SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13,66310 IZOLa POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI pri PTT enoti 66310 17017 MAN Težko je natančno vedeti, kaj je pripeljalo do konca hladne vojne v prostorih izolske občinske skupščine. Sicer še vedno ni tako kot na tej predpustni fotografiji, vendar se nekaj le dogaja. Okoliški minister (kako sicer poimenovati ministra za okolje?) Miha Jazbinšek je na posvetu modrecev očitno zakopal bojno sekiro, lokalni mladi bojevniki so pospravili loke in puščice, iz pipe miru se je nekaj malega pokadilo. Minister je z razumevanjem sprejel pokoro marins-kih navdušencev, podpisal pakt o nenapadanju, tako da je zdaj že marsikaj nared za dokončno dovoljenje za gradnjo marine. Zupan je videti delno zadovoljen, saj je dober del pripomb le prišel v dokumente, predsednik vlade je zadovoljen, ker se je izognil formalno pravnim napakam, izvajalci so končno ugledali svetlo luč na koncu tunela in tudi kritiki projekta so prenehali z načelnim odklanjanjem te gradnje. Prav neverjetno je, koliko časa smo izgubili za prazen nič. Trma je sicer človeška napaka, vendar bi jo tu in tam le lahko skrili pod plašč dogovarjanja in skupnega reševanja problemov. Izola ni dovolj pomembna občina, da bi jo republika reševala zgolj zato, ker je nemočna, da stvari razreši sama. Z več sodelovanja in skupnega dela v korist vseh Izolanov bi tudi ustvarjanje skupne levice in skupne desnice bilo odveč. Tako pa nam grozi, da bomo ob gospodarskem dobili še strankarski polarizem. Na čigav račun pa si lahko predstavljate sami._____________________________________________________________Drago Mislcj MEHANOSI V tej številki še: - ZKO NIMA ČASA - MARLJA SE SELI - NOVA IZOLA - KAM V ŠOLO - RIBIŠKI POST - FRITULE INU KROŠTOLE Sodelovanje na svetovnem sejmu igrač v Nurenbergu seje, kot kaže, izkazalo za uspešno. Res je postreglo s spoznanjem, daje tržišče v izredni krizi in je bilo na sejmu kaj malo nasmejanih obrazov proizvajalcev in prodajal cev, kljub temu pa je Me-hano za nekoliko izpo polnjena programa pisal nih strojev in vlakcev, uspel zagotoviti dovolj dela do konca leta. Za izpolnitev vseh prodajnih obveznosti do kupcev v Evropi, ZDA in Južni Ameriki ne bo treba zaposlovati novih delavcev (trenutno je zaposlenih 450 delavcev), morda bodo dodatne moči poiskali le v špici (julij, avgust, september). Kot je povedal direktor Marino Antolovič so s svojim optimističnim nastopom kar presenetili, saj večina proizvajalcev v krizi seli proizvodnjo na Kitajsko. Ob proizvodnji pa se v Mehanu loteva jo tudi trgovine, saj je na dlani, daje sodobni svet igrač v marsičem različen od tistega, kar v Mehanu zdaj proizvajajo. Da jim tega dela trga ne bi zasedla konkurenca se že povezujejo z nekaterimi znanimi svetovnimi proizvajalci in prodajalci igrač. Med temi sta tudi znana italijanska trgovska firma in eden največjih proizvajalcev računalniških igric. Dobili so tudi ekskluzivo za prodajo najbolj znanih pisal. Sicer pa se v Mehanu že pripravljajo na poslovno leto 1994, ko naj bi kupcem predstavili del novega proizvodnega programa. K sodelovanju vabijo mlade izolske ekonomiste s katerimi bi lahko uspešneje prodrli na domači in tuji trg. Pri gradnji marine se stvari vendarle premikajo na bolje. Po obdobju hladne vojne so pogajanja z ministrom Jazbinškom prinesla določen napredek. Investitorji in načrtovalci so upoštevali večino njegovih predlogov, po uskladitvi vseh planskih dokumentov pa bo minister vendarle dal soglasje za potrditev izvedbenih načrtov marine. Obdobje lenarjenja je mimo, zdaj bomo morali nadzor nad velikopoteznimi gradbinci spet prevzeti mi Izolani. „ D V zvezde gleda Ivana Scotto di Minico UOIIOjZOP tBjf op Vzpostavili ste odlične odnose z okoljem, kar še dodatno krepi vaše dobro počutje. Obstaja možnost zbližanja z osebo rojeno 213^104 v znamenju vode. Bik 21.4 • 20.5 S Dvojčka 21.5-20.6 Rak 21.6-21.7 V Lev 22.7-23.8 Devica 24.8-22.9 Tehtnica 23.9-22.10 Škorpijon 23.10-22.11 Zvezde vam svetujejo več podjetnosti in tveganja v finančnih in delovnih zadevah. Samo tako bodo rezultati še večji kot doslej. V naslednjem tednu boste delali na več različnih področjih, kar bo zelo ustrezalo vaši naravi. V naslednjem tednu boste zadovoljni sami seboj in polni upanja v boljšo prihodnost. V nedeljo vas čaka zanimiva družba. Nekaj boste hoteli spremeniti v vaši zunanji podobi, kar bi dobro vplivalo na vaše počutje. V sredo bo zanimivo. Postopanja neke osebe bodo v nasprotju z vašimi načeli. Ohranite zbranost in nadaljujte po vaši poti. Petek in sobota bosta zelo ugodna dneva za zabavo. Po vikendu pa le končajte tisto pravno zadevo. V ponedeljek vas bo razveselil mlajši član družine. Počutili se boste kot novi, polni boste zagona in optimizma. Ste bolj občutljivi kot ponavadi, * zato vas bodo zvezde obvarovale nepotrebnih tveganj. V ljubezni Strelec boste zelo srečni. 23.11-21.12 'Z Motila vas bo napetost, zato odvečno energijo usmerite v kakšen zanimiv hobi. Previdno Kozorog v prehrani! 