Štev. 25.
V Trstu, 22. junija. 1893.
Letnik YIII.
Sistem pa slovanska opozicija.
Dokazovali smo mnogokrat, da avstrijski Poljaki so tisti instrument, ki najnatančnise kaže na politiško vreme, na kakovost celokupnega sistema. Dokler je poljsko plemstvo tisto sredstvo, s katerim se pri sopomoči nemških sedanjih polucentralistov vzdržuje sistem in določujejo parlamentarne večine tostranskega osrednjega parlamenta, je to znamenje, da traja protislovanski sistem še nadalje, naj bode na krmilu kakoršna koli vlada. Na preobrat bi kazalo le tedaj, kedar bi vstopila vlada z očitno ali izrecno tendencijo, da noče poštevati poljskega plemstva, da išče drugih zvez za parlamentarno večino, da skuša skrčiti število poljskih zastopnikov ter v smislu pravičnega sorazmerja vplivati na pomnoženje zastopnikov ruskega naroda v Galiciji. Take vlade doslej pa še ni, in da ne pride kmalu, krivi so poleg drugih činiteljev tudi slovanski zastopniki sami.
Poljaki se dobro počutijo, in oni ostajejo, kar so bili, in nas čisto nič ne moti, ako se oni včasih udajo pri glasovanjih za kako drobtino Slovanom na korist: kaj takega more zaslepiti le tiste, ki ne poznajo pomena poljske politike v celokupnem sistemu.
Neizpremenjeno in ugodno položenje Poljakov je torej najbolji dokaz o neizpremenjenem protislovanskem sistemu, in to je glavna točka, katere bi slovanski zastopniki ne smeli prezreti pri nobenem svojem koraku. Avstrijski Slovan, ki ne pošteva tesne zveze poljske politike s sistemom, ne more nikdar voditi dobre politike slovanskim narodom na korist.
Poljaki ostajejo najzanesljiviše kazalo politiškega vremena, in čim več vpliva imajo poljski plemiči, toliko neugodniše je isto vreme za slovanske narode. To je dobro vedeti sosebno tistim, ki se pod politiškim podnebjem ne znajo dovolj sukati po drugih znamenjih. Iz tega je razvidno, kako napačna je bila poprejšnja politika Staročehov, ki so se vezali v železni obroč, v katerem so za Taaffe-jeve vlade Poljaki takisto imeli glavno vlogo in besedo ; a še napačniše bi bilo, da bi tudi, po propadu Staročehov, kak slovanski oddelek hrepenel po obnovljenju parlamentarnih zvez s Poljaki. Taka politika bi dokazovala, da se iz bližnje in oddaljene prošlosti ne znamo učiti ničesar. Zveza s poljskim plemstvom je za razsvetljene slovanske zastopnike nemožna, in ko bi n. pr. Mladočehi zabredli v tako združenje, propadli bi ob konečnih nevspehih, in narod bi imel vso pravico, s kamenjem lučati po njih še v veči
meri, nego po staročeškem, od češkega plemstva zavedenem vodstvu.
Take zmote od Mladočehov nikakor ne pričakujemo, pač pa se je treba bati, da dosedanja koalicija ni dovolj iz-modrila nekaterih slovanskih frakcij državnega zbora, naj so bile v koaliciji ali pa zunaj koalicije. Teh frakcij tudi mi ne poboljšamo, toliko večo dolžnost pa imamo sedaj, ponoviti vprašanje: Zakaj pa prav za prav gre ? Česa se bojč zaščitniki protislovanskega sistema in parlamentarnih zvez, ki odgovarjajo temu sistemu ?
Glasilo avstro-ogerske zunanje politike, zajedno nekako „prostovoljno" poluradno glasilo všakodobne notranje politike, je sedaj, ob nastopivši krizi, dvakrat zaporedoma v posebnih člankih povdarjalo, di je koalicija ali analogna zveza potrebna še nadalje v potlačenje državnoprav-nega, nacijonalnega in politiško-socijalnega radikalizma.
Z malo besedami je klasično označen celokupni sistem pa namen sedanjega delovanja našega centralnega parlamenta. Sedanji sistem se protivi izvršenju državnih historiških prav, popolne narodne jednakopravnosti in so-cijalno-gospodarskih preosnov, sosebno širšega volilnega prava. Taka je bila za Taaffeja, za dosedanje koalicije, in tako položenje hočejo imeti še nadalje, naj si bode na čelu katero koli ministerstvo. Taaffe se je upiral sosebno izvršenju češkega historiškega državnega prava; Čehom kraljevstva ni dovolil niti notranjega češkega uradovanja, in je to bila zadnja stopinja, ki je privedla Staročehe k propadu. Kljubu temu, da so nemški združeni levičarji dvakrat predložili zbornici poslancev poseben jezikovni načrt, ni Taatfe zasnoval vladne, osnovnemu narodnostnemu členu zares odgovarjajoče predloge za dejansko in pravo izvršenje narodne jednakopravnosti. Koalicijska vlada je zaradi koalicije stopila še nekaj stopinj niže ter je sprejela v svoj program celo postulat, da prestanejo vsa državnopravna in narodna vprašanja, v tem ko je pri politiško-socijalni glavni točki, pri volilni preosnovi, pokazala popolno onemoglost ter odstopila proti svoji volji. Jedino, kar je dosegla ravno poslovivša se koalicijska vlada, je bilo to, da je poleg obligatnih in za sistem konstitutivno potrebnih Poljakov pridobila nekaj slovanskih frakcij, pripadajočih raznim slovanskim narodom. Ta zasluga je pozitivna in za protislovanski sistem zajedno — glavna.
Zgorej mišljeni poluradni list je namreč razodel, da n. pr. slovenska frakcija je bila v koaliciji potr da bi se kazalo sofistiški, da sistem, oziroma ki se ne obrača proti Slovanstvn, ampak zgolj pro|
njenemu trovrstnemu radikalizmu. V resnici se povdarja po imenu ta „radikalizem", misli pa se na Slovanstvo, in s tem je dan jasen in razločen odgovor na vprašanje, česa se bojč pri protislovenskem sistemu.
Da ostanemo pri Slovencih, koaliciji ni šlo zato, da vstopijo v njo vsi slovenski zastopniki, temveč da se jej pridružijo vsaj nekateri izmed njih. Tudi samo s sedmerico slovenskih poslancev so mogli zaščitniki protislovan-skega sistema kazati na to, da slovenski narod ni absolutno nasproten koaliciji in s tem sistemu, temveč le odlomek tega naroda. Analogno so privabili v koalicijo tudi frakcije dragih slovanskih narodov. Moralni sofizem v opra--'' vičenje koalicije je bil s tem dejanski dosežen, in zunanji svet je moral verovati, da koalicija ne' deluje proti Slo-vanstvu, temveč le proti „radikalizmu". Kak je ta radikalizem, o tem zunanjemu svetu ni treba dajati posebnega računa; saj proti „radikalizmu" so" „zmerne- stranke tudi drugih držav.
Iz ničesar ni bolj razvidna zaslepljenost nekaterih •odlomkov slovanskih" zastopnikov, nego iz pomena, ki ga jim prikrito, tu pa tam tudi očito pripisuje in pridaje pfotislovansiu- sistem. ' Iz tega pa sledi potreba, da se začnejo slovanski narodi zavedati, koliko so vredne tiste pretveze, s katerimi slovanski oportunisti, vstopivši v proti-slovanskc parlamentarne zveze, zagovarjajo svoje postopanje. Slovenski Klunovci so za lečo Celjskih vsporednic podpirali protislovanski) koalicijo in s tem podpirali so-tizem, kakor da bi ves slovenski narod odobraval take parlamentarne zveze in po njih podpirani protislovanski sistem. Zajeduo je ista slovenska koalicijska frakcija popolnoma uničila poinen zunaj koalicije ostavše slovenske • frakcije Tako se uničuje pomen tudi zarosnih slovanskih opozicij. Teh se protislovanski sistem ne boji, dokler ostajajo odlomki posamičnih slovanskih narodov v parlamentarnih zvezah, podpirajočih obči politiški sistem.
Za slovanske narode ima opozicija pri sedanjem po-loženju pomen le tedaj, ako se odločijo v4 zastopniki s kakega teli narodov za opozicijo ; ker pa je potreben ne le zunanji moralni vpliv, temveč tudi pozitivni parlamentarni vspeh, treba je, da se vsi slovanski odlomki združijo ne le od slučaja do slučaja, temveč v formalni zvezi za skupno postopanje s stališča opozicije.
Mladočehi so postopali popolnoma korektno, in so druge češke frakcije krive*, da ni bil formalno veš češki narod Zastopan v opoziciji1, in so zopet druge slovanske frakcije zakrivile, da ni bilo prave formalne zveze slovanske opozicije in vsled tega tudi ne toliko pozitivnih parlamentarnih vspehov, kakoršnih so potrebni slovanski narodi.
Kar se je zagrešilo doslej, naj bi popravili za naprej, a oportunisti slovanski, kakoršne imajo 11. pr. Slovenci, nekoliko tudi Hrvati in Malorusi, so nepoboljšljivi, in sedaj je prva potreba', da izpregovorč slovanski volilci nasproti takim zastopnikom.
Sedaj ne gre za dosezanje mrvic, ampak za vzdr-. zanje ali pa za omajanje sistema; sistem Se omaje pa le pri skupni, dosledni in vstrajni slovanski opoziciji. Taka vprašanja, kakoršno je „Celjsko", so sto in stokrat opasneja slovanskim narodom, nego pa tistim, ki nasprotujejo njih ugodni rešitvi. Kajti s takimi vprašanji se opravičujejo slovanski oportunisti najslabše vrste, da v protislovanskih parlamentarnih zvezah podpirajo protislovanski sistem, z druge strani pa motijo slovanske narode, da pozabljajo, kar je za nje glavno, namreč da bi se rešila osnovna vprašanja glede na njih nacionalna' in historiška državna prava. Nacijonalni nasprotniki, kakor nalašč dajejo vpra-
šanjem najnižih redov pomen vprašanj prve vrste, s tem zadržujejo slovanske politike po cela leta, da se ne lotijo intenzivnega dela pri važnejših vprašanjih in točkah fundamen-talnega pomena. S tem sC trati nad vse dragi čas sedanjega občega miru, in ko bi kakor si bodi prenehala ta Ugodna doba za reševanje osnovnih toček slovanskega piograma, ostali naj bi slovanski narodi — nepripravljeni in, vajenr jedino bojev za malenkosti, naj bi v odločilnih trenotki h kar radostno sprejeli ponujane jim drobtinice.
Uže mnogokrat se je posrečilonacijonalnim nasprotnikom, da so premaknili stališča spornih toček ter taki» slovanske kratkovidneže privedli tje, kamor so hoteli. V sedanji dobi občega miru pa računijo isti nacijonalni in politiški nasprotniki kar na konečni obračun s slovanskimi narodi, in v ta račun spada tudi vstvarjanje in vzdrževanje takih parlamentarnih zvez, katere odganjajo slovanske zastopnike od glavnih ciljev. Nič ni opasnejšega, nego so take, zvito stavljene zanjke: s te strani se torej slovanski zavezniki protislovanskih parlamentarnih zvez pri funda-mentih zagrešajo proti slovanskim narodom; da, zagrešajo se tudi proti fundamentalnim interesom države, ker postaj ejo sokrivi, da se obči mir ne porablja za rešenje osnovnih notranjih, rešitve neizogibno potrebnih vprašanj. Nikdar torej ni dovolj, da zopet in zopet opozarjamo na opasnost, ki je s tukaj povdarjanega stališča v tem, da se slovansko frakcije cepijo ter stopajo v protislovanske parlamentarne zveze. S tega stališča zagrešajo tudi slovenski Klunovci toliko, da ne popravijo obče škode niti s tem, ko bi pridobili 5 ali 10 popolnoma slovenskih gimnazij, ne pa da se borijo za nekaj utrakvisticnih vsporednic dvomljive vrednosti. Nacijonalni nasprotniki vedo, kaj delajo, slovanski oportunisti pa zapravljajo glavna uslovja slovanskim narodom za malenkosti, ki bi pri normalnih razmerah ali, kar je vse jedno, po doseženi rešitvi nacijo-■nainostnega vprašanja, pripadale same po sebi, in bi se potem tudi nihče ne izpodtikal nad njimi.
