Torej, ali imamo glasbeno, pevsko al pa dramasko drultvo? Odgovor na to je lahak. Vidim pa, dl bi se dalo kaj ukreniti v tet pralanjih, samo če bi bilo količkaj jedinstva in energije. Treba je skupno naatopiti, pa pev ski zbor ustanoviti, to bi bi! drugI korak napredka. Potem bi lahko imeli drftmaeko drultvo. Imamo doati mladih fantov in deklet, katere vidim, da imajc dober talent in bi se dali prila goditi sllčnemu. Samo eno jt treba: poguma in dobre volje, in stvar bi se lahko v kratk dobi začela! Da bi enkrat imeli enega od gori omenjenih klubov, potem bi le le mogli reči, da smo počeli napredovati; sedaj se pa le ne moremo fcklicevatl, da smo napredni. Sporočevalec začetkoma hvali ifcf pozdiguje kulturo in napredek. Zvrluje ga pa tako, da si vsak čitatelj more predstavljati, da nI tako kot on, pravi. Sicer oznanja, da bomo imeli deaet-letnico obstoj nalega drultva Nastopi dramsko drultvo "Ivan Cankar" iz Clevelandu, Ohib. Nastopil bo pevski zbor "Preieren' 'iz Barbertonu, Ohio. Igral bo izvrsten orkester iz Cantona, Ohio, pri katerem tudi ni nobeden Slovenec. Potem, če smo hteli prirediti slavnost, smo bili primorani povabiti vae gori omenjena drultva iz bližnjih kulturnih in naprednih naeelbin, da ao prisostvovala na alavnost! desetletnice obstoja nalega drultva. Doma torej nismo imeli nič, da bi se mogli pokazati naprednim. Priporočam, da tisti organi, kateri so naprednega milljenja, naj povzamejo akgjo in začnejo zbirati člane za pevski ali dram ski klub. Jaz sem takoj pripravljen sodelovati in tudi podpirati. Bilo to v osebi ali v denarju. Kako nam bo slavnost uspela, poročam v drugem "članku". — Član drultva It. 315. Četrta poftlljatev pittaburlklh Slovencev poplavljencem v Sloveniji. CUti priapevek od igre 'Trije tički," katero je priredilo pevsko drultvo "Preieren," $82.90. sUnovill organizacijo z imenom \)rMy? 15 World War VeUran* v Richwoo- daroviUo 26 dolarjev. Drultvo du, W. Va., z namenom, da ae borimo proti fcapiUlu. Bili smo vai zavedni Aomarjl člani te or-ganisacije. aH žal. ker eii bilo pravih voditeljev, je v par letih vae zaspalo, ker so bili voditelji samo sa evoje žepe. Tudi tukaj kt ee je pripetila tukajinjim * nob«« organizacije, Ur de- pB^r Kiobuésr MÏrkJ drultvom in članom dne 27. de- |nmo nod "one« ahon" ^«r Klobi^. Mirko Cop,i. lamo pod "open shop", all n! čuda, ker niso tako veliki gotdovi kot pe W. Va. Tukaj so mrtvegs čloVeks ležati na gisv- večinoms ssmi farmarji. Eden n! cesti, ki pelje od Che*wicke i.atuje meto parno žsgo ter ims do Pittsburgsh, Pa. Omenjeni je1 zepoelenih od 6 do 10 deUvoev. bil pripeljan v bolnlinioo v Nem pj*t je od kosa aH ns dan. I Kenelngton. na kar je po 15 ml- Dnevne plača je sa 10 urno nutah sa vedno saspel. Kaj mu delo $3.00 in hrana. Ali delo ee je povzročilo smrt. je ie danes težko dobi. ker delajo večinoma uganka. Mogoče bom le pozneje poročal. Pri njem so nalli dru-It veno plačilno knjižico. V njej sami farmarji, posebno v zimskem Času, ker ni posla na far-mah. Marije sedem žaloeti It 81 K.8. K J. 10 dolarjev. Po 5 dolarjev darova! Frank Goriiek. Pe 8 dolarja: Joseph Brilki in John Trempul. Po 1 dolar: Lois Sturm, Mike Omahne. Frank Zbainik, Tokio Street, Joseph Kos, Mike Kunič, Mary Brdik. Po 50c: Vinoenc »rt, J\ Shmith, Lois tatoVSC. Po 25c: John Jank. Skupaj $187.65, katero vsoto na kažemo kakor običajno ne Rdeči križ v Ljubljano, in oker. ker se nam zdi, da je bila žirov-ska občina ena is med najbolj prizadetih in ker ni imeU Io nobenega zneska izrečeno nakazanega, med tem ko eo dragi okra. ji ie imeli, se naj U znesek po-IIj« ne občine tiri. ste Vsega skupaj je bilo dosedsj s tem tukaj nabranega $671.35. Ves U znesek se jo do malegs nabral med pitUburlk|mi Slovenci,'razen kakor že omenjeno, kar je nabral John Dolenc na WilIoku in Broughtotui in Frank Eržen na Rentonu, Pa. Vsekakor je razveeeljivo, da se rojaki v taki meri zavedajo te človekoljubnosti. Največja zahvala gre pri tem seveda darovalcem in obenem pa tudi nabiralcem, ki se potrudijo pri tem ne prav lahkem poslu. Vso pohvalo zaalužljo tudi igralci, ki ao žrtvovali čaa in delo pri Igri, ki tudi zahteva precejlnega truda. Torej v imenu prizadetih, vsem tistim, ki so kaj prispeva-k temu, priarčna hvala. Tipa, ki le niso, tudi prosimo, da se odzovejo in darujejo po svoji mOČi, četudi jih kdo ne Dbilče. Vaak naj bo prepričan, da se isti denar razdeli med najbolj potrebne med .potrebnimi. Prejel sem namreč privatno pismo od sestre, ki mi, med drugim pile, da ee je prvi denar razdelil med tiste, ki ao brez strehe in brez vsega. Tisti pa, ki imajo ogromne ikode in in^ajo le sredstva za življenje, pa niso dobili le ničesar. Toraj kakor razvidno, denar ?re za največje siromake, vsled !eear upamo, da ne bo nihče »stal trdosrčen, temveč vsak po-nagal po svoji moči, če tudi z lajmanjlim darom.