22.12-20.1 Glede ljubezni so ta teden zvezde z vami. Vzdržite se nepotrebnih nakupov, da vam kasneje ne bi Vodnar bilo žal. 21.1-191 K Ribi 201-20.3 Odlično se počutite, zato lahko uresničite pomemben projekt, (morda na krajši poti) Pust že trka na vrata. Nekateri se bodo šemili, drugi bodo samo opazovali našemljene, drugi spet, tisti bolj mirni pa bodo pekli kroštole, krofe... Posredujemo vam nekaj receptov, da bo pust lepši in predvsem sladkejši. ISTRSKE FR1TULE 500g moke 2 rumenjaka ali cela jajca 80g rozin 50g sladkorja 25g mletega sladkorja 1,5—2dl mleka ali jogurta 5g soli 5dl olja limonina lupina K moki dodamo sol, pecilni prašek, jogurt, jajci, sladkor in rum. Dobro zmešamo in nekoliko stepamo, dodamo rozine in pinjole. S pomočjo žlice oblikujemo majhne miške, jih polagamo na vročo maščobo in na hitro ocvremo. Se vroče potresemo s sladkorjem v prahu. KRHKI FIANCATI (KROŠTOLI) 25 dag moke 3 dag masla ščepec soli 4 rumenjaki 2 dag sladkorja 4 žlice goste kisle smetane I žlička limoninega soka 2 žlički belega vina 1 žlica ruma sladkor v prahu za posipanje mast za cvrenje Med presejano moko razdrobimo maščobo, dodamo vse preostalo in na hitro zamesimo testo. Na hladnem naj počiva vsaj 1/2 ure. Nato ga razvaljamo za nožev rob debelo. S kolescem razrežemo poljubno velike kvadratke. V razdalji enega prsta naredimo 2-3 zaveze. Rob mora ostati cel. Trakove prekrižamo in flancate na vroči maščobi ocvremo. Ocvrte posujemo s sladkorjem v prahu. jOjZDOVAMAHA anagrami Franceta Prešerna V prejšnjem mandraču smo objavili prvo nadaljevanje pesnitve Sosedova Mara, znanega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V njem pesnik opisuje svojo mladost in brhko sosedo, ki jo je rad opazoval čez vrtno ograjo. Zaplet seveda še sledi... Zaradi samocenzure smo vse otrokom nevarne besede spremenili v anagrame. Zapisana je le prva črke, druge si morate zamisliti sami. II. Zato sem hrabro odgovoril, da naj pove, kaj sem ji storil ker gledati pač ni kaznivo je lepo in ljubeznivo. Ostala vendar je tišina, čemu na svetu je deklina čemu mi roka je drhtela, če ona jo je k p.... dela. In če sem gledal p... njena mi kri v glavi je kipela, sem nogi hitro skupaj dal, ker v hlačah mi je c.... stal. Ni mi bilo vedno dano, stari pazi neprestano, da se ne pohujša Drago, da bi mu ne delal zgago. Opazil sem čisto jasno, čeprav nekoliko že kasno, da vdova se je odločila, da bi v mreže me ulovila. Zares, za smeh ali za šalo, ker ni drugače mi kazalo, po eni strani vse v sreči, po drugi od strahu drhteči so bili dnevi strašni in sonca žarki vroči, moj oča je nahrbtnik zlagal, jaz pa sem mu pomagal. D OH O LAV OHO ZKO NIMA CASA KAM V SOLO Kronično pomanjkanje časa je zajelo tudi ZKO, saj seje programsko volilna konferenca v ponedeljek (15.2.) odvrtela s takšno naglico, da je jemalo sapo in vzbudilo pomisleke o tem, ali je njeno vodstvo sploh vzelo resno naslov srečanja ali pa se za vsem skupaj skriva kakšen trik. Časa je zmanjkalo očitno tudi predsedniku, ki je po ugotovitvi predsedujočega, gospoda Popoviča, najprej zamujal, potem paga sploh ni bilo. Formalnostim je bilo sicer zadoščeno, osem točk dnevnega reda je šlo skozi, nerazumljivo hitro so prisotni brez vnaprejšnje razprave po društvih, ki običajno traja vsaj kakšen mesec, sprejeli spremenjeni statut in potem izvolili novo vodstvo in predsedstvo. Vodstvo sploh ni novo, saj so predlagali kar staro, predsedstvo pa je za zdaj še okrnjeno, saj niso imenovani vsi člani, ki jih predvideva novi statut. Kaže pa, da bo imel izolski ZKO po številu enega največjih predsedstev v Sloveniji. Zakaj seje tako strašno mudilo, da nismo slišali niti ene tehtne razprave o vsebini dela in o potrebah ali željah po kakovostnejšem in skladnejšem razvoju kulturnega življenja, čigar najpomembnejši nosilec je ZKO, ko pa so še na zadnjem izvršnem odbore leporečili o tem, kako pomembno je delati bolje, bolj povezano in kako želi ta organizacija biti prva pri kreiranju kulturne politike. O tem ne duha ne sluha na ponedeljkovi konferenci, namesto tega pa diplomatska tišina iz vrst v gledališki dvorani, ali pa vdanost v nezmožnost, da bi kaj spremenili na bolje. Se več: prej skepsa, ki jo delim s tistimi, ki so razočarani zapuščali konferenco. Nekaj je zelo narobe, v temeljih. Pa me prepričajte o nasprotnem! Neva Zajc Učenci zadnjega razreda osnovnih šol po Sloveniji se v tem času odločajo o svoji poti naprej. Šolske oblasti napovedujejo, da bodo poskušale uravnati vpis v srednje šole, kolikor le mogoče, po željah učencev, da bo omejitev čim manj in predvsem da bo prostora dovolj za vse. V šestih južno primorskih občinah končuje v tem šolskem letu 1799 osmošolcev, med njimi 1060 v treh obalnih občinah in 175 v obeh izolskih osnovnih šolah. V običajni anketi so tudi tokrat izpovedali svoje poklicne namere. Med izolskimi osmošolci jih 34, med njimi 21 deklet, želi v gimnazijo; daleč za tem programom je smer ekonomskega tehnika, za katero se ogreva 16 učencev; po 15 jih namerava šolanje nadaljevati med prodajalci in turističnimi tehniki; 12 želja je za elektrotehnika elektmika in 10 za natakarja. 