REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Sari*/#*- Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje Leto XXI Številka 6 Junij 1989 Cena 3.000 din NOVICE LJUBNO GORNJI GRAD Veliko pripomb k ustavnim spremembam Takšnih bližnjih srečanj tretje vrste je v teh dneh na cesti med Ljubnim in Lučami veliko. Kolone avtobusov s šolsko mladino se valijo proti Logarski dolini. Ti še vedno prihajajo v ta lepi košček naše domovine, saj imajo ogled doline tudi v učnem programu. Turistov pa je vedno manj. Tudi zaradi ceste, ki avtomobiliste sili, da pokažejo vse svoje vozniške sposobnosti. O dolgoročnem planu V torek, 13. junija je Občinska konferenca SZDL Mozirje na skupni seji predsedstev vseh družbenopolitičnih organizacij strnila javno razpravo o osnutkih amandmajev k ustavi SR Slovenije. Javna razprava o dopolnilih slovenske ustave je v občini Mozirje potekala na vseh predsedstvih občinskih družbenopolitičnih organizacij. Za vodilne in vodstvene delavce smo pripravili razpravo s področja družbenoekonomskih odnosov, dodatno pa je razpravo na to tematiko organizirala še Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica. Skupno z Delavsko univerzo in Klubom samouprav-Ijalcev je bila za tiste, ki jih ta tematika zanima, organizirana javna tribuna v Delavskem domu v Nazarjah. Pri tem smo imeli srečo, da smo za obrazložitev ustavnih dopolnil pridobili priznane strokovnjake iz republike. Po posameznih sklopih pa smo temeljito razpravo vodili v komisiji za spremljanje ustavnih dopolnil pri OK SZDL, sestavljene iz predstavnikov vseh DPO, Izvršnega sveta in skupščine občine. Razprava je potekala na razširjenih svetih, Koordinacijskih odborih in komisijah pri Predsedstvu OK SZDL Mozirje. V to smo vključili predvsem tiste dejavnike, ki jih te spremembe najbolj prizadevajo. Celotno razpravo smo vodili po treh področjih: — področje družbenopolitičnega sistema — področje družbenoekonomskih odnosov —področje ustavnosti, zakonitosti in pravosodja. Do posameznih amandmajev smo se opredelili z naslednjimi bistvenejšimi pripombami: — podpiramo amandma o samoodločbi slovenskega naroda, ki vključuje tudi pravico do odcepitve in združitve — strinjamo se s predlogom, da Prešernova »Zdravljica« postane himna SR Slovenije, kijo je posebno zaradi vsebine in ponovne aktualnosti v današnjem času slovenski narod prevzel za svojo. Zavzemamo se za demokratične volitve z izbiro med več kandidati, za daljše mandate, delegate naj bi volili iz delavskih svetov za zbor združenega dela in iz svetov KS za zbor krajevnih skupnosti. Precej razhajanj je bilo glede družbenopolitičnega zbora. Na novo mu je potrebno opredeliti pristojnosti, saj dosedanja organiziranost ni v celoti dosegla pravega pomena. Če bo DPZ ostal morajo v njem dobiti svoje mesto tudi novonastajajoče zveze, ohrani pa naj se določena pariteta vseh DPO, tako da tudi ob odprtih listah z več kandidati posamezna družbenopolitična organizacija ali zveza ne bi popolnoma izpadla. Največ razprave je bilo okrog samoupravnih interesnih skupnosti Vsi so si bili enotni v tem, da sedanja organiziranost SIS ni v celoti uresničila svoje funkcije. Nujno jih je potrebno racionalizirati Opredelii smo se za eno samo skupnost, v kateri naj bo razumno opredeljen delež družbenega proizvoda za vsako posamezno SIS. Zavzemamo pa se, da je potrebno šolstvo in zdravstvo poenotiti na republiški ravni z enotnim sistemom financiranja. Za SIS materialne proizvodnje pa se ogrevamo za sklade. Skupščine SIS naj ne bodo več dvodomne. Skupščina SIS kot četrti zbor naj se ukine. O amandmajih s 'področja družbenoekonomskih odnosov je bilo največ razprave o smotrnosti gospodarskega sistema, tržni ekonomiji, zasebni družbeni in zadružni lastnini enakopravnosti na trgu ne glede na lastnino, o tehnoloških presežkih delavcev, pristojnostih, obveznostih in tudi odgovornostih poslovodnega organa. Podpiramo zahtevo po odpravi kmetijskega maksimuma, ki je posebno za naš predel kjer prevladujejo hribovske kmetije, neživljenjski Vprašljiv je tudi člen ustave, ki. kmetom jemlje pravico gospodarjenja z lesom kot tržnim blagom. Precej polemike je bilo okrog pojmov dohodka in dobička, pristojnosti in odgovornosti ustanovitelja podjetja, mešanih podjetij, delničarstva in podobno. Pri vprašanju poseganja v prostor se zavzemamo za temeljito opredelitev pristojnosti med republiko in občino posebno pri planiranju. Nujno se morajo upoštevati interesi občanov prizadetega območja ter v prvi vrsti soglasje občine, saj ne želimo biti nikakršen rezervat za ideje nadaljnjega razvoja drugih. Precej negodovanja je bilo zaradi tega, ker je v predloženih amandmajih vse premalo poudarjena vloga in mesto krajevnih skupnosti, saj se tudi tu ne obeta korenita sprememba pri sistemskem razreševanju financiranja le-teh. S področja ustavnosti in zakonitosti in pravosodja podpiramo ukinitev smrtne kazni ter razširitev in zagotovitev ustavno opredeljenih človekovih pravic in svoboščin. Uravnavali naj bi se v skladu z mednarodnimi konvencijami To velja tudi za predlog, da v SR Sloveniji ne sme nihče brez soglasja slovenske skupščine uvesti izrednega stanja ali drugih ukrepov, s. katerimi se omejujejo človekove pravice in njegove svoboščine. To velja tudi za uporabo oborožen'h sil v miru. OK SZDL Mozirje Junijsko zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Moziije bo 28. 6. 1989. Na skupnem zasedanju bodo delegati razpravljali o Osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986—2000. Osnovna strategija dolgoročnega razvoja naše občine je v najtesnejši povezavi z razvojem našega celotnega območja. S tem bo dosežena višja stopnja socialne varnosti, izboljšana kvaliteta našega skupnega življenja in dela. Izenačevanje razvitosti znotraj posameznih središč v dolini bo nudilo možnosti za ustvarjanje pogojev za celovito razvitost območja. Zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali s politiko skladnejšega razvoja znotraj območja naše Zg. Savinjske doline — občine, ki se mora kazati v kakovosti razvoja na socialnem pod- Razbremenitev dol, obremenitev gor, bi lahko dejali za zadnja dogajanja v zvezi z združenim delom in družbenimi dejavnostmi. To seveda v nobenem primeru ne velja zgolj za mozirsko občino. Galopirajoča inflacija je storila svoje in še bo, ob tem pa se v občini Moziije srečujejo še z enim problemom. V prvih štirih mesecih so se osebni dohodki povečali za 406 indeksnih točk, prihodki v družbenih dejavnostih iz tega naslova pa za 357. Kje je torej razlika 49 točk? Kakorkoli že, če ne želijo ukinjati posameznih dejavnosti, bodo morali zvišati prispevne stopnje. Povišana stopnja je izračunana na podlagi dejanskih prihodkov v prvih štirih mesecih ter na predvideni 30 — odstotni rasti mase za brutto osebne dohodke v maju in juniju. To pomeni izpad 230.328.000 dinarjev ob prvem obračunu. Po tem izračunu bo treba s 1 .julijem zvišati prispevne stopnje za 1,09. Prispevne stopnje se bodo zvišale samo v zdravstvu in za malenkost v raziskovanju, v ročju, nadaljnje rasti prebivalstva, zaposlovanja, kadrov in ustvarjalnosti vseh in vsakega posameznika na svojem delovnem področju. Za razvoj pa je predpogoj za naš skupen tehnološki napredek, večja vključitev v mednarodno menjavo in krepitev materialnih resursov, pogojev življenja in večjega zadovoljstva. Uresničevanje teh izhodišč bo odvisno predvsem od spoznanja, da so spremembe nujne, če želimo in hočemo doseči preobrat v kakovosti gospodarjenja in dela, ter povečati lastno ustvarjalnost, s tem pa uveljaviti našo nadaljnjo pot razvoja. Zato je izredno pomembno, da pri spremembah in dograditvi tega dokumenta sodelujejo vse sredine in posamezniki, da s predlogi, pobudami in pripravljenostjo ostalih skupnostih pa znižale. Temu je treba dodati tudi zvišanje stopenj na račun oprostitve plačila prispevka za družbene dejavnosti za RTC Golte, tudi ob 1. 