—Frank Ob-ak, tajnik; Frank 0rien, blagajnik. Nekoliko odjpVton, Co!Hnwood, Ohio. — Nekoliko odgovora na Skebetov dofris, ki je bil nedavno tega priobčen v 'Amerikanskem Slovencu." Ske-be v tem svojem dopisu nekaj čenča, da je atopil psu na rep in Mravlje je zacvilil. Tako pUe Skebe v skebskem listu. Jaz kot polten delavec bi ae sramoval v tak list podpisati svoje ime. Kake laži tukaj pile in zagovarja Hribarja! Gotovo, da on ne bo zagovarjal napredka, da bo naprednost vedno pobijal, zato ker naprednost ni njemu v korist; aH kakor sem že enkrat omenil, koliko plača Hribar Skebetti ll njegov podpia? Jaz sem slab, toda on je pa Še vliko slabil. Kar nas je naprednih, ne hodimo nikakih pri dlg poslulat in ne vas gledat. Velikokrat pa se je Že zgodilo, da je Hribar napadal člane in članice naše najbolj ponosne podporne organizacije S. N. P. J. Skebe naj mi odgovori, če se to spodobi za težjega namestnika? Jaz mislim, če bi Hribar malo manj napadal in malo manj naeprotoval, tedaj bi prav gotovo bilo boljie zanj in za na selbirtor On je naiodil največ razdora pri naiih drultvih tukaj. Kljubtemu pa smo napredovali na vaeh poljih. Dobro naj al Skebe zapomni, da ko bi delavcev ne bilo, bi gotovo tudi Hribarja ne bilo med nami. Omenim naj ie, da je on pisal, kako sem se "lanako leto vrezal." Prav nič se nisem "vre-zal." Se vedno sem na stalllču, da bi bilo kmalu kaj drugače, če bi ae ljudje zavedali svoje dolž-nosti. Skebe vpraiuje, če ga pdznam. Gotovo, da ga ne poznam ! Dalje tudi laže, da sem se gs nekoč Izogibal, v neki dvorani, kajti, pravi on, če bi prav d^lal, tedaj bi se ga prav gotovo ne Izogibal. Jaz ae ne morem prav nič spomiilfati, da bi Ske-beta kje srečal, na ulici aH v kaki dvorani. I^ar se pa tiče dru ge Skebetove ¿enčarije, mu ne bom odgovarjal; naj mu lažnjivi Kljukec. Le Uko naprej. — A. Mravlje. S POTA. Moon Ran, Pe^-Dodatek k dopisu Is Moon Runa: Pomotoma je bilo pozabljenih nekaj Imen igralcev "Hrbtenice" v dopisa. in sicer eden zelo dober ralec s skoro največjo vlofr. Hi Jede SfcerT ter tadt /oe Kavčič in družina Cok: ~ op*- igralec ulius To là AH gt» ie naročil Prosve-to aH Mladhuki Hat svojem prijatelju aH Corodnlku v domovino? To Je edini dar trajne vreiNeaU, M ga za mal denar lahko pošljete svojcem v domovino. ŽARK0MET Daj, če ne, boi boljièvik * Ti, Capin, ai mi dolžan sto dolarjev! Daj, plačaj, ako m naslikam za boljievika ! Ti, Grah, iihai lepó Ženo, katere n|si vreden . .. Daj jo meni! Ako ne daš, si grd boljSe-vik! Ti, delavski vodja, bi rad vodil itrajk? AU bi? Aha! Ne boi! Ako to etoril, tedaj jeTn dokaz, da dobival zlato iz Moskve! Ti, agnoatik, nočei z mano vred verjeti, da je božji ain o-zdravil slepce s.pljunki! Ti si boljáeviéki vragi Ti, mister Str&ight, se ne daá podkupiti! . . . Falot si, zarotnik proti vladi, boljievik! Ti, Siromak, noče! imeti o-trok! Ti si boljievik, da boš vedel! Ti, Krufla, ai meni ote! dobro službo. Kosmati boljievik! Ti, Calles, predsednik Mehike, ne daš olía po dobrih atarlh pogojih! Zato ai največji boljše-vik! Včasi so namalali hudiča z rogovi in repom — in vse mak dule so trepetale groze. Danes je treba drugačnega parklja. In našli so ga. Danea malajo bolj- ievika. • * * • Nova sov jeteke grozota ! Influença je pokosila' £800 o-seb v Toki ju. Ljudje le naprej umirajo. lato ae godi v Španiji, Belgiji, Nemčiji, Danski in Švici. Japonska in vae ostale prizadete dežele bi morale takoj pretrgati dlplomatične vezi z Moskvo. Kajti najmanj lega dvoma ni, da je to boljleviâkoxlelo. e • e ■ Mir med vami! Cenjeni Zarkomet ! Poaveti za "Starcem" in povej, kje se nahaja. Pri naa ga ni več. Mi. kar nas je sivih in plešastih, nismo krivi, če ni naraščaja v mladinskem oddelku. Nismo krivi, ako ga ni bMo v starem letu. Krivi eo, drugi, ki nam mladino odvajajo v angleške organizacije. — Iz Kanaaaa. • e • Mussolini rabi denar! Mussolini bi rad naročil drugo revolucijo na Grikem in eno v Bolgariji. Zato ae priporoča frančiškanskemu Itabu v Chica-gu, da pripelje novo delegacijo s polnimi žepi v Rim. e e e Oh, oh, jejmenaeta, jejmena-eU! » Oh, Žarkomet, ko bi ti poznal želje tvojih prijateljev, ne bi bil tako akop e avojimi žarki! Wgei bi jih bolj na ilroko. Tako se ml pa zdi! kakor nožica zalega dekleta, ki trpi. na atianjenih prstih, samo ^a Ima majhne škornjice. — Selena bralka A-meriške zgodovine iz Aurore, Minn. , . ,//._ e e e Dobri nasveti sa dom. Kakor si skuhsi tako bol f>ll. 'e a a Trunka ni več —. dragi pa ne more povedati. Drag! Zarkomet! Prosim te, posveti sem v San Franclaco in odgovori mi na aledeče vprašanje: Adam in Eva sU imela dva alna, Kajna fh Abela. Kajn je pa Abela ubil, nakar ae je nekaj čaaa skrival po svetu, potem ae je pa oženil. Jaz bi rada znala, kje je Kajn dobil ženo, ker takrat ni bilo nikogar na svetu, razen Adama in Eve. To mi povej, 2arkomet če ai kaj "smart". Ako ml pojasnil, ti poiljem šopek cvetlic iz Ksllfor-nije. — Redovednlea iz San Francisca. e e e it Bog je zgolj duh. Duh nims podobe. Kako eo Uiej bili ljudje ustvarjeni po bet ji podobi?-A. K.. Wisconsin. 16. Molčati ni mogoče. povedati se ne smet Ljubitelj resnice K. T.* SOBOTA. 15. JANUARJA. poffa znanstva NOVA ODKRITJA IN IZNAJDBE Hvogromen teleskop ODKRIJE NOVA ČUDESA NA NEBU. a* Ženi], ki j« ustvaril sedanji naj-večji teleskop na svetu, je izdelal načrt za novega, čigar zrcalo bo merilo 300 palcev v premeru. Stal bo dvanajst milijonov dolarjev. Amerika, ki iirfa že danes največji teleskop na svetu, doji v nekaj letih še večjega, dvakrat močnejšega kot je sedanji Dsnašjni teleskop je na observatoriju Mount Wilson v Kali-brniji. Njegovo zrcalo (reflek-tor) meri sto palcev v premeru Načrt zanj je izdelal F. Cr »ease. , ^¿jHKjl Ta ženi j je zdaj izdelal načrt superteleskop, ki bo imel ¡icalo 300 palcev "ali 25 čevljev premeru. Graditev tega veli ina je preračunana na dva-[jst milijonov dolarjev strokov. Kdor ima le malo pojma itronomiji, si ¿¿hko predatav-ja velikanski napredek te zna-iosti, ki ga obeta novi teleskop, (o je bil zgrajen sedanji stopal eni teleskop v Kaliforniji, so tronomi mogli v par letih odbiti nova osolnčja in univerze, [i se nahajajo tri milijone svet-obnih let od naše zemlje. Ne lamo odkrili, tudi