13 izolskih osmošolcev ob izpolnjevanju ankete še ni vedelo kam. Vse o možnostih vpisa v srednje šole bodo kandidati lahko prebrali v OBJAVAH Ministrstva za šolstvo in šport, ki so že izšle in jih bo dobil vsak osmošolec. Na 24 straneh je natančen seznam šol v naši regiji (in seveda po vsej Sloveniji!), programov, ki jih šole izvajajo za določen poklic, trajanje izobraževanja in število oddelkov, ki sojih razpisali za prihodnje šolsko leto. Usmerjevalno delo vseh zadolženih, po njihovem zagotovilu, poteka po običajni poti, tako da večjih težav ni pričakovati! V opozorilo zdaj še to, da bosta informativna dneva v petek 26. in soboto 27. februarja, da vsak učenec izpolni le eno prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,20) in jo odda na domači osnovni šoli. Srečno! Mirjani Muženič Tatovi, v zadnjem času pa tudi požari(na območju Kort je večkrat zagorela trava in grmičevje) ne poznajo počitka. Spet so bili na udaru avtomobili oziroma stvari v njih. Tako je nekdo vlomil vozilo pred Parangalom in iz njega odnesel žensko jakno ter večjo delovno torbo. Čez nekaj časa je vlom ponovil, tokrat pred SGTŠ. Tu pa je odnesel moško bundo, tako da zeblo ga ne bo. Obisk so imeli tudi v bolnišnici na hribu. Neznani dolgoprstenež je pogledal v garderobne omarice osebja in iz njih kratkomalo odnesel 2000000 SIT. _ 11. februarja so sporočili, da je bomba v OŠ Dante Alighieri. Šolo so preiskali skupaj s pirotehnikom, našli pa niso ničesar. Tudi vozniki so bili dejavni. Tako je voznik kolesa z motorjem na peš poti pri Ferrotehni prehiteval pešakinjo, pri tem jo je zadel v roko. Pešakinja je padla in dobila težje poškodbe. Neznani voznik je po nesreči seveda odpeljal in za njim še poizvedujejo. Pred diskontom Union je pešec pod izdatnim vplivom alkohola stopil na cesto ravno trenutku, ko je mimo pripeljal osebni avto. Pešca je kljub zaviranju in umikanju podrl vendar je le ta dobil samo nekaj prask. TO SO TCI Tako nastaja v prostorih Mandrača Tržaški Časnik ali““ krajše TČ. Mandrač pomaga TČ-u na svet samo tehnično, vsebinsko pa se oblikuje v logih onkraj meje. Mnogi so zaradi zamejskega satiričnega lista bolj veseli, druge pa boli glava in jim je časnik že trn v peli. j ia Jp H? RAZPIS NA T£A JA . razpisuje na osnovi naslovov in izpitov za eno mesto v.d. neodgovornega urednika. Za udeležbo na natečaju morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: 1. morajo biti bolj neodgovorni do neodgovornega urednika, 2. morajo biti bolj nepismeni od od bivših odgovornih bivšega Primorskega dnevnika, 3. morajo biti politično nerazgledani, kulturno topi, športno oleseneli, a gospodarsko učinkoviti. Kandidati bodo morali opraviti kolokvij in pismeni izpit iz ornitologijc. Prednost pri dodelitvi mesta imajo priporočene osebe. Zdravniška priporočila ne pridejo v poštev! Prošnje pošljite na uredništvo T.C .a najkasneje do prihodnje številke. hlPO (M F) Za dobršen del ribičev se je ta teden začel veliki post. Od torka (16.februar) je nap reč prepovedan ulov s plavajočimi in globinskimi kočami, ladje pa bodo privezane najverjetneje tja do septembra. Seveda to velja tako za zasebne ribiče kot za ladje Delamarisa, ki | sc bodo morale podati na lov v mednarodne vode. Zasebni ribiči so glasno povedali: Če bodo lovili Delamarisovi bomo tudi mi. Ali pa bomo takoj poklicali inšpekcijo . Hkrati dodajajo, daje nov ribiški inšpektor zelo dosleden, tako da o švercanju ni kaj razmišljati. Manj zaskrbljeni so ribiči s plivaricami, saj se bodo zdaj upali podati tudi dlje kot miljo od obale, kjer so doslej vladali kočarji. Nasploh se zdi, da so sedanje ribiške težave njim še najbolj po go du. Lovijo toliko kot prej ali še več, riba ima še vedno dobro ceno, nevarnosti, da bi jim kdo pobral mrežo pa je vse manj. Nekateri ribiči se že lotevajo drugih poslov (ribarnice), pri tem pa jim pomaga tudi republiška vlada, ki ima določena sredstva za prestrukturiranje ribištva. Vlog za ta sredstva pa zaenkrat iz Izole J ni prav veliko, kar kaže, da nekateri še vedno upajo, da se bodo vrnili stari časi. Med temi je tudi skupina izolskih ribičev, ki so | na kmetijsko ministrstvo naslovili zahtevo naj dovoli prost lov skozi celo leto. V ministrstvu so se ob tem le nasmehnili, saj bo- | do že marca začeli pripravljati zakon, ki naj bi sedanje odnose postavil na glavo. Med drugim bo določal tudi koncesijo za ribo- | lov, kar pomeni, da morje ne bo več zastonj. Koliko bo stala takšna koncesija še ni jasno, zagotovo pa ne bo poceni, kar pomeni, da sc bodo vrste ribičev dobro razredčile. V sedanjih pogojih, ko so ribiči vendarle deležni nekaterih olajšav, namreč ni primerov, da bi kdo vračal dovoljenje za ribolov. Trenutno je na obali registriranih 119 zasebnih ribičev, že čez leto ali dve pa jih bo vsaj polovica manj. Nič laže ni Delamarisu, ki je pred dnevi začasno odpustil 190 delavcev, osem velikih ribiških la dij pa je strošek, ki ga le težko pokrivajo. Seveda pa tudi ladij ni mogoče prodati kar čez noč, saj imajo ponudbo le za odkup ene od bark. Njihova preusmeritev proizvodnje že poteka. Namesto dosedanje proizvodnje sc bodo namreč naslonili na predelavo uvožene skuše in domačo sardelo. Skratka, ribištva, kot smo ga bili vajeni, je dokončno konec. Iz. zbirke Gojka Cukrova objavljamo tokrat razglednico na kateri je skladišče ob mandraču in hkrati eden od prostorov, kjer so izolski ribiči šivali in shranjevali mreže (zdaj je to zelenica pred hotelom Marina). V ozadju se vidi sedanji carinski pomol ter ribiške barke z značilnimi jadri. IN NASVET Ena od novosti, ki jih skuša na gospodarskem področju intenzivneje uveljavljati oblast je v zadnjem času