Proč torej s tako opasno politiko dosedanjih slovanskih oportunistov in pravih politiških pritlikovcev, in koiikor so zavestni, malovrednih streberjev! Nasproti protislovenskemu sistemu je potrebna drugačna politika, politika složne, dosledne in vstrajne opozicije v razgovorjenem smislu. Vsako drugo preneha vanje in popuščanje ne dovaja do glavnega cilja, temveč spravlja s prave poti lojalnim slovanskim narodom in celokupni državi na škodo. Ud zavesti slovanskih volilcev je mnogo zavisno; ako si bodo še nadalje izbirali oportuniste za svoje zastopnike, jim zgodovinska dejstva prekrižajo najboljše nadeje in račune, in ista dejstva bodo svedoclla, da slovanski narodi niso bili — zreli v dobi, ko je šlo za odločitev njih obstanka ali neobstanka.
Slovanskim narodom nalaga po vsem tem sedanja doba občega miru velike in najvece dolžnosti; naj se izkažejo, da so bili vredni sinovi take redke dobe v Evropi.
-«^t»--
Gospodar pa hlapec.
Povest L N. Tolstega, prevel M Hostuilc.
(Konec VI. zaglavja).
In misel o tem, da more on biti ravno tak milijonar, kakor Mironov, kateri je začel z ničem, ta misel je tako vzburila Vasilija Andrejiča, da je počutil potrebo pogovoriti se s komurkoli. No govoriti ni bilo s kom.... Ko bi se
dopeljal do Gorjačkina, pogovoril bi se s pomeščikom, oplahtal bi ga, kakor se gre.
„Viš, kako vleče! Zanese tako, da se jutri neizko-bacaš!" pomislil je, prislušuje se k sunku vetra, kateri je vlekel v predek, nagibaje ga in sekal v njegovo steno s snegom. On se je privzdignil in se oziral; v belej, zi-bajočej se temnoti vidna je bila samo črneča glava Mu-hortega in njegov hrbet, pokriti z razvejajočo se plahto, in pa gosti zavezani rep. Okrog pa z vseh stranij, spredej, zadej — povsod je bila jedna in ista jednoobrazna bela zibajoča se tema, včasi kakor da malo malo prosvetlja-joča se, včasi pa še bolj zgoščajoča se.
„Bedak, da sem poslušal Nikito", mislil je. „Peljati bi se bilo treba, nekam bi se uže pripeljala. Vsaj nazaj v Griškino bi se pripeljala, nočevala bi pri Tarasu. Sedaj pa sedi celo noč. Pa kaj dobrega je pa bilo ? Da, to da Bog daje za trude, ne pa postopačem, ležebokom (lenuhom) ali tepcem. Pa pokaditi je treba. On je sel, izvlekel ciga-retnico, legel na trebuh, zakrivaje s polo ogenj od vetra, no veter je nahajal hod in gasil jedno žveplenko za drugo. Konečno se mu je vendar posrečilo zažgati jedno in zakuriti cigareto. To, da je dosegel svoje, ga je jako obra-dovalo. Dasi je cigareto pokadil bolj veter, nego on, zategnil se je on vendar kake trikrat, in postalo mu je zopet veseleje. On se je zavalil zopet k zadku, zavil se in zopet začel vspominjati, sanjariti in je popolnoma nepričakovano izgubil zavest in zadremal.
No nakrat ga je nekaj sunilo in razbudilo.. Ali je Muhorti izpulil izpod njega slame, ali pa ga je znotraj nekaj zamajalo — pa on se je zbudil, in srce mu je začelo biti tako hitro in tako silno, da se mu je zdelo, da se sani zibljejo pod njim. Odprl je oči. Okolo njega je bilo še zmerom ravno tisto, samo da se mu je zdelo svetleje. „Zari se", pomislil je, „gotovo tudi do jutra ni daleč". No takoj je vspomnil, da posvetlelo je zato, ker se je mesec pokazal. On se je vzdignil, ogledal s prva konja. Muhorti je stal vedno še zadom k vetru in se ves tresel. Zasipana snegom plahta zavrnila se je na jednej strani, šleja zlezla je na bok, in zasipana snegom glava z razvevajočo se čelko *) in grivo videla se je sedaj boljše. Vasilij Andrejič nagnil se je sedai črez zadek in pogledal zadej. Nikita je še vedno sedel v istem polo-ženju, v katerem je sel. Rjuha, s katero se je prikrival, in noge bile so mu gosto zasute snegom. „Kaj pa, če zmrzne mužik; slaba obleka je na njem. Še sodili te bodo zanj. Lej, kak neumen narod. Zares neobrazovanost", pomislil je Vasilij Andrejič in hotel je s konja sneti plahto in nakriti Nikito, no vstati in vrteti se je bilo hladno, in tudi konj, bal se je, lehko zmrzne. „In k čemu sem ga vzel. Vse to je samo njena glupost!" pomislil je Vasilij Andrejič, vspominjaje neljubo ženo in prevalil se je zopet na prejšnje mesto k predku sanij. „Tako-le je strijc jedenkrat vso noč v snegu prosedel", vspomnil je, „pa nič ni bilo. No, ko so pa odkopali Sebastijana", predstavil se mu je takoj drug slučaj, „ta je pa umrl, zakamenel je ves, kakor mražena tuša. **)
„Ko bi bil ostal nočevati v Griškinu, nič tega-le bi ne bilo". In skrbno zapahnivši se tako, da bi se toplota meha nikjer ne gubila zastonj, in da bi ga grelo povsod, na vratu in na kolenih in na nogah — zakril je oči in zopet poskušal zaspati. No poskušal naj je kolikor je hotel, uže se ni mogel pozabiti, nego, nasprotno, čutil se
je popolnoma bodrim in oživljenim. Zopet je začel šteti dobičke, dolgove od ljudij, zopet se je začel bahati sam pred seboj in radovati se na-se in na svoje položenje; 110 vse se je sedaj pretrgavalo, ker zalezoval ga je strah in zoprna misel, zakaj ni ostal nočevati v Griškinem. „Kaj bi bilo tako-le! ležal bi na klopi, toplo". Nekolikor krat se je prevračal, ukladal se, žele najti položenje bolj udobno in začiščeno od vetra; no vse se mu je zdelo neprikladno ; zopet se je povzdigoval, premenjal položenje, zakrival noge, zamiževal in potihal. No ali so sključene noge v trdih valenkah začele ščemeti, ali pa ga je kje propihavalo, in on, nedolgo poležavši, vspominjalje zopet z dosado (nevoljo) na sebe, kako bi on sedaj-le spokojno mogel ležati v toplej hiši v Griškinem, in zopet se je vzdigoval, obračal, zavijal in zopet ukladal.	' ;
Jedenkrat se je zdelo Vasiliju Andrejiču, da sliši dalj nji krik petelinov. Obradoval se je, odvrnil kožuh in začel napreženo poslušati; no naj je kolikor je hotel 'na* pregal sluh, nič ni bilo slišati, razen zvoka veft'a, žviž-gajočega v ojnicah in trepavšega robec, in snega, bijočega ob kraje sanij.
Nikita je sedel ves čas tako, kakor je sel zvečer, ni se genil in celo ne odgovarjal Vasiliju Andrejiču, kateri ga je klical kaka dvakrat, „Njega vse to- malo briga, menda spi", mislil je lievoljno Vasilij Andrejič, pogleduje črez zadek sanij Nikito, zasipanega na gosto s snegom. Vasilij Andrejič je vstajal in legal dobrih dvajsetkrat. Zdelo se mu je, da ne bode konca tej noči. „Sedaj je menda uže blizo k jutru", pomislil je jedenkrat, vstal in se oziral. „Koliko je neki ura ? Mrzlo je odpenjati se. Nu, pa ko zvem, da se bliža jutro, bode vendar veseleje. Začnemo zapregati." Vasilij Andrejič je v globini duše vedel, da ne more biti še jutro, 110 011 je vedno silneje in silneje začenjal izgubljati pogum, in hotel jo v jeden in isti čas poskusiti in prevarati so; Previdno je odpel kožuh, zasunil roko pod pazduho in dolgo kopal so, predno je obtipal uro. Komaj komaj je ižlekel svoja srebrno uro z emaljevimi cveticami in	gledati. Bcz ognja ničesar ni bilo vidno. Legel je zopet na trebuh, podpre se s koleni in komolci, kakor tedaj, ko je zažigal cigareto, izlekel žveplenke in začel zažigati. Sedaj se jo dela lotil natančneje, in obtipavši žveplenko z največo množico fosfora, užgal jo takoj. Podsiinivši kazalo pod svetlobo, pogledal je in svojim očem ni verjel . . . Bilo je še le deset minut na jedno. Vsa noč je bila še spredej.
„Oh, dolga noč!" pomislil je Vasilij Andrejič, in počutil, kako ga je mraz preletal po hrbtu; zapel se jo zopet, zavil se in pritisnil se v ogel sanij, češ, da bi pokojno pričakoval. Nakrat jo skvoz jednoobrazni šum vetra natanko zaslišal nov, živ zvok.Zvok vsiljevM se (postajal močnejši) je ravnomerno, in ko je došel do polne jasnosti, začel je ravno tako ravnomerno oslabevati. Ni'se mčglo dvomiti, da je to volk. In ta volk je tulil tako nedaleč, da je bilo po vetru jasno slišati, kako je on povračuje čeljusti, izmenjal zvoke svojega glasu. Vasilij Andrejič je odvrnil vratnik in pazno slušal. Muhorti jc tudi napreženo slušal, migajo z ušesi, in ko je volk končal svoje koleno,*) prestavil je konj noge in svarilno prhnil. Za tem Vasilij Andrejič uže ni mogel ue samo zaspati, 110 celo ne vspokojiti se. Naj je trudil so kolikor ugodno misliti o svojih računih, o trgovini in o svojej slavi in svojem dostojanstvu in bogatstvu, vendar je strah
*) Lasje na čelu.	") Koleno pomenja tudi oddelek kakega glasbenega komada
**) Tuša — zaklana svinja ali draga klavna žival. Op. ptukij — taljenje» vdlkovo. Op. tir .
dobival čedalje večo oblast nad njim, in v vseh mislih je prevladala in k vsem mislim se je primešavala misel, zakaj ni ostal nočevati v Griškinem.
„Bog z njim, z lesom, saj je bez njega opravkov, hvala Bogu, dovolj. Eh, nočeval bi", govoril je sebi. „Pravijo, da pijanci zmrzujo", pomislil je. „Jaz pa sem pil". In prislušujč se k svojemu občutku, čutil je, da se začenja tresti, sam ne znaje, zakaj se trese — od hlada ali od straha. Poskušal je zakriti se in ležati, kakor prej, no uže ni mogel stvoriti tega. On ni mogel ostajati pri miru, hotel je vstati, lotiti se česarkoli, da bi za-glušil vzdigajoči se v njem strah, proti kateremu se je čutil bezsilnim. Zopet je začel segati po cigaretah in žveplenkah, no žveplenke so ostale samo tri še in vse najslabše. Odmrvile so se vsem trem glave in niso zagorele.
„E, da bi te hudič odri, prokleta, provali se!" obrogal je sam, ne vede, koga, in zabrusil zmečkano cigareto. Hotel je zabrusiti tudi žvepleničnico, no ustavil je dvignenje roke in sunil jo v žep. Lotil se ga je tak nemir, da ni mogel več ostati na mestu. Izkobacal je iz sanij, stopil zadom k vetru in začel zopet podpasovati se na trdo in nizko.
„Kaj bi neki ležal tu, smrti čakati, ka-li? Sedem
na konja, pa marš", prišlo mu je hipoma v glavo. Če pojaham, se konj ne ustavi. Njemu", pomislil je o Nikiti, „je vsejedno, kedaj umre. Kako je njegovo življenje. Njemu življenja tudi žal ni, jaz pa, hvala Bogu, imam toliko, da lehko živim ..."
