OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1995 5000002516.8 COBISS © Leto XVI - številka 8, avgust 1995 Zgodovina se ponavlja Tako bi lahko označili dneve pred začetkom novega šolskega leta. Starši in šolarji tekajo od knjigarne do knjigarne in iščejo manjkajoče učbenike. Knjigarnarji pravijo, da niso krivi, če jim založbe ne priskrbijo učbenikov in delovnih zvezkov, založniki se zgovarjajo na pristojne v šolstvu in tako se zgodovina očitno ponavlja, saj smo takšnega zgovarjanja pred začetkom šolskega leta že navajeni. Ob vsem tem pa se postavlja vprašanje, ali odgovorni kdaj pomislijo, da je večkratni in povrhu še neuspešen obisk knjigarn tudi strošek. Tako postaja šola resnično draga, za nekatere že nedosegljiva, saj je treba za najnujnejše potrebščine prvošolčka odšteti kar 15 tisoč tolarjev. Zgodovina pa se bo ponovila tudi prve dni začetka pouka, ko bodo šolarji vsak dan prihajali domov z zahtevki po denarju. V naslednjih dneh bo živahno tudi na cestah in ulicah, ki vodijo do hramov učenosti. Vozniki in šolarji, bodite previdni, da ne bodo prvi dnevi pouka že zapisani v črno kroniko. Občinski praznik v Trnavi Občina Žalec praznuje svoj praznik 6. septembra v spomin na II. slovenski tabor. Letos bo praznovanje potekalo v Trnavi, kjer bodo odprli novo šolo (na posnetku). Občina in krajevna skupnost Trnava lepo vabita vse občane, da obiščejo prireditve ob občinskem prazniku. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE ŽALEC PETEK, 8. SEPTEMBRA 1995 ob 16. uri - srečanje borcev občine Žalec In aktivistov OF Savinjsko-celjske regije v Hmeljarskem domu v Trnavi SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 1995 ob 8. uri - budnica in promenadni koncert godbe na pihala v Trnavi ob 9. uri - Nogometni turnir na travnatem Igrišču za »pokal Krajevne skupnosti Trnavavanje ene in druge humanitarne organizacije ni vsem poznano. Rdeči križ Rdeči križ je mednarodna humanitarna organizacija, v katero je včlanjenih 163 nacionalnih društev, 29 pa jih je še v postopku ustanavljanja. Rdeči križ Slovenije je kot edino nacionalno društvo v državi ustanovljeno na podlagi zakona in deluje v sta, za katera sodimo, da so mogoče manj zasedena, ampak to ne pomeni, da delajo za zavod. Svetniki pravijo, da uresničujejo interese svojih volivcev. Če je volivcem vseeno, da bo knjižica odprta pol manj kot sedaj, da bo knjig manj, da ne bo prireditev v kulturnem domu, potem mora biti tudi meni vseeno. Če ljudje ocenjujejo, da bo kulturna ponudba kljub temu dovolj pestra, in bodo s tem zadovoljni, potem bomo tudi mi.« Večina od 3 milijonov, kolikor so zavodu z amandmajem vzeli sred-štev za plače, so svetniki namenili ljubiteljski kulturi. »Dolga leta sem delala v ljubiteljski kulturi, dobila tudi vsa možna priznanja, zato delo dobro poznam in naj mi ne govorijo, da bo za 3 milijone ljubiteljska kultura boljša. Če pa je ljudem to dovolj, prav. Tisti, ki bomo želeli drugačno, pravo umetnost in si bomo to lahko plačali, bomo šli drugam, v Ljubljano ali Maribor. Zavod je kar 30% vseh prihodkov pridobil s pokrovitelji. Žato imajo tudi otroci z Vranskega in Polzele vstopnice za gledališko predstavo po 100,200 tolarjev, in to za enako predstavo, kot si jo lahko v Ljubljani ogledajo za 500 tolarjev. Kultura in predvsem umetnost bi morala bili dosegljiva vsem ljudem, ali vsaj veliki večini, ki jih to zanima. Zato smo si ves čas prizadevali tudi v Zavodu za kulturo Žalec. Če svetniki menijo drugače, bo pač tako. Dejstvo pa je, da prav svetnike naša dejavnost očitno ne zanima, saj naših prireditev večinoma ne obiskujejo. Kako lahko ocenjujejo nekaj, česar ne poznajo? Ljubiteljska kultura je zelo pomembna, mnoge prireditve, kot so Zlate citre in Družina poje, so se zelo uvejavile, smiselno bi bilo še več prireditev pripraviti po krajevnih skupnostih, kjer bi postale značilne za nek kraj. Nihče pa nič ne bo pridobil s tem, da uničuje program v Žalcu. Žalec bo vedno neko središče, tudi če bo občina razpadla, sploh ker se bodo v prihodnosti ti programi opredelili kot nacionalni interes in jih bo financirala država.« skladu z Ženevskimi konvencijami. V skladu s tem ima poseben status in naloge za opravljanje tistih pristojnosti, ki jih je na društvo prenesla država. »Teh nalog ne more opravljati nobena druga humanitarna organizacija, zato ni možno primerjati njihove vloge in pomena z Rdečim križem,« je med drugim zapisano v pismu, ki ga je generalni sekretar RKS Mirko Jelenič poslal predsedniku žalskega občinskega sveta. Pismo je odgovor na predlog odloka o občinskem proračunu, v katerem naj bi namesto 3,1 milijona tolarjev (kolikor je bil prvoten plan) Območna organizacija RK Žalec dobila le 1,750.000 tolarjev. Enako vsoto naj bi dobila tudi Karitas. V pismu je prav tako zapisano, Ogorčeni pri DPM Eno od sprejetih dopolnil k proračunu tudi ukinja vsa sredstva za delovanje Občinske zveze Društev prijateljev mladine. Predsednica Vida Štingl je povedala: »Najmanj, kar lahko rečem, je, da smo ogorčeni. Pred nami so Taborski dnevi, ko moramo poskrbeti za nagrade za kviz, pred nami je začetek bralne značke in začetek priprav na teden otroka v oktobru, zdaj je čas, ko je potrebno kupiti ljubkovalno igračo za novoletno obdaritev vseh predšolskih otrok v občini. Vse te aktivnosti zdaj stojijo, ker ne vemo, kako bo. Težko je razumeti, da so nam vzeli vsa proračunska sredstva, razen za letošnje letovanje otrok na Debelem rtiču.« Humanitarna dejavnost v občini Savinjčan Proračunska jara kača Tudi za šport manj denarja da so v večini občin primerno uredili pogoje in status delovanja Rdeče- ^ križa, enako pa naj bi tudi občina lec zagotovila sredstva za nemoteno delovanje območnega odbora in opravljanje javnih pooblastil. Da je to pomembna organizacija za pomoč ljudem, piše, je dokaz tudi-nje-gova vloga pri opravljanju posledic naravnih nesreč v preteklosti. V območnem odboru RK Žalec, katerega vodi Mihaela Jakob, so bili naravnost pretreseni, ko so pravzaprav »po ovinkih« izvedeli, kako radikalno nameravajo svetniki zmanjšati sredstva za njihovo delovanje. Menijo, da po štirih letih dela, v katerih so ljudem pomagali celo zaradi vojne, poplav in neurja, tega niso zaslužili. Sodeč po klicih na območni odbor pa so še zlasti ogorčeni številni krvodajalci v občini. Mihaela Jakob poudarja: »Prav je, da denar dobijo tudi druge humanitarne organizacije, saj je naš namen isti. Toda naša dejavnost je vendarle mnogo širša, mi nismo zgolj ustanova, ki pomaga ljudem v socialnih stiskah.« V območnem odboru je vključenih 18 krajevnih odborov s približno 300 aktivisti. »Vse delovanje mora biti na podlagi zakona in programov ustrezno vodeno, zato pa so potrebna materialna sredstva in redno zaposlena strokovna delavka. Ljudje vsak dan prihajajo k nam po različne oblike pomoči, za kar pa imamo vse manj možnosti. Žal smo odvisni predvsem od dobrotnikov in pokroviteljev, tudi iz tujine. Teh pa je vse manj, zato bo potrebno poiskati še druge oblike pridobivanja pomoči. Krvodajalske akcije zahtevajo mnogo priprav in koordiniranega dela, v primeru naravne nesreče lahko naša organizacija takoj priskoči na pomoč. Pomembne so tudi druge oblike dela Rdečega križa, na primer zdravstveno prosvetljevanje, delo z mladimi člani, skrb za ostarele in bolne in tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil. Občina Žalec bi v primeru takšnega zmanjšanja proračunskih sredstev ostala edina v Sloveniji brez profesionalno zaposlene delavke.« Če preletimo štiriletno delo območnega odbora RK Žalec, potem je treba omeniti najprej poplave novembra leta 1990, ki so prizadele skoraj tri četrtine občine. Odbor je zbral mnogo materialnih sredstev in nudil vsestransko pomoč, tudi denar za nakup materiala za odpravo posledic poplav. V vojnih dneh leta 1991 se je tudi Rdeči križ pripravljal na izredne razmere, obnavljal opremo in sanitetni material. Poskrbel je za begunce iz Hrvaške (314 v tem letu) in pozneje iz BiH (konec 1992 jih je bilo 565), v Letušu je ustanovil begunski center, pri pripravi katerega je imel zelo veliko zaslug tudi letu-ški krajevni odbor. Center je bil ukinjen, v občini pa je trenutno pri 64 družinah še 100 beguncev. Število socialno ogroženih družin in posameznikov, ki prihajajo po pomoč na Rdeči križ, narašča. V letu 1992 je pomoč iskalo 269 družin, lani pa je oblačila prejelo 360 družin oziroma 1350 občanov. Ob poplavah v krajevnih skupnostih Tabor in Vransko julija lani je območni odbor razdelil za 6 milijonov tolarjev paketov s hrano, odej in posteljnine, čistil, barv in toplega poda. Vsak mesec pripravi območni odbor tudi najmanj eno krvodajalsko akcijo in kot povsod po Sloveniji tudi v Žalcu število krvodajalcev rahlo upada. Kljub redno zaposleni delavki je na leto potrebnih tudi približno 3000 ur prostovoljnega dela. Z republike dobijo na enega krvodajalca 240 tolarjev. Koliko je v resnici vredna kri, vedo le tisti, ki so jo že potrebovali. In seveda krvodajalci, ki so celo za svoj izlet v Veržej ob dnevu krvodajalcev iz svojega žepa prispevali 1000 tolarjev. Denarnih prispevkov dobi Rdeči križ zelo malo, med njimi ni prispevkov političnih strank. Celoten znesek sejnin pa na žiro račun območnega odbora nakazuje svetnik Jane? Šketa, za kar se mu lepo zahvaljujejo. Karitas Ime Karitas pomeni ljubezen do bližnjega. Ta mednarodna dobrodel- na organizacija je nastala na pobudo Cerkve, v Sloveniji pa delujejo tri škofijske Karitas (v Mariboru, Ljubljani in Kopru). Vsaka od njih povezuje dekanijske Karitas, ponekod pa v okviru teh delujejo tudi župnijske. Začetek delovanja Karitas v žalski dekaniji sega v leto 1990, ko so Savinjsko dolino prizadele poplave. Pobudniki za ustanovitev dekanijske Karitas, ki ima sedež v Petrovčah, v cerkveni hiši pri baziliki, so Dragica Gril, pater Manes Zdolšek in Jože Kajnih. Kot je povedala Ivanka Če-de, ki trenutno vodi Karitas v naši občini in je sicer njena blagajničarka, so v začetku precej sredstev dobili iz Avstrije, kar je med drugim tudi zasluga gospoda Kajniha, nekaj so darovali posamezniki, precej denarne in materialne pomoči pa je prispevala škofijska Karitas. Potem je prišlo iz Maribora navodilo, da mora blagajniške posle voditi civilna oseba, tako je finance in administracijo prevzela Ivanka Čede. Danes v Karitasu deluje povsem prostovoljno šest ljudi, uradne ure pa so vsak četrtek od 9. do 11. ure. »S hrano in obleko pomagamo vsem pomoči potrebnim v žalski občini, razen tistim, ki prihajajo iz krajev, kjer imajo svojo župnijsko Karitas, to pa so: Gotovlje, Polzela, Braslovče, Vransko. V tem času smo nudili pomoč ne le domačim družinam, ampak tudi beguncem. Slednjim smo dajali redno mesečno pomoč do 31. julija 1994, potem pa smo dobili s škofijske Karitas priporočilo, naj raje bolje poskrbimo za naše ljudi, saj za begunce skrbi Rdeči križ. Smo pa letos pomladi enkrat še poslali obvestila vsem beguncem, ki še živijo v naši občini, nameravamo pa jih ponovno jeseni. V letu 1993 je začela počasi kopneti zaloga hrane, ni bilo več dobrotnikov, tudi škofijska Karitas nam ni mogla več pomagati, zato smo začeli razmišljati, kako do novih virov. Tako smo po zgledu neke nemške župnije organizirali minisejem, na katerem smo po nizkih cenah prodajali rabljena oblačila. Ker je bil izkupiček skromen, sftio sredi leta poslali vsem obrtnikom v občini prošnje za denarne prispevke. Obrtniki so se izredno izkazali in se jim zato iskreno zahvaljujem. Pomoč smo dobili tudi iz posameznih župnij žalske dekanije. V petrovški baziliki imamo nabiralnik. Prav tako ne smemo pozabiti na dobre sestre dominikanke iz Italije, ki nam še zdaj veliko pomagajo, pa Karitas iz Postojne in mnogih drugih posameznikov. Brez vseh dobrotnikov bi bila zaman vsa naša dobra volja.