fotografirali so jih. Z novim aupertelesko-m pa bo mogoče prodreti v laljavo osem do deset milijonov vetlobnih let. Da bo mogel čitatelj, ki še ne re, kaj je svetlobno leto, razumeti silno moč nameravanega |očesa", ki ga naredi človek, aaj si domišlja, da gloda skozi luperteleskop z lune na zemljo, lemlja mu bo tako blizu, da bo ahko štel vsa večja poslopja v iew Yorku in drugih veiome-tih! Naj se preseli na Mars in bo lahko razločeval mesta, itna polja in gozdove na zemlji, pntinenti bodo pa tako jasno lefinirani kakOr na reljefnem emljevidu. Ako bi pa gledal z emlje na Mars t- kar se kma-u zgodi — bi hitro rešil ugan-» takozvanih "kanalov" na iarsu, Če so -to naturne črte ali rnetno delo kakih bitij. Luno i imel na dlani; lahko bi gledal L tiste kotanje, o katerih danes rtimo, da so ogromna žrela irtvih vulkanov. Se zanimi-ejše bi bilQ opazovanje 9atur« ovih obročev, večne goste me-e na Veneri in posebnosti ostali planetov. Nadvse veličasten i pa bil pogled po našem vse-lirju, po naši Rimokiceoti — in ipoEled pogled preko mej na-ega univerza na tiste «vetje ki jih danes še komaj opa-go. Mar niso tiste svetle pe-tuji univerzi ali vsemirji, «liko večji kot je naš, Id meri 00,000 svetlobnih let v preme- (Treba je pojasniti, kaj je vetlobno Teto. To je moderna lfr;i /a daljave v nebesnem gjtoru. Navadni ljudje, ki ■•"tudiramo aotronoinije, ne ^namo take mere. Nam zado-¡>J<- meter ali ameriški čevelj kvečjemu milja ali kilome-I Z» lj oddaljen kot pošlje svetlobo, ki 001 'A v štirih urah. opustimo F"namo po f m naša ooolnčje in sosednjem osoln- ' ^jbližje našemu, vl-» naš nejbližji sosed, Alpha Centauri, tako oddaljen, da njegova svetloba potrebuje štiri leta, da pride na zemljo. Svetlobno leto je torej eno leto potovanja svetlobe. Rekli-amo, da svetloba leti 186,000 na sekundo. V enem letu je 30 milijonov sekund v okroglem številu. Pomnožite ti dve števil, in dobite, da svetloba v enem letu preleti 5,000,000,000,000 milj, to je pet bilijonov milj. Ka dar torej rečemo: Toliko in toliko svetlobnih let, rečemo tem toliko in toliko petkrat bilijonov milj. (Bilijon je po evropskem številjenju milijon milijonov.) Ko smo torej spoznali novo mero za vsemirska pota, nam bo ložje pojmiti ogromne daljave, ki nam jih odpre supertele-ekop. Rimska cesta, tisti svetal pas, ki se v jasnih nočeh vleče preko neba, je del našega vsemirja. V tej "cesti" je tri milijarde solne in solnčnih sis temov. Astronomi so dognali, da ima naš vsemir obliko okrogle plošče, ki meri 300,000 svetlobnih let v premeru, njena debelina pa meri 37,500 svetlobnih let. V našem vsemiru se nahaja najmanj bilijon solne našim solncem vred. Zunaj vse-mira, a še vedno v zvezi z njim vsled univerzalne privlačne sile, so pa ogromni sistemi takozvanih kroglastih grozdov (glo-bular clusters), ki niso nič dru gega kot velike konglomeracija zvezd več sto svetlobnih let v premeru. Se bolj zunaj so pa še druge organizacije v formi spiralnih nebul, katerih pa tudi z največjim sedanjim teleskopom ne moremo spoznati, kaj da so. U-čenjaki domnevajo, da so to tuji vsemirji. Našteli so jih več tisoč. Pod največjim teleskopom se razodevajo kot svetle pegice. Ti univerzi so najmanj milijon svetlobnih let od nas. Vse to, kar se nahaja zunaj na-šega vsemirja, je še tajnost. Ifed tajnost spada tudi dvojna spiralna nebula, ki je morda dvojni univerz — dvojčka v ve-soljstvu — vrteč se drug okoli drugega. Dvojčke solne je opaziti v našem vsemirju: dvojo solne, ki se vrte drugo okoli drugega. Vsi univerzi, kakor posamezna telesa, se namreč vrte okoli svoje osi in potujejo dalje po prostoru. Vse te tajnoati bodo morda pojasnjene, kadar dobimo novi teleskop. Gradnja tega velikana ni nobena šala. Zahteval bo vse sposobnosti astronomov, inženirjev in optikov. Izvršitev perfektnega ploščnega zrcala, ki bo merilo 25 čevljev v diametru in ki bo srce celega aparata, bo samoonasebi mojstrsko delo. Narejeno mora biti iz materijala, ki ostane vedno čiot in na katerega ne sme vplivati temperatura niti premikanje. Površina zrcala mora imeti vzboklino, ki bo perfektna do ene milijotinke palca. Ogromen aparat bo stal na jeklenih valjarjih in premikal se bo z električnim motorjem. Astronom se bo le usedel na svoje mesto in pritisnil gotov gumb, nakar se bo teleokop sam nameril na zaželjeno zvezdo in ostal avtomatično namer* jen v tisto smer. Premikanje bo ravnala električna ura, ki bo dovolila le toliko gibanja, da ne bo obračanje zemlje okoli svoje osi motilo teleskopa. PROSVETA javna govornica «ssovl članov a N. P. J. In čitateljev "Prosvete". Odmev na dopis iz Clevelanda. Cleveland. Ohio.—V številk 291 Prosvete z dne 18. dec. je izšel dopis z naslovom "Odmev na polemiko v Enakopravnoeti," in s podpisom Louisa Zarkota iz Clevelanda, O. Ker ta dopis ne odgovarja še oddaleč reanici, je moja dolžnost, da cenjenim čitateljem Prosvete po širni Ameriki, ki ne vedo tukajšnjih razmer, pojasnim, da ne bodo res mislili, da se tukaj pri dnevniku "Enakopravnoeti" kuje kakšna zarota v Clevelandu za uničenje in razpad socijaliatič-nega kluba, njenega odseka pevskega zbora Zarje, propast Pro-letarca in dnevnika Prosvete. Tako piše V dotičnem dopisu Louis Žarko, ki pravi, da par faktorjem pri listu "Enakopravnost," ki imajo koristi pri Ustu, hoče, prerokuje ali skuša to ogromno delo storiti, čudno se mi zdi, da Louis Zorko ne omeni onih par faktorjev, ki imajo koristi pri listu in ki hočejo vse to uničiti. Kot doslednega in pbštenega dopisovalca bi bila njegova dolžnost pojsjniti, da