In odvezavši konja, vrgel mu je povode na vrat in hotel skočiti nanj, no kožuha in črevlji — to je bilo tako težko, da mu je spodletelo. Takrat je stopil na sani in hotel s sanij sesti. No sani so se skoro preobrnile pod njegovo težo, in on se je zopet utrgal. Naposled, v tretjič, potegnil je konja k sanem in stopivši previdno na kraj sanij, dosegel je vendar to, da je legel na trebuh poprek hrbta konja. Poležavši tako, sunil se je kaka dvakrat naprej, in na zadnje vrgel nogo črez hrbet konja in se usel, upiraje se z nogami na dolnji jermen šleje. Sunec zmajavših se sanij razbudil je Nikito, in on se je nekoliko vzdignil, in Vasiliju Andrejiču se je zazdelo, da on govori nekaj.
— Vas, bedake, poslušati! Kaj bodem tako-le po-gibal, ka-li ? — zakričal je Vasilij Andrejič, in podpravljaje pod kolena razvezajoče se pole kožuha, vrnil je konja in pognal ga proč od sanij v onem praven, v katerem je po njegovej misli imel biti les in stražarjeva koča.
I
C M e P T b.
3aKan ropHrt orHHCToii noaocoio; .'Ik)6vk)ci> umi, 6ea*0jibh0 ho^b okhomi. Eutb «OHcen,, 3aBipa oht, 3a6aemert hh,t,o
mhok>
IjCSJKUaHCliHM.MTj, lO.TO^HtIM'i, HCpTBeK,OX'B. Oah» 3hu1& /ty«a bi cepwfc onycrtaoMi,, To ¡«uc.it o6i nek . . O ! aa.ieico ona, H Ha,Vi MOHM'i, HejIBHHEHUMl, 6.IÏ,,[U tj JCT.
tîjiom'l
He yna,ieri> c.icaa ea o^Ha!
Hh Apyr'B, hh 6part npomaabHUMH yciasni
He nom,aayion, 3/i,+>ci, mohxï. .laiihtt,
H eOJKajltHb» HyHCflHÏH pvKasiH
Bi cupyio aeM.iKi 6v,ay a sapun.
Moii Kyi"b yioaerB B't (5e3,iH't OesKoneMiioH ..
Ho tu ... O ! noacaatii o jmi, Kpaca moh ! Hhkto He Mort aïoôHTb, Kant a, Tam, n.iaMCHHO h iaK't 'iHCiocepseiHo.
Izvirnik.
z M. J. Lermontov a.
XX\V.
Smrt.
Zapad gori ognjenoj mi svetloboj; Pod okuom gledam jaz si jo molče, Morda osveti jutri mene on bliščoboj,
Mrliču hladno-mrtvemu sije. Ena je misel v srci osamelem, To misel je o njej . . .0! daleč je In pri telesi mrtvo-onemelem
Ne bode solze njene ni jedne ! Ni drug, ni brat poljubom mi oprostnim Ne poljubita lica hladnega, In s srcem, od sožalja čisto prostim, V zemljo zakopljejo me mrtvega. Moj duh v bezkončni pa prostor poplava . . . A ti . . , Žaluj o meni ti, krasavica ! Ko jaz, nikdo ni mogel dati ti srca, Nikdo, ko jaz, v ljubezni ne vzdihava.
Fr. Celestin.
C M p T.
3anafl, ropu orHteHon mu cr-1;tjio5ou ; hofl okhok r.lA.iaM j13 CH 1* MOjl'IA,
mopja ocbtth kupu mehe oh 6.ihih>6oii,
Mp.miy i.ia,iHO — MpTBeMy cite. ie^ha i« Mucea b cpn,n ocaaiaeM, Ta Mucea * o hi«h - - o ! aaaet k> Hh npn rfc.ieci »ptbo — OHeMiae»,
He co.13a h »¡ho hh te.iHe ! hn Apyr, hh opat noa»6o* hh onpociu* He no.iKjGiiTa uHi;a laa^Hera, Hh c cpiieM, 04, coacaaia hhcto npocTM B 3eM.11* 3aKonatei* ma MpTBera. Moii 3yi b 6e3K0H4iiuii na npocTop 110-n.iaBa . .
A tu . . . xaayii o aeht tu, KpacaBima ! Ko »3, hiikfto hi «orea j.'ith th cpn,a, HjIK.TO, ko A3, B aio<533hh he B3JUiaBa.
JlaMypcKw
Pobirki z Dunaja. II.
Dvorno gledališče slulo je po svojih ¡zbornih predstavah.
V	obče opravičuje tudi še sedaj to veljavo ter je še vedno to, kar je bilo — jeden prvih nemških odrov. Zlasti goji'klasične drame ter fine vesele igre. Med klasiki je prvi veljak Shakespeare, in njegove drame predstavljajo se večinoma vzgledno. Videl sem n. pr. njegovega „kralja Leara", naslovno vlo^o igral je slavni Son-nenthal v istini tako mojstersko dovršeno, — a tudi druge vloge bile so v tako izvrstnih rokah, da je ta predstava bila meni — relativno marljivemu obiskovalcu gledališč — nepozaben užitek
V	„Romeo in Julija" pa mi, žal, obe naslovni vlogi nist? prijali; tudi kritika jima pi bila mila. — Letos vprizorili so tudi na novo
„Sanj poletne noči" in to z najboljšim vspehom. Saj pa je uže scenerija sama tako krasna, da je vredno ogledati si predstavo, tudi ako bi ne bila mojsterska igra g. Hohenfels sama ob sebi privlačni magnet. — Od Goethejevih del predstavlja se izborno njftg°v „Faust" in sicer vsak del za se, okrajšan seveda, na jeden večer. Obžalovati je treba, da se je zavrgla starejša navada, razdelitev na tri večere, kajti sedaj traja jedna od 7 do pol 12, in naravno in umevno je, da človek v tem času onemore duševno in telesno, da mu je nemožno slediti do konca z vso pozornostjo. — Novejša dela so v obče redka, a tudi nimajo dosti sreče Spomina vredno je, da se je letos tu vprizorilo najnovejše Ibsenovo delo „Mali Eyolf", ter da ste se isto tako ponavljali istega dramatika starejši, tudi za slovenski oder jako primerni igri „Stebri naše družbe" in „Sovražnik svojega ljudstva".
Sem ter tje poskušajo tudi na dvornem gledališču izkopati kako starino, tako še te dni tudi Slovencem dobroznani igrokaz „Na Osojah", to pa v obče ne všteva. Nekdaj toliko priljubljene Birch-Pfeiferičine igre: „Cvrček", „Mesto in vas" i dr. vzdržujejo se še vedno.
Letos vzbudila je občo pozornost in zanimanje pridobitev Mitterwurzerjeva in Sandrockina. — G. Mitterwurzer bil je uže jedenkrat član tega gledišča, potem pa gostoval in potoval po vsi Nemčiji. On je izboren igralec in nevaren tekmec slavljenega Sonnenthala. Njemu na ljubo vprizarjale so se tudi igre, v katerih si je pridobil posebno slavo. Gd.čna Sandrockova prestopila je sem z nemškega narodnega gledišča, ter je namenjena v naslednico oboleli slavni g. Wolterjevi. Dunajčanom prikupila se je uže poprej, a tudi sedaj si je s svojo duhovito, realistično igro dosegla velike vspehe, dasi včasih pretirava. V obče so „na dvoru" sedaj združeni zastopniki poprejšnje patetične in sedanje realistične šole, ter je mnogokrat celotni vtis kake igre vsled teh nasprotstev posamičnikov nekako neugoden — Wolter bila je izborna, nedo-sežna igralka, ali njena patetična deklamacija ni mi hotela nikdar ugajati, in zato upam, da jo Sandrock pri svojem velikem talentu in marljivem študiju celo preseže s časom.
Jako važne in popularne so postale nedeljske popoludan-ke predstave, ker omogočijo za izredno nizko vstopnino poset gledišča tudi manj imovitim krogom, in so namenjene zlasti tudi dijaštvu. Predstavljajo se tedaj le klasične igre, ter opozarjam zato zlasti sloven. velikošolce, naj ne zamude uporabiti to lepo priliko, kajti doslej kaže se med njimi le malo zanimanja za ta prevažni prosvetni zavod.	Severus.
DOPISI.
Istra, 18. junija.
U pozivu na predplatu god. 1893. pišete Vi u 1. broju Vašega cienjenega lista : „Slovanski Svet" bode pošteval slovenske razmere in pri teh razpravljal tudi taka vprašanja, ki se dostajejo slovenskega ženstva, uči-teljstva in dijaštva." Ovim mjesecem započeli ste obširneje pisati o ženskem pitanju ; razboritiji slovenski sve-učilištari izbrali su Vaš list svojim glasilom ; a što je s učiteljstvom ? Pošto znadem, da se Vi od svoga vriednoga programa niti za slied ne odalečite, i pošto sam uvjeren, da Vaš list čitaju mnogi učitelji u Istri, nastojat cu, da kažem dvie, tri o micanju slavenskoga učiteljstva Istre.
Velim o micanju, ali morao bi kazati baš protivno. U zadnje vrieme počelo se jedva nešto prepirati, a nešto i raditi. U jednom dielu Istre rodio se neki učiteljski Mahnič, koji je prouzročio nekoliko prepira medju svojimi sudrugovi. Eto več dva stališa sa svojimi Mahniči! Nesretan si nješni spole, kad se složiše ta dva faktora, da udaraju po tebi ! Ali znaj ujedno, da ti stvori te samo pretvaraju : egoisti su na jeziku, a optimisti na srcu. Njima je taj „beau sexe" veče strašilo, nego li sami vrag. „Zanemarjati nežni spol, človeštva lepši in boljši del, kaka zarobljenost" ! Strit. V. zv.
Svečenstvo i učiteljstvo razdieljeno je u dva nepri-jateljska tabora. Sijati neslogu i nemir medju svojimi sudrugovi, to su mahničanska nastojanja, kojimi se oni poslužuju. Bilo njima u čast ! A što je toliko sakrivio taj novorodjeni učiteljski Mahnič ? Kratak odgovor. On se je pobojao, da bi mogle učiteljice uči u veču milost gos. Gambinija, koji bi u Poreču mogao predlagati, da se učiteljem plača ne poveča, dočim učiteljicama samo izjednači s onom učitelja, pa zato je počeo nekom bro-šurom razglašivati širom svieta, da bi takav postupak bio gospodarstvena pogrieška, koju bi ona (Istra, pis.) mogia danas sutra počiniti, kaošto su ju več počinile tolike „napredne" (ali g. Dukiču ! pis.) pokrajine. Ala zavisti, ne bilo te na svietu ! Da je gos. Dukič pisao o dobrom vodstvu gospodarstva jednoga učitelja ili o kak-
voj koristnoj i potrebitoj organizaciji slavenskoga učiteljstva Istre, onda bi si bio on stekao mnogo više ugleda kod svojih sudrugova, nego li ga je sa svojimi ludimi i bezkoristnimi izvadjanji. Toliko za danas o prepiru.
Rekao sam, da su mnogi počeli raditi i nastojati, da svoje žalostno stanje ipak izboljšaju ne moljakanjem kod narodnog protivnika, nego drugim putem. Plača ti je razmjerno malena, pomoč ti druga od nikuda ne dodje, a hraniti i odievati se moraš, to ti ne preostaje drugo, nego da se baciš u naručje razumnoga gospodarenja. Više puta si k tome prisiljen obratiti se svomu prijatelju, da ti posudi kakvu knjigu, koja bi tebi osobito rabila; prisiljen si moliti ga kakvu svoticu za malo vremena — na posudu; prisiljen si posavjetovati se kod njega o budi kakvoj stvari; želio bi, da si prisutan kod kakve učiteljske razprave raznih pedagogiških pitanja, ali tebi je kod svake pristup nemoguč; želiš se s jed-nim ili više prijatelja porazgovoriti i razveseliti, pošto ih nisi vidio bogzna koliko vremena, ali i to ti je ne-moguče, pošto nije takovih prilika za sastajanja. — Kako bi se svemu tomu pomoglo? To je pitanje, o kojem su počeli razmišljati mnogi učitelji u Istri, kojim nije do prepira, nego do bratske sloge, do medjusobne kole-gijalnosti, do občega medjusobnega blagostanja; to su misli i pitanja vriedna, da si učitelj s njima glave razbija, jer, ako se proizvedu, bit če za stalno na veliku korist slavenskoga učiteljstva u Istri.