« V preteklem letu je za pomoč v dekanijski Karitas v Petrovčah zaprosilo 1.565 ljudi. »Evidentiranih imamo 174 družin, od teh jih približno 70 odstotkov redno prihaja k nam. Na začetku vsakega leta zahtevamo, da prinesejo potrdila Centra za socialno delo Žalec, odločbo o denarnem dodatku, to na vpogled, nezaposleni morajo prinesti potrdilo Zavoda za zaposlovanje z navedbo zneska, ki ga prejemajo, osebe z nizkimi dohodki zadnjo izplačilno kuverto, upokojenci pa odrezek pokojnine za december preteklega leta. Merilo za dodelitev naše pomoči je 16.000 tolarjev na družinskega člana v preteklem letu, s tem da je ta znesek lahko minimalno višji, če gre za družino s prizadetim članom ali za starejše ljudi. Opažamo pa, da število pomoči potrebnih pada, lani je našo pomoč prejemata 174 družin, letos pa 115. Gre pa izključno za materialno pomoč, denarja ne delimo. Zelo dobro sodelujemo z žalskim Gentrom za socialno deta, tudi ko je treba preveriti kakšen podatek. Lani smo imeli 467000 tolarjev prihodkov, izdatkov pa 957000 tolarjev. To pomeni, da smo še črpali tista sredstva, ki so ostala od prej. V prvih sedmih letošnjih mesecih je bilo prihodkov 145.000 tolarjev, v kar pa ni vštetih 206.000 tolarjev prihodka od srečelova, ki smo ga nadvse uspešno pripravili 15. avgusta, ko petrovsko baziliko obišče največ ljudi. Izdatkov je bita letos že 428.000 tolarjev. Dve leti že nismo dobili nič od škofijske Karitas, ker tudi oni nimajo več virov. O zbiranju in porabi sredstev moramo vsaj enkrat na leto poročati škofijski Karitas, v Maribor na plenum gresta navadno župnik Miran Cocej in ena sodelavka.« V Karitas so prepričani, da je prav, da tudi sami dobijo del proračunskega denarja. Ta denar se nateka v proračun prek davkov vseh občanov, vrača pa se tistim, ki so pomoči res potrebni. Doslej nikoli niso dobili nič iz proračuna in bilo bi prav, da bi bila ta sredstva za humanitarne namene bolj pravično razdeljena. »V teh štirih letih so se tudi naši stalni dobrotniki nekoliko že izčrpali. Mi se bomo še naprej trudili, da bi tudi na druge načine prišli do potrebnega denarja.« Da nekaj tega denarja ne bodo prispevale politične stranke, ki so jih sicer polna usta skrbi za »malega« človeka in socialno ogrožene, je razvidno iz odgovorov na prošnje Karitas za prispevke petim strankam v Ljubljani. DS in SLS nista niti odgovorili, iz SDSS, ZLSD in SKD pa so odgovorili, da denarja nimajo. Niti simboličnega zneska. Glede na štiriletne izkušnje dekanijske Karitas Ivanka Čede ugotavlja: »Pri nas so še ljudje, ki jim ni tuja dobrodelnost in pomoč človeku v stiski, večkrat pa lahko rečemo, da skrbimo za ljudi v tiski z nasveti bogatih in prispevki revnih.« Svetniki so k predlogu letošnjega proračuna sprejeli tudi dopolnilo, ki se nanaša na šport v občini; po novem naj bi brez profesionalnega strokovnega delavca ostali na Zvezi telesnokulturnih organizacij Žalec. Čeprav v občini deluje kar 80 športnih društev. Športna dejavnost v občini je izjemno močno razvita. Iz občinskega proračuna se financira 60 športnih društev, vseh pa je okoli 80. Vsi ti pričakujejo tudi finančno pomoč iz občinskega proračuna, ki je bil do sedaj in bo tudi v prihodnje eden od pomembnih sofinancerjev športa mladih. Pri tem je potrebno poudariti, da se proračunska sredstva uporabljajo samo za sofinanciranje športa mladih, to je mladih do zaključene srednje šole. Vsi stroški dejavnosti odraslih so pokriti iz drugih virov, ki jih morajo izvajalci zagotoviti s sredstvi pokroviteljev. Poudarek na športu mladih se je izkazal za pravilno usmeritev, saj mladi športniki v odbojki, karateju, košarki, streljanju in v rokometu zasedajo najvišja mesta na državnih prvenstvih, v rokometu pa igralke žalskega kluba tvorijo jedro kadetske in mladinske državne reprezentance. Tudi delež ekip iz žalske občine v državnih ligah je velik, prav tako pa so doseženi veliki uspehi predvsem v košarki in rokometu. Drugo mesto košarkarske ekipe Kovinotehne Savinjske Polzela v prvi državni ligi je izjemen uspeh, ki med drugim vodi to ekipo tudi v evropska klubska tekmovanja. V svetovnem merilu so se uveljavili tudi lokostrelci, kjer je bilo na svetovnem članskem prvenstvu doseženo 7 mesto posamezno. Delež šolskega športa je prav tako velik tako pri vključevanju mladine v izvenšolske in šolske aktivnosti kot na področju tekmovanj. V letu 1994/1995 je ta mladina dosegla državne naslove v košarki, odbojki in streljanju. Za vso to obsežno športno dejavnost je vedno primanjkovalo finančnih sredstev. Teh je bilo v občinskem proračunu za lansko leto 28.658.000 SIT, kar je predstavljalo približno 715 tolarjev na prebivalca občine Žalec. S tako višino sredstev na prebivalca je bila občina Žalec v zadnji tretjini občin v Sloveniji in je dosegla komaj 50% državnega pov- prečja sredstev na prebivalca za področje športa. V letu 1995 so bili pripravljeni izračuni potrebnih sredstev, ki so predvidevali 12-odstotno rast za potrebe športa. Po končani javni razpravi o osnutku proračuna je bil pripravljen predlog v višini 28.600.000 SIT, kar je mininalno manj kot v letu 1994. Na sami seji občinskega sveta pa je bita sprejeto še dopolnilo za področje športa, ki je ta sredstva zmanjšal za 2.220.000 SIT, tako da se za področje športa letos namenja 26.380.000 SIT ali 92% sredstev iz leta 1994. Ker so se ta sredstva nanašala na postavko plače, je bita s tem izvzeto iz financiranja delovno mesto strokovnega delavca na ZTKO Žalec. Šport je tako ostal brez edinega delavca, ki je v občini Žalec skrbel za koordinacijo med društvi, za izvajanje skupnega programa športa v občini, za povezavo z državnimi športnimi inštitucijami in državno upravo. Sredstva, ki so na ta način prihranjena, pa so planirana za ceste. Te so očitno pomembnejše kot zdravo in športno udejstvovanje mladine. K. Rozman, T. T. KOVINOTEHNA Na M0S v Celju - PRODAJNI ŠOTOR ob HALI A 47.359,00 BTV Vojager 5UTX ELEKTRONIKA 40 programov, mono 75.258,00 Glasbeni stolp MAX 460 SAMSUNG radio, 2 kas., CD, dalj. uprav., 2x120W, 2 komponenti 8.990,00 Radiokasetnik AV 7030 PHILIPS dvojni kasetnik, stereo Velika izbira koles 17% popust za gotovinsko plačilo 10% popust za plačilo s čeki Palični mešalnik R 32 M0ULINEX 4.700.- Žarna plošča TR 10 ELMA 7.790.- Rezalni stroj SR 501 MGA 16.990.- D oblic Black&Decker KW 750,500W, 15.000 vrt./min 21.990.- Tlačni čistilec na hladno vodo PAVARINI600 27.700.- VALIT 30 Kg, 1.2-2.5 Kg/m2 2.940.- NIVEDUR P 25 Kg, za cca. 10m2 lepilo za keramiko za notranje lepljenje 855.- Oljna garnitura 0VENTR0P 0-5, priključki za cisterno, merilec nivoja olja, oljni čistilec 8.300.- Kotel za centralno kurjavo EFR 16/27, brez bojlerja, moč kotla 18,6-31,4 KW, izkoristek večji od 90% 83.040.- Super ponudba je na voljo v vseh naših PRODAJNIH CENTRIH ter v PRODAJNIH in FRANŠIZNIH ENOTAH glede na njihov asoritiman. Super plačilni pogoji: • plačilo na več čekov ■ s potrošniškim kreditom in plačilnimi karticami GOTOVINSKI POPUSTI! Vse za dom in družino, na razstavnem prostoru v HALI D U KOVINOTEHNA MrMtUltt. IL STRAN - AVGUST 1995_____________ Green Volley #95 - Pinzano Italija Savinjčan REPORTAŽA Slovenijo zastopali preboldski jamarji Pobratenje z jamarskim društvom Pradis Jamarji iz Prebolda smo bili nedavno udeleženci mednarodnega športnega tabora, ki ga pod imenom Green Volley (zelena odbojka) vsako leto organizira italijanska športna zveza Unione Italiana Sport Per tutti (UISP). Letos smo tako že drugič poskrbeli za promocijo svojega kluba, Prebolda, Savinjske doline in tudi Slovenije, saj smo bili edini udeleženci iz naše države. Da pa ne bo kdo napačno bral teh vrstic, naj takoj povem, da mi seveda nismo igrali odbojke, ki je bila središčni šport tega mednarodnega druženja, ampak smo promovirali svoje znanje in izkušnje s področja jamarskega raziskovanja. Loris Nonis med spustom v jamo Arco Naturale. Ob sotočju Arzina in Tagliamenta Pot do tja je bila sicer dolga, a tudi zanimiva, še posebno na italijanski strani, kjer smo se vozili skozi kraje, ki jih večina izmed naše petčlanske »delegacije« še ni videla. Pravzaprav je bila naša pot v Pinzano kar nekakšna neznanka, saj nam tudi ljudje iz slovenske športne zveze niso mogli dati pravih informacij, kaj bomo tam sploh počeli, kako je to zamišljeno, ko gre vendarle za odbojko itd. Skratka, po glavi se nam je motalo polno neznank. Svetle točke, so ob tem bile le informacije, da je tam lepo, prijetno in da je zelo dobro organizirano. Kot se je pozneje izkazalo, so bile te informacije točne, morda kar preskromno povedane, saj je bilo resnično enkratno in nepozabno. Ura je okrog enajste dopoldan, ko se povsem po naključju, ali točneje zaradi napačno izbrane ceste, znajdemo na obrežju čudovite, Soči podobne reke, s kristalno čisto vodo, ki na tem mestu ustvarja tudi več sto metrov široke prodnate plaže, ki privabljajo ljudi, željne sonca in svežine vode. Ob pogledu na vso to lepoto dih kar zastane, oko se sprehaja po dolgem in počez, noge pa kar same od sebe zakoračijo na krasno obrežje reke Ta-gliamento. Jure si privošči tudi kopanje, ostali pa le namakanje nog in osvežitev obraza. Da je vse še prijetneje za oko, skrbi sonce in pa manekenke neke avstrijske modne agencije, ki so v to okolje prišle pozirat fotografu in predstavit novo modno kolekcijo. Pinzano in jama Grotte di Verdi Naš kombi z Edom Tavčarjem, Juretom Vrhovcem, Izidorjem Tavčarjem, voznikom in avtomehanikom Francijem Bašem in piscem teh vrstic se po dolgih kilometrih ustavi v Pinzanu, lepem in prijetnem kraju, na začetku goratega podalpskega sveta in italijanskih Dolomitov, ki jih prepredajo bistre reke, potočki in jezera. V prvem trenutku še nebogljeni, že pol ure zatem pa s šopom pettisočlirskih zelenih bonov v restavraciji na kosilu. Vse se odvija z dokajšnjo naglico; občina, urad oz. štab Green Volleya, pozdravi in stiski rok in tržaški Slovenec Marko, ki kot oporečnik služi vojaški rok v civilni slu- žbi pri UISR Govornih pregrad ni več, četudi se da z nekaterimi pogovarjati angleško. Kmalu si sežemo v roko z Lo-risom, jamarjem iz kluba Pradis, ki nas skupaj z Markom spremlja do osrednjega prireditvenega prostora, kjer se bo na šestih igriščih dva dni igrala odbojka, od tam nas vodita do našega bivališča v majhno gorsko vasico Pielungo. Čudovit je pogled na reko Arzino, ki teče med temi gorami, lepa in nekako domača je vasica, prijetna je gostilna in udobne sobe nad njo. Kaj bi si človek lahko še želel. Jam? Tudi teh, kot zagotavljajo, ne bo manjkalo. In res jih ni. Že pol ure zatem se hladimo v sicer turistični jami Grotte di Verdi (Zelena jama), kjer so vsaj trikrat na leto tudi svete maše. Še zanimivejše pa se je sprehajati po urejenih poteh, mostovih in stopnicah kanjona, ki ga je izoblikovala voda Cosa. Njene soteske, slapovi, vodne globeli... še najbolj spominjajo na našo Koritnico. Urejevanje tega kompleksa za ogled je zahtevalo tudi žrtve, o čemer priča tudi spo- minska plošča s šestero imeni in priimki. Dva dni jamarskih avantur Po prijetnem večeru, ki smo ga preživeli v družbi jamarjev in drugih udeležencev Green Vol-leya, po spanju v oddaljenem Pi-elungu in vsem, kar se je še dogajalo, smo se v dogovorjenem času, kljub problemom s kombijem, pripeljali do Pradisa, kjer so nas že čakali fantje iz jamarskega društva Pradis. Kmalu zatem smo že pred prvo jamo, pred vhodom v 288 m globoko La Grotte di la Val, ki premore tudi veliko precej zahtevnih, a tudi lepih rovov. V družbi Lorisa No-nisa, Giorgia Concina in Patricka Herbreteauja smo z vrvno tehniko prodirali v globino in premagovali visoke meandre, pasaže in brezna. Bilo je pravo jamarsko in ekspedicijsko vzdušje, ki je popolnoma zadovoljilo naše jamarske strasti. Nič manj zanimivo, morda še prijetnejše pa je bilo naslednji dan, ko smo spoznavali lepote, zanimivosti in vodne pasti jame Arco Naturale. Lepo in prijetno je bilo tudi potem, v okolju že poznane jame Grotte di Verdi, kjer smo spoznavali gastronomske užitke in kulinariko naših gostiteljev. Po zaključni slovesnosti domov Vse lepo kar prehitro mine in tako se izteka tudi čas našega bivanja v teh krajih, med ljudmi dobre volje, prijaznosti in gostoljubja. Še popravilo kombija, kar Francu ne povzroča težav, slovo od gostilničarja in njegove žene in na svidenje Pielungo. Še nekajurna postaja v kampu, kjer so igralci (Hrvaške in Italije igrali finalno tekmo in nato zaključna slovesnot ter podelitev pokalov, nagrad, plaket in priznanj. Največ vsega so pobrali Hrvatje - Istrani. Posebne plakete UISP pa smo prejeli tudi udeleženci drugih športnih panog. Za nas in prijatelje jamarje iz društva Pradis pa je bila prav gotovo najpomembnejša javna pobrati-tev in obljuba o medsebojnem sodelovanju. Ob tem ni manjkalo raznih govorov in tudi mi smo že pred tem in tudi na zaključni slovesnosti poskrbeli za primerno promocijo