bi čitatelji Prosvete vsaj vedeli, kdo so tisti, ki imajo koristi pri Enakopravnosti. Pri tem listu so trije uslužbenci v uradu in k temu osobju spada še moja malenkost ter mr. Renko kot glavna zastopnika lista, ki nimava nič drugega kot navadno provizijo od naročnin ali od doblje nih oglasov. Prvi trije pa imajo navadno plačo od družbe Enakopravnost." Torej kdo ima kakšen poseben dobiček pri listu? Če bi ne delali pri "Enakopravnosti," bi pa kje drugje, da bi se preživeli. Umrli radi tega gotovo ne bi, kot nismo poprej, ko lista ali družbe "Enakopravnost," še ni bilo. Drugo bi bilo dosledno od dopisnika, da bi v javnosti pojasnil, kdo hoče vse one veliko ustanove uničiti, posebno pa dnevnik "Prosveto," ker obenem bi moral uničiti tudi S. N. P. J., ker je dnevnik "Prosveta" lastnina te mofoe organizacije, oziroma njenega članstva. Ali ni naravnost smešno pisati v jav nost tako nesmisel. Dopisnik bi moral vedeti, da par ljudi, če bi res ruvali proti tem ustanovam, kar jaz dvomim, da so med o-sotojem ali direktorijem družbe "Enakopravnost", ne more prav nič storiti ali škodovati. Louis Zorko bi moral tudi vedeti, da so se z vso srditostjo in zagrizenostjo zaganjali. neštevilni sovražniki že leta in leta v socia-izem in posebno pa v S. N. P. J. ter v glasilo in dnevnik "Prosveto", in sicer od začetka, ko se je eno ali drugo ustanovilo. In z isto s^ditootjo se še danes zaganjajo. In* koliko blata so že zmetali ti sovražniki socializma, sovražniki Slovenske narodne podporno jednote in njenega rlasila! Vprašanje je, ali ae je to )lato prijelo teh ustanov in njih glavnih odbornikov. Krepek od-gpvor je, ne in ne. Isto blato je padlo nazaj na one, ki so ga metali, na nasprotnike, ker njim najbolj pristaja. Torej L. Zor- čeno, da je to večina. Tudi ako slučajno kdo atopi v ostro debato z drugim vročekrvnim ali razgretim (to gre za obe stranki, ki debatirati)* tudi s tem ni še rečeno, da je pravilno .v tej jezi pisati v javnoot, ker v debati beseda da besedo in v takih slučajih večkrat pride do ostrega prepira, v katerem se izreče marsikaj nepravilnega. Tudi u redništvo Prosvete bi moralo bi ti malo bolj previdno s takim dopisi, ki so dvomljivi o reshič nosti, da se prej malo informi ra, Čeravno je dopis podpisan. Taki dopisi povzročajo prepir in razdor in so veliko več v škodo kot v korist. Pregovor pravi Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In kdo je pri tej* za devi tisti tretji? Kar se tiče nastopa ali priporočila pri zadnjih volitvah od strani Enakopravnosti, je uredništvo že pravilno pojasnilo, vsem ni mogoče uetreči! Kar se tiče drugega Zorkoto-vega dopisa, oziroma odgovora na poziv poslovodjo Enakopravnosti, moram le totyko odgovoriti: On piše« in dokazuje, kako so se znižali naročniki dnevnika "Prosveta" z 800 na dobrih 300 v Clevelandu, dočim oe je število naročnikov Enakopravnosti na ta račun zvišalo za kakšnih 500 To je prav čudna trditev, o kateri ne dvomim samo jaz, ampak maralkajeri drogi, ki ima pogled v to stvar. Jaz ne vem kje je Zorko dobil te podatke, da je bilo naročnikov dnevnika Prosvete kdaj od njenega obstoja 800 v Clevelandu vštevšl Col lin wood, ki Isto* spada pod mesto Cleveland. Kar vem jaz kot večletni potovalni ln lokalni zastopnik dnevnika Prosvete, jih je bilo skupaj v mestu Clevelan du okoli 600. A danes jih je o-koli 490. To jo približno 500. Za te številke jat vem. Ako kdo vo za druge, ml jih mora dokazati Da so pa vsi bivši naročnik Prosvete postali naročniki dnevnika Enakopravnosti, ni resnica. Kolikor jaz vem, so pustil ProsvetO iz rasličnlh vzrokov, kot pustijo vsak drug list. Nekateri so umrli; nekateri so šl stari kraj, nekateri radi družinskih neprllik, razpprok, nekateri radi tega, ker je list pisa proti gospodom, in spet drugi, ker list ni pisal zadosti radikal no, in sicer to pred dveml ali tremi leti, ko so imeli komunjotl tukaj le precej močno postojanko in jih je prihajal šuntat "slavni" Bartulovlč. Da je kdo pustil Prosveto In se naročil na Enakoprsvnost, ne trdim, da ne, zaradi domaČih novic, društvenih in drugih vabil In sej. A bili so tudi taki, ki oo pustili Ena-copravnost in se naročili na Prosveto. Teh je gotovo več kot prvih. Skušal oem kot zastopnik obeh listov, da oo ostali oziroma wotali naročniki obeh listov, co pa se mi nI posrečilo, pa ne morem pomagati. Pojasnil sem vsakemu, da dnevnik Prosveta e najboljši slovenski list v A-meriki za delavce in sploh za točne svetovne novice. A za dnevnik Enakopravnost sem e-nemu aH drugemu povedal, da 3 dober liat za domače novice In tako za vse one, ki se zanimajo za različna društva, klube, de . .. «L , i : i«» razlitim tiruniva, aiuue, oe- ko lahko sp brez skrbi. Co n too Uvik<) aU nar(Mjne domove Itd. Chsplln bo t odi tožil ženo. Buffslo, N. Y. — Chsrlie Chaplin je v četrtek no potu v New York dejal reporter jem, da vloži protitožbo napram ovoji ženi Liti. Pravi, da bo pobijal voe njene obdolžitve In zahteval, da njegova dva otroka ostaneta pri nJem. Afera z ženo je komika silno potrto. Njegova igraJ-ska karijera je v nevarnosti. Slišijo se ¿lesovi o bojkotu njegovih filmov. V nekam mestu v Kanadi oo mestne oblasti še prepovedale predvajanje njegovega nie s. Nori film "The Clrcus , ki ga Chaplin zdaj ustvarja, ne nikoli dovršen. mogli vsi ti številni sovražniki uničiti teh ustanov, ampak se še vedno Jočijo, poeebno S. N. P. J. n nje glasilo, dnevnik Prosveta. Dopisovalcu L. Zorkotu moram uljudno kot prijatelju povedeti, da od strani osobja direktorlja In od strani glavnih