Razne prepirke medju učiteljstvom Istre dolaze samo od učiteljskih društava. Na jednom ili drugom mjestu sakupi se 10—15 učitelja, koji nešto razpravljaju, predlažu i odlučivaju, a od svega toga se napokon ne vidi niti najmanjega ploda. Učitelj dodje nakon toga kuči, pogleda na svoju kesicu, i vidi, da je potrošio četvrtine, trečinu, a kojigod i polovicu svoje mjesečne plače. Kada pak j oš vidi, da se od svih primljenih predloga nije ništa postiglo, saleti ga duševna bol — kajanje za potrošenim novcem. To ti je eto bila korist učit. društva! Kakova druga znamenita korist istarskih učit. društava je meni dosada nepoznata. Ne velim tu, da su ta društva posvema bezkoristna, ali u glavnom jesu. Mnogim učiteljem je ta stvar dobro poznata, pa zato su proti takvim društvom, dočim jesu za osnovanje jednoga učit. društva, dotično učiteljske zadruge za sve slavenske učitelje u Istri. Ta misao se širi medju nekojimi istar-skimi učitelji, i dodje li do osnutka takvoga društva ili zadruge, onda če se jedva kod njih lahko obstiniti brv. poslovica: slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari.
Želimo tim istarskim učiteljem, da svoj naum što više šire i složno sa ostalima što skorije proizvedu, pa da budu mogli jednom kazati sa F. J. Despotom: Nadjosmo se ! Ustadosmo,	Odjeknuše vilin — brda,
Ustadosmo kao lavi.	Razliegnuo sloge glas!
Preko gore ruke dasmo	Vjera, bračo, vjera tvrda,
Zapjevasmo staroj slavi.	U toj vjeri nama spas!
Joško Krajinski.
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele•
Trst. Kakor smo naznanili, je dne 23. t. m. letni občni zbor pol. društva .Edinost". Dne 27. pa je 25-letnica za primorske Hrvate in Slovane v obče toli zaslužnega časopisa „Naša Sloga". Rodoljubi k tej slavnosti
so se oglasili uže iz Dalmacije, Istre, Kranjske i t. d. K banketu se je treba 23. t. m. oglasiti pri uredništvu „Naše Sloge", ki izide za ta dan v praznični obleki.
Z Dolenj skega, 17. junija. Kako veselje je vladalo lansko leto v Novem mestu pri veliki skupščini si. družbe sv. Cirila in Metoda ! Z radostjo smo si rekli na veselo videnje drugo leto, a kakšno videnje pa bo ? žalostno, zelo žalostno vsled velike nesreče, ki je zadela našo ubogo kranjsko deželo, zlasti našo belo Ljubljano. Vse narodno delo je zastalo, dohodki za narodne naprave in društva so se skrčili, in tako trpi tudi naša imenitna družba, sv. Cirila in Metoda veliko škodo. Tudi njej je prizadjal potres veliko, veliko škode in nje marljivemu vodstvu velike skrbi. Od kod se vzame denar, da bi se poravnali stroški ? Kako se bo pri teh razmerah zidala Velikovska šola?
V tej skrbi, ki tare tudi moje srce, obračam se do vas, drage Slovenke, in trkam na vaša rodoljubna srca. Ne zamudite nobene prilike, in kjer morete, nabirajte doneske v ta namen. Sedaj je zato lepa prilika, pred durmi je namreč praznik sv. slovanskih apostolov, nabirajmo Cirilo-Metodijski dar! Zlasti Slovenke in Slovenci izvan Kranjske, ki nimate škode od potresa, odprite srce in roke ter darujte, kolikor kateri hoče ali more. Mnogo ste res darovali zadnji čas za ponesrečeno Ljubljano, a kdor le more, naj se še letos vsmili tudi naše prekoristne, za našo narodnost prevažne družbe, da ne omaga. V to pomozi Bog!	Mokronoška.
Koroško. Poddružnica družbe sv. Cirila in Metodija „za Beljak in okolico" bode imela dne 23. t. m. v Stopicali shod, na katerem bodo rodoljubi poučevali, peli in igrali igro „Od hiše". — Pol. društvu za kor. Slovence je vlada potrdila nekaj izpremen v pravilih. Isto napravi 30 t. m. shod v Velikovcu, in bodo na njem razpravljali o pol. položaju, liberal, gospodarstvu, oposnem za kmeta, o volitvah itd. — „Mir" od 20. t. m. kliče: „Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh gorah in planinah prav mnogo kresov. — Na shodu poddružnice sv. Cirila in v Dolinčici pri Rožeku je g. Drag. Hribar dokazoval, da le slabe, po tuje zasnovane začetne šole so pri koroških Slovencih krive, da sinovi njih imovitih roditeljev ne hodijo v više šole, in da vsled tega morajo vabiti svečenike, uradnike itd. iz drugih dežel na Koroško.
čudo ! Latinizatorska stranka na Slovenskem ima v Gorici poleg „R, Katolika" še glasilo „Primorski List". V tem je z dne 12. t. m. uvodni članek „Ali je narodnost na poti katoliški politiki?" List se pritožuje, da laška konservativna stranka na Goriškem se daje terori-zovati od 3, 4 svojih pristašev, in da vsled tega ne vspevajo kat. naprave na Goriškem. Dokazuje, da „narodnost nikakor ni na poti kat. ideji".... „narodna ljubezen ne more biti nasprotna krščanski veri"... .,Narodnost je pomoč katoliški veri". Potem omenja, da le liberalci in Judje so nasprotniki narodnosti, namreč slovenski.
Latinizatorji slovenske krvi imenujejo slovenske narodnjake liberalce; ker pa ti niso nasprotniki tujim narodnostim, ne morejo biti identiški z liberalci tujih narodov, vsaj v tem pogledu ne. In vendar so naši latinizatorji doslej metali v jeden koš slovenske „liberalce" s tujimi liberalci. Slovenski liberalci so bili v očeh latini-zatorjev pogani, framazoni, potem še panslavisti itd. Naš list je poleg drugih vedno dokazoval razliko med važnostjo in nujnostjo ter trdil, da zaščita narodnosti je nujneša od zaščite vere pri sedanjih razmerah, potem da narodna
organizacija bi pospeševala ka'oliHo rcr■■>. Za vse to so bili latinizatorji ne le gluhi, temveč so z najhujšimi priimki obsipali naš list in jednako pišoče liste. Sedaj pa isti latinizatorji dokazujejo kot resnično to, kar smo dokazovali mi. Morda jih je Sv. Duh razsvetil še le sedaj; drugače bi no bili mogli biti toliko hudobni. Le opravičujemo jih, če trdimo, da so stopali na popriAče, predno so bili zreli za politiko, kakoršna je v resnici. Naj bi se izmodrili in pripoznali dosedanja napačna pota, a, če so pošteni, tudi pripoznali, da so delali nam in soglašajočim listom največo krivico, katero popravljati je njih sveta dolžnost!
b) vstali sluvajlski svet.
Delegacije. V proračunskem odseku avstr. delegacije je novi zunanji minister grof Goluchovski izjavil se o svojem programu, kakor nasproti ogerski delegaciji. Dr. Herold je obširniše presojal zunanjo politiko. Rekel je, da naša monarhija je dolžna držati se na vse strani mirne politike, in prijateljski in najboljši odnošaji k vsem državam brez razlike odgovarjajo najbolje geogr. in etnografskemu položenju našega cesarstva. Vtem se vjemajo Mladočehi z novim ministrom, ne pritrjujejo mu pa, da bi bila jedino trozveza podstava takim prijateljskim od-nošajem. Nasprotno, ako je prišlo do tega, zgodilo se je kljubu trozvezi. Tisti strah, ki so ga imeli Mladočehi radi trozveze pred leti, imajo še sedaj, in to tudi ne glede na nncijonalne in no'ranje pol tiškc vplive trozveze. Trozveza je prisilila k novim zvezam zunajnim, in to je opasno zaradi še nerešenih vprašanj. Zato bi bilo najbolje gojiti prijazne odnošaje k vsem državam. Če res ni temnili oblakov na pol. podnebju, naj bi minister to pojasnil; kajti makedonsko in armensko vprašanje morejo vesti do komplikacij, in to naj bi minister razložil. Za trgovinsko reorganizacijo na zunnj treba je, da naši zunanji zastopniki dobro poznajo položenje in potrebe vsakega naroda monarhije. Češki narod naj bi bil na zunaj vpoštevan po meri pravičnosti, kakor vsak drug narod po svojem pomenu in merilu davkov. Minister naj vpliva na znotraj vsaj toliko, da se izpolnijo opravičene želje dežel in narodov, in da se steni utrdi moč cesarstva na znotraj in zunaj. Naj bi tudi Ogerska niti formalno ne imela in ne kazala prevesja, kakor se to kaže celo v zunanjih stvareh^
Grof Hohenwart je rekel, da trozveza je pokazala svojo veljavo doslej. Ogerska da nima preponderaneije, in čl. 12 zakona od 1867 izreka pariteto obeh polovin cesarstva.
Dr. Suess je kazal, da iz Avstro-Ogerske se izseli vsako leto več nego 70.000 duš, in da naši podaniki nimajo zadostne zaščite v zunanjih državah.
Dr. Herold zahteva, da v severnih nemških lukah, kakor v obče pri konzulatih, naj bi bili nastavljeni uradniki, zmožni češkega jezika.
Grof Badeni, poročevalec o rednih vojnih potrebščinah za 1. 1895, je izjavil, da za popolno opravo vojne sile bode v naslednjih letih treba še 2,109.970 gld. Dr. Herold jo kazal nato, da so vojne potrebe uže dosegle meje, katere se ne smejo dalje prekoračiti. Pravi, da češki narod čuti, kakor da bi bila v vojski nekaka animoziteta proti češkemu narodu in jeziku. Take slučaje, kakoršea je bil v Brnu, kjer je feldm.-l. Succovaty častnikom prepovedal obiskovati ondotno središče češkega naroda „Besedni dum", smatra češki narod kot sovraštvo. Ni umevno, zakaj bi vojaštvo ne občevalo v češkem jeziku s posamičnimi osebami, občinami ali društvi, v tem ko je dovoljeno, da na
Ogerskem občuje vojaštvo po madjarski. Tudi vojaški kazenski zakonik bi se moral vendar jedenkrat prenoviti. Delegat Popovski meni, kakor Herold, da predpisi o pol-kovnih jezikih zadoščujejo potrebam vojske, ako se rabijo prav; tudi on meni, da naša vojska je narodna institucija, in da ni v interesu države, ako se kaka narodnost odtuji nasproti vojski. — Skupni vojni minister pl. Krieghammer povdarja, da vojna uprava in vojna ravnati jednako z vsemi narodnostimi, torej tudi s češko. Češki jezik se uči v.kadetskih šolah raznih mest. Častniki so obvezani učiti se polkovnega jezika, in če se ga ne nauče, ne pridejo naprej ! Častnik mora znati učiti vojaški pouk. Ministrova dolžnost je, da zabranjuje udeležbo polit, emanaeij, za Brnski slučaj jemlje sam odgovornost, in hoče skrbeti, da se častniki ne bodo udeleževali pol. demonstracij.