Slovenije, občine Žalec, Prebolda in seveda našega kluba. In to v stikih z župani posameznih občin, ki so vključene v ta športni spektakel, s predsednico UISP in mnogimi drugimi, katere smo oborožili s prospekti, z brošurami, značkami, nalepkami in drugim propagandnim materialom. Vse skupaj pa bi bilo nedvomno mnogo težje, če ne bi bilo Marka in še predvsem Adrijana Kovačiča in njegove izvoljenke iz Trsta, ki sta nam omogočala, da smo se lahko sporazumevali. Za kar smo jim zelo hvaležni. Še zaključna večerja, ki se je zavlekla pozno v noč, stiski rok in obljuba, da se kmalu spet vidimo, če ne prej pa prihodnje leto pri nas ali na Green Volleyu '96 v nepozabni Furlaniji, ki nas je resnično prevzela in navdušila. D. Naraglav Jamarji društva Pradis in Črnega galeba Prebold po končani osvojitvi brezna Grotte di La Vali. Z zaključne slovesnosti Green Volleya, kjer so se jamarji iz Prebolda in Pradisa tudi pobratili. Člani ansambla Palma, od leve: Mirnik, Ravtar, Skalič in Vrtnik 10 let ansambla Palma Sedaj tudi lastne skladbe Njihov cilj - kaseta Med ansambli, ki imajo svojo domovinsko pravico v dolini zelenega zlata, je tudi vokalno-instrumentalni ansambel Palma s Polzele. Za njimi je že deset let igranja in nastopanja po dolini in izven nje. Želijo pa si, da bi bilo njihovo igranje posneto tudi na kaseto. Jubilej, ki ga praznujejo prav te dni, jih k temu še bolj spodbuja. Sicer že imajo za sabo kar nekaj javnih nastopov, kot na primer v oddaji Poglej in zadeni, vendar menijo, da bo takšnih nastopov v prihodnje več, saj zadnji dve leti posvečajo temu več pozornosti. Ansambel Palma je bil pred je jedro ostalo in sedaj že pet let desetimi leti po starosti članov med najmlajšimi skupinami v dolini. Fantje so začeli igrati bolj za svojo sprostitev kot zares. Igranje na raznih zabavah, veselicah, družabnih večerih in ob podobnih priložnostih pa jih je zasvojilo in tako so vztrajali vse do danes. Resda ne vsi, vendar nastopajo v sedanjem sestavu. Vodja ansambla je Matjaž Vrtnik, ki igra kitaro, poje in tudi piše pesmi in glasijo, bas kitara je v rokah Franca Mirnika, virtuoz na bobnih in glavni pevec je Ciril Skalič, na klaviature pa igra Roberto Ravtar. Vsekakor je sestav takšen, da omo- goča izvajanje tako komercialne kot zabavne in narodne glastte. Ker vsi člani ansambla tudi pojejo, jih je še prijetneje poslušati. Tako rekoč igrajo za vse okuse in v različnih okoljih, tudi po hotelih. Lani so 14 dni zabavali turiste na slovenski obali in tudi letos jih čaka še veliko »špilov«. Vaje imajo v domu Svobode na Polzeli in so tudi člani polzel-ske Svobode. Zelo so zadovoljni s pogoji za vadbo in tudi zato si prizadevajo, da je njihovo igranje na najvišji možni kakovostni ravni. Njihov moto je čim več igrati, čeravno tudi sedaj niso veliko prosti. Sedaj ustvarjajo predvsem svoje nove skladbe, kjer seveda levji delež nosi njihov vodja Matjaž Vrtnik, ki se je v to podal pred dvema letoma. Kot pravi, je bila to že ves čas njegova želja, vendar si nikoli poprej ni vzel toliko časa, da bi kaj napisal in tudi uglasbil. Sedaj je steklo in dve njegovi pesmi sta posneti in bosta za osnovo njihovi kaseti. S pesmijo Zakaj so se predstavili na že omenjeni oddaji Poglej in zadeni. Druga, z naslovom Ti veš, katere producent je bil Zvone Hranjec iz skupine Chateau, pa se tudi že vrti na radijskih valovih. Kot vse kaže, tx> desetletni jubilej pomembna prelomnica tudi za ansamttel Palma. Vsekakor pa jih bomo v prihodnje pogosteje srečevali in uživali ob poslušanju njihove glazbe. In tudi prav je tako, saj si s svojo vztrajnostjo to tudi zaslužijo. Ob jubileju tudi naše čestitke, za tiste, ki jih morda njihovo igranje še posebej zanima, pa objavljamo tudi telefonsko številko Matjaža Vrtnika: 720-082. D. Naraglav Savinjčan Peter Orešič ¡n Srečko Dolinšek Ustvarjalna in uporabna umetnost Les, glina, mavec in vrbove šibe Človeška ustvarjalnost je gibalo napredka, čeravno je v zgo-dovini človeštva marsikdaj imela negativen predznak. Brez napredka, brez novih odkritij, idej, ustvarjalnosti in predvsem znanja ne bi bilo vsega, kar premore današnji svet. V zgodovini človeka ima pomembno mesto tudi umetnost, ki se kaže že v prazgodovinskih slikarijah pračloveka in nato prek vseh obdobij razvoja človeka in družbe. Pravzaprav človekova ustvar- jalnost ne pozna meja. Na to pot sta nedavno stopila tudi Peter Orešič in Srečko Dolinšek iz Latkove in Grajske vasi, ki se medsebojno dopolnjujeta in sta pravi tandem ustvarjalne in uporabne umetnosti. Njune izvirne ideje nazorno kaže tudi njuna galerija, ki sta jo dobro leto urejevala med debelimi stenami, v kletnih prostorih nekdanje najstarejše gostilne v Preboldu. V njej je prišla do izraza fantazijska ustvarjalnost avtorjev, ki se meša z etnografskimi eksponati, pletar-skimi izdelki in kiparsko ustvarjalnostjo Petra Orešiča. Mnogi, ki so hodili mimo te Rajšpove zgradbe, v kateri je sedaj kar nekaj lokalov (frizerstvo, zlatarstvo in bistro), so dolgo časa ugibali, kaj bo v vogalnem kletnem delu zgradbe. Tudi moja novinarska radovednost ni bila izjema in nedolgo nazaj, ko sem videl nad vrati, ki so že sama prava umetnina, napis galerija, sem vstopil v prostor, ki me je v trenutku očaral in navdušil. Pravzaprav doslej česa takšnega še nikjer nisem videl, čeravno sem bil že marsikje po svetu. Nisem si mogel kaj, da ne bi povprašal po snovalcih vsega, kar so zaznale moje oči. Oba, Peter in Srečko sta bila tam in začel se je pogovor, ki je razjasnil vsa vprašanja, ki so se mi porodila ob pogledu na to, kar je očem ponujal ta prostor. Najprej sem »zasliševal« Petra, ki je pravzaprav glavni »krivec« za slikarije in kipe, ki se nahajajo v galeriji. »Bolj resno se s tem ukvarjam dve leti. Želja po ustvarjanju je v meni prisotna, odkar pomnim. Ob gledanju raznih kipov in podobnih umetnin sem si zaželel, da bi tudi sam počel kaj take- ga, nikoli pa se tega nisem resno lotil. Pred dobrima dvema letoma pa sem vzel v roke dleto in leseno kladivo in začel kipariti v les in ob tem spoznal, da mi to kar dobro uspeva. Dobil sem veselje in se »zagrizel« v delo.« Peter Orešič je po poklicu električar. Z lesom je kar nekaj časa delal na žagi v Šmatevžu pri Gomilskem, kjer je bil kurjač. Pravi, da je les čarobni material, ki že v naravi, v obliki korenin, vej, panjev, daje vse mogoče oblike. Če zna človek to videti, pa lahko vse to še oplemeniti s svojo roko in navdihom, ki se mu ob tem poraja. In Petru resnično ne manjka tega, saj so njegove stvaritve nadvse prijetne za oko in prostor. Sicer pa Peter upodablja tudi v glini, mavcu in drugih materialih, ki so cenovno sprejemljivi. Peter je v svojem umetniškem ustvarjanju usmerjen predvsem k človeku. Njegove stvaritve so realna podoba njegove usmeritve, saj lahko vidimo različne Morda sodite med tiste ljubitelje zabavne glasbe, ki ste sicer že slišali za skupino Happy band, pa vendar ne veste čisto natančno, kakšen ansambel je to in kakšno glasbo igra. Seveda, doslej ste lahko Happy band spoznali le, če ste prišli na katerega od sicer kar številnih nastopov v živo. Čez nekaj dni pa bo izšla njegova prva samostojna kaseta, katere naslov Brez oklevanja izraža predvsem optimistično razpoloženje članov skupine in njihovo odločenost, da osvojijo slovenske poslušalce. Happy band so pred tremi leti ustanovili Franci Podbre- žnik, klaviaturist in solo vokalist, Mare Slapnik, solo kitarist, in Alenka Lesjak iz Tabora, ki igra akustično kitaro in je znana kot odlična solo vokalistka. Že ob ustanovitvi so razmišljali tudi o svoji kaseti, po treh letih pa jim je vendarle uspelo uresničiti ta cilj. Njihova prva samostojna kaseta bo izšla v začetku septembra pri založbi Megaton. Snemali so jo v studiu Bon-Ton v Rogatcu. Tako rekoč tik pred izidom kasete se je Happy band okrepil z dvema članoma, bas kitaristom Robijem Novakom in bobnarjem Jočem Škorjancem iz Prebolda. Čaka jih namreč naporna promocija kasete, ki bo 24. septembra pred hotelom Plesnik v Logarski dolini. Če niste prepričani, ali se splača tja zaradi glasbe Happy banda, potem vas bo verjetno prepričal Sašo Hribar, ki bo vodil prireditev, promocije pa se bodo udeležili mnogi znani gostje. Med njimi bo Adi Smolar, ki je pri- speval celo besedilo naslovne pesmi Ne oklevaj (in vnesel tudi še več optimističnega razpoloženja med člane). Sicer pa besedila piše Mare, pomaga mu Andreja. Za glasbo in aranžmaje poskrbi Franci. Kot pravijo sami, igrajo »ta pravi pop«. Na kaseti je nekaj ljubezenskih pesmi, besedila nekaterih pa povsem neprisiljeno obravnavajo tudi nekatere za mlade zelo pereče teme, kot je na primer aids. Vsaka kaseta ima tudi pesem, ki naj bi najbolj pritegnila poslušalce. Happy band meni, da je takšna pesem Logarska dolina, morda bo najbolj priljubljena Tiha noč, seveda pa bodo o tem presodili poslušalci sami. Tudi gledalci, lahko dodamo, saj je ansambel v juliju posnel še videospot za pesem Logarska dolina. Vabljeni torej na promocijo kasete Brez oklevanja 24. septembra pred hotel Plesnik v Logarsko dolino. Seveda tudi k nakupu te kasete. Happy band bo ob njeni dobri prodaji še bolj srečen. S slovesnosti v žalski poročni dvorani. Zlata poroka zakoncev Jančič je vrbova šiba material, ki omogoča tudi dokajšnjo ustvarjalnost in individualnost. Lotil se je izdelovanja raznih okvirjev za slike, ogledal, stolov in drugih dekorativnih predmetov iz šib. »Skupaj s Petrom sva naredila še korak naprej in sedaj so izdelki dekorativno še bolj oplemeniteni z umetniškim navdihom, ki dajejo vizualno povsem drugačno podobo. Prenavljava tudi stare industrijske stole, ki so jih ljudje že zavrgli. Vsekakor pa imajo najini izdelki predvsem uporabno in unikatno vrednost. Ne nazadnje je to tudi moj poklic, od katerega moram tudi živeti in preživljati svojo družino.« Tudi Peter upa, da bo njegovo delo prineslo tudi denar, čeravno prvenstveno dela z ljubeznijo in za svojo dušo ter svoje zadovoljstvo. Želi pripraviti tudi samostojno razstavo, skupaj s Srečkom pa nadaljevati začeto pot. Tako naša sogovornika, ki sta v svoji galeriji in med izdelki videti prav srečna. Še bolj pa bosta morda v prihodnje, ko bodo njuni izdelki krasili še kakšen drug prostor. Sicer pa še veliko ustvarjalnosti, idej in umetniškega zanosa, Peter in Srečko. D. Naraglav Prvo soboto v tem mesecu sta praznovala zlato poroko zakonca Marija in Franc Jančič iz Griž. Civilni obred je bil v poročni dvorani žalske občinske skupščine, opravil pa ga je župan Milan Dobnik, cerkvenega s sv. mašo v griški cerkvi je opravil domači župnik Jože Planinc. Franc Jančič, ki je letos maja dopolnil 75 let, se je rodil v kraju Mišji Dol pri Jurkloštru. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v bližnjem rudniku in rudarstvu ostal zvest vse do upokojitve v rudniku Zabukovica, kjer je delal zadnjih dvajset let. Žena Marija Obrez, ki je tri leta starejša, pa se je rodila v Velikih Grahovšah kot osma izmed devetih otrok, ki so se rodili Francu in Mariji Obrez. Že kot mlado dekle je bila zelo pridna in delovna in v veliko oporo svojim staršem. Iz trgovine, ki je bila oddaljena dve uri hoda, je vse potrebno znosila v košu. Doma so s hrano pomagali tudi partizanom in tako sta se spoznala s Francem, ki je bil kurir — borec od leta 1943. Po končani vojni leta 1945 sta se poročila. Oče Franc se je zaposlil v rudniku Zabukovica, mama Marija pa je gospodinjila in skrbela za dom in pet otrok. Kljub dvema težkima operacijama je mama Marija še vedno čvrsta in opravlja vsa dela v hiši, na vrtu in njivi. Oče Franc je kljub revmi, ki ga občasno muči, še vedno korenina; skoraj je ni stvari, ki je ne bi znal narediti ali popraviti, zato veliko časa preživi v svoji delavnici. Kljub visokim letom sta še vedno korajžna, v veselje pa jim je 9 vnukov in 11 pravnukov. T. Tavčar dele telesa, še posebno pa prevladuje obraz. Pravi, da je človek stvaritev narave in tako tudi objekt, ki daje široke možnosti upodabljanja. Tudi Srečko Dolinšek, drugi mož, ki nastopa v tem zapisu, je svojevrsten umetnik v izdelovanju pletarskih izdelkov. Skupaj s Petrom pa sta postala ustvarjalna partnerja, ki se medsebojno dopolnjujeta in tako dobivajo njuni izdelki poleg umetniške še uporabno vrednost. Srečko Dolinšek je pravi mojster in poznavalec vrbovih šib. Deset let je delal košare za kruh pri Pletarstvu Grenko v Preboldu. V tem času je spoznal, da Popotnica Izidorju Pečovniku-Dorlju Duhovnika Izidorja Pe-čovnika-Dorija dobro poznamo tudi Savinjčani. Ne le, da se je rodil na Vranskem, njegova prva duhovniška služba je bila v fari svetega Pavla v Preboldu. Ko so mu po štirih letih nadrejeni odredili drugo faro, so ga ljudje ohranili v spominu predvsem kot zelo modernega, vedno veselega in šale zbijajočega duhovnika, ki zna prisluhniti in ugoditi človeku v takšnih in drugačnih težavah. Sodeč po podobi, ki so jo o njem naslikali nekateri mediji po objavi novice, da ga je Škof premestil v Slovensko katoliško misijo v Berlin, je Dori zdaj vendarle nekoliko spremenjen. Nekaj težav je imel z zdravjem, zelo pa ga je prizadelo, da mora ponovno zapustil svoje farane. Menda si je največ črnih pik pri škofu prislužil zaradi izjemne- fa števila opravljenih cer-venih zakramentov, kot so krsti in poroke, za katere ni bilo tako temeljitih priprav, kot so v navadi v nekaterih drugih župnijah. Dori očitke zavrača, toda cerkvena institucija pač ni bila nikoli ravno demokratična. In vsi duhovniki obljubijo svojo pokorščino škofu. A kot pravi Dori, je tudi duhovnik vendarle samo človek, in če kdaj, potem je to jasno zdaj, ko se mu obeta neprostovoljno življenje zdomca. Čeprav je tudi to zanj gotovo velik izziv. A tujina je tujina - neprijazna mačeha, pravijo. Tisti, ki si v Berlinu služijo kruh za boljši jutri v domovini, bodo duhovnika, kakršen je Dori, nedvomno zelo veseli. Čeprav bo trajalo nekoliko dlje, da jih bo zbral okoli sebe - in seveda cerkve. Žalostni pa so farani iz Šentruperta, saj se je s pomočjo Dorija precej izboljšalo tudi čisto vsakdanje življenje v teh krajih. Oktobra bo Izidor Pečov-nik-Dori nastopil novo duhovniško službo v Nemčiji. Tja bo odpotoval malo prej, do takrat pa dneve preživlja pri starših na Vranskem. Naj bi jih. Pa ima vsak dan še kup obveznosti in prijateljskih srečanj, tako da moraš imeti res srečo, da ga ujameš vsaj po telefonu. Glas, v katerem je še vedno slišati nasmešek, te prepriča, da je to še vedno tisti Dori, kakršnega imajo ljudje najraje. K. Rozman Happy band Brez oklevanja do kasete K. Rozman Taborčani, kaj pa naš praznik?____________________________________________________ Zgodilo se je neke nedelje popoldne. Bilo je to sredi poletja, morda proti koncu avgusta ali v septembru. Ob robu gozda pod Ramšakovo domačijo, nedaleč od ceste, ki pelje od Tabora proti Lokam, se nas je malo pred nočjo zbrala manjša skupina domačinov. Iz Tabora je prišel Ludvik Plavšak, iz Ojstriške vasi sta prišla Leopold Župančič-Lebnov in Franc Jesenik-Struklov, iz Kaple pa Karel Kumer (Pihlbirtov). Trije smo pa prišli s hribov: iz Šmiklavža Lipče jurhar (Kisovarjev), Lojze Flohkraut in jaz. Hohkraut je bil komandir Revirske čete, ki se je tedaj zadrževala pri Pošebalu. Imeli smo si veliko povedati. O tem, kako Nemci dan za dnem zapirajo naše ljudi, njihova policijska marica noč za nočjo pobira ljudi, ki imajo komaj pol urice časa, da vzamejo nekaj stvari s seboj, čisto malo denarja in že jih odpelje kamion neznani prihodnosti nasproti. Hitlerjev notranji minister je napovedal izgon blizu četrt milijona slovenskih ljudi iz spodnje Štajerske. Ljudi je prevzemal strah, saj nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti. Ugotavljali smo, kako deželo preplavlja nemška propaganda. Trdi, da nismo Slovenci, da smo Štajerci, Nemci in da je Štajerska del nemškega rajha itd. Pa da so naši ljudje komaj čakali, da so nas osvobodili. Sklenili smo, da tudi tu, v Savinjski dolini pokažemo, da to ni res. Hohkraut je poročal, da že skoraj vsepovsod po Štajerski ustanavljajo odbore Osvobodilne fronte s programom boja proti okupatorju, do osvoboditve. Tudi mi smo ta večer ustanovili odbor OF za taborske vasi. Zmenili smo se za program dela in obljubili, da ga bomo izvajali. Bila je že noč, ko smo si segli v roke in se posamično razhajali. Vsi smo čutili, da smo naredili nekaj posebnega. In že kmalu smo tudi ugotavljali, da je osvobodilno gibanje zajelo, s prav majčkenimi izjemami, prav vse prebivalstvo taborske vasi. Dolga leta po vojni smo leto za letom praznovali spomin na tisti dogodek, ko je bila sprejeta zaobljuba za naš boj proti okupatorju. In lepa so bila ta praznovanja! Potem pa se nekega dne pojavijo agitatorji, katerih starši so v času, ko se je narod boril za svoje preživetje, tedaj nastopili svojo izdajalsko pot. Resnično, celo pobijali so tiste, ki so se borili proti okupatorju. Uprizarjali so strahotna grozodejstva. Da bi razkrili vse to, so začeli silovito propagando proti partizanom. Toliko laži v tej naši lepi deželi še nikdar v zgodovini slovenskega naroda ni bilo, kot v zadnjih petih letih! Demokracija je omogočila, da si je lahko vsak izmišljal in lagal, ne da bi mu bilo treba to dokazovati. Če pomislim samo na Tabor: kaj bi rekli, če bi jim bilo dano doživeti vso to stvarnost, recimo samo nekateri: stari Kisovar (Franc Jurhar) s svojimi tremi padlimi sinovi ali Milko Cukalov, ki se je žrtvoval za svojega očeta, pa Milko Pavline (Ropretov), Lojze Križnik, Polde Župančič (Lebnov), pa Krvavičnikovi štirje fantje in Še dolga vrsta drugih poštenih mož. Pa vi, ki hočete izbrisati vse, kar spominja na partizanstvo - ki ste odpravili tudi naš vsakoletni praznik - ali vas ni nič sram? Sram pred zgodovino, saj se postavljate v vrsto s tistimi, ki so v najtežjih časih izdali naš narod?! Le kako morete zamenjati štiriletni težki boj slovenskega naroda za svobodo z nekaj kratkimi, nekrvavimi spopadi z graščinskimi valpti? Ko so samo taborske vasi dale blizu sto žrtev za svobodo! Rado Zakonjšek-Cankar r...........................■'v : TRGOVINA : j ELEKTRO SET j : -------------^ ■ BORIS HRŽICA s. p., HAUSENBICHLERJEVA 5, m ■ 63310 ŽALEC, tel-faks: 063/711-050 ■ - Nudimo elektroinštalacijski material po najugodnejši ceni. - Izvajamo elektroinštalacije in zunanje priključke. SAvrmN Odprto pismo g. Rozmanu, svetniku občinskega sveta občine Žalec 23.1 1995 sem na žalski televiziji spremljal posnetek razprave občinskega sveta, kjer ste med drugim sprejemali tudi proračun občine Žalec za leto 1995. Ob vroči razpravi o sredstvih, ki so namenjena športu oziroma športnim organizacijam, ste omenili, da ste bili športni funkcionar (šahovskega društva Žalec), kjer ste v šestdesetih letih zaradi pomanjkanja sredstev v času opravljanja Vaše funkcije sami financirali potovanja na tekmovanja in prireditve, ob tem pa ste kljub temu poželi ogromno dobrih rezultatov. Vaš govor ste zaključili z mnenjem, naj se športnikom oziroma društvom odvzame nekaj denarja, saj bodo na ta način dosegli boljše rezultate, prav tako pa bodo porabili manj denarja za razkošne bankete, kjer bo manj popivanja, ostalo pa bo več časa za nastope. Obvestiti Vas moram, da so šestdeseta leta minila, pa naj bodo to zlata ali ne vem kako črna leta, s tem pa se spreminja tudi odnos do športa in kulture. Vsekakor je hvale vredno, da ste sa- mi podpirali zvrst, vendar če je primanjkovalo denarja društvu, mora krivdo za takšen rezultat prevzeti nase ožje vodstvo tega društva, zato tega raje ne bi obešal na velik zvon. Pri športnikih je pomembno predvsem to, da imajo denar za osnovno opremo, ki jo v svoji športni zvrsti potrebujejo, ta pa je na žalost izredno draga, prav tako pa tudi za priprave pred večjimi tekmovanji. Ce teh sredstev ni, pomeni, da bodo rezultati veliko slabši. Če pogledao malenkost nazaj, se lahko spomnimo, kako ponosni smo bili na športni uspeh žalskih šolarjev, ki so z zmago dobili ogromno volje za nadaljnje delo, prav tako pa so marsikoga v Sloveniji pripeljali do tega, da je s pogledom na zemljevid ugotovil, kje se sploh nahaja Žalec. Pomembno je tudi to, da takšne rezultate žanjejo tudi drugi žalski športniki in ne samo doma, ampak tudi v tujini. Za takšne rezultate je potrebno vložiti ogromno truda, s tem tudi prostega časa, ne smemo pa tudi pozabiti na sredstva, ki jih vlagajo VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 Naš novi odpiralni čas: vsak dan med 7. In 19. uro, v soboto in dan pred praznikom med 7. In 13. uro Da vam bo toplo tudi v mesecih, ki prihajajo, smo vam pripravili bogato izbiro: RADIATORJEV - DE LONGI, VAN DEN, VOGEL N00T, OCEAN PEČI -SIME, ITPP RIBNICA, KIV VRANSKO PLINSKIH PEČI - JUNKERS, DUVAL, SIME IN VSEGA OSTALEGA, KAR SPADA ZRAVEN. Obiščite nas, dogovorili se bomo za predračun, za dostavo na dom in za montažo. Vabimo vas tudi na sejem v Celje, kjer nas boste našli v hali I, štev. 16. starši otrok športnikov v šport ter zaposleni svojim najbližjim. Prav zaradi tega menim, da ste napačno obsojali vse športnike in športne funkcionarje, da sredstva zapijejo na banketih. Razni zaključki (po vaše banketi) so celo nujno potrebni, saj je potrebna sprostitev po ogromnih naporih, ki jih vložijo, da dosežejo določen rezultat, prav tako pa se takrat marsikdaj sklene tudi sponzorska pogodba s kakšnim podjetjem, ki je pripravljeno vložiti del svojih sredstev v razvoj športa. Pomembno je tudi dejstvo, da je ogromno teh zaključkov materialno sponzoriranih od raznih lastnikov gostišč in podobno, tako da s tem društva in klubi direktno ne trošijo svojega denarja. Denar, dobljen iz občine in republike, pa se v večini primerov porabi za osnovni razvoj in popularizacijo tega športa, s tem pa tudi za pridobivanje novih, predvsem mladih članov. Ker klubi in društva, ki predstavljajo občino Žalec kot celoto oziroma posamezne kraje v tej občini, potrebujejo športno opremo, kot so trenirke, copate in tu- di ostalo opremo, ki je potrebna in je Vi kot šahovski funkcionar takrat niste potrebovali, menim, da te problematike ne poznate dovolj, da bi se javno izpostavljali s takšnim nastopom, zato naslednjič raje omenjajte dejstva, ki so trenutno veljavna, in ne tista, ki so veljala pred trideset in več leti. Omenil bi tudi rad, da ste morda pozabili, koliko denarja za bankete porabijo razne politične organizacije in politični »veljaki«, ki so vse prej kot skromni, rezultati pa v večini dokaj pičli. Zaradi vseh zgoraj omenjenih razlogov Vam predlagam, da se vsem športnikom in športnim funkcionarjem občine Žalec javno opravičite, ob tem pa upam, da v prihodnje svojih političnih točk ne boste nabirali na plečih športnikov, saj takšna dejanja mečejo v slabo luč tudi tiste, ki svoj trud in svoja sredstva vlagajo v razvoj športa in s tem posredno tudi v razvoj turizma in gospodarstva v naši in Vaši občini. Sandi Vasle, predsednik zveze za triatlon moči Slovenije Da je človek še spoštovan in cenjen, še posebno, če je krvodajalka-ec, smo spoznali, ko smo organizirali izlet krvodajalcev v Veržej, kjer je bilo 3. junija srečanje krvodajalcev Slovenije. Zaradi pomanjkanja sredstev na Območni organizaciji RK Žalec smo bili primorani prositi za pomoč podjetja in obrtnike. Na prošnjo, s katero so naši prostovoljci obiskali mnogo podjetij in obrtnikov občine Žalec, so se le-ti z veseljem odzvali in nam finančno ter predvsem materialno pomagali z lastnimi proizvodi, da smo lahko pogostili 160 krvodajalcev. Hvala vam, ki cenite krvodajalstvo in humanitarno dejavnost. Hvala vam, ki nam vedno stojite ob strani in podpirate našo dejavnost. V IMENU VSEH KRVODAJALCEV IN OO RK ŽALEC HVALA Srečanje so omogočili: iostišča: Štorman, Rimljan, Račk, Matej, Fervega in Zevi, pekarne: Fijavž, Peternel, Roter, Šket in Brglez, mesnice: Čas, Ježovnik, Valant in Mesnine Celje, trgovine: Žana, Tara, Sirček, Miklavc, Pukmajster, Kač, RR, Vo-šnjak, Žličar, Košarica, Klinc Tara, Blagovnica Polzela in Huzam ter podjetja TN Polzela, Garant Polzela, SM Žalec, Hmezad trgovina, Agrina Žalec, DIK, Slaščičarna Vanilija, Coca cola, Sadex in Farma Dobravc. V.....................tel- 715-200) AKCIJA HMEZAD KZ BRASLOVČE KOV1NOOPREMA Parižlje H „ GRADBENIKI, POZOR! TLAKOVCI BET. »H« m2 1249,00 MODUL OPEKA 1/6 63,90 BRAMAC STREŠNIK Z DOSTAVO m2 1.120,00 BOBROVEC STREŠNIK K2 55,90 POLNILA TER STROPNI NOSILCI Z DOSTAVO - UGODNO «BLACK&DECKBr STARO ZA NOVO! 301 PETROVČE • PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon in faks: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613- SCDCEN© - VARNO - LECBN© GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA Z MOTORNIM POGONOM IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM PRIZNANE NEMŠKE FIRME Savinjčan Gozdovi ob Savinji v Se jih imamo Bomo ob Savinji uživali v naravi ali zidali? Egon Vočko in Edvard Kugler sta mlada diplomirana inženirja gozdarstva, ki sta pripravništvo opravila v žalski krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Ob zaključku pripravništva sta izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Gozdovi ob Savinji v žalski občini. Naloga naj bi predvsem opozorila na to, da ima veliko ljudi mačehovski odnos do površin z gozdnim karakterjem ob Savinji, po njunih besedah pa se sprenevedajo tudi tisti, ki naj bi s tem prostorom gospodarili. V nalogi so prikazane geografske, klimatske in geološke značilnosti območja ob Savinji, zgodovinski oris razvoja teh gozdov, posamezni krajinski tipi gozda, njihove funkcije in seveda ob koncu predlog njihovega razvoja v prihodnosti. Priloženih je tudi več kart. Nekoč in danes Najstarejši podatki, ki sta jih avtorja uporabila v nalogi, so iz leta 1825, ko je bil izdelan franciscej-ski kataster. Takrat je 210 ha površin ob Savinji poraščala gmajna, 613 ha pa je bilo ostalih površin z gozdnim karakterjem. Danes je tipičnih gmajn le še 10,8 ha, medtem ko je gozdnih površin 2027 ha. S podrobnejšo analizo le-teh sta Egon Vočka in Edvard Kugler ugotovila, da je dosedaj ohranjenih tipičnih gozdov še 98,8 ha (40,8%), grmišča predstavljajo 30,8 ha (26,7%), obmejki 52,8 ha (21,9%), gozdov s sekundarno rabo (npr. vikendi) je 19,8 ha (8,2%) gramoznic 2,6 ha (1%), ogozdenih površin ob Savinji pa je 2,9 ha (1,4%). Pred regulacijo Savinje je bilo na območju sedanje občine Žalec 1.300 ha poplavnih površin. Prav na meji poplavnih območij so se oblikovali infrastrukturni objekti in tudi naselja. V samo poplavno območje so z gradnjo naselij intenzivneje posegli šele precej let po regulaciji Savinje oziroma malo pred II. svetovno vojno. V poplavnem območju je bilo tudi približno 800 ha površin z gozdnim karakterjem, ki so imele predvsem varovalno funkcijo. Ščitile so bližnja naselja pred nanosom plovnega materiala in tudi blažile ra- zdiralno moč vode. Savinja je bila regulirana leta 1876 in 1893. Njeno strugo so izravnali, s tem pa tudi poglobili, zato sta sedaj njena hitrost in razdiralna moč večji, kar se je pokazalo še posebej ob poplavi leta 1990. Čemu služijo gozdovi? Vsaka gozdna površina ima v prostoru več funkcij. Avtorja naloge sta jih razdelila na proizvodne, okoljetvorne in kulturno pogojene ter jih nato razvrstila po njihovem relativnem pomenu za obravnavani prostor ob Savinji. Prva na tej lestvici je hidrološka funkcija (gozdovi ohranjajo čistost talnih in tekočih voda, povečujejo stalnost vodnega odtoka), sledita turistič-no-rekreativna in varovalna funkcija (ob poplavah pred nanosi materiala, zmanjšujejo hitrost vetra). Na četrtem mestu splošnoko-ristnih funkcij je estetska, nato prehrambena za prosto živeče živali, poučno raziskovalna, spomeniško-varstvena, klimatska in higiensko-zdravstvena funkcija. Na zadnjem mestu je lesna proizvodna. »Gozdovi ob Savinji niso kakovostni ali z lesom bogati, zato je od proizvodnih funkcij pomembna samo tista, ki pomeni prehrambeno osnovo za prosto živeče živali. Na tem območju ne pride v po- štev kakšno intenzivno gospodarjenje. Posredno to pomeni, da lastnik plačuje davek za zemljišče, ki je v katastru opredeljeno kot gozd, po najinih izračunih pa iz njega ne dobi niti toliko, da bi plačal ta davek. Za lastnika pomeni to čisto izgubo. Zato bi se morala za ohranjanje teh površin zavzeti država — bodisi da bi jih odkupila ali pa zamenjala za gospodarsko bolj zanimive površine.« Danes je lastništvo zemljišč ob Savinji zelo razdrobljeno, temu primerno je število različnih interesov, kaj početi s tem prostorom. Kot pravita Egon Vočko in Edvard Kugler, vlada v gospodarjenju s tem pro- storom kaotično stanje, ki bi ga bilo potrebno čim prej odpraviti, če želimo ohraniti vsaj malo gozdov ob Savinji. Predvsem bi bilo potrebno določiti upravljalca teh površin, ki bi ukrotil množico različnih interesov. Za skladen razvoj bi lahko skrbela skupina različnih strokovnjakov, od vodarjev, gozdarjev do krajinskih ekologov in kmetijcev. Lastnike zemljišč bi bilo potrebno seznaniti s pomenom teh gozdov. Predele, ki so namenjeni rekreaciji, bi morali primerno urediti, zapreti pa poti do posebej varovanih območij. Tiste lastnike, ki gospodarijo v skladu z dogovorjenimi smernicami razvoja teh gozdnih površin, bi v celoti ali vsaj delno oprostili plačevanja davkov. Za krepitev turistično-rekreativne funkcije bi morali urediti klopi ob sprehajalnih poteh, posebna kurišča in prostore za piknike, ker pa je ob bregovih Savinje skoraj 40 kilometrov primernih plaž, bi bilo potrebno urediti tudi dostope do reke. Egon Vočko in Edvard Kugler kot zagovornika narave seveda nasprotujeta kar močnim težnjam, da bi predele ob Savinji pozidali z raznimi športnimi igrišči in gostinskimi lokali ali zgradili vikend naselja. Zavzemata se za pogozdovanje teh površin s primarnimi gozdnimi vrstami, predlagata pa celo akcijo — namesto mejnika (vsake parcele) drevo. Opuščene gramoznice je potrebno sanirati in onemogočiti nastanek divjih odlagališč v njih, Savinjo pa naturalizirati. To pomeni zgraditi skalomete, jezove in pragove. Odplake, ki tečejo v Savinjo, bi morali čistiti, v bližini črpališč pitne vode pa omejiti uporabo umetnih gnojil, pesticidov in insekticidov. Povečali naj bi številčnost živalskih vrst, ki so primerne za ta biotop, vso to območje pa bi lahko bilo razglašeno za gozdove s posebnim namenom. Kot pravita Egon Vočko in Edvard Kugler, imata v mislih še mnogo predlogov za ohranitev gozdov ob Savinji. Upata pa, da bodo odgovorni upoštevali vsaj nekatere že omenjene. Res, da so za gospodarjenje z gozdovi ob Savinji odgovorni tudi gozdarji z Zavoda za gozdove. Vse prerado pa se zgodi, da jih pred posegom v prostor kar nekako pozabijo vprašati za soglasje. K. Rozman Edvard Kugler (levo) in Egon Vočko SETVENI KOLEDAR za SEPTEMBER 1995 Nataša Jan DATUM DEL RASTLINE IN URA 1. petek do 12. ure cvet, od 13. list 2. sobota list * konec časa za presajanje 3. nedelja do 17 ure list, od 18. plod 4. ponedeljek do 15. plod 5. torek , od 15. do 19. ure plod 6. sreda korenina Z četrtek do 18. ure korenina, od 19. cvet 8. petek cvet 9. sobota do 15. plod, od 16. list 10. nedelja do 14. plod, od 15. list 11. ponedeljek list 12. torek od 11. plod 13. sreda plod 14. četrtek do 18. plod, od 20. korenina 15. petek do 18. korenina, od 19. plod 16. sobota do 8. plod, od 9. do 20. korenina 17 nedelja cvet * začetek časa za presajanje 18. ponedeljek cvet 19. torek do 17 cvet, od 18. list 20. sreda list 21. četrtek do 10. list, od 11. plod 22. petek plod 23. sobota plod 24. nedelja korenina 25. ponedeljek korenina 26. torek do 12. ure in od 16. ure korenina 27 sreda do 11. ure korenina, od 12. ure cvet 28. četrtek do 18. ure cvet, od 19. list 29. petek do 17 ure list 30. sobota od 12. do 22. ure list, od 23. ure plod MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PUNA d. o. o. ENERGETSKE STORITVE IN UREJANJE OKOLJA ČISTA ENERGIJA V ŽALCU! NAČRT ZEMELJSKI PLIN SE URESNIČUJE! MESTNI PLINOVODI d. o. o. s sedežem v Kopru, Kolodvorska b. št., telefon 066/392-110, 066/392-112, koncesionar za distribucijo zemeljskega plina prek mestne mreže v občini Žalec, želimo informirati vse občane, da bomo v prihodnjih dneh pričeli graditi distribucijsko mrežo v Žalcu. Vse zainteresirane občane za priklop na plinovodno omrežje bo v naslednjih dneh obiskal predstavnik MESTNIH PLINOVODOV, ki vam bo na voljo za vse informacije in brezplačne predračune, za Vas popolnoma neobvezujoče. Naša pisarna v Kopru Vam je na voljo za vse informacije ob delavnikih, razen v soboto in nedeljo, od 8. do 14. ure. MESTNI PLINOVODI, d. o. o. ni\/ lAlf INŽENIRING LSlVUMrV KOOPERACIJA ZASTOPSTVA IN STORITVE, d.aa 63311 ŠEMPETER - DOBRTEŠA VAS 93 SLOVENIJA Tel./faks: (063) 701-101, 701-652, 701-653 Projektiranje, inženiring, izvajanje plinskih instalacij in naprav za ogrevanje in tehnologijo, prezračevanje in čiščenje zraka za gostinske in trgovske lokale. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE V ŽALCU Gojitvena dela v zasebnih gozdovih Narava je v svojem rastlinskem svetu, katerega vrhunec predstavlja gozd, neizmerno darežljiva. Poskrbi za obilico cvetov, peloda in semen, od katerih večina v naravnem razvoju propade, le tisti najbolj prilagojeni in najmočnejši ter pogosto najsrečnejši preživijo in morda dočakajo visoko starost. V gozdni življenjski skupnosti sta razvoj dogodkov in usoda njenih posameznih prebivalcev razen od delovanja sil neživega okolja in v naravi večno pristotnega boja za preživetje močno odvisna tudi od človekovih aktivnosti, ki jih izvaja v tem proštom. Zlasti v t.i. gospodarskem gozdu je prisotnost človeka stalna in včasih za gozd celo usodna. Lastniku gozda ne sme biti vseeno, kaj v njegovem gozdu raste oz. kaj se v njem dogaja. Po svojih najboljših močeh si mora prizadevati, da bo s pomočjo gozdarja vzgojil čim bolj pester in naraven gozd, ki bo sposoben zadovoljiti čedalje večji potrebi po čisti vodi in zraku, ščititi okolico pred razdiralnimi silami vode in vetrov, z gobami in gozdnimi sadeži popestriti rekreacijo v naravi. Ne nazadnje pa bo gozd lastniku omogočil, da bo s prodajo lesa zaslužil denar, ki mu bo občasno dopolnil družinski proračun ali pa mu pomeni rezervo za hude čase in morda celo edini vir sredstev za preživetje. Novi zakon o gozdovih je dal lastnikom gozdov možnost, da se vključijo v proces gospodarjenja z gozdom že v fazi načrtovanja, in sicer pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta, kjer lahko s pristojnim revirnim gozdarjem ob upoštevanju naravnih in strokovnih omejitev vpliva na določitev dolgoročnega cilja in poti (zaporedja gojitvenih ukrepov), ki v končni fazi pripelje do zastavljenega cilja — želene oblike gozda. Če želi, se lahko v fazi nastajanja načrta vsak lastnik poveže z revirnim gozdarjem, če pa v tej fazi lastnik ni sodeloval in je načrt izdelal gozdar sam, se ima lastnik pravico seznaniti z načrtom, ki je bil izdelan za njegov gozd. Ko je načrt za gospodarjenje z gozdom narejen, je odvisno predvsem od lastnika gozda, kako bo izvajal v njem predpisana gojitvena oz. negovalna dela, pri katerih mu je revirni gozdar dolžan nuditi dodatno strokovno pomoč. Lastnik je namreč dolžan poskrbeti, da bodo v njegovem gozdu opravljena potrebna gojitvena dela, seveda pa je odvisno od njega, ali jih bo opravil sam ali pa bo za to najel drugega izvajalca, ki razpolaga z ustreznim znanjem in opremo. Po opravljenih negovalnih delih gozdar in lastnik pregledata opravljeno delo. Če so bila dela narejena v skladu z dogovorom (obseg in kakovost del), gozdar prevzame delovišče in naredi obračun z namenom izplačila stimulacije za opravljeno gojitveno delo. Višina stimulacije je odvisna od vrste gojitvenega dela in od značilnosti posameznega objekta, v poprečju pa znaša okrog 19.000 SIT za izvedbo gojitvenih del na površini enega hektarja. Obračunski list nato s krajevne enote ZGS v Žalcu posredujemo na centralno enoto žfavoda za gozdove Slovenije v Ljubljano, tam pa nato poskrbijo, da se te stimulacije prek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo izplačajo lastnikom gozdov. Pri tem bi rad poudaril, da od tistega trenutka, ko s KE v Žalcu pošljemo obračun v Ljubljano, na hitrost izplačila nimamo nikakršnega vpliva. Za opravljena gojitvena dela v letu 1994 so bile nekatere stimulacije namreč izplačane šele v mesecu juniju 1995, čeprav smo obračune poslali v Ljubljano že v septembru 1994. Na koncu bi rad opozoril še na dejstvo, da so razmere pri izvajanju nujnih gojitvenih del v zasebnih gozdovih v občini Žalec že kritične, saj so bila v letu 1994 opravljena gojitvena dela le na 26*15 hektarjev površine, čeprav so bila na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov predvidena gojitvena dela na površini 216,6 hektarja. Takšno stanje je še posebej zaskrbljujoče, ker se ponavlja že štiri leta zapored. Zaradi tega žalski gozdarji pozivamo vse lastnike gozdov, da se resno lotite gojitvenih del v svojih gozdovih. Zavedati se morate, da gojitvena dela, ki jih v gozdovih opravljate danes, dejansko opravljate za svoje potomce, ki si bodo tudi na podlagi vašega odnosa do gozda nekoč v prihodnosti ustvarili mnenje o vas. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva vodja KE Žalec EUROPLIN 61420 Trbovlje pooblaščeni distributer plina v občini ZAGOTAVLJA CENJENIM KUPCEM - kakovostno plinsko opremo - JUNKERS, VAILLANT, SAUNIER D UVAL s slovenskimi ATESTI, - IZVEDBO plinskih instalacij, - KONKURENČNE cene, - UGODNE kreditne pogoje. Vse INFORMACIJE dobite pri: - predstavništvu Žalec. Aškerčeva 4, Zdravko Reberšek, dipl. ing., telefon 063/715/737 ali - podjetju EUROPLIN Trbovlje, telefon: 060V26-700, 26-060 faks: 0601/ 26-611 Savinjčan V šolskem letu 1995/96 Vas vabimo v naslednje ževalne oblike: Jezikovni na, nemščina, italijanščina, francoščina, poslovna - Osnovna šola za odrasle * Programi usposabljanja (USO I., il. stopnja) - Strojništvo flV. in V. stopnja) - Industrijsko oblikovanje (V. stopnja) * Jezikovni tečaji (angleščina, nemščina, francoščina) * Glasbeni vrtec * Kreativne delavnice (foto, likovna, slikanje na svilo) - Vodenje poslovanja v manjših podjetjih tečaj - Kuharski tečaj - Tečaj šivanja in krojenja ~ Tečaj za voditelje čolnov • Tečaj vodenja poslovnih knjig - nesni tečaji ~ Aerobika Zahtevajte podrobnejše Informacije osebno ati po telefonu 063 715-401, 715-402 ali Katalog izobraževanja ŠOLA PRIJAZNIH LJUDI - PC UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE l PROGRAMI ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE DUSET/ d.o. o. TRGOVINA - SERVIS Partžlje 8/a, 63314 BRASLOVČE (pri mostu čez Savinjo) tel. in faks: (063) 720-598 Pooblaščeni prodajalec in serviser izdelkov © ST/HL Jonsered • motorne žage • motorne kose • vrtne kosilnice • motorne nahrbtne škropilnice UGODNE CENE IN PRODAJA NA OBROKE! Odprto vsak dan, od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Vabljenll Šolarji in starši. pozor! Sedai ie pravi čas, da nas obiščete! Papirnica Žalec, Šlandrov trg 26 tel.: 713-174 Po ugodnih cenah vam nudimo VSE VRSTE UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ZA OSNOVNE ŠOLE! - zvezek A4 že od 110 SIT dalje, - šolska torba 2.950 SIT, - polna peresnica 1450 SIT. Velika Izbira pisarniškega materiala, obrazcev In šolskih potrebščin. Šempeter 13A / ' Šentjur 63311 Šempeter 1 J \ f Drofenikova 16 tel.: 701-547 V__/ \___S 63230 Šentjur OPTIKA • • rQP» * * Vam nudi C7 tmona - kontrolo vida v prisotnosti okulista, - bogato izbiro korekcijskih očal, - sončna očala znanih proizvajalcev z UV-zaščito, - tekočine za kontaktne leče s priborom, - hitro in kvalitetno izdelavo očal, - ugodne plačilne pogoje. Naredite nekaj za zaščijto svojih oči in se oglasite v Optiki Simona v Šempetru ali Šentjurju. LATKOVA VAS 34,63312 PREBOLD, TEL.: 063/701-749 Sončna streha Valko 16.000 SIT montaža 6000 SIT, triletna garancija GOLF, OPEL, RENAULT, ŠKODA, LADA in ZASTAVA. Po naročilu pa vam priskrbijo tudi rezervne dele za ostala vozila. UGODNO - avtokozmetika, preproge, izpušni sistemi, sedežne prevleke in več vrst motornih olj. Ugodni plačilni pogoji! CELJE Teharska 111 Telefon: 443-144, 21-133 fax: 21-134 d.o.o. trgovsko proizvodno podjetje celje Na relaciji stare ceste Celje-Štore: Velik izbor kvalitetnih sedežnih garnitur že od 159.400,00 SITldalje in dvonamenskih ležišč. Obiščite nas In se prepričajte o konkurenčnosti naše ponudbe! Pričakujemo Vas na obrtnem sejmu v Celju v hali H. biöDom Akcijska ponudba vzmetnic Iz uvoza 190x90 cm že za 18.900,00 ŠTL MARKETING d.0.0. Polzela 38, telefon: 063/720-592 063/720-614 PE Velenje 063/854-391 SUZUKI SWIFT 1,3 GL 3D AIR BAG 17.390 DEM SWIFT 1,3 GX 4D AIR BAG 19.850 DEM Pri nakupu terenskih vozil SAMURA1 In VITARA v mesecu avgustu bogate nagrade: hitachi, hi-fi ali barvni televizor. Ugodni krediti: 7,5 - 8,8% + R, staro za novo, krediti tudi za rabljena vozila FIAT CINOVECENTO 94 11.990 DEM PANDA CLX 95 12.490 DEM PUNTO 55 že od 15.490 DEM Vsa vozila so na zalogi! Trgovina z obutvijo in usnjeno galanterijo V NOVIH PROSTORIH na Šlandrovem trgu 28 v Žalcu. Nudimo vam bogato izbiro šolskih copat po ugodnih cenah. Novo! Športna obutev Adidas! Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. MARINKA PLEVCAK LATKOVA VAS TELEFON: 701-030 GOSTISCE SAVINJA PREBOLD Vabimo vas, da nas obiščete vsak dan, razen ponedeljkov In druge nedelje v mesecu, med 13 in 22. uro ter poskusite okusno pripravljene jedi iz naše bogate ponudbe. Za večje skupine (poroke, obletnice, izletnike-.) priporočamo predhodno telefonsko rezervacijo. Prisrčno vabljeni. Savinjčan ALEA d. o. o. CELJE, Glavni trg 12, CELJE NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV -RAZPIS V centru Žalca razpolagamo s kompleksom nepremičnin, od tega je 5000 m2 odprtih površin in 2500 m2 pokritih površin bivšega avtomobilskega servisa VW. V kompleksu so tako pisarniški kot poslovni prostori (trgovsko-servisna dejavnost). V pisarniške prostore se lahko vselite takoj, na razpolago pa bodo do konca leta 1995. Navedene nepremičnine oddajamo v najem. Interesente vabimo, da nam pisne ponudbe pošljejo na naslov: ALEA d.o.o. CELJE, Glavni trg 12, Celje, s pripisom: POSLOVNI PROSTORI - PONUDBA. Ponudba naj vsebuje: predvideno dejavnost, potrebe po površinah, ponudbo za plačilo najemnine, boniteto in zavarovanje plačila. Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: 25-957 - g. Korošec. O izbiri bomo ponudnike obvestili v roku 15 dni. EXTRA GRAD (1.^.0. GRADBENA IN OBRTÍplÍBIÍ « strojni estriM r « novogradnje I m - notranji in xwnanji ometi - izkopi z mini bagrom Pisarna: Savinjska cesta 21 Žalec, tet- 715-556, SIKKENS HELIOS Trgovina LEONARDO BARVE — LAKI Šempeter 116 tel.: 701-745 Nudimo vam: Odprto od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. — mešanje avtolakov SIKKENS in HELIOS, — potrošni material za avtoličarje SPRINT, — brusne materiale. V stiski pomagamo tudi izven delovenga časa. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. VASA PRAVA HRANILNICA O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p. o. sedež hranilnice: Ul. Žalskega tabora 1, Žalec tel.: 715-211, fax: 714-309 UO HKS KZ Savinjska dolina Žalec razpisuje investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji ter predelavi po Pravilniku o kreditni dejavnosti in skladno z Razpisom za dodelitev sredstev za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji. NAMENI KREDITIRANJA: 1. nakup zemlje. 2. trajni nasadi in opore (hmeljni nasadi: popravila in novogradnje). 3. izgradnja in obnova hlevov za pitanje govedi in prirejo mleka, za vzrejo in pitanje prašičev. 4. nakup mehanizacije v višinskih področjih in strojnih krožkih. POGOJI KREDITIRANJA: - OBRESTNA MERA: R+12%, s tem, da 80% realne obrestne mere regresira Ministrstvo za kmetijstvo skladno z Natečajem za dodelitev sredstev za regresirane obrestne mere. - DOBA ODPLAČILA: DO TREH LET. - STROŠKI ZAVAROVANJA PO PREMIJSKIH STAVKIH ZAVAROVALNICE. - STROŠKI ODOBRITVE in vodenja kredita po Pravilniku HKS KZSD. Rok oddaje vlog za investicijske kredite je 13. september 1995. AVGUSTA PONUJAMO IZREDNO UGODNE POGOJE VARČEVANJA OBRESTI: letne: t Avista hranilne vloge 0,30%R 2. Vezane hranilne vloge - depoziti nad 15 dni a do 1.500.000,00 SIT R b. od 1.500.001,00 do 3.500,000,00 R+1% c. nad 3.500.000,00 R+2% - depoziti nad 31 dni a do 500.000,00 SIT b. od 500.001,00 do 1.000.000,00 c. od 1.00.001,00 do 2.000.000,00 d. nad 2.000.000,00 R+6,25% R+6,35% R+6,50% R+7,00% - depoziti nad 3 mesece a do 2.000.000,00 R+7,40% b. nad 2.000.000,00 R+7,70% - depoziti nad 6 mesecev R+8,00% - depoziti nad 12 mesecev R+9,50% - mesečni pripis obresti - opravljanje plačilnega prometa za občane - vodenje žiro računov za občane (kmete, obrtnike) - nakazila pokojnin na hranilne knjige ali tekoče račune - tekoči računi - čeki občanov - varčevanje in kreditiranje v tolarjih z devizno klavzulo z nespremenjenimi obrestmi OHRANJAMO TRADICIJO SKRBIMO ZA RAZVOJ instalacije — elektroinstalacijska in vzdrževalna elektro dela montaža oljnih gorilnikov MARJAN MEŽNAR S. p. Velika Plrešica 5/b Telefon: 063/728-033 Priporočam se Steklarstvo Leskošek tudi v Žalcu: Hausenbichlerjeva 9 tel.-fax: 715-604 Obratovalni čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. MODA S€ KVALITETA ZADOVOLJSTVO 9^ MODA 0 Trgovina in šiviljstvo 0 I Žalec, Ul. talcev 3 g (za tržnico) S tel.: 714-175, faks: 714-1820 * velika izbira metrskega blaga za zimske kostime po S ugodnih cenah V: 1 šivanje po meri «fc I N 0 V 0 — EKSPRESNO ŠIVANJE I X Na željo strank bomo s 1. septembrom 1995 začeli tudi ekspresno šivati, kar vas bo zagotovo razveselilo. Pričakujemo vas! § Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. ure in 14. do 18. ure, ob 3 ¡g sobotah od 8. do 12. ure. ¡gj MODA 9€KVAUTETA 9š ZADOVOLJSTVO 9^ MODA tnjaiw anmraiTv Prodaja vozil Polzela 91/a, /lirRezervni deli tel.: (063) 720-283 /j|\'||l| Servis Vas vabi, da nas v razširjenem prostoru obiščete. Mali velikan MARUTI 11.290 DEM (nosilnost 1 tona 2500 com diesel) Od septembra dalje posebno ugodno kreditni pogoji Peugeot - Peugeot - Peugeot_____________________ Najprestižnejši francoski avtomobili Peugeot 306 XN 1,1 že od 1.778,00 SIT (serijsko vgrajen »AIR - BAGc) Kombi peugeot BOXER že od 2.415.00 SIT Nova vozila fiat PUNTO dobavljiva. Kredit R + 11 odstotkov na 4 leta brez pologa, staro za novo, ugoden leasing Želite kupiti rabljen avto, ki ste si ga sami izbrali, na kredit? Pokličite! V trgovini rezervnih delov za vozila VW - audi, zastava, iada, R 4, R 5, maruti (za ostale tipe po naročilu) vam nudimo ugodne cene in možnost plačila na več čekov. Avtomobilske gume tudi na 4 čeke Se priporočamo In zahvaljujemo za obisk! IVA AVTO D ELI d.o.o. Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT, - ZASTAVA, - ŠKODA, - ALFA, - LADA SAMARA. Dodatna oprema: - avtoprevleke, - avtopreproge. Nudimo vam tudi: - olje, filtre in izpušne cevi, - olja elf in maziva. Na zalogi imamo tudi glave za JUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in se še priporočamo! Roman Brglez pekama-slaščlčama-trgovina-bistro ___________ Vransko 17, 63305 Vransko pekama In trgovina Vransko, tei.795-104 slaščičarna Žalec, teL712-105, pekama Velenje, Velenje, tel.- 854-181 moka TIP 500, Žito, 25 KG 1425,00 SIT sladkor, 2 kg 234.00 SIT olje Zvezda, 1 1 165,00 SIT juice BRAVO, 2 1 251,70 SIT prašek Ariel, 2,4 kg 724,90 SIT prašek Ariel, 4 kg 1128,40 SIT ZA DEŽEVNE DNI dežniki nem. podjetja GREMO od 662,80 - 2633,50 SIT SPREJEMAMO NAROČILA ZA TORTE VSEH MOŽNIH OBLIK IN OKUSOV! Prodaja tort tudi po kosih. Cena 100,00 SIT za kos. Ugodna ponudba keksov lastne proizvodnje-NA DEBELO ali v embalaži po 500 g. KMALU NOVA NAGRADNA IGRA ZA ZVESTOBO! Tudi v prihodnje bodo vaši nakupi zadovoljstvo, saj boste lahko, tako kot doslej, uživali ob kavici in slaščicah v našem bistroju. Če boste kupili več kot za tri oz. šest tisoč tolarjev, pa je to že običajna nagrada za zvestobo. Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja BRGLEZ Občinsko prvenstvo v plavanju Le malokdo ve, da je v Preboldu 50 metrov dolg bazen, ki se v toplih poletnih dneh ponuja za krepitev duha in telesa. V soboto, 12. avgusta, je TVD Partizan Prebold v preboldskem bazenu organiziral občinsko prvenstvo v Elavanju. Tovrstna tekmovanja so bila v preteklosti red-ost, zato udeležba 50 tekovalcev razveseljuje in kaže na potrebo, da se občinsko tekmovanje v plavanju organizira vsako leto. Sploh pa bi bilo kopanje v bazenu smiselno popestriti tudi z možnostjo organizirane vadbe plavanja. Tekmovanje je potekalo v dveh plavalnih disciplinah: prosto in prsno, v več starostnih kategorijah. Doseženi so bili naslednji rezultati: - moški, letnik 1979 in starejši 50 m prosto: 1. Patrick Rogel (29,6) 2. Uroš Golič (30,2) 3. Primož Praprotnik (30,5) 50 m prsno: 1. Primož Praprotnik (40,2) 2. Sašo Vdovič (40.5) 3. Patrick Rogel (42,5) - dečki, letnik 1980 in mlajši 50 m prosto: 1. jure Divjak (33.5) 2. Matej Pinter (34,8) 3. Simon Korun (35,9) 50 m prsno:1. Janez Piki (48,3) 2. Simon Korun (48,9) 3. Uroš Ocvirk (49,5) - štafeta 4x50 m, moški: 1. Prebold seniornji - 2.072 min. 2. Prebold juniorji - 2.10,0 min. 3. Dolenja vas - 2.20,0 min. - ženske absolutno 50 m prosto: 1. Nives Pišek (38.7) 2. Tanja Rovšnik (47,7) 3. Lucija Kupec (479) 50 m prsno: 1. Maja Žuža (45.7) 2. Sanja Barač (50,2) 3. Marija Ogradi (53,5). Dobitniki medalj na prvih treh mestih so prejeli tudi praktične nagrade, ki so jih prispevali: Bazen Prebold, Tenis AS, d. o. o., Turistična agencija Dober dan, Linde plin, d. o. o., Pizze-rija Golobček in Trgovina Miklavc. Primož Praprotnik Odslej Plima Prebold Košarkarji Prebolda, ki bodo tudi letos nastopili v moški SKL B-1-vzhod, imajo novega pokrovitelja, in sicer Plimo d. o. nizke gradnje Žalec. Na novo tekmovalno sezono, ki se bo pričela 9. septembra, se že pripravljajo od 31. julija. Prvi del priprav so imeli doma v Preboldu, drugega pa v Lučah. Po besedah tehničnega vodje Janeza Laznika se je ekipa okrepila kar s petimi novimi igralci. Iz Cometa je prišel jani Cencelj, iz Kovinotehne Savinjske Polzele Peter in Jože Goltnik, iz Ježice Darko Gradina in iz Domžal Boštjan Ivačič. Poleg teh pa imata dvojno licenco igralca Kovinotehne Savinjske Polzela Andrej Pur in Jernej Štahl, kar je tudi velika okrepitev. Trener Dušan Vrhovec in njegov pomočnik Brane Strožar menita, da bo potrebno zaradi precejšnjega števila igralcev odigrati do pričetka tekmovanja vsaj deset prijateljskih tekem, V Preboldu pa si želijo uvrstiti se na lestvici do petega mesta in nato igrati v play offu. V prvi prijateljski tekmi so doma premagali Vrhniko s 84:7? najboljši strelec pri domači ekipi pa je bil Peter Goltnik, ki je dosegel kar 34 košev. T. TAVČAR |------------------------------------ I Naj športnica,športnik I in ekipa v občini Žalec I Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali tri, teniške | majice pa prejmejo: | JANJA CENTRIH, VELENJSKA 10, ŽALEC, SLAVICA ČEHOVIN, UL. HEROJA STANETA 5, ŽALEC IN SAŠA SEKIRNIK, TOMŠIČEVA 1/a, ŽALEC. Košarka Najprej Koračev pokal, nato državno prvenstvo Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v uredništvu Savinjčana. Meseca julija so dobili največ glasov: rokometašice ŽRK Žalec Vanja Dolar (sledita ji Tina Randl in Ines Udrih), športnik meseca julija je smučar Nejc Lovec (sledita mu košarkarja Veljko Petranovič in Jure Stavrov). Med ekipami je dobil največ glasov SK Gozdnik, sledita pa Kovinotehna Polzela in OK Spodnja Savinjska dolina. Z akcijo nadaljujemo tudi v naslednjem mesecu, glasovnice pa nam pošljite na uredništvo Savinjčana do 11 septembra Savinjčan Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela se že dalj časa pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Trener Boris Zrinski je dosedanje priprave pred pričetkom nove sezone ocenil takole: »S 24. julijem so se končale počitnice tudi za polzelske košarkarje. Po tritedenskem odmoru se je ekipa ponovno zbrala In se pričela pripravljati na novo tekmovalno sezono. Prvi treningi in prvo pre- prvoligaša Jadrancolor. Na osemdnevnih pripravah v Postojni smo imeli idealne pogoje za vadbo. Razen košarkarske taktike in tehničnih prvin smo pridno vadili tudi na atletskem stadionu. Odigrali po Rogaške Donat Mg s 103:98. Na zadnjih treh tekmah ekipa ni bila popolna, saj zaradi zvitega gležnja ni nastopil Američan Tiller.« Do pričetka državnega prvenstva, 9. septembra, jih čaka še preizkušnja na četrtfinalnem pokalnem turnirju. Želijo se uvrstiti v finalni turnir, 6. septembra pa jih čaka prva tekma v Koračevem pokalu. V primer- Za najuspešnejšo športnico Za najuspešnejšega športnika Za najuspešnejšo športno ekipo Moj naslov: I___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I Goliava Lovsko-strelsko tekmovanje_________________________ Lovska družina iz Prebolda je zadnjo nedeljo v juliju na Goljavi organizirala tradicionalno lovsko-strelsko tekmovanje. Udeležile so se ga lovske družine iz vse Slovenije, streljali pa so v tarče bežečega merjasca, srnjaka in na glinaste golobe. Ekipno je prvo mesto osvojila LD Oljka (567 točk), na drugem mestu je bila LD Libeličell. (561), na tretjem pa LD Libeliče I. (545). Sledita LD Kamnik (533) in LD Cerklje (518). Posamično pa so bili rezultati naslednji: zmagal je Tone Markič, LD Udenboršt z 211 točkami, drugi je bil Igor Pičulin, LD Jošt z 205 točkami, tretji pa Matjaž Benedičič, ki je prav tako član LD Jošt in je tudi dosegel 205 točk. K. R. Maraton v Logarski dolini Maraton Celje - Logarska dolina bo v soboto, 2. 9. 1995. Štart bo ob 1. uri v Celju pred sodiščem. Skrajšani štart bo ob 8. uri v Mozirju, ob 9. uri v Ljubnem in ob 10. uri v Lučah. Informacije lahko dobite po telefonu 441-261. verjanje sposobnosti so pokazali, da so igralci v času aktivnega odmora vadili. Zato smo po uvodnem tednu dela že pripravljeni odšli na štiridnevne priprave v Logarsko dolino, kjer smo v Kovinotehninem domu, predvsem pa na terenih, ki krasijo to dolino, imeli idealne pogoje za tekaško pripravo ekipe. Že pred odhodom v Logarsko dolino smo odigrali prvo poskusno tekmo proti ekipi Slavonke iz Osijeka. V ekipi nista bila Jagodnik zaradi nastopa v mladi reprezentanci na Portugalskem in Petranovič zaradi poškodbe. Srečanje smo izgubili. Bistveno drugače pa je bilo nato na Reki, kjer smo v popolni sestavi premagali domačega smo kar pet kontrolnih tekem. Dvakrat smo se pomerili s Kraškim zidarjem, po enkrat pa z Republiko, Loko Kavo in Idrijo. Vse tekme smo zmagali in na trenutke igrali povezano in tekoče. Želimo igrati nekoliko hitreje kot v lanski sezoni, zato smo še posebno pozornost namenili protinapadu. Priprave smo tako uspešno zaključili, predvsem pa uspeli naporni del priprav končati brez hujših poškodb igralcev. Po vrnitvi domov smo odigrali prijateljsko tekmo z Satexom v Lenartu in zmagali. Prvič pa smo se predstavili domačim ljubiteljem košarke 20. avgusta, ko smo srečanje proti Jadrancolarju izgubili, nato pa v torek premagali eki- javl z lansko sezono je ekipa nespremenjena, razen da je Romana Urbanijo, ki je odšel v Šentjur, nadomestil 202 cm visok krilni igralec Rajko Rito-per, ki je v prejšnji sezoni Igral za ekipo iz Niša. V Ameriko je za eno leto odšel branilec Miha Čmer, iz Amerike pa se je vrnil prav tako branilec Andrej Pur. V poštev bodo za to sezono prišli naslednji Igralci: Klemen Zaletel, Primož Kobale, Jure Stavrov, Jernej Štahl, Marko Škrabe, Veljko Petranovič, Rajko Ritoper, Vinko Rovšnik, Goran Jagodnik, Andrej Pur, Learence Ray Tiller, Šamo Udrih, Alen Šarlah, Blaž Ručigaj in Žiga Medvešček. T. TAVČAR Šahovske vesti Parižlje - Na drugem letošnjem nagradnem posameznem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki ga je organiziral Bistro Market v Parižljah, je nastopilo 31 šahistov iz vse Slovenije. Nekoliko presenetljivo, toda zasluženo je zmagal mednarodni mojster Meštrovič (ŠK Krško, 8,5 točk), odlično formo pa je potrdil tudi veteran, nekdanji slovenski državni prvak Slak (ŠK Ljubljana, 75 točk), ki je bil drugi. Na tretjem in četrtem mestu sta bila s po 6,5 točk MK D. Vombek (ŠK Griže) in Šetnik (ŠK Brežice). S 6 točkami sledita fide mojster Črepan (ŠK Petrovče), Kristan (ŠK Maribor) in Skok ŠK Šempeter. Pri pionirkah je bila najboljša 9-letna Ahmatovičeva iz Krškega, pri pionirjih pa je zmagal 11-letni Župec iz Krškega. Do zaključka tekmovanja bo izveden še tretji turnir v septembru, ki bo nagradni. J. G. POHOD NA TRIGLAV Letos smo imeli planinski tabor na Pokljuki. Iz tabora smo se povzpeli na bližnje vrhove. V četrtek, 6. 7. 1995, smo se odpravili na dvodnevni izlet na najvišji vrh v Sloveniji. Najprej smo po treh urah hoje prispeli do Vodnikovega doma. Tu smo se malo odpočili in nato odšli naprej. Nato smo dve uri hodili po kar naporni poti. Bilo je megleno, zato smo se morali držati skupaj. Kočo smo zaradi megle videli šele, ko smo jo imeli že pred nosom. Na koči Planika smo prespali, zaspati smo morali že ob 22. uri. Čez noč se je megla razkropila in zjutraj nas je veselo pozdravilo sonce. Zjutraj pa smo pot nadaljevali v lepem sončnem vremenu. Na Triglavu je bilo lepo, saj smo hodili počasi, umirjeno in previdno. Na vrhu je stolp, ki ga je postavil Jakob Aljaž in se imenuje Aljažev stolp. Stolp je bele barve in je majhen ter že malo razpada. Bil je postavljen leta 1895 in je star sto let. Od rastlinstva je še posebej izstopal encijan. Na vrhu je bil še krst. Bila sem tepena, dobila sem štiri udarce, za vse štiri strani neba. Bilo pa bi jih pet, če ne bi znala odgovoriti na vprašanja. Po počitku na vrhu in po krstu smo odšli nazaj h koči Planika. Tam smo malicali in odšli nazaj v tabor. Nazaj smo tudi šli po isti poti, do Vodnikove koče. Pri tej koči smo se tudi ustavili za nekaj minut in nato odšli naprej v tabor. V tabor smo prišli precej pozno in smo kosilo zamudili za tri ure. Bilo je lepo in veselo.. Ta izlet sem vpisala v dnevnik MLADI PLANINEC. Kmalu bom imela v dnevniku vpisanih 18 izletov in dobila bom zlato značko. Polona Jančič Planinsko društvo Zabukovica Savinjčan Mitja Turnšek in košarka Ali smo Slovenci športni narod? Možnosti mladih športnikov Šport je sestavni del našega življenja. Zadovoljuje potrebe po gibanju s ciljem optimalnega razvoja psihofizičnih lastnosti, ohranjevanja in izboljševanja zdravja ter podaljšanja aktivne dobe življenja. Ukvarjanje s športom zvišuje delovno storilnost ter privzgaja delovne navade, razvedri in sprošča, predvsem pa omogoča prijetno in koristno izrabo prostega časa. Tako nekako opredeljuje šport športni pedagog in profesor ter do nedavnega tudi sam nadvse aktiven športnik, košarkar Mitja Turnšek, s katerim sem se nedavno tega pogovarjal na njegovem domu v Dobrteši vasi, kjer nastaja pravi športno-rekreacijski center, in prvo tenis igrišče na umetni travi, kjer bo možno igrati tenis celo leto. Z Mitjem Turnškom sediva v sobi, ki je vsa v znamenju športa in športne poti mojega sogovornika ter njegove žene, ki je tudi sama močno povezana s športom, še zlasti z odbojko. V vitrinah so razni pokali, na stenah pa priznanja, športni plakati in mnogo drugega, kar obiskovalca prepriča, da je na obisku pri družini, kateri šport resnično veliko pomeni. O tem ne nazadnje priča tudi računalnik, ki ga pri resnem, analitičnem športnem delu skorajda ni mogoče več pogrešati. Mitja Turnšek je s športom povezan že od rane mladosti in kot sam pravi, je eden izmed tistih srečnežev, ki so svoj poklic spoznali že davno pred tem, preden so ga začeli opravljati. Sicer pa svojega poklica ne sprejema kot poklic, ampak delo, ki ga veseli in v katerem je od jutra do večera. Šport je njegov način življenja in tudi življenja njegove družine. Med vsemi športi pa je glavna košarka, ki tudi še sedaj zaznamuje športno pot mojega sogovornika. Žoga za rojstni dan Prelomni trenutek, ki je Mitja pripeljal med košarkarje, je bila košarkaška žoga, ki mu jo je podaril oče za rojstni dan. Od nje se ni ločil niti med spanjem, z njo je hodil spat in si želel, da nekoč postane aktiven igralec. Njegova športna pot ga je tudi vodila do poklica učitelja športne vzgoje in nato prek fakultete za šport do Želite delati kot profesorja športne vzgoje. Sedaj je zaposlen na OŠ Petra Šprajca-jura v Žalcu. Na šoli, ki ima za ravnatelja nekdanjega aktivnega športnika in človeka, ki ima nemalo zaslug za šport v Savinjski dolini. Prav zato je okolje, v katerem dela Mitja, še toliko bolj všečno in športno ustvarjalno. Vse pa se zrcali v rezultatih, ki potrjujejo pravilnost usmeritve. Pika na i vsemu temu pa je prav gotovo projektno delo Prenova športne vzgoje na OŠ Žalec, ki se ujema z nacionalnim programom športa Republike Slovenije, ki naj bi omogočil, da bi Slovenci postali športni narod. Ta cilj pa bi se moral izraziti na dveh ravneh, in sicer v povečanju števila aktivnih prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom, in dvigu kakovostne ravni vrhunskih dosežkov športnikov. »Začetek poti s ciljem, da Slovenci postanemo športni narod, je nedvomno povezan s športno vzgojo. Šolska športna vzgoja ne more biti izoliran vsebinski sklop, ampak mora med vsemi tremi glavnimi športnimi področji obstajati didaktična povezanost. Športna vzgoja je pravzaprav logičen začetek rekreativ- ZAVAROVALNI ZASTOPNIK (redna zaposlitev) za območje Žalca, Šempetra, Prebolela, Tabora, Vranskega in Gomilskega? ližemo tri zavarovalne zastopnike. Nudimo brezplačno dodatno izobraževanje. informacije in prijave: ADRIATIC Žalec, Šlandrov trg 24 telefon: 712481 nega in selektivnega športa. Namenjena je mlademu človeku, torej otroku oz. mladostniku in družbi...