7. dalje. To pomeni izpad 0,67 prihodkov. Preračunano v stopnje pridemo do dejstva, da se bodo prispevne stopnje za družbene dejavnosti v mozirski občini zvišale za 1,39, kar je v primerjavi s številnimi drugimi občinami še najmanj, nihče pa v tem položaju seveda ne more zagotoviti, da tudi do novih povišanj ne bo prišlo. Obremenitev osebnih dohodkov s prispevki za družbene dejavnosti je bila doslej 20,66, poslej bo 21,99, skupna obremenitev osebnih dohodkov pa 42,77. Na račun tega zvišanja bodo netto osebni dohodki nižji za 2,43 odstotkov. Položaj zaenkrat še obvladujejo, v prihodnje bodo gibanja spremljali zares sprotno in ukrepali, da ne bi bilo manjka, glede na veljavno zakonodajo pa tudi presežki niso ravno dobrodošli. J. P. sprejemamo takšen dokument, ki ga bo mogoče v praksi in življenju tudi izvajati, ki bo dajal vizijo in iz katerega bo viden in v življenju potrjen razvoj in napredek. Nujno je, da vse delegatske sredine v svojih okoljih dokument predstavijo, na osnovi tega dajo pripombe in svoja mnenja, da bi ga lahko delegati na jesenskem zasedanju delegatske skupščine tudi sprejeli. Uresničevanje naših skupnih razvojnih možnosti, hotenj po napredku, lepšemu, boljšemu in pravičnejšemu življenju na celotnem občinskem prostoru, je odvisno od vseh nas in od vsakega posameznika, ki živi in dela v Zg. Savinjski dolini. Zato upravičeno pričakujemo tvorno in odgovorno vključitev vseh v razpravo in demokratičen sprejem tega našega dokumenta. Skupščina občine Moziije bo razpravljala še o gospodarjenju v prvih treh mesecih letošnjega leta. Podana bodo tudi poročila Upravnih organov, Postaje milice, ter pravosodnih organov, podano bo tudi poročilo o varstvu invalidov in borcev NOV. Predsednik SO Moziije ANTON BORŠNAK Bomo odslej živeti v rezervatu? Šele v zadnjem obdobju nam je vsem tistim, ki živimo zunaj velikih centrov, jasno, kako velika vrednota je prostor, ki še nudi možnosti razvoja in ki še ni popolnoma iznakažen z vsemi posledicami barbarskih posegov. Jasno pa nam je postalo takrat, ko smo postali zanimivi za odlagališče jedrskih odpadkov ali pa naprimer za vodni vir tisočev in tisočev ljudi. Pa to gotovo nista edina taka primera, saj jih je še več. Po republiških merilih bi morala naša občina v dolgoročnem pjanu do leta 2000 zaščititi dve tretjini svojega ozemlja. Kaj nam potemtakem še ostane? Merila za zaščito se morda nekomu ne zdijo huda, vendar v bistvu ne dopuščajo nikakršnega razvoja. Zato lahko upravičeno postavimo vprašanje iz naslova razmišljanja. Čeprav na eni strani včasih razpolagamo s prostorom ko* svinja z mehom, pa na drugi stra ni sprejemamo takšna merila iz predpise, ki so skregani z vsako pametjo. Srečujemo se celo s takimi absurdi, kot je naprimer tale, da v naši občini naj ne bi dovolili gradnje silosov, ker ti pač niso avtohtone zgradbe. Po tej logiki bi morali v naši občini vsi živeti v kmečkih hišah ali pa v bajtah in preužitkarskih kočah, kjer bi se v resnici kaj kmalu znašli, če bi se ravnali po mnenjih strokovnjakov, ki so zadolženi za »zaščito« našega prostora. In da si lahko predstavljate, da bi vam nekdo prepovedal uporabljati dve tretjini vašega stanovanja ali hiše? Medtem, ko se ukvarjamo s tovrstno zaščito krajine in prostora, pa nam bistveni problemi ostajajo oziroma se še zaostrujejo. Tako še nismo prav nič storili, da bi se zmanjšale emisije strupenih snovi, ki pred našimi očmi uničujejo naše največje bogastvo — gozd. Vsem . skupaj nam torej mora biti jasno, da s polno blokado prostora pristajamo na vlogo rezervata. V njih pa ni razvoja, ni novega življenja, je samo počasno umiranje. Kot so sedaj karte razdeljene, naj bi v tej igri mi predstavljali Indijance, kavboji pa bi bili tisti, ki potrebujejo naš prostor za svoj razvoj. Kako so Indijanci končali — vemo. Torej — ta igra za nas ni zanimiva. Se gremo pa že raje Črnega Petra! RAJKO PINTAR Tudi sprotno označevanje obeležb na cestišču lahko pripomore k večji varnosti v prometu. SN objavljajo Veliko pripomb k ustavnim dopolnilom Končana javna razprava Preobrazba gospodarstva ne bo enostavna OK ZKS Moziije o gospodarstvu »Oskrba z lesom nas ne skrbi« Razgovor z ing. Janezom Živkom Helikopter reševal potnike iz gondole Ogledna vaja na Golteh Praznik Nazdrij Živahno dogajanje v Nazarjah Spomladanska tekmovanja zaključena Novi uspehi lokostrelcev Češnje ^ Črtica Štefke Petek Str. 1 2 3 4 5 7 8 »Najnižje« višje stopnje Kako se bomo razvijali do leta 2000 Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Moziije za obdobje 1986—2000 uokviija osnovni dolgoročni planski dokument, sprejet v decembru 1985 na zborih skupščine, spremembe in dopolnitve republiškega dolgoročnega plana, mnenja medresorske komisije SR Slovenije in spoznanj ter dognanj nosilcev in pripravljalcev planiranja. Dolgoročne spremembe v dokumentu izhajajo iz osnovnih značilnosti dosedanjega družbe-no-ekonomskega razvoja občine in urejanja prostora ter iz ugotovljenih ključnih problemov, prednosti in omejitev nadaljnjega razvoja. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Moziije zato temeljijo na spoznanju, da bo uresničevanje kakovostnih družbenih sprememb izredno zahteven proces, ki bo potekal ob nenehnem premagovanju obstoječih in novih protislovij, pa tudi neenakomerno po področjih in območjih. Vendar je bistvo dolgoročnega plana v tem, da tudi v kriznih razmerah izraža neposredne in dolgoročne interese delovnih ljudi in občanov, da se opira na zakonite težnje v našem družbenem razvoju in da na teh izhodiščih oblikuje temeljne družbenoekonomske usmeritve. Kritično vrednotenje gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih razmerje narekovalo, da se spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana dosledno oblikujejo na politiki opiranja na lastne sile. To pa pomeni pospešeno uvajanje novih razvojnih programov z visokim deležem izvoza, modernizacijo tehnoloških proizvodov in delovnih procesov, visoki ustvarjalnosti in prilagodljivosti v programiranju proizvodnje ter stalno izboljšanje kakovosti izdelkov. Seveda pa to zahteva tudi čim večjo oziroma optimalno izrabo naših naravnih danosti, predvsem pa za skladen razvoj gospodarske in družbene infrastrukture, ki pa pogojuje tudi odgovornost za ohranjanje in varovanje dobrin splošnega pomena. Osnovne vsebinske značilnosti predloženega osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Moziije v obdobju 1986—2000. Dolgoročni plan tvorita dva dela: tekstualni in kartografski del. V tekstualnem delu sta zopet dva dela, in sicer družbenoekonomski del in prostorski del, med katerim prvi obrazlaga družbenoekonomske odnose in razvoj ter utemeljuje racionalno rabo prostora, drugi pa konkretno navaja predvsem aktivnost na posameznih območjih v prostoru. V kartografskem delu, ki je narisan v skladu z zahtevami metodologije v merilu 1:5000 in 1:25000 je prikazano sedanje stanje v prostoru, obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS in planirano porabo prostora s poudarkom na izjemnih posegih. Tekstualni del plana smo skrčili in v dokumentu prizkušali zajeti predvsem cilje in usmeritve strategije dolgoročnega razvoja občine in izločili povzetke stanja po posameznih področjih. Spremenili smo tudi vrstni red poglavij, saj smo pri izdelavi morali upoštevati spremembo sistemskih zakonov o planiranju in strokovno priporočilo za metodo- loško poenotenje dolgoročnih planov občin, ki se je samo v letu 1988 trikrat menjalo in zahtevalo od izvajalcev stalno prilagajanje. Družbenoekonomski