Državni zbor. Kriza je rešena, in imamo novo, v celoti, a provizorično ministerstvo. Nemška levica je dala poslednji povod k izpremeni, drugače jo je pa koalicija sama zavozila tako, da ni mogla naprej. Nemška levica, zbavša se svojega občega propada vsled protisemitskih zmag v Dunajskem mestnem sovetu, iskala je rešitve na zunaj in to je zasledila v Celjskem vprašanju. Vzroki so pa globlji; ona ni mogla prodreti s tako volilno reformo, kakoršna bi bila povečala število zastopnikov njene stranko, potem se je bala Dunajskega mesta radi nekih toček davčne reforme, ki niso ugodne občinski samoupravi. Da bi rešila itak otemneli nimbus svojega liberalizma, oklenila se je Celja. V posebni klubovi seji je sklenila, da njen klub izstopi iz koalicije, ako se dobi večina v proračunskem odseku za vladno postavko, določeno za Celjske vsporednice. Pri razpravi v istem odseku je konečno bilo 1!» glasov za postavko, 15 glasov pa proti njej. Iz koalicije je glasovalo zanjo samo 14 členov, in so le glasovi Mladočehov odločili večino. Mladočehi bi bili morali, s svojega stališča radi opozicije proti vladi, glasovati proti postavki, no uže davno so bili odločili, da bodo glasovali Slovencem na korist, ker so oni vselej tam, kjer gre za pravico. Tu so se za Slovence posebe žrtvovali, in samo ta njih žrtev je važnejša, nego so vredne namerjene Celjske vsporednice. To naj si Slovenci dobro zabeležijo, sosebno tisti, ki cenijo nemške krščanske socijaliste više nego pa vselej pravične Mladočehe. To naj si zapomni še posebe tudi drž. poslanec dr. Gregorčič. Nemška levica po glasovanju za Celje je takoj ministerstvu napovedala svoj izstop iz koalicije, no ministri so bili uže pripravljeni in so skupno izročili cesarju svojo ostavko. To je on takoj tudi vsprejel in imenoval dva nova ministra in 4 člene za provizorično vodstvo ministerstev. Minister donio-branstva Welsersheimb in pa poljski minister Javorski ostaneta. Novemu provizoričnemu ministerstvu je imenovan predsednikom in za notranje dela dosedanji nižeavstrijski namestnik grof Kielmansegg, Hanoveranec in protestant, kot tak prvi ministerski predsednik za pok. grof. Beustom. On je doslej kazal odločno liberalno barvo in nagnenje k levici, vsaj nasproti Dunajskemu mestnemu sovetu. Novi finančni minister je dosedanji sekcijski načelnik dr. Bohm-Bawerk, drugi novi členi so tudi sekcijski načelniki, a so, kakor rečeno, imenovani le provizorično. Od-stopivšega ministerskega predsednika kneza Windisch-graetza je cesar odlikoval z velikim redom, namreč z velikim križem reda sv. Štefana in s posebnim priznanjem občega spoštovanja. Markizu Bacquehemu cesar izrecno povdarja, da si pridržuje njegovo službo za drugod. Nekateri mislijo, da pride za namestnika v Gradec, drugi
pa za ministerskega predsednika pri definitivnem ministerstvu, katero se bode imenovalo pozneje, morda še le jeseni. Grofu Falkenhavnu se cesar posebe zahvaljuje, po tem bode žal tudi Slovencem, ker je pospeševal ne-prestranski kmetijstvo. Grof achonborn je dobil veliki križ Leopoldovega reda, pl. Plener, vit. Madeyski in grof Wurmbrand pa so dobili red železne krone I. reda.
Plenerjevo mesto je zasedeno z definitivno imenovanim finančnim ministrom, in to kaže, da Plener ne bode več minister. Poslednji se menda hoče umakniti iz javnega življenja. Objektivni presojevalci stvari smatrajo za veliko srečo, da je odstopil pl. Plener. Njegova davčna reforma je bila opasna nižini slojem in prestroga gledč na izsledovanje pri oblaganju z davki itd. Preveč je bil ta minister naklonjen velikemu kapitalu in Madjarom. V obče priznavajo zasluge Mladočehom, da so oni pospešili porušenje koalicije in izpremeno ministerstva, in posebna njih zasluga je, da se je za sedaj odložila davčna reforma, ki je v tesni zvezi z volilno reformo. Poslednja mora pravilno priti prva na vrsto, ne pa narobe.
Novo ministerstvo ima nalog, da se izvrši proračun za 1. 1895. in potem uzakoni od gospodske zbornice z majhnimi izpremembami sprejeti civilni zakonik, o katerem trdijo strokovnjaki, da nadkriljuje nemški civilni zakonik.
Novo ministerstvo, imenovano 20. t. m., predstavilo se je drž. zboru uže isti dan popoludne. Stranke so si zavarovale parlamentarno svobodo. Klub nezavisnih brv. in slov. poslancev je podal pismeno izjavo : Pričakujemo, da bode pri razpravi proračuna zajamčena popolna svoboda govora zastopnikov vseh dežel in narodov, in da se bode nova vlada, svobodna vsakoršnega vjdiva raznih strankarskih smerij, držala se najstrože zakonov, sosebno osn. drž. zakona o občili pravicah državljanov, ter da da iste praktično izvesti. Pričakujemo tudi, da ukrene nova vlada, da se bode sosebno pri raznih bližnjih volitvah postopalo strogo, nepristranski in zakonito. S tem pred-polaganjem izjavljamo, da hočemo stopiti v razpravo de-finitivnega proračuna za 1. 1895. — Mladočehi hočejo porabiti priliko pri proračunu za raznovrstno kritiko, in svobodo zato se jim je zagotovila. Naprošeni so bili po načelniku poljskega kluba, naj bi ne izrabljali do skrajnosti opravilnega reda; uže ta dogovor o formalnostih je prestrašil levico tako, da se je uže bala novih parlamentarnih zvez z vključenjem Mladočehov. Glavni levičarski organ je takoj dokazoval, da bi ne bila možna zveza z elementi, katerih težišče je zunaj države etc. Levica se je opekla, da je provzrocila izpremembo, kakoršne ni pričakovala. Vrgla je Plenerja, in to je proti računu židovskih finan. veličin. Slovani niso z razpadom koalicije izgubili nič, v obče so se rešili narodi v skupnosti nekaterih opasnih tocek in predlog, ki se morejo popraviti odslej.
v
Cesko. K narodopisni razstavi je došlo kakih 350 Čehov iz Amerike, in v Pragi so jih oduševljeno pozdravili. Njim na čast so priredili razne zabave. — Pripravljajo se sedaj na vsesokolsko slavnost, ki bode tudi v Pragi poslednje dni tega meseca. Doslej je obiskalo razstavo uže blizo 400.000 ljudij, in to takih, ki so plačali vstopnino. — Slovaki pridejo v večem številu skupno.
Češka patr. družba poživlja v „Nar. Listech", da bi Čehi na svoje stroške zasnovali Slovencem višo gimnazijo. Nabiranje v ta namen se je uže začelo.
Srbija. Pogodili so se s finančnimi silami za kon-vertovanje vseh državnih dolgov po 4%.
Nemčija. Dne 19. t. m. so se pričele izredne slav-nosti pri otvorjenju prekopa, t. zv. „Nord-Ostsee-Canal". Ladije vseh držav, ki imajo mornarice, so se udeležile te slavnosti, in dinastije so poslale odposlance iz rodbinskih členov. Za Nemčijo je pač ta slavnost jedna naj-pomenljiviših, ker je prekop važen za vso bodočnost glede na trgovinsko pospeševanje, najbolj pa za zaščito Nemčije. Ta prekop bode igral važno vlogo v mednarodnih vojnah v bodočnosti in bode obračal svoj pomen proti mnogim tistih držav, ki so zastopane pri slavnosti.
Francija in Rusija. Francoski zunanji minister Ha-notaux je rekel v seji, ko se je izreklo zaupanje ministerstvu Ribot, da je bilo potrebno, da je Francija podpirala Rusijo v Aziji. „Glavno uslovje zunanje politike je nepretržnost namenov. Kako bi bili mi odtegnili podporo, katero je zahtevala od nas prijateljska vlast. Našemu poslaniku v Petro-gradu sem pisal: Francije prca skrb je vzdržanje alijancij". Zato hočemo cesarsko rusko vlado podpirati. ..."
Car Nikolaj II. je podelil Faure-u, predsedniku francoske republike ovratnico (koljé) reda sv. Andreja. To izredno odlikovanje se je izvršilo ravno sedaj, ko je franc. zunanji minister zagovarjal francoske usluge nasproti Busiji, in ravno sedaj, ko je Kielska slavnost. Radi tega carjevemu cinu pripisujejo veliko važnost, (lasi tajé sosebno velikonemški listi, da bi bila formalna zveza med Rusijo in Francijo.
Dobrotniki Moskve. Brata V. A. Bachrušiny sta odločila (¡00.000 rub. za zidanje zavoda na korist zapuščenim, ubogim otrokom in sirotam ; 150.000 r. bode za zidanje, 450.000 rub. pa kapital, ki bode dajal obresti za vzdrževanje vsaj 100 otrok.
A. C. Buiige, bivši ruski finančni minister (1881 do 1886) in od 1887. predsednik ministerskega komiteja, je umrl 15. t. m. Pri zadušnici je bil tudi car Nikolaj II.
— V prilogi: rajiHUKaa MHTponojiia. I^epKOBHO-HeropaiecKoe jicjrfcjtOBaHie H. JI,. MinonnpoBa.
lzvrstn. c. kr. izkj. priv.
Škropilnice proti peronospori
inženirja Žlvica,
katere so se splošno uvedle vsled njih preprostosti, trpežnoi-ti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. prodajajo, dasi so mnogo zboljšane, vendar po dosedanjih nizkih cenah.
Živic i družb v Trstu
Cenike odpošiljajo na zahtevanje franko.
Na vse c. kr. poštne urado pošiljajo popolne škropilnice franka, p.oti prvzetju 10 gld.
Izdelujejo tudi stroje za pr š.«-nje z žveplom, neprestano delu-jo o Htiskalnice itd.
KNJIŽEVNOST,
Slovanska knjižnica Gabrščekova je priobčila v snopiču 38—39: „Izbrane pesmi". Zložil Ant. Funtek.. (Čisti dohodek je namenjen Ljubljani). Str. 160. Cena naročnikom 30, drugim 50 kr. V lepo opravljenej knjižici je slovenski pesnik ne le izbrali temveč kakor nam poročajo, notranji vrednosti na korist tudi predelal svoje pesmi. Zaradi njih vrednosti in plemenitega namena posebe priporočamo to knjigo, katerej je cena itak izredno nizka.
„Pracovna". List pro lelike a vkusnč ženske ručni pracev šech druhu a tvarii, a* narodni vvšivani s barvenou pfilohou. Vydavatel a nakladatel: Jos. Schindler, Praha. II. ročnik, č. 2. (červen). Pfedplatne na '/« roku 3 čisla 65 kr. — Poleg krasnih vzorcev v tekstu in prilogi, je točen popis, kako so sestavljeni vzorci. Vrhu tega je v vsaki številki primernega, leposlovnega in poučnega berila,
„Pycacan Eetfsda". Za maj obseza med drugim : SaMbTKii Mar, TiopeMiiaro 6r>iTa. II. ILieTiieiia. — JiisairL JlaiiTpieBii'1'i. BliaeBi.. IIpo,T,ojivKenie. 1840 — 1856 r. C. A. PaA^auKaro. — IlamaTii IlaBJia-Jocima IHatJiapiiKa. Ilpotfi. llaaTOHa Ky.iaK0BCKar0. — IInctMa urt Pajiipuniu. EyK0-BiiHCKia a Ima. — Bonpocu BiiyTpeiiHefi acnaini Poccin.
„Slovanski Svet" prodaja se odslej v Trstu po tabakarnah : Piazza Caserma, No 1; Via Cecilia No 2; Campo Belvedere No 21 ; Piazza delle Poste No 2; Volti di Chiozza No I; Ponte della Fabra No 7; Piazzetta Santa Lucia No. 1 ; potem: Internationales Zeitungs Bureau (pri stari Borsi). Posamične številke po 8 nvč.
V Ljubljani: v knjigarni Ant Zagorjana, posamične št po 10 n.
msm
V a n j s k i trgovci pozor!
na tvrdku brače
Ribaric u Trstu.
Spomenuta je poštena i dobro poznata trgovcem sa ngljcnom i drvima u Kranj-skoj, Štajerskoj i Hrvatskoj.
| Jak. Štrukelj,
a Trst, ul. Caserma br. 16,
H u 1 a z Piazza Caserma,
(naproti velikoj kasarni).
Prodaje po neizmjerno nizkim cienam svakovrstne englezke bicy-kle. Zastupstvo dvokolica„Adler" i „Viktorija". Ove dvokolice su svietskoga glasa; jamči se za svako kolo godinu dana; nauka bezplatna. Pošilja se u pokrajine i primaju se popravci.
□	Pri upravništcu „Slon. Sveta" je na prodaj : „ Map run* Kepama". Hapo^HUU paacKm.IIepeBojT, CL caoBeHCKaro M. Xoc-
TiiHKa. IhjaHie acvp-
aa-ia „SI. Svet". Cip. 29. Ruska kritika je ta Hostnikov prevod Levstikovega „Martina Krpana" naruski jezik priznala in pohvalila kot ¡zboren. Knjižica stoji po 15 kr. iztis. Po 10 izsti-sov skupej po znižani ceni za gld. 1'30. Priporočamo ta prevod sosebno srednje-
□	šolcem.