organizirano vzpodbujanje podjetniških namenov in pomoč pri njihovi uresničitvi. Akcija poteka pod taktirko gospodarskega ministrstva . Bistvo tega početja je zagotavljanje novih delovnih mest v gospodarskih dejavnostih, ki imajo na daljši rok visoko stopnjo zanesljiivosti. Pomembno pri tem je bilo postaviti mrežo partnerjev ministrstva, ki so v stanju tako pomoč nuditi na lokalni, občinski ravni, ob tem pa delovati tudi kot povezovalci interesov v zvezi s posameznimi projekti. Trajno področje delovanja ho : — oblikovanje in zbiranje idej za nove podjetniške programe — pomoč pri pripravi poslovnih načrtov za novosti — pomoč pri zagotavljanju virov financiranja bodisi doma ali v tujini — posredovanje pri vključevanju v domače in tuje informacijske ter tehnološke in tržne sisteme — posredovanje pri zagotavljanju ugodnosti, ki jih država ali občina posredno ali neposredno nudita za nove poslovne programe — pomoč pri iskanju poslovnih prostorov, — pomoč pri postopkih pred upravnimi organi, bankami, sodišči — posredovanje informacij, ki so težko dostopne za posameznega podjetnika — izobraževanje podjetnikov — pomoč pri promociji novih izdelkov in storitev. Med konkretnimi ukrepi ministrstva, ki so se pričeli izvajati že v lanskem letu so morda najzanimivejši : — izdajanje garancij pri najemanju bančnih kreditov ter — subvencioniranje dela obrestne mere (7 % ) Podoben ukrep namerava uvesti tudi občinski izvršni svet na ravni občine Izola. V zvezi s tem ho razpis uradno objavljen v eni naslednjih številk Mandrača. V občini Izola se lahko za vse navedeno obrnete na podjetje AG EST d.o. o., ki je partner v pospeševalni mreži Ministrstva za gospodarstvo Slovenije. Pisarna ptxljetja je v pritličju stavbe na Velikem trgu št.l ( pod uredništvom časopisa MAN DRAČ ). Na voljo so vam vsako popoldne. Na ta naslov lahko pošljete tudi vaše pisne predloge v zvezi z. vsem kar bi lahko omogočilo boljše življenje in delo v Izoli. Za obisk se lahko dogovorite na telefonski številki (066) 61- 681. ■ .v ' :' (/, /.bitke Cakrov Gojka i Tako sta svoje videnje izolske marine podpisala arihitelda Tihomir Stepanov in Zdravko Vatovec. Predlog ureditve bivalne marine sta izdelala v planerski delavnici za pripravo koncepta prostorske ureditve obalnega območja v sklopu Zavoda za prostorsko planiranje Republike Slovenije. Projekt je v marsičem nov in nepričakovan. Prvič zato, ker mu je težko določiti vlogo ob (v glavnem) sprejetem zazidalnem načrtu, drugič pa zato, ker vnaša nov element, takoimenovano bivalno marino na nekakšnem otoku v zahodnem zalivu. Ker smo prepričani, da nobena beseda v zvezi z marino ni odveč objavljamo skici tako zamišljene marine in vam jih podajamo v oceno. r r 1 r- •' “ A. BIVALNA MARINA B. KLUBSKA MARINA C. PROMETNI POMOL D. KOMUNALNI PRIVEZI. E. RAZSTAVNI MANDRAC F. TRG NA DNU ZALIVA-LONKA G. LUNGO MARE-DRgVOREDI H. PRISTANIŠKI TRG-AVTOBUSNA POSTAJA I. GOSTINSKO-TRGOVSKI CENTER j. JADRALNI KLUB-GOSTINSKI OBJEKT K. MESTNI J>ARKARRIGONI L. MESTKI ŠPORTNI CENTER VESLASKI KLUB JADRALNI KLUB SURFKLUB PLAVALNI KLUB §KAKALCI SOLE KLUBOV M. VRT MAJ-IH ŽIVALI N. MUZEJ-SOLAr haliaetum 0. PLAZE ;yf'fàfMh Vsemogočni se je v strahu pred koncem skril v predal omare v zakristiji. Udobno ni bilo, na suhem pa je bil vendarle. (DM) V cerkvi Marije Alijetske je bilo v ponedeljek (15.februar) nenavadno živahno. Mimoidoči so z začudenjem opazovali odprta vrata, nmrsikateri je radovedno pokukal v notranjost. In bilo je kaj videti. Lepa notranjost cerkve, ki je eden lepših in redkih primerkov baročne ureditve pri nas je v obupnem stanju. Po tleh kamni, ki so jih prinesli iz drugih cerkva, tla obložena z golobjimi in mačjimi iztrebki, polomljene stopnice, okrušeni kipci, razbita okna in streha skozi katero je tisti dan k sreči sijalo sonce. Cerkev Marije Alijetske je že v takšnem stanju, da je bilo treba hitro ukrepati, da bi rešili, kar se rešiti še da. Na pobudo župnišča in ob sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so delavci spravili s sten vse, kar se je spraviti dalo. Velika platna, lestenci, kipci z oltarjev in različna cerkvena oprema iz zakristije, vse je šlo v priročne kartonske škatle in potem v skladišče ^ cerkvi Sv, Mavra. Tam bodo vsi ti predmeti vsaj na suhem in bolj varni kot so Stara, lesena spovednica. Nekdo gaje bili doslej, ko je pravi čudež, da nihče ni nepovabljeno vstopil skozi moral res lomiti, da si celo po spovedi ni polomnjena okna. oprostil hudega greha. Kaj pa obnova ? Na župnišču čakajo, da občina odgovori na njihovo pobudo za pospešeno reševanje problema, na Zavodu pa se zavedajo, da vse le ne bo šlo tako zlahka. Cerkev namreč ni uvrščena v objekte prve kategorije, zato •■fio tudi ni v planu republiškega kulturnega ministrstva, ki sicer sojinancira tovrstna obnovitvena dela. Zdaj skušajo doseči da bi, spričo katastrofalnega stanja, cerkev prišla •g» na seznam intervencijskih investicij, seveda pa bost v tem ^ primeru svoja deleža pristaviti tudi občina in cerkev. Na e občini se tega zalogaja seveda bojijo, saj imajo za vratom | že Manziolijevo palačo in še kaj zraven, za izolsko .15, župnijo pa pravijo, da še nima povsem urejenih odnosov s koprsko škofijo in bo imela težave z zagotavljanjem sredstev. J2 Kakorkoli