del Tekstualni del družbenoekonomskega delaje doživel vsebinsko korekcijo v poglavju »Gospodarska rast, proporci in delitve družbenega proizvoda«, ki so bila potrebna zaradi neuresničevanja globalnih materialnih okvirov razvoja, to je zaradi nedoseganja načrtovanih stopenj rasti. Spremembe in dopolnitve so prisotne tudi v poglavju »Strategija razvoja gospodarskih dejavnosti« predvsem zaradi novih spoznanj in doseganj tehnološko-razvojnih usmeritev gospodarstva, ki so posledica tudi delovanja trga. Dopolnitve in spremembe so izdelane na osnovi analiz uresničevanja družbenih planskih dokumentov občine Moziije in pismenih dokumentov posameznih gospodarskih subjektov, ki smo jih obiskali v času izdelave dokumenta. Prostorski del Dolgoročni plan—prostorski del, sprejet leta 1985je bil nedodelan, pomanjkljiv in neusklajen z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SR Slovenije. Zaradi tega ga »Medresorska komisija« leta 1986 ni potrdila in zato ta del dokumenta obsega težišče dopolnitev in sprememb. Pri pripravi prostorskega dela osnutka dolgoročnega plana občine Mozirje — za obdobje 1986—2000 z dopolnitvami 1988, smo upoštevali predvsem: — strokovna priporočila za metodološko poenotenje dolgoročnih planov občine, — mnenja medresorske komisije z dne 27. 8. 1986, — ugotovitve in spoznanja nosilcev planiranja v času priprave osnutka. Dopolnitve in uskladitve dolgoročnega plana občine Moziije se nanašajo predvsem na obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije, ki so naslednja: 4685 ha kmetijskih zemljišč, varovalni gozd, pomembnejše izvire: Perovski studenec, Dupla, Kropa, studenec Črna, Jezere, Kropa, zahodni krak magistralnega vodovoda, rudnine v Radmiiju (keramična glina), Karavanško-Ka-mniško-Savinjski park v regiji, Krajinske parke: Golte, Logarska dolina, Robanov kot, Menina, pomembne kulturne spomenike, regionalne ceste: Moziije — Golte, sestre Logar — Pavličevo sedlo, Soteska — Logarska dolina, Pesje — Soteska, Črnivec — Radmiije, daljnovod Moziije — Nazaije in RTP 110/20 KV Nazaije. Ostale dopolnitve se nanašajo na ugotovitev, da pri prostorskem delu dolgoročnega plana iz leta 1986 ni bila izdelana »Kartografska dokumentacija« na kartah v merilu 1:5000, z vrisom vseh zahtevanih varovalnih in omejitvenih območij, ureditvenih območij naselij in predvidenih posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč. Posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč so predvideni v skladu z »Zakonom o urejanju prostora« in »Zakonom o kmetijskih zemljiščih«. Za predvidene površine, ki skupno obsegajo 70 ha, je ugotovljen širši družbeni interes in s tem uresničitev dolgoročnega razvoja občine. Predvideni so naslednji posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč: 1. V središču občinskega po- mena — Moziije za: obvoznico z avtobusno postajo, družbeno stanovanjsko gradnjo, turistične, športne in rekreacijske dejavnosti oskrbne in storitvene dejavnosti, za šolo in igrišča, za industrijsko območje Cinkarna, za čistilno napravo, za razširitev pokopališča. 2. V lokalnih središčih — Nazaije za: gospodarsko cono Prihove, industrijsko območje MGA Nazaije, območje za stanovanja, šport in rekreacijo ob Dreti, širitev šole in vrtca. Rečica ob Savinji za: dopolnilno stanovanjsko gradnjo, dograditev športno-rekreacijskega območja, gradnjo osnovne šole. Ljubno ob Savinji za: območje za stanovanja, območja za turistične, športne in rekreacijske dejavnosti v Vrbju, širitev pokopališča. Luče ob Savinji za: zaokrožitev stanovanjske gradnje Prod. Gornji grad za: športna igrišča pri šoli, širitev pokopališča, bencinski servis. 3. V turističnih območjih Logarske doline: dograditev stacionarne cone Poljanca, vstopna turistična cona Log. 4. Za komunalne čistilne naprave. Z navedbo izjemnih posegov v prostor opozarjamo predvsem na konflikte v prostoru, kar pa tudi pomeni, da ostalih posegov v prostor ne obrazlagamo posebej, so pa razvidni iz planske dokumentacije. Za vsa vodilna naselja so izdelane Urbanistične zasnove — razen za Nazarje in Rečico ob Savinji. Tako v Nazaijah kot na Rečici ob Savinji so bila predvidena območja za stanovanjsko gradnjo na osnovi predhodnih geoloških raziskav spoznana kot neprimerna za gradnjo. Tako sta urbanistični zasnovi za oba kraja opredeljeni kot študijska naloga. Pri izdelavi dopolnitev dolgoročnega plana Moziije smo ugotovili, da nam omejitve v prostoru — predvsem 1. območja kmetijskih zemljišč in varovanje naravne in kulturne dediščine — bistveno omejujejo prostorske možnosti za razvoj gospodarstva in poselitve. Zaradi prostorskih možnosti in na osnovi »Študije o možnostih razvoja turizma v občini Moziije« je v dopolnitvah dolgoročnega plana občine Moziije dan poseben poudarek turizmu, kot tisti gospodarski dejavnosti, ki bo s svojim pospešenim gospodarskim razvojem povečala svoj delež v družbenem proizvodu občine. Kartografski del Kartografska dokumentacija pogojuje uskladitev prostorskega dela dokumenta z zakonskimi določili ter z obveznimi prostorskimi izhodišči, sprejetimi pri spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana SR Slovenije v februarju 1989. Vsebuje pa predvsem vsebinske,, metodološke, podatkovne in tehnične spremembe ter dopolnitve, kijih opredeljuje vsebinski prostorski del planskega dokumenta. Predsednik IS SO Moziije IVO KOS Ljubno se že nekaj dni ponaša z najmodernejšo bencinsko črpalko v dolini, pa tudi v širši celjski okolici Ponudba je sedaj kvalitetnejša, izgled črpalke veliko lepši pa tudi varnost je večja. Na sliki: Srečko Esih, delovodja Ingrada iz Celja, ki je bil izvajalec del ter zadovoljna Franc Zamernik in Jože Marolt, ki delata na ljubenski bencinski črpalki Preobrazba gospodarstva ne bo enostavna Na nedavni seji občinskega komiteja zveze komunistov Moziije so največ pozornosti namenili nalogam komunistov v prehodu na tržne pogoje gospodarjenja. Uvodno razlago je prispeval Janez Živko, član občinskega komiteja in predsednik KPO Gorenje-Glin Nazaije. Uvodoma je poudaril, da ob sicer nujnem prehodu na tržno gospodarjenje ne moremo zanemariti družbeno-ekonomskih razmer, ki so in še vedno vladajo pri nas. Ne zato, ker nam bi moralo biti žal za njimi, temveč zato, ker bodo še dolgo predstavljale veliko oviro pri preobrazbi družbe. »Ni mogoče kar tako mimo regulative, ki je in še vedno vlada v institucijah, ki je reproducirala neproduktivno in nepotrebno delo, da je še danes od občine do federacije ogromna armada ljudi, ki so sami sebi namen, ki so si skozi sisteme financiranja skoncentrirali velik del ' moči. To velja za vrsto področij od interesnih skupnosti in spremljajočih zavodov, vrste uporabnih in podvajajočih se organov, pa do bistveno predimenzioniranega in neučinkovitega zborničnega sistema. Prav v njih leži velik del krivde za predimenzionirano in nekonsistentno zakonodajo, ki je v veliki meri prispevala k hromitvi združenega dela.« Težavna preobrazba miselnosti Po njegovih besedah je težko pričakovati njihovo pripravljenost za korenito preobrazbo podjetij, žal pa je takšna miselnost pustila globoke posledice tudi v združenem delu, saj sojo delavcem dve desetletji temeljito vcepljali v glave. »Spomnimo se samo vrste konfliktov, ki so se pojavili v OZD, spodbujeni od zunaj in podprti z notranjimi pravovemiki. V trenutku niso bila več v ospredju ekonomska vprašanja in dobiček, temveč izključno kako hitro se kdo prilagaja novim razmeram.