zastopnikov dnevnika Enakopravnosti se ni gojilo nikdsr ncAeno sovraštvo ne do eoc. kluba in ne do stranke, še manj, ker so nekateri člani oaobja in direktorlja Enakopravnosti obenem člani soc. kluba, a simpstičarji socializma pa skoraj vsi, vštevšl večino delničarjev družbe Enakopravnosti; tako tudi ne do pevskega zbora "Zarje", ker smo vsi ponosni nanjo. Da bi bili sovražni "Pro-letarcu", dnevniku "Prosvetl" In S. N. P. J^ pa sploh nI govora, ker smo večinoma naročniki teh naprednih čaaopieov in člani Slovenske narodne podporne jednote. na katero amo še bolj ponosni Opozoril bi L. Zorkota in druge dopisnike, da ne pišejo kaj takega v javnosti, če nioo popolnoma na Jaansm, da Je to raonka. Ce se kdo v direktoriju ne strinjo z drugo osebo v direktoriju ali mod delničarji družbe, društvo oli kluba, s tem še ni ro- Torej niaem škodoval ne enemu ne drugemu teh listov. Sedaj, ko ne agltiram več za "Glas Svobode", ker je vodstvo In u-redništvo lista postalo nekako čudno in naročniki se ne strinjajo z njim In ga puščajo, prldo^ bim marsikaterega nsročnlka za Prosveto ali Enakopravnost in še več upam, da jih bom. Kor sta Cleveland in okolica velika, da en človek ne more vsem, bi prosil vse elevelandske tajnike društev S. N. P. J., da pregledajo imenik svojih članov in kdor še ni naročnik dnevnike Prosvete, naj ga nagovori, ali naj da ta Imena meni. da jih jaz ob-iščem. Upam, da mi bo pomagal tudi Louis Zorko in kdo drugI Obenem bomo lahko sgitirali za Proletarca. Toliko oo mi je sdrio potrebno čitateljem pojasniti. Pozdrav vsem čitateljem Prosvste — Anton Jenkovi!. Nadomestne volHVf dslsjo skrb Is ttras| britskim nazadnjakom Delavska stranka zmagala. Kon-anrvatlvcl jezni, ker jih je Moaley zapustil, kateri ne pozna kompromisa a srednjim stanom. , , London. Anglija. <— Zmaga britfke delavske stranke pri nadomestnih volitvah v Birming hamu so udarec za konservativno vlado. Oswald Moaley, novi član delavske stranke, je poinan kot odločen social 1st, ki ne pozna kompromisov o podporniki kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucijo. On je prejel 18,077 glasov, konoer-viitlvcl 9,495, liberalci pa 2,600. Kapitalistični listi oo strastno in osebno napadali njenega in njegovo ženo, ki je rojena Američanka. Mosloy je imel preje zvese z aristokracijo in Je bil nekoč kot torij poalanec v brit-skem parlamentu. To je torijo žo toliko bolj jesilo, kor je po-stal nezveot kapitalističnemu razredu, In napadli so ga besno. Tudi v delavski stranki je Mooloy naletel na oposleljo. V volilnem boju je Mooley doka-zal, da se lahko zmaga, ne da so ljubkuje a srednjim stanom. "Nikakor ae ne more dosti na-glasiti," je dejal Mosley, "ds smo v tem boju s progrsmom socializma, ki ne pozna kompromisov. Pridobili smo veliko glasov tudi sred j nega stanu. To dokazuje, da je teorija nekaterih člsnov delavske stranke napačna, po kateri lahko pridobimo srednji stan, sko nastopamo kot vlktorijsnskl Ifcberslc!." Po opložnih volitvah jo bilo pet in dvajset nadomestnih volitev. Delavska stranka so jo udeležila volilnega boja v 22 slučsjlh. V teh volilnih bojih so se glssovl za delavsko stranko v prizadetih okrajih pomnožili od 227,062 na 248,566 glasov, aedeži pa od pot na deset. Oddani glaaovl za konservativno stranko oo padli od 280,009 na 220,102 glasova, sedeži pa od štirinajst na enajat. Pri teh dva in dvajaetih nadomestnih volitvah je bilo oddanih več glasov za kandidate delavske stranske, kot skupaj za vse kandidate liberalne ln konservativne atranke. Slomški NaročM U.UMVÜM. f. M,iW 1004 GLAVNI STAN. Podporni Jumna i i:.ju.-4)a 1327 V dr i« vi HM* SSS7-S0 SO. LAWNDALE AVE, CHICAOO, ILLINOIS IzvrŠevalnl odbor: UPRAVNI ODSEK: . Caiakari pod»r«l.«Jnlk Andr»w Vldrlcl», H. f. D. T 5? 1W. Joka.towa.Ps., al. tajaik Msttl»w Turk; t.J.tk boln.ik,«« «Mslha Blss Novaki fL bUtsJall Joka Vogrich; «rsdatk vUsIla Jošo Zsvortalk* upMritoU slo«Mo rtU» Oašlaai vrkovnl sšf.vnik Dr. F. J. Kora, Clalr Atfc. Clsvsltaš. Okla. ? . ^ I GOSPODARSKI ODSKKt Somrak. proMsIk, OH 8. 74tk 8t„ Clevtiaad. Okloi VVaak T^A^TCkkM0'; Jiwi SSSThTA .. ' POROTNI ODiBKi B« pr*Millk* Hi '"loefto* lll.i Joho Tr#oW. rJU^T* Pf*1 «. f' l> NS. I, Johaatun CU», lE fraak Podboj. RoS «I, Park UIIL Po., Astos dular, fes 114, Cro2 ¡CsVs! - ROLNIŠKI ODSEK i Ar.?S^llOKHOiUKl K ^ T"'** MI7 II 8. Lswo4slt VZHODNO OKROŽJK: JoM»h Borko, R, F. D. I, Bos 110, W«ot Nivtaa. Ps. t Anton Abra«, 1100 R. 7«tk St. CltveloU OklT ' SAPADNO OKROŽJE: J.eob Daloh, R. R S, Bo« U, Pittsbarf. R.as. Nadzorni odbor: _ ?»e*sd«lk< Hit W. IStk It šsk, 1411 St. Clair Ave* Clovolsad. Okloi AI Cklssgo, IU.J Lad vik Msšve-Albsrt Hrast, 44« National Ave, MUwsaksa. Wis. Zdruiltvenl odbor: . r^^f*^ tin W. IH 8t. Aren, ni, Jska Oha, mm Co£ k UU «•««■• Broadway Doa?or, ^ POZOKt—Korospeadonen s flsvalnl odborniki, kl Saisis v tkiMo Mfsdo. s« vrši tskslsi sis vas« S11^^ « «LSSfife«!? Notogt prtdssdnlks, m aaslsvs. Prod-uJm]li'r^KHOT" P0Df0,IK NA8L0TVR: BoUiiko UJnl-DRNARNR POllUATVR IN STVARI. M ss tlšele al. Isvršsvnlasas îiï Ave. Chicago, M ÄKT; SiîÂWi a« - Ä'aÄ'11^ TI sa asi pošljete sfsral, nod i or nop a odbora ligsr aaalov b 414 ii^Ä'r - mi ^ m Vsi «Misija dragi splsl, astssolls, ogUsl, narolalaa la ¿•I J *Uailo« l*no£ asi H SoMUs ss aaslnvi H»y-ll So. Layadals AvH Cklsspo, IM._■ J. B. Neman: ZAPUŠČEN S polja vidi Temperament v zvezi a kemikalijami v teleeu? c. Veda je odkrila vos mod osebnostjo in kemikalijami v človeškem telesu' in na podlagi tega odkritja upa, da kmalu nsjde uspešno zdravilo