že, začeti je treba, kajti streha pušča, fasada h odpada, notranjost propada in cerkev bolj spominja na J ruševino kot na kulturno zgodovinski objekt. Spomeničarji a r. pravijo, da bo treba posebej pazljivo obnoviti cerkveni •§ ju obok s freskami, izredno zanimive arkade in oltarje, .1 •= celotno cerkev pa tudi zaščititi pred vlago, ki prihaja iz ' j? š tal, saj je cerkev le meter nad gladino morja. — =| Se najbolje kaže čudovitim orglam, ki naj bi jih prav ® Jj kmalu razstavili in restavrirali v koprskem muzeju. g "S Tam naj bi tudi ostale dokler cerkev ne bo obnovljena. >$ § Jih bomo še kdaj videli? Tudi oblast je prišla radovedno na ogled. Seveda še ne vemo ali je Jože Herbst prišel pogledat cerkev ali preveriti, da delavci ne bi pospravili tudi golobjih gnezd. ivjif - um GLEDALIŠČE PUSTNO ZATIŠJE KINO KINO ZVEZDA IZOLA: četrtek, ob 18.00 in 20.00 PRVINSKI NAGON petek, sobota, nedglja, ob 18.00 in 20110 OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ponedeljek, torek, ob 18110 in 20.00 premiera POD KRINKO sreda, ob 181)0 in 201)0 IZDAJALSKI TRENUTEK RADIO RADIO KOPER: četrtek 18. 2., 9.35 - Amerika, 181)0 - Mladim poslušalcem petek 19.2.11.00 - Hladno, toplo, vroče: obletnica izolske bolnišnice sobota 20.2. 18.30 Modri val v znamenju športa nedelja 21.2. 141)0 Vanka in Tonca ponedeljek 22.2. 8.15 - Na rešetu torek 23.2. 18.00 Iz kulturnega sveta sreda 24.2. 101)0 - Tolar ni vse - finančni nasveti RADIO MORJE: vsak dan od 8.00 do 20.00 8.10 almanah; 8.45 - horoskop; 9.00 - menjalniški tečaj; 10.20 - pregled tiska; 11.00,15.20,17.00 - poljubčki in klofute; 131K) - vreme, ceste; 13.45 pasje minute; od 16.00 dalje D.J. program; sobota od 201)0 do 241)0 - Anno domini GALERIJE INSULA: Prodajna razstava društva obalnih likovnikov. 26.2. otvoritev razstave Matelič Janeza. ALGA: četrtek, 11.2. ob 19.00 otvoritev razstave domačinke INGRID KNEZ - grafike, barvni linorez KNJIŽNICA NOVE KNJIGE V IZOLSKI KNJIŽNICI DRUŽBENE VEDE: GJUD, Andreja: Igra z gibi LEGENDA o krasu Sanje: po najbolhjših virih zhrane MEDICINA, TEHNIKA: DROGE na tehtnici: za tehtnost javne razprave SIMONIČ, Anton: Gnojila in škropiva ŠIRCELJ, Jože: Moderni poslovni honton LEPOSLOVJE: KONSAL1K, HEINZ G. : Operacija delfin ORHEL, Nevcn: Uzbuna na odjelu za rak CANKAR, Ivan: Grešnik Lenart, ponatis ŠOMEN, Branko: To ni Amerika ZGODOVINA, ZEMLJEPIS NATEK, Karel: Države sveta 1993 ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO SLOVENSKE ljudske pravljice MAKAROVIČ, Svetlana: Mačja preja STRA0RCADE SLOVENSKI JADRALCI SO SE V SOBOTO ZBRALI V IZOLI NA REDNI LETNI SKUPŠČINI JADRALNE ZVEZE SLOVENIJE. GLEDE NA TC[DA JE BILA SKUPŠČINA KAR NEKAJKRAT PRELOŽENA JE BILO PRIČAKOVATI BURNO RAZPRAVO VENDAR JE VSE POTEKALO BREZ ZASTOJEV IN Z OBETI, DA SE TUDI V SLOVENSKEM JADRANJU STVARI POČASI POSTAVLJAJO NA PRAVO MESTO. ; Za slovensko jadralno organizacijo je izredno razgibano leto, po ! tekmovalnih dosežkih morda najuspešnejše doslej, po organizacijski kih težavah pa gotovo eno najbolj "vročih" Z osamosvojitvijo drža-j ve je namreč tudi Jadralna zveza postala samostojna organizaciji ja, ki seje morala čimprej včlaniti v mednarodna jadralna združenji ja. To je jadralcem lani tudi uspelo, čeprav je kazalo, da bodo imeli ji kar precej težav, saj jih je mednarodna organizacija najprej ; uvrščala med t.i. balkanske djžave (Turčija, Grčija, Romunija, Alba-j nija, ostanki Jugoslavie itd.). Sele po odločnem nastopu predstavil nikov Jadralne zveze Slovenije na sestanku v Londonu so sprejeli [ ugovor in nas uvrstili v srednjeevropsko združenje, kjer so Avstrijci, j Nemci, Madžari, Cehi, Slovaki, Švicarji in Hrvati. Š samostojnostjo or-l ganizacije pa je bilo treba pripraviti tudi nov statut zveze in še vr-I sto dokumentov, ki sojih sprejeli na sobotni skupščini. I Še posebne pozornosti je bil deležen pravilnik o registraciji in preho-I dih tekmovalcev, ki ga zveza doslej sploh ni imela, z nastankom { novih klubov pa je bilo treba urediti tudi to vprašanje. Na skupščini I so v svoje vrste sprejeli tri nove jadralne klube Jadralno sekcijo pri Športnem društvu skupnosti Italijanov iz Pirana, ki jo vodi Milan Mor gan, njen član pa je tudi svetovni viceprvak Samo Fbtokar, Jadralni klub Olimpie iz Izole, katerega član je tudi evropska mladinska pr-I vakinja Vesna Dekleva in Jadralni klub Ranca iz Ptuja, kjer šele | začenjajo s pravim tekmovalnim jadranjem na njihovem umetnem ! jezeru. ! Tekmovalno je za jadralci zelo uspešna sezona, saj sta se kar dve I posadki udeležili olimpijskih iger in osvojili 11 in 12 mesto na svetu, Po-I tokar je svetovni podprvak v razredu Evropa, Deklevova je mladinska evropska prvakinja v istem razredu, Branko Brčin pa mediteranski prvak in zmagovalec Open week-a v Izoli. Dobro oceno je dobila tudi izolska Burja za organizacijo Svetovnega prvenstva v izolskem zalivu. Letos so pred jadralci dve veliki preizkušnji: Mediteranske igre v Franciji in evropsko prvenstvo v razredu Soling, ki bo I v Fbrtorožu. : V letu 1993 imamo izolani kar nekaj kategoriziranih tekmovalcev: Vesna Dekleva (Olimpie) sodi v najvišji razred tekmovalcev mednarodnega razreda, Maurizio Benčič, Katarina Čok in posadka Zbo-- gar-Herbst (vsi Burja) v kategorijo tekmovalcev nacionalnega razreda in Primož Mislej (Olimpie) ki je med tekmovalci zelo perspek tivnega razreda. Slavko Žbogar in Vojko Gerželj (Burja) ter Klavdij S Pletikos (Olimpie) pa so med kandidati za trenerje reprezentantov v posameznih razredih. V Izoli imamo torej dva jadralna kluba, en-eqa s sedežem v omočju nastajajoče marine in novega na izolski 1 punti. Upati je le, da bo takšna delitev mod prispevala k napredku izolskega jadranja in da bo sodelovanje obeh klubov v korist tek- 1 movalcev ...... n .