« Zaradi tega je danes izredno malo organizacij združenega dela, ki bi se bile sposobne takoj vključiti v boj z razvitimi ekonomijami, četudi bi bili družbe-no-ekonomski instrumenti celotne družbe že jutri idealni. V nadaljevanju je spregovoril o bistvenih ovirah, ki onemogočajo uresničevanje najpomembnejših sprememb ekonomske politike v posameznih podjetjih. Res je, da namerava trdno vztrajati na začrtani poti, »vprašanje je le, če ji bodo današnje ekonomske, politične in socialne razmere pustile dovolj časa, da bi z uspehi prepričala večinski del Jugoslavije, daje to edina možna pot.« Od politike h gospodarenju Očitno je, da bo odporov in kritik ponekod vse več, velika je tudi možnost, da bodo te težave nekateri izkoristili za izbruh nacionalnih in političnih programov. Osrednja naloga komunistov v Sloveniji in njihovega vodstva torej je, »da se v večji meri ukvarja z idejnimi preprekami in zavorami v naših sredinah, ki zavirajo učinkovitejše gospodarjenje in da manj naseda provokacijam slovenske alternative in namišljenim nacional-no-političnim vprašanjem iz nekaterih jugoslovanskih sredin.« Ob vsem tem vse prevečkrat ponavljamo že ni-čkolikokrat sprejeta in podprta stališča in usmeritve slovenske zveze komunistov. Komunisti in delavci v proizvodnji potrebujejo takojšnja in jasna izhodišča v zvezi s preobrazbo odnosov v podjetjih, jasno razmejitev odgovornosti, opredelitev nagrajevanja in podobno. Preveč se namreč postavljajo v ospredje nekatera druga vprašanja, zanemaijajo pa bistvene poti povečevanja učinkovitosti celotne družbene reprodukcije. Po njegovih besedah se že kar preveč ukvarjamo z uveljavljanjem zasebnih podjetij, ki so sicer zelo pomembna, ne pa odločilna za izhod iz krize. Strokovnjaki se iz združenega že selijo na mnogo bolje plačana delovna mesta v teh podjetjih, s primernejšim nagrajevanjem pa jih v združenem delu trenutno še ne morejo zadržati. Nujna je torej sočasnost in enakomernost sprememb v vseh delih družbene reprodukcije. Ob tem ne bi smeli dopustiti, »da isti ljudje, ki so sredi 70-ih let najbolj neučakano in radikalno forsirali spremembe, danes razlagajo in učijo novo filozofijo.« Janez Živko to utemeljuje tudi s tem, da isti ljudje, ki so prejšnja leta predpisovali stroge šablone za OZD, danes na predragih seminaijih in drugih oblikah učijo novo »teorijo«. Gospodarska zbornica stoji ob strani, kakšno je to usposabljanje in njegovi učinki, dobro vemo, v podjetjih pa se Bogatejša ponudba mesa v Mozirju ZKZ Moziije TOZD Trgovina in gostinstvo seje odločila popestriti in obogatiti ponudbo svežega mesa in drugih izdelkov v svoji mesnici v Moziiju. Ta ima sedaj tudi drugo ime — Mesnica — de- likatesa. Bistvo sprememb je mnogo večji asortiman izdelkov, kijih je možno kupiti. Kupci sedaj lahko izbirajo med mnogo večjo ponudbo svežega mesa, piščančjega mesa, trajnih in poltrajnih proiz- Z boljšo ponudbo mesa je mesnica v Mozirju dobila tudi lepšo zunanjo podobo. vodov in vse vrste drobovine. Dosedanji odpiralni čas je bil neprimeren, zato so tudi le-tega spremenili. Tako je sedaj Mesnica — delikatesa odprta vsak dan od 7.30 do 15.30, ob sobotah pa od 7.30 pa do 12. ure. Novi odpiralni čas bo veliko bolj ugoden za potrošnike, saj je bila do sedaj v posameznih dneh mesnica sploh cel dan zaprta. V Kmetijski zadrugi se trudijo, da bi potrošnikom ponudili čim večjo izbiro izdelkov, zato pa seveda potrebujejo mnenje in sodelovanje potrošnikov, ki lahko svoje želje in potrebe napišejo v knjigo pripomb in povpraševanja, kije v mesnici. Le tako bodo lahko zanesljivo ugotovili, s katerimi izdelki bi morala biti mesnica založena, da bodo kupci zadovoljni odhajali z nakupov. R. P. še naprej učijo na napakah. Ob tem so uspešne tiste delovne organizacije, ki se naslanjajo na lastne sile, ki živijo z miselnostjo dobrega gospodaija in ne živijo na račun špekulacij. Res pa je, da so bili prav ti danes dobri gospodarji v svojih naporih samovoljne-ži, tehnokrati in podobno. V nadaljevanju je govoril o majhnem deležu lastnih sredstev, kreditih, obrestih, skratka o nujnosti večje finančne samostojnosti in o potrebnih poteh za dosego tega cilja. Tu je potem nagrajevanje, posodabljanja, dograjevanje proizvodnih programov trgu in prilagajanje izdelkov njegovim potrebam, predvsem v smislu donosnosti tega izdelka. S tem je povezano vprašanje odgovornosti, ki je še vedno zamegljena. »Vprašanje produktivnosti, tehnološke urejenosti proizvodnje in predvsem priprave delaje ena naših velikih rezerv, različne sicer od ene do druge OZD, vendar skoraj'praviloma povsod ogromna.« Ob nujnih spremembah na kadrovskem področju se je vprašal, do kod tolerirati ljudi (organizatoije proizvodno poslovnega procesa), ki so produkt dolgoletnih razmer v družbi in konkretni organizaciji, od kod naprej pa to toleriranje ni več umestno. Tudi to je eno pomembnih idejnih družbenih vprašanj, ki pa se ga noče nihče lotiti. Tudi današnja organiziranost večine podjetij ne ustraza današnjim nalogam in še manj jutrišnjim ciljem. »Vse po vrsti imajo preveč organizacijskih nivojev, težijo za preveliko normativizacijo, se izgubljajo v bolj ali manj neučinkovitih sistemih nagrajevanja, imajo zamegljeno odgovornost zaw najvitalnejša opravila in podobno. Če kje, potem tukaj velja, da ni mogoče kar enostavno prenesti organizacijski krogotok uspešnih svetovnih firm, ker je po sredi preveč nerazjasnjenih idejnih ovir.« Tudi reševanja tega problema smo se po njegovem mnenju lotili nekje nedoločeno, ne pa na začetku. Celovito je spregovoril tudi o vključevanju v mednarodno delitev dela in o nujnosti upoštevanja domačega trga ob tem, o odločujoči vlogi informatike na vseh področjih, znanja, o vprašanju lastnine in odnosov v podjetjih, kar so med drugim tudi pogoji za prehod na tržno gospodarenje. Vsaka OZD mora oceniti, v katerem času in v kakšnem stanju je in vsemu temu podrediti notranje aktivnosti in konkretne poteze. Vsak bi moral glede na »nove razmere« izdelati svojo strategijo in vizijo razvoja, jo predstaviti ljudem in opredeliti najpomembnejše ukrepe. Obširne in tehtne uvodne besede Janeza Živka, člana OK ZKS Mozirje in predsednika poslovodnega odbora Lesne industrije Gorenje —-Glin, sta povsem konkretno potrdila Ivan Kramer, direktor Modne konfekcije Elkroj in Jože Kuder, direktor delovne organizacije MGA — Nazaije, organizacij torej, ki sta v preteklosti prehodili precejšnjo mero »samovoljne« in »tehnokratske« poti, danes pa so v obeh dobri gospodaiji z visoko udeležbo v mednarodni delitvi dela, z visoko kakovostjo izdelkov in jasno opredeljenim razvojem. V nadaljnji razpravi je bilo seveda slišati še več pripomb, kritik, predlogov in razmišljanj, kijih bo posebna skupina strnila v celoto in dodala uvodni razpravi. Tehtno gradivo, ni kaj. - .» Janez Plesnik Priznanja dobrim gospodarstvenikom V prisotnosti mnogih uglednih gostov iz obeh občin — Velenja in Moziija so v banketni sobi hotela Paka, podelili priznanja Sa-vinjsko-Saleške gospodarske zbornice za lansko leto. Dobitnike priznanj je nagovoril predsednik zbornice Janez Basle, ki je poudaril, da danes še kako potrebujemo uspešne gospodarstvenike in da so priznanja, kijih zbornica podeljuje spodbuda vsem: tem ki so jih prejeli in tistim, ki delajo v gospodarstvu in organih zbornice. Najvišje zbornično priznanje — zlato plaketo je iz rok Janeza Basleta prejel direktor delovne organizacije Gorenje MGA Na-zaije Jože Kuder, ki je tudi sam prejel srebrno plaketo te zbornice. Delovna organizacija Mali gospodinjski aparati Nazaije je zlato plaketo prejela za nadpovprečne gospodarske rezultate in visok delež izvoza. Jože Kuder pa je prejel srebrno priznanje za uspešno vodenje te delovne organizacije, ki je prav pod njegovim vodstvom postala vzorčna organizacija v sistemu Gorenja. Srebrne plakete so prejeli še: Ferdo Eijavc za vodenje tozda Kemija Mozirje, Magda in Mirko Cigale ža uspešno vodenje skupne obratovalnice, kjer sledita s kakovostnimi proizvodi