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25 — Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. - Posamične številke pri upravništvu po 8 kr. Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Iuserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna
pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2).
Dijaški p ob i r ki.
Študije o nekdanjih dneh.
II.
Slovenski (lijaki v „rajliu".
Sedem stoletij je bil slovenski narod navezan izključno na duševno delovanje po laških velikih šolah. Od tam so zajemali vsi njegovi naobraženci časovno svojo omiko, z njo pa so pili mačehino mleko, katero jih je odtujilo od naroda. Stoprv ustanovitev Dunajske velike šole spremenila je položenje mrtvega narodovega razum-ništva v toliko, da jo je glavni tok slov. dijakov, ki so bili do mala vsi kmetskega rodu, vdaril na Dunaj, plemiči pa in bogatejši trgovci pošiljali so še vedno svojo deco na finejša laška vseučilišča.
Surovo pa razsipno dijaško življenje, katero se je kmalu vselilo na Dunajski ,.Alma mater", je bil pač jeden glavnih povodov za ta sklep skrbnega plemenitaša in štedljivega trgovca - in ta je odločeval.
Novi vek pa je vstvaril do cela novo življenje, nove razmere za naše krajine. Ne kar čez noč, pač pa nenadno hitro se je prevrgla prosveta. Prostejši duh na Nemškem, svobodnejše tamošnje mišljenje je v kratkem prineslo nemškim vseučiliščem veliko slavo. Odkar so celo pro-svetljeni duhovi, kakoršni so bili Tanter, Tomaž Kempčan, Ivan Wessel, Reuchlin. Erazem Rotterdamski, Ulrik Hutten in drugi, začeli ustavljati se dosedanjim razvadam, vzdignilo se je po vseh teh krajinah novo gibanje, ki je našlo v dr. Martinu Lutru svojo glavo.
Hitro je proslulo prorokovo ime, in obče zanimanje se je poprijelo vseučilišč, ki so razširjala njegove nauke. Tudi na Dunaju so kmalu prevladovali njegovi nazori, a kdor se je hotel napiti pristnega, novega duha, storil je rajši še korak dalje in se napotil v daljnjo Nemčijo. In kmalu ni bilo imenitnega učilišča, na katerem nisi našel Slovenca: kolegiji v Babenhausens Hagenavu, Mišnji, Reznem in Schulpforti, vseučilišča v Heidelbergu, Ingol-stadtu, Jeni, Lipskem, Solnogradn, Strassburgu, Tubingi, Vitembergi in Vratislavi, vsa ta sloveča učilišča navajajo nam v svojih maticah dijake-Slovence. Na mnogih izmed njih pa nahajaš Slovence takisto na profesorski katedri, slovite po vsem protestantskem, učenjaškem svetu, šestnajsto stoletje je bilo še posebno znamenito za vse Slovenstvo, ker se mu je v tej dobi uprav po istih dijakih iz tujine vzbudilo novo slovstvo, v tem ko nam sedemnajsto stoletje kaže le še redke sledove prošle slave.
Res tudi tu ni bila vzgoja slovenskega razumništva samorasla, marveč ti dijaki so rastli, vdihujoči strogi nemški zrak protestantske cerkve, in, v tujem duhu vzgojeni, so prepuščali slovenščino večinoma prostemu narodu. A veselejše nam srce bije. kedar govorimo o tedanjih naših dijakih v „rajhu", nego, kedar se spominjamo na laške velike šole: kajti tu je vladal moreči, mrtvi latinski duh, tam pa so naši ljudje prvič pozvedeli, da živi poleg razumništva tudi narod, kateremu treba tolmačiti prosveto v njegovem jeziku. In dasi doba tega vpliva iz „rajha" obsega le kratko XVI. stoletje: za nas in naš narod pomenja več nego onih sedem vekov latinske kulture. V posledici je res tudi ta duh plel bič našemu narodu, a da ga sploh ni bilo, bi morda danes naš narod še ječal v težkih verigah duševnega tlačanstva.
Ko se je poleglo prvo oduševljenje za Lutrov nauk, in niso več katoliški duhovniki kar tropoma prestopali v protestanski tabor, trebalo je skrbeti za naraščaj pro-povednikov jedinega evangelija in takisto za učitelje, ki
bi odgajali mladino v takem duhu, da bi bil postanek novemu veroizpovedanju ugotovljen. Prvo skrb so prevzeli pač bogatejši in vnetejši verniki sami, pošiljdje svoje sinove ali bistroglave podanike svoje na nemške kolegije in vseučilišča. Poslej so tudi jemali na svoj dom po Nemškem izučene magistre kot informatorje, da so jim vzgajali deco. Posamni takoj pa so si, kakor znani Adam Pohorič na Krškem 1. 1551. do 1. 1566., zasnovali zasebne šole, katere so učile plemiški naraščaj, pa tudi meščanske sinove. Naposled seveda so morali deželni stanovi sami skrbeti za pouk in si ustanoviti šole. Ker pa domača stvar nikdar ne odvaga tuje, pošiljali so tudi ondaj še darovitiše mladeniče v nemške kolegije.
Na Nemškem je lutrovstvo vstvarilo kar celo vrsto novih gimnazijev in kolegijev, med katerimi pač najbolj slujeta še dandanašnji oni v Schulpforti in šola sv. Afre v Mišnji. Stoprv 1. 1539. so menihi zapustili ondotna svoja sloveča samostana, a 1. 1543. uže je volilni knez saksonski obnovil učilišči kot internata, vsak za 90 učencev in jima odkazal v podporo samostanske dohodke. In uprav ti učilišči so Slovenci kaj radi pohajali uže iz prvega početka.
Prvega Slovenca srednješolca sicer nahajamo v Ba-benhausenu 1. 1560 68, bil je Jurij Dalmatin. Drugi, Felicijan Trubar, se je na Tubinškem gimnaziju učil, menda 1. 1570—73. Za njim pa so bili tamkaj tudi njegovi bratje in več drugih in v bližnjem Hagenavu (ire-gor Prosar 1. 1590—9-2.
V Schulpforti pa nam navajajo viri stoprv 1. 1583- 86. J. Snojlšeka in Pohoriča ml., da si izvestno nista bila prva Slovenca todi, in se je morda uže istega Pohoriča slavni oče tamkaj vežbal. Tudi v Mišnji nam je znan le J. Vrbec, ki se je ondi učil 1. 1618—21. Bil je jeden poslednjih Slovencev v protestantski tujini.
Dovolj obilo je bilo izvestno število teh naših srednješolcev v Nemčiji, ki so poprečno po tri leta pohajali te gimnazije, a vse veče bilo je pač število velikošolcev. Vitembergi je odkazala pijeteta važno mesto. Tubinga pa je bila središče vsemu slovenskemu gibanju, in tu nahajamo tudi veliko večino slovenskega dijaštva. Nasprotna sta bili Strassburg in Jena poznani po svoji pravover-nosti, v tem ko so v Heidelberg1), Lipsko2), in Vratislavo') odhajali tje le posamniki, katere so nesli tje šosebno prilike in osebne razmere.
V kolegij v Rezuem in v vseučilišče v Ingolstadtu in v Solnogradn pa so zavpali naši ljudje stoprv, ko je do cela zmogla protireformačija. Pred vsem pa je zasitilo vseučilišče Ingolstadtsko, katerega profesor dr. Eck je bil na disputaciji zmogel Lutra; na tem vseučilišču so se učili bavarski in Habsburški pravoverni knezi.
S slabečo proti reformacijo in s povračujočim se „verskim mirom" pa je zaspalo tudi potovanje v te kraje, in centralizujoče gospodstvo Habsburžanov je tako preverilo slovenske podanike o izvrstni uredbi Dunajskega in posebno še jezuvitskega vseučilišča v Gradcu, ki je bilo dete proti-reformacije, da je bila njim odredba 1. 1627., ko se je prepovedalo pohajati nekatoliške velike šolo v tujini, glede na Nemčijo uprav nepotrebna.
') V lleidelbergu je 1. 1581 prebival Ljubljane« Weidinger, ki je 1. 1582 dobil celó jedno treh deželnih kranjskih podpor.
t l) V Lipskem je studoval Iv. Štefan Vrbec, kateri se je šolal poprej v Mišnju, potem pa tu. Poslej je postal magister in J. 163U. profesor poezije na istem vseučilišču.
') V Vratislavi nahajamo 1. 1507—69 Urbana Hampuharja, ki je proslul po svojih učenih knjigah in se je tudi v Lindovi javno v Oo)loqui-ju kaj vspešno zagovarjal.
,,Za kralja — za dom".
Historičen roman! Je-li možno, da še žive pisatelji, ki nam hote v mirnem — rekel hi solidnem stilu pripovedovati ob roki strogo resne gospe Historije o solzah in smehih izza dnij, ki so uže davno bili ? Včasih so bili zgodovinski romani s svojimi iinponujočimi junaki-velikani jako priljubljeni, 110 dandanes skoro zaman prelistuješ leposlovne liste za njimi; časi so se predru-gačili, ž njimi pa i nazori v književnosti. Moderna leposlovna umetnost ne ljubi več slavnih, izrednih, genijalnih, božanstvenih vzorov bodisi iz „njega dnij" bodisi iz so-časja; moderni pesnik jemlje človeka iz njegove banalne vsakdanjosti, 011 ne pripoveduje, nego minucijozno natanko opazuje, disteluje, ker hoče bolj, da nas zabavlja in poučuje z malenkostno fino analizo čustvovanja in delovanja, nego da nas zanima z nenavadnimi, posebno zanimivimi spletkami in strastmi. Posebna vrsta nove umetnosti zasleduje v. lupo in pinceto nago prirodo v njeni moralni nebrižnosti, ne pozna „idejalov", ampak ljudi in njih život tak, kakoršen je, v njegovi skupnosti. Moderni pisatelj zavzemlje najrajši svoje snovi iz nervoznih krogov lastnih nevažnih in nezanimivih sodobnikov z vsemi karakterističnimi, malenkostnimi navadami, napakami, boleznimi in vzorčeki, kažoč nam resnično, a vendar umetniško izvršeno fotografijo sedanjega socijalnega stremljenja. Moderna literatura se naživlja rejalistična in naturalistična, mogli bi jo imenovati tudi demokratično literaturo z načelom izjednačenja vseli stanovskih razlik. Mogočni cesarji in okrutni kralji, tirani, oboževane princesinje, slavni generali s svojimi gromo- in zmagonosniini vojskami in topovi, svetle prestoliče, plemstvo s svojimi gradovi in zatiranimi robotarji . . . vse. vse jo izginilo skoro popolnoma iz svetovne novodobne literature, ostal pa je izrabljevaui delavec, obubožani kmet. za vsakdanji kruhek se poteči in moreči uradnik, malomeščan. za rodno grudo plamteči in trpeči domoljub, pa v izsesavanju proletarijata odebeleli denarni aristokrat s svojimi tudi modernimi boleznimi ... Za pravi popis in oris takih „junakov" pa treba pisatelju tudi primernega označilnega, nervoznega, razbitega, sesekljanega stila, kakor so nervozni in disharmonični značaji njegovega romana . . .
Tu pa nam podaja Josip Eugen Tomic nakrat historično povest *) iz XVIII. veka s svojo carico Marijo Terezijo, pruskim kraljem Friderikom II., sedemletno vojno in generali Daunom, Laudonom, Nadaždijem i dr.
Toda ne! Toinič ni take baže zgodovinski romanopisec, ki izpisuje po cele strani suhoparnih zgodovinskih takt iz različnih historij; njemu je omenjena zgodovinska doba, ki je vsled tedanjih nezmožnih in lehkomiselnih državnikov-vojskovodij požrla Avstrijsko - Ogerski toliko milijonov for., natvezila vsej državi grozovito dolgov in umorila toliko in toliko mladeničev junakov, — vsa ona žalostno-sramotna doba je Tomiču le krasno ozadje za dejanje, ki se vrši v rodnej Hrvatski. Instalacija in delovanje bana Frana grofa Nadaždija, umiranje plemiške veljave pri vladi, sramotno kortešovanje hrvatskih, denarja in časti pohlepnih aristokratov bez vsake duševne na-obrazbe, grda podkupljivost najviših vladnih uradnikov, umazano medsebojno ovaduštvo, nezavednost izsesanega naroda, pa moralna skvarjenost hrvat. pleni, ženstva . . . to je velezanimiva naloga Tomičevega romana, in reči
*) Zabav. knj. „Matice Hrvatske"; „Ža kralja — za dom"4 I. del: Pretorijanac.	. ..
mora vsakdor : izvel jo je krasno z vsemi sredstvi elegantnega, modernega pisatelja !