____________ Pa še informacija za izolske tekmovalce z modeli jadrnic Prav kmalu bodo postali polnopravni člani Jadralne zveze Slovenije. Vsak dan (razen nedelje) od 7.30 do 20. ure Trg 22. julija (ob Manziolijevi palači) Tel./fax. 62-022 Ribištvo je zares v krizi. V pomanjkanju morja so izolski ribiči vrgli mrežo kar v mandraču. Ceso tisti drobiž pojedli sami jim oprostimo. JFQ splošna banka koper VABIMO VAS NA PREDSTAVITEV DELOVANJA BANKOMATA pri papirnici Primorskega tiska, M. Gorki 2. v torek, 9.3.1993 od 8 do 17 ure Pripravili smo vam tudi ugodnost. Vsem, ki boste tega dne želeli postati uporabniki BANKOMATA bomo to omogočili BREZPLAČNO. — Bankomati. Splošne banke K P Pajek že dolgo ne straši po Izoli. Obveščeni vedo povedati, da je vzrok banalen. Pred Ribičem namreč nikoli ne dobijo parkirnega prostora, da bi njegovi ujiravljalci lahko v miru skočili na malico. Člane občinske komisije za promet vabimo v naše uredništvo, kjer se bodo lahko prepričali, da po Izoli ni mogoče voziti hitreje od 20 kilometrov na uro. 7a kronski dokaz bo mimo pripeljala vsa oblepljena stoenka z rally številko, ki jo očitno pri 20 kilometrih na uro nosi skozi vsak ovinek. Ker občina dolguje Komunali še od lanskega poletja denar za opravljena dela so izolski komunalci v glavnem zaposleni v sosednjih občinah. Preživeti moramo, pravijo na Komunali, o tem, če bomo preživeli mi pa zaenkrat ni optimističnih napovedi. **/■*/ **/*" *«• V A* A* A* V V A* V ///,*/«* * ■* V v A* v < a* a* v a* WW/V a* v v a*a* v a’1v a" a* x* a" a* x* a*1 a* x* a^A* x* a" b* x* a* a* x* a" a* x* a*'*aK*x* a'V1* a^A^a^a^a®" e B® a® A e g, •" ffK ae H ® a® M ® bi ® a® * • n -■ « " A' M ” B" A - JI" ir " A’ tsisfsts*sists*sisistsfsrstststsis*ststsf^ a* e* x* a" e" x* -® A" -® a"A*a* a"A" v* a" A® *a« A® e* xWa A* A" * »" ** ** *“ ** ■ * ■ “ • — — v wvv*. x »a „ » 4 v „a K» , * v v // a* v /,* /K* v v v /,» v /,■ v v v v v < / "® / J» v / “® /J« v /„« j1 J* v /„► jJ® v a® a® /»» // / J« / *® /J» /,« i , _■ *• ,* ,» .• ,* a* ’• «• .• a« ** ,» a® »• a® • ■ x® a® a« »* a® // /a* A* »P,* /,« A* // /g* lf,* V /g" /.* |T/ /,» J,* // A* V /,» A* if/< Iv A* V.A* /»* A* v VA* A mmmm A* A*^T V A" A* A** * '/.•vV-V-P^A-vVa*^»*^ V v A* v v A* V V A* v A" A* v A" A* v v A* V V A* V v A* v v A* v V A* V A" A* V< v v j*\rsfy*sfyfy*yr£y*y*«*ì va*- ■■■■* ava*// a* vj A-;|v/.*///.*/,• W***V>V>V>tAl •"* * .J a ^ «v V v A* A* V A*» ’A*A4 A' V A* A * * *> A i / " ".v/ *1V >/.-/.•>>>>>*.> V/ *. ■ * A* WA***" '*■ .A* VVVVV; VA\a* VA"/.*^^/ Va* V ^VAy/A'A^/’* ' "v/V * / V*/*’ / t’ r ;» v v < k* » w X ta t® tx *L M t* -X ta *.• “v"...* A’A-V A’A-A • — * - * VA s js V A' A' A* A" A* A* A" A" A' A" A" A* A* V A* * v v A’ A- A* I 'rVJL- ^ • Urici 2 >AA'/^/.’ Naj.naibolivnoro.noc^.^:^/:^^ v/j < A'/ A“ V* A* A A’A* V/ V VA* V A* A* V A* /.•A'///.*/,' * wx wx „* A* A-V A* A - /a A» * i* a** ** ■ 'tffšJtfts* »A* V A" A* V V A* V A" A* VA" A* A. I „»■» >« >•■•■« *« B» (K .« ■« M* «X «* ■« «X B« B aItaI ” a* K- P/ /** a" ^ / J* A* *y K* v v v v\ . . .. .. 'žipbotd. 20.2:1993":: r , /^>^>DLdž20^:ure^daliev^^ A*/«;»^*/»/»/ * /■ * 2.*^ *rf-/ • a* V A* A* A* A'^«"A* A* A"A* A* A" VA* A" A* A* A* VA*< _ - . -. » V k V W. A -V . / A .V .1« . ft -V . / .. 6 - « . ^ /,* a* // /.«/ * A’ A’ A' #.* A* A' A’ A- V A* A* V A* A* V A* A" V A* A* V A* A* V A* A* V A* < V A* A* A* A* V ///,* V A* A* V A“ A* V p) K* ^ V A* V A* ^»* V A“ J1 J* V A* A* V A" A* V < • . . . v -X “.e *.X *.x » *.x . • „x *. x . « ., ► %x , » B»> «X ,. mK B K • « .X .* „* «X ,e -*1 > v A* A" V A* A" ^ A* A" p/ A* A* // A* < i *,* > * « *„1 *■ .« X» *■ •« x» a* •« «* «“ kA'VVA*VA-A*VA-A*VVA*V< * a* *tf x* wH »* x* «v *x x* a* »x X* *“ *x x4 »" »x ,a MB a V A- A* V V A* V V A* V V v i^rnV^flik.T1' s a m be l;?SP.O MIN K' K’ ri* ‘s K' K-S.-K' K'J i/s ri' ‘s K' K' i ? t•• /. its r.' U *s >.' A- ‘s K' ‘s ti e.. /.• is t.. i >&’&?& nabolsemaskebodonagraene: x .a _ e „x aa -e «a «a - e 4x .a _• 4x 4a Ka 4 > >a Me . X 4a ■ • —x .a ■* *x .a -e «x >a »• 4x 4a K a « * b A- V Is t.' t,. Is l.’ Is Is ts tsls Is Is l.'lslsf.'lslsl.'tslsf.'tsfsfstslsf.'fstsfs- * B* »X v * b N b V v * xX V* .1 4 * «I K * B* B* X* 1* *X 4> A X y * B® B* x a® e X B e x* a* * i." k* a* «X k* «* x" *• «X x^x* «* *^x* ” * x* e^*x - e «x b» k* e* a* •• x* e® »" x* a® *» w^ràjahjmmijéyaimmom-wm a b® a® «a B® »x a'/jk *a tfx |k a® a® *a H#ax b® a® a® i4 a® a4 a® a® a® x® •* a® a® a® V V A* V A" A* V V A* V V A* V V A* V A" A* V V A* V V A* V V A* V V A* V VA* V< a "i® a® " * a® a® " * a" a® .» a® a® a4 a® a® " « a® a® a» a® a® a» a® a» ai* a» a« a* a» a® a* a® a® a4 a® isisisisestsrs*ststsisisistsisisfsistsistsis*sistststsistsisisistsis> vÌ;#Ì;Wez^ a b® a® a a® a® a® a® a® a® a® a® a® a •* a® a a a a a a a a a a a® a a a a® a a a a a V A" V A* A* V A*^ ■ V v W-T* v V A* A* A* A* A" A'A* A" A* A* A" A* A* A" A* A* A" V A*< V A" // A* /;* ArPl* A n 1 - Mi/> A* A* V A* A" V A* A* V A* A* V A* A* V A* A* V A* i * a« a® X* a® a* Ivi • ‘>UJ, J J*ll,4 *„a "»a * a * a “»a "a * a "»a ^a * a “a «.»»a ..,■»* .