zahtevam trga, Roman Jurič za razvoj in organizacijo inovacijske dejavnosti, Jože Zajc za delo na področju financ v delovni organizaciji ESO in organih Ljubljanske banke, Albin Repše za uspehe pri razvoju sistema za zagotavljanje kakovosti v sozdu Gorenje ter Anton Pečovnik in Viktor Živkovič oba za ustvarjalno in zavzeto delo v Obrtnem združenju Velenje. Diplome Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pa so prejeli: Ivan Krefl, Jakob Filač, Jože Borštnar in Maša Valentinčič ter Ferdo Grmič. (mkp) Direktor MGA Jože Kuder prejema priznanje Savinjsko-Šaleške podarske zbornice. »Oskrba z lesom V nizu razgovorov z vodilnimi gospodarstveniki smo se tokrat odločili za intervju z direktorjem največje delovne organizacije v naši občini Gorenje Glin Nazarje ing. Janezom Živkom. SN: V zadnjih letih smo priča dovolj dobrim gospodarskim rezultatom vašega delovnega kolektiva. Se ti trendi nadaljujejo tudi v teh mesecih? ŽIVKO: Ko govorimo o rezultatih gospodarjenja v Glinu, lahko ugotovimo, da so trendi na posameznih področjih gospodarjenja še vedno pozitivni in da se po tej plati globalne usmeritve, ki smo jih pred nekaj leti sprejeli, uresničujejo. Leta 1986 smo s sanacijskim programom postavili dovolj jasne cilje na vseh področjih do leta 1990, s spremembo organiziranosti pa tudi globalne cilje do konca naslednjega srednjeročnega obdobja, Sedaj smo priča velikim spremembam pogojev gospodarjenja v naši državi. Osebno iskreno upam, da se bodo vsaj osnovni cilji naše vlade uresničili. Te spremembe pa postavljajo sleherno delovno organizacijo v popolnoma drugačno situacijo kot do sedaj. Zato bi rekel, da z našimi gospodarskimi rezultati glede na razmere, ki prihajajo ne moremo biti zadovoljni. Pri teh razmerah mislim predvsem na sposobnost hitrega prilagajanja tržnim razmeram gospodarjenja. S celovito analizo smo ugotovili na katerih segmentih poslovanja so naše šibke točke in odpravljanje le-teh bo naša glavna naloga v naslednjih mesecih in letih. SN: Danes vsi prisegajo na izvoz kot rešilno bilko našega gospodarstva. Kakšni so vaši načrti za prodiranje na izvozna tržišča? ŽIVKO: S sanacijskim programom, ki sem ga že omenil, smo opreelili kot svoj strateški cilj bistveno večjo vključenost naše delovne organizacije v zunanjetrgovinsko menjavo in to predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker smo se že takrat zavedali, da bodo tržne možnosti na domačem trgu vse manjše inje zato treba najti druga tržišča. Drugič pa zaradi tega, ker vključenost v zunanjetrgovinsko menjavo prinaša poleg ostalih efektov tudi vrsto drugih prednosti — siljenje k izboljšanju kvalitete, učinkovitost poslovanja, izboljšanje in obvladovanje celotnega poslovnega procesa. V letu 1986 smo izvozili za 2,5 milijona dolarjev izdelkov, za letošnje leto pa planiramo, da bi moral naš izvoz znašati okrog 18 milijonov dolarjev. Če vemo, da smo v lanskem letu realizirali za okoli 9 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza, torej bistveno več kot leta 1986, potem je treba priznati, da je bil letošnji plan izvoza zelo optimistično postavljen. Jasno pa je, da ga bomo poskušali na vsak na- čin doseči. Rezultati prvih petih mesecev kažejo še na precejšnjo zaostajanje za tem ciljem, vendar se nam v drugem delu letošnjega leta vključuje v izvozno proizvodnjo tudi nova investicija, ki naj bi bistveno pripomogla, da se ta cilj doseže. Izvoz je tudi pomembno gonilo za prestrukturiranje in posodobitev proizvodnje, tako z vidika ing. Janez Živko samih proizvodnih programov, kot tudi z vidika tehnološke usposobljenosti. Zato ostaja izvoz v taki funkciji, kot smo jo v preteklosti opredelili. Novi pogoji gospodarjenja bodo verjetno terjali, da bomo zadane izvozne cilje še enkrat pretehtali in jih verjetno postavili še bistveno višje. SN: Mislim, da lahko trdimo, da je v naši občini premalo razvita razvojna dejavnost. Pred nekaj meseci je Glin začel formirati razvojni oddelek. Kako daleč ste na tem področju? ŽIVKO: Vse te spremembe, posebej na razvojnem področju, niso možne brez stalnega in načrtnega dela na področju razvoja v najširšem pomenu te besede. Pod razvojem pa ne moremo in ne smemo smatrati samo tisto, kar se dogaja na tehničnem področju, ampak razumemo pod razvojem tudi razvoj vseh funkcij poslovnega procesa. Mi smo v okviru tega dali posebno mesto in težo razvoju informatike, zavedajoč se vseh težav, ki nas čakajo, kajti brez prve informatizacije celotnega poslovnega procesa ni mogoče učinkovito obvladovati. Po moji oceni se je ravno na tem področju v zadnjih treh letih na Glinu naredilo največ. Ker je to področje tako pomembno, smo se odločili za nadaljnje investiranje v to področje, tako da bomo do konca prihodnjega leta dovolj kvalitetno pokrili vsa področja poslovnega procesa z informatiko. Razvojno-tehnično področje je bilo in je še šibka točka Glina in ne uspeva v zadostni meri slediti spremembam, ki se postavljajo na trgu. Zato smo oblikovali in registrirali raziskovalno enoto, v kateri se naj bi opravljale najosnovnejše raziskave za vse programe Glina, pred nami pa je formiranje učinkovitega oblikovalnega oddelka, nas ne skrbi« brez katerega je Glin posloval vso svojo zgodovino. Sicer pa smo leta 1984 podelili prve štipendije na ustrezni fakulteti in v kratkem naj bi prvi diplomanti prišli v našo firmo. To bo za nas seveda zelo dobrodošlo. SN: Pred nekaj leti je strategija občinskega gospodarstva v celoti slonela na razvoju Glina. Glin je bil celo imenovan za vlečnega konja mozirskega gospodarstva. Ali menite, da bi bila še danes taka usmeritev umestna in smotrna? ŽIVKO: Številni rezultati in statistika so morda nekoč dajali Glinu nalogo vlečnega konja, vendar mislim, da je bila taka usmeritev vseskozi zgrešena, kajti praksa je dokazala, da so se ob Glinu na tem področju razvile dovolj kvalitetne delovne organizacije, predvsem Elkroj, MGA, Kovinarstvo, Smreka in je zato Glin lahko samo eden izmed dejavnikov v uspešnem razvoju te družbenopolitične skupnosti. Spremenjeni odnosi na področju gospodarjenja pa takšne vezi ne delajo več tako pomembne. Zato mislim, da se mora vsaka delovna organizacija zavedati svoje odgovornosti pri razvoju te družbenopolitične skupnosti. Sicer pa ima vsaka firma zase še dovolj mane-verskega prostora predvsem na področju medsebojnega sodelovanja in povezovanja ter iskanja skupnih rešitev za naprej. Tako ima naprimer vsaka firma odgovornost za razvoj drobnega gospodarstva, bodisi v zasebnem ali družbenem sektorju. Seveda je vprašanje, koliko je posamezna delovna organizacija že strokovno, kadrovsko in programsko usposobljena za to, mislim pa, da glede na informacije, s katerimi razpolagam, da se vsi intenzivno pripravljajo na pomembnejše premike na tem področju. SN: Vsa lesno predelovalna industrija se srečuje s hudim problemom zagotavljanja kakovostne lesne mase. Kako vi rešujete te probleme? ŽIVKO: Lesna surovina je gotovo eden izmed predpogojev za nadaljnje delo. V zadnjih letih opažamo na tem področju negativne trende — padanje količin lesa, ki ostaja v tem prostoru. Zaradi precejšnjega odliva lesne mase izven občine prihaja tudi do padanja povprečnih premerov in kvalitete lesa. K temu je pripomogla tudi ekološka situacija. Takšno stanje je posledica neob-vladovanja tega področja, gledano z najširšega aspekta, predvsem pa pomanjkanja pravnih medsebojnih povezav in pomanjkanja nadzora, da bi se stvari odvijale v skupno dogovoijeni smeri. Problem je tudi prešibka povezanost, pa ne toliko formalna, ampak vsebinska, celotne reproverige — torej od kmeta pa do izdelovalca finalnih izdelkov. Spremenjene razmere terjajo nove odnose na tem področju. Kljub temu nas oskrba z lesom ne skrbi