zoper gotove slsbooti kot je nagla Jeza, to-post, razdražljlvost itd, Dr. Oilbert J. Hlch, ki je izvr-šil mnogo eksperimentov na šolskih otrocih In vlsokošolclh v Chicagu, poroča, da je dognal, da imajo leni In topi ljudje v se bi več kislin kakor pa gibčni, živahni in bojeviti ljudje. Ljudje, ki so "dobre nature", to Je mirni In prijazni, imajo manj fosfora v krvi kot pa oni, ki so nemimi, nagajivi in grobi. Na podlagi tega dognanja Je dr. Rleh zaključil, da je temperament človeka odvisen od množice kemičnih snovi v telesu. F*oskuSnje oe bodo nadaljevala, Kor to odkritje Je še komaj v povojih. Ako se neovrgljlvo dokaže, da človeška čustva izvlra-o Iz kemičnih snovi, tedaj bo ahko poiskati zdrovllna i-r«'. I stvo zs omlljenje nagle Jaze In drugih slabootl, ki delajo ljudem ogromno škodo. Ali ote že aar oči M Proavele aH MladMU MM ovojema prijatelju aH aorodalka v dooaavlioo? Tis j* odfarf dar trajeo i rifcn«L Ufa sami te ovoje—o v Hablce prodajalo otrobe. Chicago, — Zdravstveni körn i «s r Bundesen Jo ukasal 13 t. m. aretirati tri babice na obtožbo, da so kupovale novorojenčke od meter, ki ne morajo otrok In Jih prodajal« neplodnim ženam, ki bi rade rodile, po ne morejo. Babice ao baje pro-da Joto deteta po cenah od 9180 do $1200. Aretirane ao: Anns M. Lee, 900 Bolmont Ave., Ho-len Dugdale, 5204 R. WooUrn ave. In Amalie Borker, 1789 W Chleago ave. 1 Neprenehoma jo deževalo. Mrzlično soi/n odbijale debele kaplje od prozornega otekla in motile mrtvo tlhoto. V sobi je vladala poltema. Ob oknu Jo sedol In strmel n^ cesto, po kateri ao Je vlsčit» gosta megla. Mimo okna je smuknila senca. Debela žensks jo bežala s težko culo v roki prod,dežJem, da Čim prej doaeže streho. Tone pa je bil gluh za vse, Sključen jo 4edel pod težo bremena zspuščenosti, B(l Je sam, zapuščen. Na svojce Je imel le grenak spomin. Očeta nI nikdar poznal, Mogoče Je bilo to bolje zanj. Pijanec Jo bil In ljudje so vedeli mnogo slabega o nJem. Tudi mati ss ga ni rada spomlnjals. Nikdsr mu nI govorils o njem. Prsd pol letom pa so zagrabil mater. Takrat ni bil zapuščen. Ljubil Jo sestro nsd vse, Nikdar nI mogel rabiti trenotka ob njeni zadnji uri. Hestrlca Je Jokala ob postelji, in njemu Jo je Izročala mstl. "Varuj Jo, čuvaj, Tone, da so nn izgubi," je zdih-nlla o težavo. In danes? Kako bi odgovarjal materi o svojem vsr-stvu? Čutil se Je krivega. Tods, ali -i ni rotil sestro, nsj ostane doms? i' A ona js Šls, padls, se izgubila, ¿«ser se Js mati tsko bala. Mimo okna Je drdral vos ln Ao dolgo se Jo Ču) ropot za nJim. Njega ni metli. Kisli! jo o sestri, ki pravzaprav ni njsffovs, ker Je mrtvg, izgubljena v velikem mestu, pogreznjeno v blato. Morda ja spoznala napačno pot, a namesto, da bi so "vračala, Jo padala In so pogrez-nila Še nižja. Daž je poneha val . Cesto so zopet oživel«. Mimo hišo Jo prišla glaano truma ljudi ln neksj s« Jih jo ozrlo v okno, Začudil! ao oo, do Jo mlodl, lopi obraz tako žalosten, zapuščen. Tonatu se Je sd«!o, da vodo vsi, govorijo vsi samo o nJem, ds Je brat on«, ki j« pustilo broto, šla v svet In utonila v nj«*m. Povesil J« pogled pred temi hudobnimi očmi in s« še bolj ski J učil pod bremenom zapušče-nostl. 4KZNAN PRIRKDB BIAVfRNSRIP OBOANItACIJ V CRICAOU. Draštvo "Dsolos."—Rsaket dno II Josoarjs ns lttl W Stud St. "¿rjo" ima voaolloo 2f. JoouorJo « Narodni dvoroni as Raotno Avo. Is IS. sosti. i m Dr. ŠL lOt, 8. N. P. J. - Molkorad as vosaUoo v aobolo M. JonuorJo v dvoroni g N. f. J. POZOR ROJAKI I Proda so prodsjslns, grocori-Ja in mesnica v dobroldočem sUnJu v okolici mod Slovonei ln Poljaki. Proda se sa smerno nisko cono, kor mislim odpotovati v staro domovino. Ugodna prilika za Slovonoa ali Hrvata. Najemnina smerna. Oglasite se osebno pri Isstnlku na: 8401 Aroher Ave,, Chicago, 01. NAZNANILO nJRUSTVBNftl TAJNIKOM. Is upravnlštva Književno MS« tlce N. N. P. J. smo poslali ra« čun na vsa društva B. N. P. 1, glede knjig Ameriški Bloveitei, In upamo, da sle Jih vsi prejeli. Nekatera društva oo knjige pro-' dala In naročili se še več knjig. Druga dništva zopet niso predali nobeno knjigo In oedaj e» praisjujejo ksj nsj store 8 knjigam!. Ml apeliramo na vsa društva, oziroma na društveno tajnike, kateri aloo prodali knjig Aiee* riškl Slovenci, da naj knjig« ob-drižjo toliko list, da oo bode Nam nazaj jih nI trske poM-IJstl, temveč jih obdržite pr« društvu, da se bedo predale kg* ker bodo razmere ugodno sato. Z bratakim pozdravom sa Književno Msttoe, B. N. P. J. Pklli» flodlaa, upravitelj, DRUftTVOM IN DRtJClM NA ZNANJK. Igra "Hrbtenloa" v troh dejanjih, katero Js spisal br. Ivan Molok in katera Je bito pred ne» davnim objavljena v Prosvetl, Je sdaj Izšla v Učni brošuri. Cena possmeznl brošuri Jo 28 cen* tov. Igra Jo zelo primerna u našo odre In oe lahko predstavlja ob prilikah kaks društveno slsvno-stl, obletnice Itd., ker nudi precej propagande sa nslo Jednote. Društva in dramsks orgonizacije, ki hočejo iffrstl "Hrbtenico", dobe pri Jednotl vso isttoe, kolikor Jih potrebujejo. Idr je Igro zelo poceni, priporočeme društvom in drugim, ds narošo toliko Istlsov kolikor je v Igri oseb; s tem ol prihrsnlje prepi- ■ sevanje ulog. Pišite na Khjlžev-no Matico R. N. P. J. in pošljite denar. Izdali smo Jih le par ste IstL sov In bodo kmslu pošle—hitite s naročilom, da no bodete! zni. 10 istlsov PhIRp naroČite IHMill NaJvešje vaitaka bai T Ameriki PROSVETA SOBOTA, 15. JANUARJA biseli iz sfetoïle uteiâthe \ WILLIAM SHAKESPEARE (1564—1616) (Dalj«.) Bolj znani Shakespearjevl spisi so njegove zgodovinske