■ V A-A* V V A* V A" A* V V A* V V A* V V A* V A" A* V V A* V V A* V A" A* V A" A* V< ® a® a® a* a« a» a® a" a® a® a® a" a* a® a" a® a® a« a® a® a« a® a® a" a® a® a® a* a® a® a* a® a® a® a® V A" A* A* A" V A* A" V A* A" V A* A“ A* A* A" A* A* A" V A* A" A* A* A" V A* A" A* A* A" V A* * x la ta tx ta ta tx ta ta “ x ta ta tx ta ta tx ta ta tx ta ta tx ta ta tx ta ta tx ta ta tx ta ta ta ta ?rf'3 àior DÌAD PTT’s NOT DEAI) je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morgjo biti podpisana 7, naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju 7. zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali 7.a širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo. PROTEST Na predlog delegatov demokratične levice Izola je Skupščina občine Izola na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in skupščine italijanske narodne skupnosti Izola dne 11. februarja 1993 sprejela naslednjo pobudo - protest: Delegati vseh štirih zborov Skupščine občine Izola, zbrani na seji dne 11.2. 1993, najostreje obsojamo šovinistični - napad na pripadnike Italijanske skupnosti na obali. Pisanje Benedejčiča v osrednjem dnevniku Delo nikakor ne more biti svobodno in demokratično izražanje mnenja v sredstvih javnega obveščanja. Je predvsem protiustavno hujskanje k narodnostni nestrpnosti na tako občutljivem narodnostno mešanem območju kot je obala. Je tudi poskus razvrednotenja deklarirane pravice do narodnostno identitete vsakega posameznika in italijanske skupnosti kot celote. SO Izola še posebej zahteva od vseh občanov, da ohranjajo bogastvo v različnosti šivljenja in multikulturnosti tega območja. Poleg manjšine je predvsem večina dolžna skrbeti za razvoj in obstoj manjšine. Rasistični izpadi v stilu Benedejčiča, nikakor ne sodijo v demokratič-nodružbo kakršna Slovenija želi biti. Je poskus vračanja v zloglasne čase preganjanja ljudi samo zato, ker so drugačne narodnosti, kulture, vere, VAÌÙ15 ČESTITAMO ZA GOD! SIMON (18.2.) JULIJAN(19.2.) LEON(20.2.) PETER(21.2.) MARJETA(22.2.) MARTINA(23.2.) MATIJA (24.2.) ipd. Kot demokratična družba smo dolžni takšna ravnanja ne samo verbalno obsojati temveč tudi na podlagi ustave in zakonodaje kazensko preganjati. Se posebej je za širjenje takšnih šovinističnih idej odgovorno uredništvo časopisa, ki je objavilo pisanje šovinista. Pričakujemo, da bo uredniški svet časopisa Delo sprejel ustrezne odločitve in ukrepal proti odgovornim. Ni namreč dovolj samo kratko opravičilo za spodrsljaj . Takšni spodrsljaji škodijo ne samo časopisu ampak in predvsem posameznikom in družbi kot celoti, ki se razglaša za demokratično. Skupščina občine Izola pričakuje in zahteva od odgovornih, tako časopisni hiši Delo, kot tudi od državnih organov, da v okviru svojih zakonskih pristojnosti primerno ukrepajo. Rezultat teh ukrepov mora biti poduk in opomin, da takšna in podobna rasistična dejanja ne sodijo niti v čas, ki ga živimo, niti v prostor demokratične Evrope konec 20. stoletja. Delegati Zbora združenega dela so ob obravnavi navedenega pisma poudarili, da se distancirajo od mnenja avtorja pisma. Predsednik: Zvonko Grahek POZIV Podpisani prisotni nosilci in avtorji prispevkov za planersko delavnico za pripravo osnov regionalnega prostorskega načrta slovenske Istre ugotavljamo: - da smo vsi sodelujoči v naših elaboratih negativno ocenili lokacijo in obsodili gradnjo komercialne parkirne marine v zahodnem izolskem mestnem zalivu; - da predlagajo občinski organi takšne spremembe prostorskih in planskih dokumentov, s katerimi bi tudi vzhodni, viližanski zaliv spremenili v ne nadzorljivo območje izključno 'm* KAfAjf Februar gre počasi h koncu in rado se zgodi, da nas pomlad in toplo vreme prehiti. Zato je najbolje, če počistimo sadovnjak, vinograd in vrt. Dobro je, če so gredice že prekopane, če niso pa to storimo čimprej, da se zemlja dodobra prezrači. Sicer bo v nedeljo 21. mlaj in zato v toplih gredah ne sadimo in ne sejemo ničesar. Dnevi pred mlajem so ugodni predvsem za zalivanje. Vremenski pregovori se tokrat nanašajo na sv. Matijo (24.). Našli smo dva: ! industrijskih servisnih dejavnosti; - da takšna politika degradira mestni prostor in pripadajoče mestne zalive, onemogoča vsak kakovostnejši, tudi turistični, mestno - ureditveni program in tako blokira razvoj Izole v sodobno, njegovim meščanom in gostom prijazno mesto; - da pomeni takšna politika uporabe prostora pravzaprav samo drugo obliko uvoza onesnaževal ni h in tehnično zaostalih dejavnosti, kakršne si suverena slovenska država ne bi smela več dovoliti. Zato pozivamo Skupščino občine Izola, Vlado republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za pravosodje in ustrezne organe, Državni zbor in Državni svet republike Slovenije in druge pristojne: - da podaljšajo začasno ustavitev gradnje marine in sprejemanje novih planskih in prostorskih dokumentov; - da preizkusijo vse dokumente o razpolaganju s stavbnimi zemljišči in akvatorijem glede na to kako je zaščiten javni