preveč in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker bomo že prihodnje leto vso lesno maso predelovali v polfinalne in finalne proizvode, pri tem pa pri polfinalnih proizvodih ne mislim na deske in drugič, ker so cene hlodovine že danes izenačene s svetovnimi cenami. Na tem področju so bili gozdarji hitrejši od drugih panog v industriji in že danes dosegajo svetovne cene. Posledica tega je, da se vse bolj razmišlja o nakupu surovine drugod, oziroma so tu že čisto konkretne poteze — naročilo iz tujih trgov, kjer je te surovine še dovolj. SN: Od novega leta Ste organizirani brez tozdov. So se v pol leta že pokazali kakšni rezultati novega organiziranja? ŽIVKO: V Glinu nikoli nismo imeli težav s temeljnimi organizacijami in niso predstavljale nekega samovoljnega obnašanja mimo dogovorjenih zadev. V te spremembe smo šli predvsem zaradi tega, ker smo se zavedali sprememb v pogojih gospodarjenja, ki prihajajo. Zakonodaja, ki je bila sprejeta veliko pozneje, predvsem zakon o podjetjih, je pokazala, da so bile te usmeritve pravilne. Začasno smo šli v neko centralizacijo firme, v glavnem zaradi tega, da bi izboljšali delovanje nekaterih osnovnih funkcij — mislim predvsem na tehnolo-ško-razvojno dokumentacijo oziroma na vse poslovne funkcije. To je le začasna rešitev, končna pa je formiranje dveh, treh ali štirih programskih celot, ki bodo v največji možno meri postavljene tako, da bodo lahko obvladovale ekonomičnost svojega proizvodnega programa. Ali z drugimi besedami — na področju organiziranosti se bo vedno kaj dogajalo, vendar pa bomo morali ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta sprejeti nekatere organizacijske oblike, ki bodo veljale neko daljše obdobje. To je odvisno tudi od zakonodaje, ki bo sprejeta meseca julija v zvezni skupščini. SN: Vodenje največjega kolektiva v naši občini gotovo ni enostavna stvar. Kakšna je vaša strategija vodenja? ŽIVKO: Pristopi k vodenju so zelo različni. Razmere v zadnjih dvajsetih letih so zelo deformirale odnose v združenem delu. V ospredje so postavljene obrobne stvari. Predvsem sta bila zapostavljena znanje in strokovnost. S spremenjenimi pogoji gospodarjenja bo treba spremeniti zakoreninjeno miselnost, vendar pa tudi že sprejeta zakonodaja ne razčiščuje dovolj kompetentnosti vodilnih ljudi na nekaterih področjih iu da je še vedno preveč zamegljena odgovornost med vodenjem in upravljanjem. RAJKO PINTAR Hmelj — zeleno zlato V tem letnem času, ko na poljih vse hitro raste, se zdi, da hmelj prav drvi v višino. Njive, na katerih pridelujemo hmelj kmalu postanejo nepregledne in vrh se spoji z gozdom v ozadju. Za oko, potrebno počitka na zeleni barvi, je tak pogled blagodejen. Blagodejen pa je tak pogled tudi za ljudi, ki ta hmelj pridelujejo in od sadov svojega dela in vlaganja živijo. Hmelj je kultura, za katero velja, da v današnji zaostreni gospodarski situaciji in še posebej v kmetijstvu, prinaša še dokaj ugodne ekonomske rezultate. Večina hmelja je prodanega za več let v naprej na zahodnoevropsko, ameriško in japonsko tržišče po ceni, ki jo inflacija ne požira vsak dan. Da to slovenski hmeljarji dosegamo in vzdržujemo, se moramo stalno prilagajati tem tržiščem, predvsem po kvaliteti pridelanega hmelja. Se posebno pozornost moramo posvečati škropljenju hmelja za zatiranje bolezni in škodljivcev. Uporabljajo se lahko samo v svetu priznana škropiva, ki še obvarujejo pridelek hmelja, ne da bi se to poznalo na aromi hmelja in tudi v tleh. Za stalno prisotnost na svetovnem trgu je zelo pomembno, da pridelamo zadostne količine hmelja. Zato se hmeljarji najbolj bojimo raznih naravnih katastrof, ki lahko pridelek precej zmanjšajo. Skušamo si pomagati z obrambo pred točo, namakanjem ipd. V Sloveniji pridelamo okrog 4.000 ton hmelja na 2.400 ha hmeljišč. Največ hmeljišč je v Spodnji Savinjski dolini. Pri Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi pridelujemo hmelj na 63,7 ha zemljišč, od tega trije kooperanti na 2,4 ha, ostalo pa v okviru lastne kmetijske proizvodnje. Pridelek hmelja bi moral biti ob normalnih vremenskih pogojih preko 100 ton, vendar so v zadnjih letih toča in suša zmanjšali pridelek za 20 — 30%. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo tudi del naših hmeljišč usposobili za namakanje. Hmeljišča na Rečičkem polju bodo z namakalnim sistemom in bobenskimi namakalniki namakali z vodo iz Grušoveljske struge. Dela, kijih bodo po predvidevanjih izvedli v jesensko-zimskem obdobju 1989/90, bodo v pretežni meri financirana iz zbranih sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Na prvi pogled so vsa hmeljišča enaka. Vendar to ni res. Poznamo več sort hmelja. Značilen in zelo iskan ter cenjen na svetovnem trgu je Savinjski golding, ki da poseben vonj in okus pivu. Vzrok, da ne pridelujemo sorto Savinjski golding na vseh površinah je predvsem v tem, ker zahteva, ko dozori, zelo kratek čas za obiranje. Zaradi tega, da se obiranje podaljša na tri do štiri tedne in tudi zato, ker v svetu iščejo vedno nove rešitve za večji izbor hmelja, se Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca že vrsto let uspešno trudi, da bi vzgojili nove, kvalitetne sorte. Tako danes pridelujemo sorte kot so: Savinjski golding, Aurora, Atlas, Blisk, Apolon, Bobek in druge. Vse te sorte se poleg časa dozo-ritve razlikujejo tudi po vsebova-nju aromatičnihvsnovi. V zadnjih letih so na IHP Žalec vzgojili povsem nove sorte, zelo podobne Savinjskemu goldingu, ki dozorijo kasneje in raztegnejo čas obiranja. Slovenski hmeljaiji smo poslovno povezani v Poslovni skupnosti hmeljarstva Slovenije. Ta skupnost je lahko za vzgled vsem poslovnim skupnostim, ki delujejo na področju kmetijstva. Tudi pri prodaji hmelja nastopamo enotno, saj veliko večino hmelja prodamo preko Hmezad — Export — importa. Nalojalne konkurence med pridelovalci hmelja zato ni. Na trgu odloča le kvaliteta, ki bi morala biti povsod in ne samo v hmeljarstvu, odločilna za uspeh. Pridelovanje hmelja je izrazito sezonsko naravnano. Prva konica delaje v aprilu in maju, ko je potrebno napeljati vrvico in omogočiti hmelju, da se začne vzpenjati proti vrhu hmeljske žičnice. Obiranje hmeljapa je že tradicionalen obred, ki je zaposlil na stotine obiralcev. Danes se obira strojno, a je tudi stroj nemočen, če ni prisoten človek. Da bi lahko opravili vse delo v konicah pravočasno, moramo zaposliti sezonske delavce. Doma teh delavcev praktično ne najdemo, kar je ob naraščajočem številu brezposelnih pravzaprav čudno. Ali še res velja za nekatere delo na polju za nečastno? ANDREJ PRESEČNIK Plinovod tudi v naši občini? Predstavnik Petrola je pred dnevi seznanil direktorje naših delovnih organizacij z načrti o možni napeljavi plinovoda tudi v naši občini. Petrol ima dokaj razširjeno mrežo plinovoda, v nadaljnjem petletnem obdobju pa načrtujejo razširitev plinovoda v velenjsko občino. Ker bodo plinovod potegnili tudi do Keramike v kraju Gorenje, obstaja možnost povezave tudi z mozirsko občino. Seveda pa bo potrebno najprej ugotoviti potrebe našega gospodarstva po tej zvrsti energije in se na osnovi zbranih podatkov odločiti o smotrnosti gradnje plinovoda v mozirski občini. Petrol uvaža zemeljski plin iz Sovjetske zveze, v bodoče pa ga bo uvažal tudi iz Alžirije. Večino plina porabi industrija, ne tako majhen delež pa gre tudi za široko potrošnjo — torej za gospodinjstva. Pri odločitvi o priključitvi na plinovod gre predvsem za to, ali je takšna energija rentabilna. Predstavnik Petrola je zatijeval, da je plin konkurenčen naftnim derivatom. Zaenkrat se raziskuje možnost napeljave plinovoda do Moziija in Nazarij, kjer so največji porabniki energije v naši občini: Gorenje Glin, Elkroj in Gorenje