Nismo prijatelji dolgih romanov, tu pa nismo omagali ni za trenotek med čitanjem 4'>."> stranij obsezajoče knjige. Pa kako tudi ! Sovražnost med biskupom Tanzi-jem in duhovitim kanonikom Krčeličem ; umazano tekmovanje med Maleniči, Magdaleniči, Juršiči, Markoviči. Modiči i. dr., frivolno ljubimkanje grofice Tereze Bačanke pravcate brv. Mesaline ! — in njene obžalovanja vredne žrtve : generalice Aranke Rhedev, histerične ženske, ki se spreminja iz nenasitne Venere v obupno spokorno Magdaleno, — pustolovstva zavidanega don Juana : Nacija Magdaleniča — pretorijanca — in mladega barona bez vsakaterih zaslug, vzorno rodoljubje poštenjaka okrlca, -ganljiva ženska plemenitost deve Lucije, — vse podaja pisatelju vedno novih prilik, da kaže veliko spretnost svojega pesniškega peresa. Tomič si je vložil s to povestjo nov list v svoj lovor-venec ; takih historičnih spisov se mora veseliti i v najmodernejše duševne analize zaljubljeni čitatelj ! — „Hrvat. Matici" pa čestitamo
na tako krasnih knjigah !	Josip Golobov.
--
h lilozoliške literature.
.1. Tojieroii : IIpoTiiaopt'iiii airaiipinecKoii HpaBCTsemiocTii. — OkuepHHii BhCTHiiK't. SI h napi, c. r. — Znanost večkrat sili v tuj jej krog vere, ali pa se celo naravnost stavi na mesto vere. Sredi večine sedanjih „omikancev", pravi T., razširjena je misel, (la je bitnost vsake vere v praznovernem strahu pred nerazumljenimi pojavi prirode: te prirodne sile se po tem obožavajo in bogotvoré. Ta nazor prisvaja se bez kritike. Glasovi pa, kakor n. pr. Maksa Mullerja, ki veri daje drug izvor, se ne uvažujejo. T. pravi, da misleči človek opaža, da vse okolo njega živi, obnavlja se, ne umira, pokore se jednemu večnemu zakonu, in da je samo on neko posebno bitje. On je obs jen na snut. da izgine v brezkončnem prostranstvu in času, in na mučno zavest odgovornosti za svoje postopanje, t. j. da ko bi ne postopal dobro, inogel bi postopati bolje. Vsak se torej povprašuje, čemu je to njegovo bitje sredi tega večnega, jasno določenega sveta? Razumni človek išče si odgovora na tako vprašanje. Odgovor pa je bitnost vsaki veri. Temeljna odnošaja človeka k svetu sta sedaj le dva: poganski in kristijanski. Po poganskem nazoru je smisel življenja v družini, v rodu, narddu, v izvestni skupini oseb, blagor katerih jemlje se za cilj življenja Kristijanski odnošaj pa je v tem, da človek ne išče kake svoje svrhe, a služi tej volji, ki je vstvarila njega-in ves svet, in sicer v svoje namene. Sovremeni navadni omikani človek drži se poganskega nazora, hote ali nehote, njega drži se tudi znanost. T. pa trdi. da ni filozofija, ni znanost ne moreta ustanoviti odnošaja človeka k svetu, ker ta odnošaj mora biti ustanovljen preje, nego se more začeti kaka tilozotija ali znanost: Za to tilozotija in znanost bo ita onim potem, po katerem ju vodi ta odnošaj. Znanost torej, misli T.. ne izučava „vsega", marveč le to, kar iz brezštevilnih predmetov posebno povilarja vera. Za to da znanost ni jedna, a imamo toliko znanostij, kolikor stopinj razvitja vere. Znanost vsakega časa in. naroda ima torej značaj te vere, po kateri obravnava predmet. In poganska znanost, vzpostavljena za preporoda (renaissance) ter cvetoča še sedaj, izsle-(lovala je vedno le uslovja, pri katerih človek dobiva največo srečo in pojave, dajajoče to srečo. Prava kristijanska znanost pa raz-matra in izsleduje ona uslovja, pri katerih človek more spoznati zahteve više volje, ki ga je poslala na svet, da jih izpolnjuje v življenju. Sedanjo znanost vodi vera v materijalni napredek. Taka nerazvita, negloboka vera dela sovremeno znanost jednostransko, da prezira večne zakone človeškega razuma. Na vprašanje o svrhi življenja ne inore odgovoriti ta znanost, tako da bi bili zadovoljni, ter odgovarja ali čisto svojevoljno ali pa ne odgovarja ničesar. Ce pa znanost odgovarja svojevoljno, prestaje biti znanost in ravno tako tudi, če človeštvu predpisuje, da ne stavi večnih vprašanj. Sovremena znanost ve malo, misli pa, da zna ali zve vse i ne čuti tajne, katera ostane navek Uijnoj za človeka; misli pa da to ni tajna, marveč le problem, kateri razreši človeški um. Odgovori znanosti pa ne zadovoljujejo ni človeškega čustva ni razuma, akt> ta razum zahteva točnih odgovorov pravega znanja. Tak.je smisel
prvega dela te razprave. — V drugem delu govori T. o protu-slovjih empirične nravnosti. Kaj je dobro, nravno, pravi T., ne moremo soditi po izkušnji, marveč moramo le verovati: brez vere ni potrebe nravnosti. Ako je življenje le igra slučajnostij, čemu je krepost? Žival ie pozna kreposti, trdi T. Krepost ni prirojena človeku. Človeške strasti brzda viša ideja. Iz ničesar pa se ta viša ideja razviti ni mogla, za to tudi ne moremo odobriti teorije o evolucijski nravnosti. Ravno tako slaba je ista teorija, če jo imenujejo znanstveno. Znanost sega v nravnost, t j. v tujo jej oblast in po tem trdi, da je sama vstvarila si svojo etiko. Bez vsake vere ne more biti razumni človek. Ali tudi znanost in filozofija vkupe ne moreti vstvariti etike. Potrebna je organiška zveza med vero in nravnostjo : verski pojmi ravnajo nravne. Socijalne oblike pa delujejo nravno ne same po sebi in lc tedaj, če je nravnost v njih. Kristijanska nravnost more biti torej le v kr. veri. Ce pa so kulturni ljudje nravni v krist. smislu, so taki le vsled neke inercije. Ko bi nravnost hoteli osnovati bez vere, delali bi, kakor otroci, ki rastlini odtrgajo koren in jo po tem sade.
Ta razprava dokazuje, kako jasno in logično misli tu Tolstoj.
V	časopisu „Hejrfcaa" in sicer v knjigah za marec in april ste zanimivi razpravi VI. Solovjeva in sicer : ,,/Kajiocit 11 aJiTpvir.iM-L'-in „Pejnirio3Hoe Haia.io bi. Hp&BCTBeHOCTir. Kritika pravi, da pisatelj preveč vprašuje, a premalo odgovarja S. dobro razlikuje altruizem od krist j. ljubezni: prvi je nekak izraz nravnega nagona nepoln arjenega človeka, a druga osnovana je na naši veri Vidimo, da VI. S. ne pritrjuje onim. ki hočejo z altruizmom zameniti kristj. ljubezen. „Soradovanje" je lehko nenravno (če se n pr veselimo vkupe s pijancem itd ), „^ožalje" pa je nravno tudi proti pijancu itd. Seveda je lahko šoradovanije tudi čisto nravno Mi vsi vemo, da sožalje, čegar ne vodi kr. nravnost, lehko vodi k zločinom, kakoršnih je bila 11. pr. polna franc. „velika" prekucija. Seveda v tem vprašanju pobija S. posebno Schopenlrauerja Pnrodno sožalje neodgojeno v kristj. ljubezni poraja t. zv. svetsko bol, kakor jo vidimo n. pr. jako izraženo v Bvronu. Lepo pravi S, da le kristj. ljubezen ne pozna nikakih mej, ugovarjajo pa trditvi Solovjeva, da je čustvo prirodnega sožalja osnova nravnosti: 011 je osnova altruizma, a ne kristj. nravnosti, kar v drugej razpravi S. priznaje nekako sam
V	drugi razpravi pravi S„ da sožalje, torej altruizem, stoji na čutu jednakosti, iz katere je izvzet le odnošaj med roditelji in otroci, nejednakost pa daje tu le slučajna. Obžaluje drugega, stavim se v njegov položaj in tako stopam v neko jednakost z njim ter čutim potrebo, da 11111 pomorem po možnosti. Malo čudna pa bi bila jednakost s kakim morilcem itd., katerega vendar lehko obžalujem na drugi osnovi nego na kristjanski: altruizem ue gre tako daleč. Le vera nas uči, da vidimo v vsakem brata. Sam S. dobro trdi, da brez vere v Boga in njegovo objavo ni pravega pojma o nravnosti. Možna so tu le neka pravila, katera si človek sam daje za svoje življenje, neobvezna za drugega. Pravo nravnost zamenjuje torej tu t zv. življenska nravnost. Resno misleči ljudje, če tudi ne verujejo, morajo priznavati, da k tej visoki nravnosti, katero nas uči evangelje, nobena filozofija ni mogla ničesar važnega dodati. Zavestno delamo dobro le tedaj, če verujemo v dobro, t. j. v nravni red, v Providnost, v Boga. Zanimiv je tu odgovor dijakona v neki povesti Čecliova učenjaku, trdečemu, da je vera bez del mrtva : ..a dela bez vere so še slabejša. trati- se samo čas". —
C.
Ponesrečenci pa dijaštvo.
Velika nesreča po potresu povzročila je tudi med dijaštvom gibanje v podporno akcijo. V (¡radcu so slovanski dijaki delavni v pomožnem komitetu, v katerem imajo več zastopnikov, napravili so tudi izbbren koncert: „Velebit" v Immiostu. ..Tomislav" na Dunaju, dijaštvo v Zagrebu in Pragi delovalo je v dobrohotni namen, Le na Dunaju, kjer je največ dijaštva, in ki bi lehko prekosil vse druge kraje, kaže se velika nemarnost v tem ozira. — Po potresu so posamičniki trudili se v vprizoritev dijaške akcije: deputacije pri rektoratih vseučilišča, tehnike in akademije naprosite-so in dosegle tudi lepe vspehe z denarnimi zbirkam: med profesorji: tudi nekateri posamičniki zbirali šo med znanci, — ali pa naj bj to zadosčevalo.'{.-. Slovensko dijaštvo poklicano» bi bilo. da v svojih društvih vprizori obče ali vsaj vseslovansko di-
jaško akcijo v prid ponesrečencem. Denarnih žrtev od dijakov nikdor zahtevati ne more, pač pa bi se lehko zahtevalo, da pokažejo vsaj svojo dobro voljo, a uverjen sem. da bi izvrstno obnesla se tudi vsaka vprizoritev.
- Šafafikova proslava „Slovanskega pevskega društva", dasi so sodelovala slovanska društva, ne more se šteti kot dijaška vprizoritev, a imela je povsem drug značaj, bila omejena na povsem drugo občinstvo, in dosegla tudi povsem drug vspeh, nego bi to bilo možno pri eeliki slavnosti. Sedaj ni več čas temu ugoden, ali na jesen, oziroma zimo možno bi bilo prirediti veliko, dostojno slavnost, ki Iii brezdvomno donesla nad tisoč for. dohodka, ako se priredi prav in razumno: o tem sem osvedočen, dasi sicer nisem nikakor optimist v jednakih stvareh.