interes, tako lokalni kot državni nad prostorom mesta Izole; - da naložijo upravnim organom in investitorjem, da poiščejo mestu in njegovemu prostoru bolj adekvatne programe tako za zahodni, kot tudi za vzhodni mestni zaliv. arch. Tihomir Stepanov Zdravko Vatovec sam. kul. del. sledi 10 podpisov M ANDR AČ JE TEDNIK KS OBČINE IZOLA Zjtóiifc GRAFFTT d m. IN rim: Veliki trg I. Dol a Odgovoru ircdoik: D. Mulej / lirtditti odbor: Neva Zajc, Vlado Ostrotìu, Giarfruko Siljaa, Mirja Mižciič, Nataša Beičir Jtlaoi, Andrej Šusetjal, Danto Markočič / Uredižtvo: Lara Dom», Roma Upaj«, Tomai Errila Predi čas. sveta: Zorka Sosič Oblikovaije: Davorin Marc fbtostavek GRAFFIT dno. /Tisk: Tiskana Pira« Ceaa: 0 SIT, podtmn za i mesecev 500 SIT, n 12 mesecev MU SIT Naklada M00 izvodov umms Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi! Če sv. Matije dan zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Če velja prvi pregovor potem se nam ne piše preveč lepo. Po drugem pregovoru, ki velja seveda samo, če velja prvi, se nam obeta kar 40 dni mraza. Da ni prihodnost tako pesimistična, pa poskrbi Mandračeva vremenska napoved, ki pravi, da bo suho in ne preveč toplo. ZADNJA ZABAVA Prav neverjetno kako brez domišljije so bili naši predniki. V pomanjkanju besed so isto uporabili kar dvakrat in tako se zdi, kot da je PUST- PUST. Pa ni. Ravno obratno. Pust je eden najbolj veselih praznikov, državno sicer nepriznan, v javnosti pa čislan in spoštovan. Pust je hkrati vsebinsko najbolj dodelan praznik. Nikjer ni nobene zastave in vendar ga je moč videti že na zunaj. Kako tudi ne, ko sev pustne zastave okrasimo vsi, od mulcev do upokojencev. Ker je prepoznavanje skozi masko zelo pomembno za normalno preživetje pustne sobote smo pripravili kratek test s katerim boste preverili svoje opazavalne sposobnosti. Odgovorite na zastavljena vprašanja in seštejte dobljene točke. Rezaltat zadržite zase in pustite, da na fìnto padejo tudi drugi. Na fotografiji so spodnje okončine (noge) znanega našemljenega kolona. Dobro si jih oglejte in obkrožite vaše odgovore na zastavljena vprašanja. - Noge na fotografiji so v lasti... 1. Znanega izolskega arhiteha po sprehodu po načrtovani sprehajal ni poti od starega mesta do San Simona. 2. Enega standardnih igralcev NK Belvedur Izola po napornem treningu v disku (pa vi trčite ko babe! ) 3. Ugledne izolske upravne delavke po končani shujševalni kuri. - Ob pogledu na ta čudoviti izdelek narave boste izjavili: 1. Kolikor vem ste imeli včasih vodo samo v kolenu... 2. Ha, spoznal sem te po čevljih. To si ti, Jovanka. 3. Kaže, da si zgrešila pri napravah za body building - Na kaj namiguje maškara ? 1. Si opazil, da je še ostalo nekaj prostora tudi zate... 2. Po plesu se dobiva na jahanju pri Marinotu 3. Ne glej me v noge, ker mi zardevajo če\'lji! - Kateri politični stranki pripada lastnica lega propagandnega gradiva? /. Skoraj združeni levici (Socialisti so nekje vmes) 2. Stranki neodvisnih (Ko bom velik bom šel med neodvisne) 3. SOPS (trdni, na lastnih nogah) - Kje v Izoli so (po vaše) zaposlene te noge? 1. V disku na Belvederju (spoznal sem jih po ruskih čipkah) 2. V hotelu Delfin (osebje mora imeti obvezno kratka krila) 3. So pred Zavodom za zaposlovanje (Pridite spet jutri!) -a 'c B- S £3 Vako. Verjamemo, da ste /.lahka odgovorili na zastavljena vprašanja. Težje delo vas čaka zdaj, ko bo treba seštevati točke. -Če ste jih zbrali manj kat pet (5) ste pozabili odgovoriti na eno od vprašanj -Če ste zbrali od pet (5) do deset (10) točk ste navaden ziheraš in ste zagotovo prepoznali nove vaše soproge (ali soproga) Če ste zbrali od deset (10) do štirinajst (14) točk .ste pravi gurman. Ob pogledu na dobro stegno ste še pozabili vprašanje -Če ste zbrali več kot petnajst (15) točk ste maniok. Priporočamo vam, da se za pusta maskirate v zapornika in se privežete za kuhinjsko mizo. Ne hodite med ljudi (maske) PRIMORSKA HRANILNICA OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI HRANILNE VLOGE R + LETNO avvita - na vpogled vezava od 31 do 90 dni vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava pad 12 m V Af'T 60%R R+2% R+10% R+12% R + 15% esecev TEKOČI RAČUNI___________________________ avista na vpogled dovoljen limit na tekočem računu nedovoljen Jimil na tekočem računu ŽIRO RAČUNI pozitivna stanja okvirni kredit na žiro računu KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI -kratkoročni krediti komitent hranilnice ostali -kreditiranje iz razpisanih sredstev pri SO Koper komitent hranilnice R+13,58 ostali R+15,98 60%R R+20% R+35% 60%R R+20% R+20% R+23% LETNO 33,14% 63,79% 76,64% 79,85% 84,67% MESEČNO 2,22% 3,86% 4,46% 4,61% 4,82% 33,14% 92,70% 116,78% 33,14% 92,70% 92,70% 97,51% 74,16% 78JD1 % Revalorizacijska stopnja za mesec februar znaša 3,70% (28 dni) oz. 60,58% (letna). II 2,22% 5,16% 6,12% 2,22% 5,16% 5,16% 5,36% 4,35% 4,52% TEL (066) 38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) TEL. 38-035 GORTANOV IRC, (Obrtni dom) TEL 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva I TEL. 65-354 Obrestne mere uporabljamo od 1.02.1991 Upokojenci ! Izognite se gneči. Tudi pri nas lahko vpišete in dvignete pokojnino. Izpiski obrtniki ! Za vas smo pripravili nekaj zanimivih programov in ugodnosti. Pozanimajte se.