Mali gospodinjski aparati. Pri tem pa moramo vedeti, da Glin uporablja predvsem lastno energijo iz lesenih odpadkov, s katero oskrbuje tudi okolico. Kakorkoli že, možnost oskrbovanja s to vrsto energije je gotovo treba raziskati. Zato so direktorji dobili vprašalnike, s pomočjo katerih se bodo v kratkem ugotovile potrebe po tej vrsti energije. Ker gotovo obstaja določen interes tudi med širokimi potrošniki energije pa bo Komunala ugotovila potrebe tudi med gospodinjstvi v Moziiju in Na-zaijah. V spodnjem koncu doline je že dolgo prisotna želja po toplovodu. Morda pa je bližja rešitev s plinovodom? R. P. Težko pričakovana pridobitev na Golteh — dvosedežnica Smrekove je nared in je že prepeljala prve potnike od hotela na Stare stane. Postali so mladinci Kot vsako leto so se novosprejeti člani mladinske organizacije zbrali v Savinjskem gaju, kjer so se zabavali, saj je bil to njihov praznik. K mikrofonu smo povabili mladince, ki so nam radi povedali, kakšni so občutki, ko postaneš mladinec ali mladinka! AnitO'Atelšek — OŠ Ljubno ob Savinjo Vsi sedmošolci smo težko čakali na trenutek, ko bomo postali člani mladinske organizacije. V pripravah na ta dan smo posebno skrb posvetili temu, kako bomo na sprejemu oblečeni. Cisto nekaj drugega je, če si mladinec in ne več pionir. Tudi starejši nas sedaj ne bodo mogli več zafrkavati s »pionirčki«. Mladinska organizacija na naši šoli bi morala biti bolje organizirana, njeno delo pa pestrejše. Večkrat bi morali organizirati družabne popoldneve z drugimi šolami. Zdenko Purnat — COŠ Gornji grad: V rokah imam lučko. Taje bila včeraj, ko sem bil še pionir, enako dobra kot danes, ko sem že mladinec. Torej se ni nič spremenilo. V šoli so mi rekli, da bom sedaj lahko sodeloval v raznih organizacijah, jaz pa še ne vem, v katerih bi najraje sodeloval. Najbolj pa me zanima šport. Drugače pa je prišel nekdo na šolo in nam povedal, katere pravice in dolžnosti imamo mladinci. Kam bom šel po osnovni šoli, še ne vem. Tudi zanima me še ne preveč, saj imam še eno leto časa, da se odločim/ Toda, če bi se moral sedaj odločiti, bi šel pa kar na gozdarsko šolo. Jožica Voler — OŠ Luče Doma sem iz Raduhe. Do šole imam 7 km. V šolo se vozim s kombijem. Že lani sem bila sprejeta med mladince. Naša mladinska organizacija pripravlja plese, včasih pa tudi kakšne druge prireditve. Večkrat se na sestankih pogovarjamo tudi o problemih mladih, beremo časopise, govorimo o štipendijah in zaposlovanju. Tudi s politiko se ukvarjamo. Seznanjamo se s perečimi problemi v Jugoslaviji in Sloveniji. Imamo tudi predloge, kako bi rešili naše probleme. Predvsem bi moral zmagati razum. Drugače pa je v Lučah lepo. Pogrešam le kino. Polona Car — OŠ Mozirje Na šoli nismo imeli posebnih priprav na sprejem v mladinsko organizacijo. Dela naše mladinske organizacije še ne poznam. Vem le to, da imajo sestanke. Jaz bom hodila na sestanke, če bom morala. Vem še to, da organizirajo razne akcije, športne prireditve itd. Jaz se še najraje ukvarjam s športom in to z odbojko, pa tudi z glasbo, saj hodim v glasbeno šolo. Na šoli bi morali večkrat organizirati glasbene prireditve, vendar je premalo denarja. Pri tem mislim na znane glasbenike od vsepovsod. Matjaž Funtek — OŠ Luče: Jaz pa se danes ne počutim nič drugače kot včeraj, ko sem bil še pionir. Sem pa ponosen, da sem mladinec. Naučili so nas, da se moramo danes še posebej lepo obnašati in reči »hvala«, ko bomo dobili značko in izkaznico. Doma sem iz Podvolovljeka, kjer smo zelo razburjeni, ker nam mislijo nekateri potopiti dolino, ampak mi tega ne bomo pustili. RAJKO PINTAR V prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali o obisku Franklina Lindsaya v naši dolini Danes objavljamo fotografijo, ki prikazuje vodji zavezniških misij pri štabu 4. operativne cone, pripadniki cone in domačinke pred gostilno Trobej v Gornjem gradu 2. 8. 1944 leta. 1. vrsta: Bogomilov (vodja sovjetske misije), Milena Veršnik-Matijeva, Peter Brajovič-Pero, Mara Bergant por. Topolovec, Franklin Lindsay (vodja angloameriške misije) 2. vrsta: neznana partizana, Nata Trobej — gostilničarka, Breda Veršnik-Matijeva, propagandist 4. operativne cone, Vida Prislan, Micka Slatinšek-Tičarjeva. Helikopter reševal potnike iz gondole Delavnice pod posebnimi pogoji so še kako potrebne! Kot že tolikokrat, je tudi 10. junija krenila gondola z Golt v dolino. Vendar seje tokrat vožnja končala bistveno drugače, kajti pretrgala se je vlečna vrv. Avtomatika je delovala in gondola je sunkovito obstala. Zaradi silovitega sunka je potnike razmetalo po kabini. Več potnikov seje poškodovalo, nekateri so bili v nezavesti in šoku. Med poškodovanimi je bil tudi spremljevalec, zato je bil položaj toliko težji. Kaj storiti, kako učinkovito pomagati potnikom, ki so ujeti v kabini visoko nad zemljo? Takšna je bila hipotetična predpostavka nesrečnega dogodka, s pomočjo katere so v Rekreacij-sko-turističnem centru Golte želeli preveriti svoje delovanje v primeru resnične nesreče te vrste. Bistvo vaje je bilo usklajeno sodelovanje pilotov letalske enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve, gorskih reševalcev iz Kranja in Celja ter seveda delavcev RTC Golte. To je bila prva vaja v Sloveniji in Jugoslaviji, ko so ponesrečenca iz gondole reševali s pomočjo helikopterja in je bila še kako dobrodošla za letalsko enoto in njene pilote, za gorske reševalce, predvsem pa je bila nov korak v zagotavljanju varnosti za vse obiskovalce centra na Golteh. Pa si pogljemo, kako je potekalo nadaljevanje akcije od tistega trenutka, ko seje gondola ustavila. Najprej so dali navodila potnikom, seveda tistim, ki niso bili poškodovani, naj ne odpirajo vrat in naj se pomirijo ter čakajo na pomoč. Strojnik je o nesreči takoj obvestil Postajo milice Mozirje in stalno službo UNZ Celje, tajnica DO RTC Golte pa Občinski center obveščanja Celje. Tehnični vodja je ugotovil, da je nujna pomoč helikopterja in da so vremenske razmere ugodne za to vrsto reševanja. Zato je poklical stalno službo UNZ Celje, kije takoj ukrepala. Na kraj nesreče so pričeli prihajati reševalci, na poti pa so bile ekipe prve pomoči z zdravniki. Čeprav je akcija bliskovito stekla pa so to bile dolge minute čakanja za nesrečne potnike v gondoli. Prvi je do potnikov prišel gorski reševalec dr. Tone Zunter, ki seje kar po vrvi spustil do gondole. Njegova naloga je bila ugotoviti število teže ranjenih in jih pripraviti za transport. Medtem je z brniškega letališča poletel helikopter AB 212 Agusta Bell, kije že ničkolikokrat posredoval pri nesrečah v gorah. Tokrat pa seje prvič preizkusil tudi v reševanju potnikov iz gondole. Na točno izbrani točki nad gondolo je lebdel v zraku in s pomočjo jeklene vrvi so ponesrečence varno potegnili v helikopter ter jih odpeljali na mesto, kjer so pri- padniki civilne zaščite iz Mozirja in Velenja pripravili zasilne ambulante. V akciji je sodeloval še helikopter Ranger, iz katerega so snemali celotno dogajanje. Vse take izkušnje bodo reševalcem prišle še kako prav, če v resnici pride do tovrstne nesreče. Vseh ponesrečencev niso rešili s pomočjo helikopterja, saj so se v reševanje aktivno vključii tudi gorski reševalci z Mariner pripravo in Gremingetjevim sedežem. S tem načinom so ponesrečence potegnili iz gondole in jih spustili na zemljo, kjer so že čakale ekipe prve pomoči. Pomembno mesto v celotni reševalni akciji so imeli tudi delavci milice in seveda delavci RTC Golte. Ti morajo poleg rednega opravljanja nalog na svojem delovnem mestu, znati tudi premišljeno, hitro in učinkovito ukrepati, če se zgodi, nesreča, saj jim je ob eni vožnji z gondolo zaupanih 64 ljudi. S prikazom reševanja iz gondole so delavci RTC Golte želeli