Pri prvem osnovnem shodu v Pratru bilo je prisotnih več slovenskih dijakov; zakaj se ni noben pozval v odbor, ni mi znano, kakor tudi ne, zakaj neumorno delujoči in požrtvovalni vodja vse akcije, dvorni sovetnik g. Suklje, ni pozval akad. društev, naj imenujejo svoje zastopnike, — dasi je sam povdarjal potrebo tega takrat pri shodu, kakor tudi pozneje, in dasi sem mu nasove-toval to. A radi tega ne bi se smelo dijaštvo, dasi nekako prezirano, odtegniti delovanju. Med kranjskim dijaštvom samim ni bilo možno doseči zadostnega zanimanja; v „Sloveniji" našlo se je celo od nekaterih stranij nasprotovanje vsemu, povsod vladal je pesimizem. A česar Slovenci ne zmorejo sami, to doseže zveza vseli slovanskih društev, ako se uže omejimo na slovansko dijaštvo. In uprav pri tej nesreči pokazala se je slovanska vzajemnost, tako, da nikakor ne dvomimo, da bi poziva slovenskega akad. društva ne odreklo nijedno slovansko društvo. A Slovani na Dunaju imajo priznanih umetnikov, imajo elitnega občinstva toliko, da i/, lastne moči lehko napravijo krasno in všpešno vprizoritev. Pozabiti pa 110 smemo 11a nemško Dunajsko občinstvo, ki je baš sedaj sijajno dokazalo svojo radodarnost, ter se ne da odvračati od dobrodelstva po nobenih političnih mahinacijah.
Nasovetoval sem sicer osnovitev akad. poddružnice v Dunajskem podpornem odboru, ali tam bili so nekateri opravičeni pomisleki proti temu, zlasti ker na sodelovanje vsega dijaštva pri političnih nasprotstvih ni se dalo računiti. Privatno obrnil sem se potem, da pozvem do-tična mnenja, na vsa dijaška društva in zaveze, katerih je blizo 100; — a le od osmih dobil sem oficijalno naznanilo. da so v vsakem slučaju pripravljena sodelovati (ta so: „Allg. Studenten I'nterstützungsverein", „Danica", „Deutsch akad. Lese- und Uedehalle", židovska „Kadi-mah", kat. „Norica", „Polonia", (pozneje razpuščena), „Sic" in ..Wiener akad. Friedens verein".) Privatno zagotovilo se mi je sodelovanje „Zvonimira", „Zore", „Balkana", „Tomislava" in kat, „Austrije". — Razun tega računiti* je treba na pomoč in delovanje nekaterih gospodov zunaj društev. K ljubit temu sedaj ni kazalo pričeti ničesar, v jeseni lehko prične ..Slovenija" nadaljnje delovanje* na dosedanjih podstavah. in v to soji moje skromne moči vedno 11a razpolago.
Da ni bilo možno računiti na liemško-načijonalim društva, zakrivilo je "največ dotično časopisje, ki celo nesrečnike proganja s politično srditostjo, zakrivila je tudi naša politika z baš sedaj perečim „Celjskim vprašanjem"'. Čehi se morda premislijo in se ne bodo vee {«-otivili. kakor so se meni' češ, daje zadoščala ..Sataf. ¿Tava".
Nadejamo se torej, da slovensko (lijaštvo/jnjpravi svojo dosedanjo zamudo, da zlasti „Slovenija" .opusti svojo dosedanjo brezbrižnost, kajti opravičena-bila je nje
obsodba: „ako se ona ne pobrini za stvar, kaj hočemo in moremo posamičniki in tujci doseči", ki mi je bila mnogokrat v odgovor. V jeseni torej popravi naj slovensko dijaštvo svojo dosedanjo zamudo in pokaže, da ima srce za nesrečne rojake.
Ta fakta objavil sem. dasi so morda komu neljuba, ker se nadejam od njih vspeha; ker srčno želim, da tudi dijaštvo pomore bednim rojakom. Trudil sem se in deloval sem v zvezi z nekaterimi prijatelji, a moje moči niso bile zadostne, — v slogi pa je moč! Sporočilo se mi je, da so se širile govorice, da delujem iz častihlep-nosti ali celo iz sebičnosti. Ne zdi se mi vredno, zavračati teh podlostij. Rad sem žrtvoval čas in denar, dasi nisem dosegel onega vspeha, kateri sem si obetal, a krivda ni moja, krivda je drugih. In ti naj jo sedaj izbrišejo in poravnajo !*)	j<\ Gosti.
Psihologija Slovanov. Prof. Sikorskij je na poslednjem občnem zboru Kijevskega slavjanskega Občestva govoril o svojstvih Slovanov v primeri s človekom evropskim. Rekel je med drugim, da Slovani v obče in Rusi posebe se odlikujejo po nagnenju k notranji analizi, so-sebno nravstveni. Kar je okolo njega, ruskega človeka malo zanima. On izhaja bez zunanjega komforta: on je zadovoljen s preprosto zunanjostjo, ne išče prikladnostij in ceni nad vse drugo toplo dušo in odkrito srce. Na različnih mednarodnih razstavah umetnostij zapaziš na slikah ruskih umetnikov uboštvo kolorita, istočasno pa obilje in globino psihologiških tem. Isto opazujemo tudi pri znamenitih pisateljih, 11. pr. pri Lermontovu, Turge-njevu, Dostojavskem. Nekaj podobnega zapazujemo tudi v drugih pojavljenjih življenja. Na tak način kultura duha, v nasprotju s kulturo prirode, sestavlje odlikujočo črto slovanskega narodnega genija, To vidimo jasno tudi v aktu samoohranjenja. Od leta 1818. so v prvič napravili statistiko samomorov ; vidimo, da se ti množe, da pa jih je najmanj med Slovani, zlasti ruskimi.
Postopanje nemških velikošolcev proti slovanskim v Gradcu dobro označuje Dunajska „W. Allg. Ztg.", ki l»iše med drugim: Vsako vseučilišče je ponosno, ako je pošeščajo dijaki drugih narodov, a (iraško nemško-nači-jonalno dijaštvo smatra to sramotoj. Nemški dijaki se čutijo gospode na Graškem vseučilišču in smatrajo slušatelje drugih narodnostij tujimi vsiljenci. Rektor pa molče dopušča nezakonitosti proti drugim nenemškim narodnostim. Med slovanskimi in nemškimi dijaki so dvoboji na dnevnem redu, in vedno so le „burši", kateri izzivljejo prepir. Slovanske dijake, kateri se drznejo govoriti med seboj na ulici na svojem materinem jeziku, inzultujejo na najne-sramnejši način nemško-nacijonalni dijaki . . . V takih •okolščinah seveda trpi avstrijski značaj vseučilišča. — Pošteni Nemci razvidijo torej sami to nedostojno postopanje; toda nedostaje jim volje, da bi odpravili te neznosne razmere, katere so malo ali nič ne boljše tudi na 1 hinajskem vseučilišču.
Ovaduštvo med dijaki se je pokazalo v Slovencih v prvič kot sad latinizatorske odgoje „na katoliški podlagi". Še le „načela" d.ra Mahniča in njegovih učen-
*) Glede na notico o „Tomislavu" v št. 23. pojasnil nam je dopisnik, da z na ivanjem „hrv. društvo" ni pregrešil ničesar, ker letos ne šteje nobenega Slovenca med člani, — da se mu je svota imenovala od verodostojne strani, a sam jo je označil tudi )e kot aproksimativno, — da je sicer žalostno, ako se izleta ni udeležil noben Slovenec, da pa njega, ki je baš v tej stvari mnogo in z vspehom posredoval za društvo, ne zadeva nobena krivda, ker je bil slučajno zadržan, in je tudi opravičil pozneje sy»jo odsotnost pismeno. — /.lega namena torej nikjer ni bilo. Op. uredn.
cev so porodila to črno spako, katera se je pojavila v Ljubljani, deloma tudi v Gorici in celo na Dunaju. Tre-balo je „Rimskega Katolika", kateri skoro na vsaki svoji strani kliče državo in policijo na pomoč proti slovenskim radikalcem, framasonom, „razkolnikom", rusotilom. pan-slavistom itd. Nikako čudo, da taka „katoliška načela" ne ostanejo brez vpliva na nerazsodno mladino, kateri se brezplačno pošilja omenjeni list, da ga čita in se uči lepili (?) lastnostij od svojega mojstra. — Slično ovaduštvo se je pokazalo te dni na gimnaziji v Dubrovniku med hrvatskimi in srbskimi dijaki. To izvira večinoma iz starega nasprotstva med Hrvati in Srbi, a v njem je tudi nekaj latinizatorskega, ker srbske dijake so 11. pr. dolžili „proselitstva za pravoslavje" itd. Stroga preiskava je končala z oproščenjem srbskih in kaznovanjem hrvat. dijakov.
Ženska učenost. Profesor in učenjak Maks Miiller v Oksfordu pravi o izpremeni svojega mnenja o ženskem vprašanju: Poprej sem bil odločen nasprotnik ženske učenosti, no sedaj sem v tem pogledu do cela izpremenilsvoj nazor, in štejem to za jeden največih vspehov naše dobe. Dejanski, veselo je gledati, kako se uče mlade deklice. Mladi možki gledajo, da bi delali po možnosti manj. mlade deklice pa delajo, kolikor je v njih močeh in še preveč. Vrhu tega je njih način, učiti se sistematičnejše. in radi tega je njih znanje tudi temeljitejše. Jaz bi želel, da bi se možki učili od deklet, vkako je treba učiti se.
Društvo ruskih žensk v Črnovcih je otvorilo svojo šolo za šivanje ženske obleke. V šoli je izborna strokovna učiteljica. Namen šoli je pridobiti mnogim ruskim dekletom zaslužka s tem, da se more naročiti pri njih vsa-katero žensko delo. Crnovski ruski rodoljubi so se zavezali dajati mesečne podpore, da se more tako vzdržati šola.
v
Ženski medicinski zavod v Petrogradu otvorijo
1.	1897 ; v njem bodo vsposabljali ženske sosebno k zdravljenju ženskih in otroških boleznij. Sprejemale se bodo osebe izključno krščanskega veroizpovedanja, stare 20 do •">."> let, završivše vso gimnazijo. Pri vstopu bodo dolžne napraviti izpit iz klasičnega jezika. Ženske, završivše više ženske kurze in napravivše tam podobno preskušnjo. vsprejmejo se v institut bez preskušnje. Završivšim kurz v zavouu bode izročen diplom na ime ženske-zdravnika. in ta diplom jim podeli pravo za praktiko na občih pod-stavah z ostalimi zdravniki. Kurz bode trajal 5 let. Pri zavodu bode tudi stanovanje in hrana za tiste, ki bodo želele to. Plača za učenje bode 100 rub. na leto.
Zahvala. V akademičnem letu 1894 95 so še darovali „Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu" : 1. Visoki deželni zbor vojvodine Kranjske v Ljubljani 200 gld. —
2.	Visoki deželni zbor vojvodine Štajerske v Gradcu 150 gld. —
3.	Slavno Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 gld. — 4.
Slavna Posojilnica v Celju 50 gld. — 5. Slavna Kmetska posojil-
nica Ljubljanske okolice v Ljubljani 20 gld. — 6. Slavni odbor
okrajnega zastopa v Ormožu 15 gld. — 7. Gospod Fran Sal. Pire,
dohodkar benedikt samostana v Št. Pavlu 5 gld. — 8. Gospod
dr. Jakob Sket, c. kr. gimnazijski profesor v Celovcu 5 gld. —
9. Gospod dr. Gvidon Stebre, odvetnik v Brežicah 5 gld. — 10.
Gospod Miha Vošnjak, drž. poslanec v Celju 5 gld. — 11. Gospod
Miha Jezovšek, ces. kr. notar na Vranskem 4 gld. — 12. Gospod
Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pok. v Gradcu 3 gld. —
13. Gospod Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju 3 gld. — 14. Gospod Fran Zelezinger, c. kr. gimnaz. prof. v Gradcu 3 gld. — Za vse te blagodušne darove se podpisani opravilni odbor „Pod-piralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" v imenu ubogih in podpore vrednih visokošolcev prav toplo zahvaljuje ter prosi vljudno nadaljnjih podpor. — Za opravilni odbor „Podpiralne zaloge slov. vseučiliščnikov v Gradci" :
Dr. Gregorij Krek,	Gojmir Krek,
c. kr. eseučili Sini profesor An akademik,	t. i. tajnik.
predsednik in blagajnik.