igre. drame in komédije. Tn se ne bomo «puščali v podrobno razpravo o vsaki igri posebej, ali pa podajali seznam njegovih Številnih del, kajti kdor se zanima, jih lahko dobi malone v vsaki knjižnici. V angleščini kakor tudi v drugih jezikih je že izšlo toliko najrazličnejših Izdaj 8ha-kespearja, kot mogoče še o nobenem drugem pisatelju. ' Zgodovinske igre predstavljajo zgodnjo dobo Shakeepeerje-vega pisateljevanja in njegov razvoj v novem poklicu. Za snov je jemal spise Iz kronike Holinsheda, nekega prejšnjega dramaturga. Snov je po avoje predetaval v dramo, toda (zelo različno od virov. Namesto da bi obdelal eno samo inov, je na primer pobral iz raznih apisov vire in jih spojil v eiioto.. Ni se zanimal zato, da bi bil zgodovinski, temveč podajal je sflačaje kolikor najbolj mogoče realistično. Včasih Je naslikal čisto drugačen značaj, kakor je bU mogoče v zgodovini. Dasi zgodovinarji pišejo o kralju R&ardu III., kako lep In prijeten je bil, gs Shakespeare naslika kot puk-I jas tega pokvečenca. V svojih komedijah se Sha- 9 kespeare pokaže kot humorist. On ohranja svoj humor skozi delo. ki nI pripravljeno samo zato. da« brermisetno vzbudi smeh. Pola je veselja in življenja in se redkokdaj spusti do gole farse. Citatelja spravi v veselo razpoloženje Svojih iger ee tudi ne poelutuje zato, da bi karikiral poeameznike, katerih ne stare, daai pravijo, da je se oeobo Justice Shalkma v komediji MVeeele «epe windsor-ske" izbral sir Thomas Lucfja, katerega je vedno črtil. Deal je torej v. tem slučaju mogoče s smešnim karakterjem v igri ka rikiral svojega nasprotnike, ni gotovo, da je drugod zastopal enako stališče. Njegov humor je premil, da .bi z ^jim smešil svdje sodobnike. Njegove burke so brez osebnosti, katere so tako vidne pri slabših plseteljih dram. Shakespearjev humor nudi veselje in zabeve za cele stoletje. Shakespearjeve komedije so zsbsvne radi humorističnlh položajev v katere zebredejo njegovi korektorji. Značaji so živi ljudje, sestevljeni is domišljije in življenje. Ko je igra končana so vsi karakterji, kateri so v nji podani, popolni, teko de nI nsjssnosti. Komedije je nastal^ iz istega vire lcekor trsgedijs. Nejvečji pišete!J komedije je lahko-enako uspešen v pisanju tragedije. Shakespearjeve tragedije so večkrat na odru kakor komedije. Pisal jih je pozneje, ko je dozoreval in je imel ves spoaob nosti tolmačiti brez primerno tragične vloge, katere je taaeoval. N jegove tragedije so višek dramskega genija. V njih pokasuje »toje široko obzorje v življenju m svojo perfektno umetnost sestavljanja. Hamleta je streeni-la smrt njegovega očeta in pozneje sine. Neki njegov prijs-telj, katerega je imel najrajši, je padel v zaroti proti kreljici Elizabeti. Puritanaka reakcija proti odru in igri ae je pričenjale« Vse to Je Shakespeerje ločilo od komedije, de se je lotil globokih dram, najboljših biserov v svetovni literaturi, ketere so prevedene v vse jezike. ."Julija Cezarje" Je Shekes-peare črpal iz finih življenjepisov Plutarha in iz nekaterih bolj slebih iger. Svojo storijo je mojstersko izdelal v verzih in iz nje napravil tragedijo ne samo posameznike, temveč mese. V "Hamletu" se je poslušll prav IJiee, ketere je bile še v petnaj s tem etoletju splošno žnene po severni Evropi. Spremenil je formo In nsprsvil iz drsme neizogiben tragičen zaključek. Tudi v tragediji "Mecbeth" je gel v daljno zgodovino po neko pripovedko, katero je preoblikoval tako, de mu je služile v najstrašnejšo tragedijo. Samo o teb treh trofdijeh je bilo že splaaae za celo knjižico literature. ' Ze imenovanimi so se vrstile Shakespearjeve drame, znane kot najboljša mojsterska "Othello" in "Krelj teer" sta na isti stopnji s "Hamletom" in "Macbeth." SLOVENKE POZOR! Izlet gospoda Broučka Češki spisal Svatoplek Cech.—Poslovenil Stanko Svetina. I. Opomniti je treba, de goepoda Broučka niti malo ni prevzela sleve, ki jo je dobil I svojim epohelnim izletom na mesec. Govorice o njegovih čudovitih odkritjih se je razširile, po domovini in ime Brouček ss js razletelo povsod; res, zaradi njega si Je seglo v lase nekoliko redakcij in strank in vsake izmed njih se Je borile zs njegovo nsklonjenost In mu podtikala svoje tendence. Gospod Brouček pa je modro in skromno molčal. NI se zmenfl se krik Jevnostl, pobiral je mirno naprsj najem-nlno in je prebil večere, kakor prej, med ete-riml znanci "pri petelinu" ali "na vikarki" (najstarejša praška gostilna) — toda tukaj bolj redko — kajti k gospodu Wuerflu si Je opel le ob česu nove lune, ell če je bilo nebo oblečno. 8kretks, gospod Broučsk nI spremenU prav nič nečlnevsvojsge tihega življenje. Ni hodil v kevsrns, de bi ge občudoveli mledl ne-vdušenci in gredoč po ulici se je dslsl, kakor bi ne videl, ds so oči vseh uprte ven j s takim svetim spoštovanjeih, kakor Je gledelo nekdaj itelljensko ljudstvo pevce "lnferne" (Dante), iskeje mu ne obrazu sledove njegovega bivanje v peklu. Gospod Brouček se ni dal niti fotografirati, oko uprto v negotovo dsljo in s svojim potopisom v roki, tudi nI spisal se časopise in poučne liste svoje skromne avtoblofcreflje z obligatnim učiteljem, ki je le v nežno otroško dušo vssdil seme vsega dobršge ln krasne-gs, rsvnotako ni zbiral duhapolnih sentenc za apomlnske knjige, ni omenil popolnoma nič prijateljem, da je revo deaet let temu. odkar je začel hoditi "ne vlkarko" — skratka gospod Brouček ni imel nobene navade slavnih ljudi in priznal mi Je, da Ima lavor zanj ceno le tedaj, Če se njegovi listi porabijo pri kuhi divjačine. Opisujem skromnost gosopda