preizkusiti svojo usposobljenost za ravnanje v takih primerih. Tudi na tak način bi radi zagotovili kulturno ponudbo, kamor varni prevozi gotovo sodijo. RAJKO PINTAR Tudi v naši občini so otroci, ki so potrebni pomoči vse življenje. Pri vsej tej dirki kaj radi pozabimo, da so tudi oni del našega vsakdana. Narava se rada poigra pri ustvarjanju. Človeku večkrat ne prizanese. Kako težko pričakujemo novo bitje, vedo vsi starši. Kako hudo je, ko opazimo, daje naš otrok drugačen, pa lahko povedo samo starši »naših večnih otrok«. Njihovo življenje se ponavadi popolnoma spremeni, posebno če tak otrok ostane v družini. Takih otrok je v naši občini kar veliko, zato smo tudi ustanovili društvo, ki skuša nekako povezati te starše med sabo, da ob svojih srečanjih vsaj nekomu zaupajo bolečino, nekomu, ki jim bo znal prisluhniti. Včasih so se skušali tudi posmehovati. Te naše otroke moramo sprejeti medse in jim pomagati, zato želimo, da bi tudi v društvu sodelovalo kar največ občanov. Veliko naših otrok je vključenih v zavodih ali v delavnicah v Celju. To našo občino resnično veliko stane. Po tihem si v društvu prizadevamo, da bi takšno delavnico z varstvenim oddelkom poskušali v naslednjih letih ustanoviti v naši občini. Seveda so to sanje, ki so težko uresničljive, saj vemo, daje pri vsaki stvari v ozadju denar. Nekateri se odločijo za vključitev otroka v zavod, drugi pa obdržijo otroka v domačem okolju. Seveda za te otroke bi bilo najbolj primerno vsaj dnevno varstvo, ki bi bilo v bližini doma. Hudo je dati malega otroka v zavodsko varstvo. Vsakokrat ko •ga obiščeš, odhajaš s težkim srcem domov. Samo zavest, da se bo otrok nekaj naučil, je že veliko. Tako sta pripovedovali mami dveh »otrok«, ki imata otroka vključena v delavnici v Celju. Eden’od njih stanuje v domu delavnice in prihaja ob petkih do- mov. Druga pa je sposobna za dnevno vožnjo. Kakšen napor je za »otroka«, ki zgubi 4 ure časa samo za vožnjo, si lahko sami predstavljamo. Ti »naši otroci« pa so potrebni še več počitka. Ob razgovoru z Bernardo, ki se prvo leto vozi v Delavnico pod posebnimi pogoji v Celje, smo spoznali, kako potrebno bi bilo ustanoviti Delavnico v naši občini. Daje potrebna vključitev po končanem usposabljanju v delavnice, lahko pove tudi Bernardina mama. Hčerko je imela nekaj časa doma. Seveda, koje bila v službi, je bila hčerka sama. Ti otroci se sami ne znajo zaposliti, zato so tudi starši v takem slučaju v službi manj skoncentrirani, saj nehote uhajajo misli k svojemu »otroku«. Mami tudi povesta, kako so otroci srečni, ko dobijo nagrado za svoje de- lo. Tako Bernarda kot Srečko se pohvalita, da dobita »plačo«. Srečko stanuje v Celju. Mamica vsa srečna pove, kako je sin zadovoljen v delavnici in da je vključen in daje lahko zaposlena. Še bolje pa bi bilo, če bi bila delavnica v bližini doma naših otrok. Saj družinska ljubezen tem otrokom pomeni vse. Otrok, kije bil v zavodu, se je naučil veliko stvari, seveda glede na njegove sposobnosti. Škoda bi bilo, da bi vse to pozabil, za kar so najprimernejše delavnice. Kaj pa otroci, ki so doma? Tudi na nje ne smemo pozabiti. Starši teh otrok so se morali odreči marsičemu. .Takšen otrok jih potrebuje 24 ur. Večji je, več časa mu morajo posvetiti. Kako hudo je takrat, ko morajo po uradnih poteh. Kam z otrokom? Prijetno bi bilo, da bi bil v bližini vsaj »Oddelek z občasnim varstvom«, kot je napisala tov. Marjana Fale. Marsikatera mamica oz. oče bi si globoko oddahnil-a. Okolica pa bi bila bolj seznanjena z »našimi otroci«. Darinka Marolt Ocenjevcuya že tečejo Celjska turistična zveza bo tudi letošnje leto izvedla isto ocenjevanje, kakor jih izvaja že vrsto let in sicer: ocenjevanje krajev, ocenjevanje urejenosti šolskih okolij, ocenjevanje gostišč, ocenjevanje turističnih društev in njihovih delavcev. Prva tri ocenjevanja že tečejo. Turistična društva so dobila posebne obrazce. Najprej se sama ocenijo, nakar bo na podlagi njihovih predloge^ to nalogo opravila še komisija Celjske turistične zveze: Na podoben način teče ocenjevanje šolskih okolišev. Ta bodo ocenjena v drugi polovici junija, ko bo tudi prvi krog ocenjevanja krajev, drugi krog ocenjevanja krajev pa bo julija, ker mora celjska turistična zveza do konca meseca posredovati najbolje ocenjene kraje v posameznih skupinah Turistični zvezi Slovenije, ki nato izbere najlepše kraje v slovenskem merilu. V vseh letih nazaj so se mozirska turistična društva uvrščala zelo visoko tudi v slovenskem merilu. Isto velja tudi za šolske okoliše. Glede na to, daje v zad njih nekaj letih spet čutiti pove čano aktivnost turističnih društe' v celi občini, lahko pričakujem) dobre rezultate tudi letos. J. M Vaja na Golteh je pokazala, da je reševanje ponesrečencev iz gondole možno izvesti tudi s pomočjo helikopterja. Praznik Nazarij V krajevni skupnosti Nazarje so slovesno obeležili krajevni praznik. Slavili so zadovoljni, saj so v tem industrijskem središču Zgornje Savinjske doline v zadnjem obdobju opravili veliko nalog in načrte v celoti uresničili, ob številnih rednih dejavnostih pa jih v tem času čaka še nekaj zelo pomembnih akcij. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da so v delo organov krajevne skupnosti in dvanajstih društev in družin vključili veliko število prebivalcev pripravljenih za delo in temu primerni so tudi dosežki. Lani smo veliko opravili na komunalnem področju, še več časa in naporov pa so namenili pridobivanju najrazličnejše dokumentacije za letošnje in prihodnje naloge. Predvsem to velja za priprave na gradnjo prepotrebne mrliške vežice, ki je za Nazarje več kot nujnost. Večino potrebnih papirjev sedaj imajo, imenovali so tudi gradbeni odbor, katerega naloga med drugim tudi je, da pridobi dodatna finančna sredstva. Referendumskih in drugih sredstev je namreč premalo, predračunska vrednost objekta pa je 555 milijonov dinarjev. Obenem s tem so se pripravili in delno že izvajajo dela pri širitvi telefonskega omrežja, načrtujejo ureditev prometa v kraju in dodatno širitev avtobusne postaje, daljinskega ogrevanja, nakupili so precej zabojnikov za smeti, tudi letos pa bodo opravili še številna ostala dela na komunalnem in drugih področjih. Posebej velja omeniti delo turističnega društva, ki so ga ustanovili lani. Želijo predvsem urediti in olepšati kraj ter pripravljati različne prireditve. Opravili so očiščevalne akcije po vsem kraju in okrog stanovanjskih blokov, ki so po tem kar »hrepeneli«, postavili lične koše za smeti in smerokaze, dali pobudo in sodelovali pri osvetlitvi nazarske cerkve, in še bi lahko naštevali. Naštevanje dela vseh društev in ostalih organizacij bi terjalo preveč prostora in časa, je pa resnično bogato in raznoliko, dobro dela poravnali svet, potrošniški se bori za boljšo oskrbo v kraju, socialistična zveza pa si močno prizadeva, da bi za svoje delo pridobila več aktivistov središču krajevne skupnosti in v vseh najenih vaseh in zaselkih. J. P. Banka z mladimi Ljubljanska banka je znana po Seveda poskrbijo bančni de-prizadevanjih za delo z mladimi, lavci vedno za pester spored. Ta-Dolga leta bdijo nad delom šol- ko so si ogledali razstavo mašnih skih hranilnic, ki ostajajo še na- oblačil v Radmirju, spoznali so prej prvo srečanje mladih z de- Ljubno, občudovali razstavo do-narnim poslovanjem. Na eni stra- mačihjedil, ki sojo sestavljali pri- ni se pojavljajo Učenci kot varče- spevki vseh sodelujočih šol, užili valci, na drugi pa kot delavci veliko veselja ob tekmovalnih šolske hranilnice. igrah in končno tudi ob spozna- Velenjska banka ima na svo- nju, da so jih z vso pozornostjo jem poslovnem območju dobro sprejeli v goste in ne nazadnje .mrežo šolskih hranilnic, ima svoj spoznali so, da so kar velika