Broučka zsto nekoliko obširneje, ker Je pri nas ta lastnost zelo redka. Hrepenenje po alavl postaja sedaj glavni, splošni cilj naše družbe. Kdo skrbi sede j za to, da bi delal tiho na svoji njivi, v svoji delavnici, ze katedrom ali za pisalno mizo, zadovoljen s posrečenim, ako ne kričečim uspehom svojega skromnegs dela?! Ta vrata starejših ljudi j polagoma izumira. Današnji rod stremi le za zunanjim leskom In fanfarami slave. Seveda slave najrazličnejše vrste. Študent pusti svoje študije In se bori za lavor pesnika. učitelj smatra učiteljstvo za poklic dru-ge vrste in skuša postati pisatelj, če ne že re» daktor, odvetnik prepusti svoje klljente gospodu Bogu in se peča z višjo politiko, kmet zanemarja gos|)odarstvo in se |>oteguJe za razna mesta, rokodelec semenja delavako mizo a predsedniškim stolom v raznih društvih Itd. Itd. Narodno gospoderatvo gmotno in duševno pa pri tej smeri ne uspeva posebno. In tako imamo Cehi tako veliko število slsvnih ljudi, da izgubljamo skoraj ves svoj ¿as s srčnimi ovacijaml, a proslavo petletnih jubilejev, s prirejanjem slavnostnih banketov In večerov in s podobnimi koristnimi stvarmi. Dokaze, kako močno se je Vkoreninilo v celo naše življenje slavohlepje, najdemo v ne-števinih izrazih-in naslovih. Drugi narodi pozdravljajo svoje zaslužne ln priljubljene može s »kromnlm pristnvkom. da bi živeli (ker res ni mnogo) ell kvečjemu, . I lapakavaaja U <«Mas sli ia als- Z vahai, vrtaalavorti. v«4l«avaaJa, Sar «Si v «s- Sf buhu. odurm Udih. s ba%a pokrit im* I" MK drucimi podobnimi boli. Nusa-Taaa Ja «uSoSvIaa craSilM idravja. r*o*< ia mmtsU*. Ia tMt JUna in iaa*. ki M> sa Jemali, fao^^Ta a4r>viJo pov.roi» iS pojateja Ur »oaivlja vUala« orasn« 4o vital nr amiatUh» sms«. .ffuSiTa— Ja najblpj* «nano aSravSa aa popravo taka. Iakoljêaaja la aasoaUvi tala « Ukarji aa »rniajaja a «araaeijo. ki , Sa aa dañar vraa. «a «Stavilo ai Paakqaita aUkloniea In aa jfprl-taju. Odkloaiu Btiiam«atfla ^ bodiu | rural. Sa dobit* pravi -Nufra-Taao. (Adv. i KNJIŽEVNA KATICA S. N. P. i. ima v zalogi sledeče knjiges < AMERIŠKI ¿LOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje oene, staas.!65.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna tn lahko raz. umljive knjiga za učenje angleščine, s dodatkom resnih koristnih informacij, steqe samo...........................$2.00 Zakon Blogenezije—tolmači naravne zakone ln splo&ni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno ki duševne dobro.....................................91.50 Peter Malaventura^-V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami........................M,. «91.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracije doslej skritega dela življenje slovenskih deiaveev v Ameriki..$l.75 Jimmie Higgine—krasna povest, ki Jo je episel sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek Zapisnik 8. reda« konvencije S. N. P. J, 262 strani mehko vezana, stsne samo......... ................. 50c "Hrbtenica"—drama v treh dejenjih s prologom in epi-, logom—mehko vezatik, stane samo 25c "Informator^—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za Člane—atang samo..20c Pilite ponje ne: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2667 So. Lawndale Ave^ Chicago, 111. •I a s s s s s s s s a a s ko se več, ~ ~ ki inïajo prlvéí, lad sols«': vel, a ostal a prijatelji kosmatimi (DâUs prihodnjič.) tistim ds bi sam naročniki pozor) Znamenje (Doc. 31-1926) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prej-mata» J« mogoče vstavljen, kar ni Ml plačan. Ako je val list plačan In ga na prejmeta, Je mogoče vstavljen vslod napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navadile stiH In novi naslov. Nali zastopniki so vsi dro-itveal tajniki Ia drogi » stopniki, pri katbrik lahke plačata naročnino. Naročnina aa celo leto Jf »6.00 in za pol leta pa UM. Člani S. N. P. J. doplačajo aa pol leta $1.90 tn sa eeb leto $8.80. Za mesta Ckieago in Cl-cero za lato $646, pol lata $3.25, za čhuie $6 JO. Za Evrapo stana za polko-U $4.00, za vae leto pa $8.00. Tednik stane aa Evropo $1.70. CUud doplačajo samo 50c za poitnfaia. Naročnino lahko tudi sa* mi pošljeta na naslov: UPRAVNI8TVO «PROSVETA» ISŠ7 a Uemdale Ave. caicAoa nju peeiiuUjte Santal Midy Ali saati ars Mtstl katera it- Kapiosne • 1 ica i. JI, P, J, zakaj bi morali poslovati z nami! Kapital 91,600,000.00, prebitek 9400,000.00 Naša imovina" je 919*000,000.00 Smo Sen Federalne Reeervne Banke keje aktiva BnSša 9717,423,000.00 Pod nadzorstvom smo državnih nadzornikov Pod nadzorstvom smo nadzornika Chicago Oearing Hoose Poštni hranilni oddelek nalaga denar pri nee Okraj Cook ime pri nae vložen denar HtoBk Neša Banka Je posnene tukaj šn onkraj morja Na te razloge ima ta banka pravo de vaše naklonjenosti, brez ob-sira kje vi stanujete, vela doHneet je, da pričnete a hranilno sli fe kovno vlogo, da kupite hipoteke (morgeče) aU bonde, da pošljete denar v domovino, kopito pernUki listek eM larkoU že bilo dr«. Nem bode zelo drago ako stopite g nemi v trgovske svežo. Nsfc volje Slovenska benke, zgrajena na principu opreznega In izkušenega benklretva. ■■ american 1900 BLUE ISLAND AVE. state bam : CHICAGO, ILL Kupujte mi nale hipotečne obveznice, kateri vam prinašajo povoljne i 1 ' 11 —áww»— obresti. S. H. P. J., IA HSKOTIRE RAROtA V SVOJI TISKARNI CBNS ZMERNE. UNIJSKO DELO PBVE TIRI VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TIHZAZSS 8. N. P. j. PRINTER y aH74* Saatk Uvadala Avaaaa, "Mr«|« DL~ TAM SB DOBS MA SUJO TOM VSA USTMKNA POJASNILA