« pravi Mitja Turnšek, ki ob tem dodaja, da je nadgradnja vsemu temu program športne akademije mladih, ki daje učencem še več športa, kot ga predpisuje učni načrt. Košarka — prednostna panoga Od vseh športov, katerim predpisuje Mitja enakopraven pomen, sam največjo pozornost posveča košarki, ki je tudi prednostna panoga na žalski osnovni šoli. Nadgradnja temu je tudi njegova košarkaška šola. V prihodnje pa naj bi v Žalcu ustanovili klub, ki bo imel vlogo podružničnega kluba za potrebe košarkaškega kluba Savinjska Polzela in bo nekakšna kadrovska osnova za njega in ostale ligaške košarkaške klube v dolini. »Košarka na Polzeli je name naredila globok vtis. Mi smo z ekipo uspeli priti v zeleno skupino, med deset najboljših slovenskih klubov. Sedanje uvrstitve pa so polzelsko košarko dvignile v sam državni vrh. Vesel sem tega, čeravno sam ne igram več. Sem pa zelo zadovoljen s trenerskim delom in z uspehi, ki jih dosegajo moji varovanci ob pomoči Dareta Medveška, saj vse od leta 1990 dosegamo v finalu eno izmed prvih treh mest. Vrhunec tega je bil v letošnjem juniju, ko smo v neposrednem televizijskem prenosu postali državni prvaki med mlajšimi učenci in s tem tudi potrdili naše načrtno delo. Klub, ki naj bi bil namenjen vzgoji mladih igralcev za Savinjsko Polzelo, pa bo pomemben predvsem zato, da mladi igralci že med svojimi vrstniki dajo vse od sebe, da jim vcepimo značaj tekmovanja in da skozi filter kakovosti najbolj sposobni prehajajo potem na Polzelo. Hkrati pa ne zanemarjamo, kar se mi zdi bistveno, tistih, ki ne bodo uspeli priti na Polzelo. Vrhunskost je, kot vemo, namenjena ozkemu krogu, v košarki je to 12 fantom, s takšnim načinom pa se bo ta baza lahko bistveno razširila. Igralci, ki ne bodo uspeli priti na Polzelo, bodo imeli možnost jgranja v Preboldu, v Mozirju, Žalcu, Celju in še kje, kjer se bodo kalili in pozneje lahko tudi postali člani moštev I. lige. Z drugimi besedami povedano, nihče, ki ga je s košarko zastopal neki »nori« Turnšek in njegovi športni kolegi, naj ne bi ostal brez možnosti nadaljnjega igranja in razvoja. To pa je tisto, čemur pripisujem največji pomen...« Mitja Turnšek je prijeten sogovornik in čas, ki sem ga prebil v njegovi družbi, je kar prehitro minil. Tema, ki sva se je lotila, je obsežna in kompleksna, tako da je še marsikaj ostalo nezapisanega, saj bi sicer napolnila kar nekaj časopisnih strani. Kljub vsemu pa velja za konec najinega pogovora zapisati, da se tudi Mitja čudi postopkom žalskih svetnikov, ki so z ukinitvijo delovnega mesta sekretarja ZTKO naredili medvedjo uslugo športu v Savinjski dolini. Kot športnega delavca in pedagoga ga je kar malo strah, kako bo s šolskim športom in športom nasploh v prihodnje. Očitno si tega vprašanja svetniki niso postavili, saj bi morda njihove odločitve bile bolj premišljene, pravi Mitja, ki mu je tudi na obrazu videti jezo in razočaranje. Prav gotovo pa to ni poteza, ki bi slovenski narod popeljala med športne narode. Mar ne? Darko Naraglav Lokostrelci v Matkah Lokostrelski klub Polzela in športno društvo Matke sta pred dnevi na športnem igrišču v Matkah že šestič zapored pripravila lokostrelsko tekmovanje. Tekme za državno prvenstvo se je udeležilo kar 96 tekmovalcev iz vse Slovenije, tako da so jo morali organizatorji razdeliti v dopoldanski in popoldanski del. Ves čas je lokostrelce motil dež, kljub temu pa so v večernih urah izvedli še nočno tekmo, prvo takšno v Sloveniji. V stilu BEAR BAU je pri članih zamagal Žare Krajnc iz Gornjega Grada, pri članicah Marija Justin iz Škofje Loke, pri kadetinjah Ana Vran iz Ankarana, pri dečkih Valter Šorli iz Tolmina in pri deklicah Mateja Sel-čan s Polzele. V disciplini COMPOUND je med 31 člani zmagal Samo Jarc iz Čateža, ki je osvojil tudi prehodni pokal Matk, drugi pa je bil Štefan Ošep s Polzele. Pri članicah je zmagala Jožica Emeršič iz polzelskega kluba, pri veteranih pa prav tako Pol-zelan Roman Zupanc, pri mladincih Dejan Sitar iz Tržiča, pri kadetih Sašo Emeršič s Polzele, pri dečkih pa Grega Emeršič, ki je hkrati dosegel najboljši rezultat v vseh kategorijah. V olimpijskem stilu je bila konkurenca nekoliko manjša: med člani je zmagal Vladimir Rosa iz Ankarana, pri članicah Ksenija Podržaj iz Šenčurja, pri veterankah Marija Tomažin z Jesenic, pri veteranih pa Peter Tomažin, prav tako z Jesenic. Pri mladinkah je zmagala Daniela Flerin, pri mladincih Gregor Končan, pri kadetinjah Špela Gerkman in pri kadetih Primož Flere, vsi iz kamniškega kluba. Med dečki je bil najboljši Beno Vakaričič iz Škofje Loke, pri deklicah pa Dunja Štember-gar iz Ilirske Bistrice. Nočne tekme se je udeležilo 18 tekmovalcev, ki pa tokrat niso bili razdeljeni v kategorije. Najbolje so se odrezali člani polzelskega kluba, ki so zasedli vsa tri prva mesta: zmagal je Grega Emeršič, drugi je bil Stefan Ošep, tretja pa Jožica Emeršič. K. R. Sv. Lovrenc Uspela turistično-etnografska prireditev Najboljši kosec Franci Uplaznik iz Matk Prva avgustovska nedelja je v KS Prebold že dolgo rezervirana za prizadevne organizatorje tradicionalne turistično-etnografske prireditve Tekme koscev, gabljic in Štangarjev, ki je v bistvu nadaljevanje predvojne dejavnosti Društva kmečkih fantov in deklet. Danes to vlogo nadaljuje domače gasilsko društvo ob kopici delavoljnih vaščanov, katerim je ta prireditev nekako zlezla pod kožo. Tako kot vse prejšnje tovrstne prireditve je tudi ta zelo dobro uspela, čeravno je bilo letos manj tekmovalnih ekip kot pretekla leta. Na poligonu za košnjo se je pomerilo pet koscev in sicer iz ekipe Matk, Tabor, Kaplje vasi, Trnovelj pri Celju in Hortikulturnega društva Prebold. Zmagal je kosec Franci Uplaznik iz ekipe Matk, najboljše so bile grabljice iz Kaplje vasi, pri postavljanju hmeljevk pa sta bila najhitrejša tekmovalca iz ekipe Matk. Seštevek vseh točk je prinesel skupno zmago tekmovalcem iz Kaplje vasi, drugi so bili tekmovalci in tekmovalke iz ekipe Matk, tretjeuvrščeni pa so bili Tmoveljčani, ki si za zvestobo tej prireditvi zaslužijo posebno priznanje. Za najbolje in najlepše urejen kmečki voz pa so si ga zaslužili tekmovalci in njihovi spremljevalci iz Hortikulturnega društva Prebold, za kar ima še posebne zasluge njihov predsednik Milan Škorjanc. Sicer pa veselega razpoloženja tudi letos ni manjkalo, za kar je, tako kot že vrsto let, skrbel Boris Kopitar in ob njem še ansambel šaleški fantje. Svoj prispevek in čar pa je dala še Helena Blagne, ki je zlasti navduševala moški del občinstva. D. Naraglav Razlaga vere za naš čas Založba Znamenja iz Petrovč je v svoji zbirki Sodobna misel izdala že drugo knjigo, tokrat dela resnice. Teolog“ Hans Kiing' ki živi’ v TObingenu, bralcu sporoča, da je posodobfjanje razlage verskega nauka prava pot v utrjevanju vere. Iz avtorjevega dela veje več sporočil; opirajoč se na Sveto pismo in zlasti na grške cerkvene očete, so njegove misli prepredene s spoznanji sodobne znanosti, zlati filozofije. Pristno krščansko vero hoče razložiti tako, da bo sprejemljiva za sodobnike, torej za To je prva knjiga teologa Hansa Kiinga v slovenščini. Natisnjena je v 1000 izvodih, stane 3000 tolarjev, kupite pa jo lahko na sedežu založbe Znamenja, to je na Župnijskem uradu v Petrovčah. T. TAVČAR A KURILNO OLJE \ /L i ■ "pišS&Z uboje ; Kar 1 yd.: 707-420 ahko storite danes, ne odlašajte na jutri! Nagrajeni spisi na temo Moč prijazne besede V junijski številki Savinjčana smo že objavili šest prispevkov izmed desetih, ki so bili nagrajeni na natečaju Moč prijazne besede. Tokrat objavljamo še ostale štiri. Pri spisu Topla beseda velikokrat pomaga je prišlo do napake pri dešifriranju njegove avtorice (komisija je namreč ocenjevala šifrirane prispevke, brez imena avtorjev). Omenjeni prispevek ni napisala Jožica Pahole iz Petrovč, kot smo zapisali tudi mi, ampak Tanja Hribar iz 6. b razreda OŠ Vransko. Moč rijazne esede Prijazne besede se kot drobne snežinke, ki se jih zaveš šele, ko jih občutiš. Ko občutiš njihovo magično moč, jih želiš podariti tudi drugim. Pa je vedno tako? Za zimo pride vedno pomlad in snežinke do prihodnje zime ne pokukajo na plan, a prijazne besede so povsod okoli nas, nas vedno spremljajo, le da se jih ne želimo dotakniti in si pomagati z .^njihovo magično močjo. Kaj bi bilo, ko bi zmanjkalo prijaznih besed? Ljudje, ki imajo veliko srce in ga radi odprejo tudi drugim, bi vse dni jokali. Ker sem jaz ena teh, bi mi bilo hudo, ko bi me učiteljica v šoli nenadoma pokarala, ker sem dobila dobro oceno, ko bi me mama našeškala, ker moram hoditi v šolo, ko bi se vsi name hudovali in me obsipali z žaljivkami, jaz pa bi bila prene-žnega srca in jim ne bi mogla vrniti z besedami. Zame ima vsaka beseda strašno velik pomen. Le ena neprava beseda in nekomu se lahko podrejo sanje, kot so se mnogim od nas. Ta svet bi moral temeljiti na lepih besedah, prav tako vsak planet. Pomislite, za domačo nalogo bi lahko iskali prijazne besede. Te prijazne besede ne zrastejo na drevesu ali čakajo na dnu morja kot kakšen zaklad. Prijazne besede se rodijo, ko jih izrečeš iz srca in zableščijo s svojo milino. Včasih je lepa beseda lepša in učinkovitejša kot milijon groženj. Še posebej mladi ljudje bi morali vedeti vse o prijaznih besedah in kar je najpomembnejše - znati uporabljati to lepoto. Kasneje bi lahko zasipali z njimi svoje otroke in nato še vnuke. Lepa beseda se rodi nevede v srcu vseh nas. Ko jo izrečemo, zablesti kot prava zvezda na nebu in razsvetli življenja vseh nas. Ali je res težko izreči besedo hvala ali ljuba mama? Le spustite jo na plan in veseli boste, da ste našli še eno čustveno zvezo v tem grobem nečustvenem svetu. Emina Mešič, 7. b OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec Moč K rijazne esede Kakšne hudobije se dogajajo v današnjih časih! Ljudje se kregajo, se pretepajo, ne znajo več uporabljati lepih besed, ne znajo prisluhniti naravnim lepotam. Kaj je slabega vplivalo nanje? Čemu delajo škodo nedolžnim ljudem? Je bila morda njihova mladost usodna, da življenja niso izkoristili? Morda v družini niso doživeli, da bi jih starši potolažili, da bi jim pomagali pri učenju. Jih je morda nespoštovanje spodbudilo k napačnemu mišlje- nju? So jih morda na cesti ali v šoli zaničevali sošolci, ker so bili drugačni od njih? Zakaj v življenju niso ubrali druge, prijaznejše poti? Niso užili lepih trenutkov. Lep trenutek ni samo to, da dobiš novo žogo, lep trenutek je to, da izgubiš igro s kartami, da vsi zatulijo in se potlej zasmejejo. Lepi trenutki so, ko si v družbi, katero imaš rad, da si tudi ti v njihovi družbi zaželen. Da se, čeprav v šoli, tudi med poukom zahahljaš kakšni šali, da čutiš, da je tudi drugi deležen dobre volje. Lep trenutek je tudi takrat, ko si žalosten, ker veš, da ti bo prijatelj pomagal, da bo tudi on s teboj pripravljen deliti problem. Tudi takrat, ko se igramo Tarzana, plezamo po drevju in tulimo, drugi se smejijo, da jih vse boli, tudi to so lepi trenutki. Tjaša Ferme, 4. r. POŠ Vinska Gora Dobra volja, stisk roke_________________________ Prijaznost lepa je beseda, ki na dnu srca poseda, vedno budna kot soseda, ki prijazno vselej nas pogleda. Mimo mene vi hitite! Malo name se ozrite! Moj bo srček nasmejan, bo pozdravil: »Dober dan!« Starše imejmo otroci radi, še potem, ko ne bomo več mladi. Ker ljubezen nudijo nam vso, s prijaznostjo jim vrnimo. Danes vsi razmislite, kaj hudega storili ste. Dobra volja, stisk roke spodnese neprijaznosti noge. Tea Medved, Sandra Peternel, 6. c OŠ Prebold Zdaj sva brat in sestra »Pha, prijaznost pa taka! Najprej mi noče vrniti Brava, nato pa še loputa z vrati! Ne, ne, tale »froc« pa mene že ne bo vrtel okrog prsta. Zdaj, zdaj grem nazaj in mu pokažem, kaj se pravi biti starejša sestra! Nahrulila ga bom, klofuta ali dve pa mu tudi ne bi škodili... Ja, kaj pa je zdaj to? Le zakaj se vrata ne dajo odpreti? Ja, seveda! Mule se je še zaklenil! Kar naj se kuja v svojem gnezdu! Uf, kakšna sreča, da imava vsak svojo sobo! Zdaj grem v svojo, tam se bom zasidrala na postelji in se ohladila. Vključila bom kasetofon in zavrtela svojo najljubšo skladbo. Potem pa bom...« V sobi se vržem na mehko posteljo. Po glavi mi rojijo le zle misli o mlajših bratcih, ki ti nočejo vrniti Brava. Zdaj sem že tako ali tako pozabila, zakaj sem ga po- Savinjčan trebovala, preveč sem se razburila. Mali se je vedel kot popolni idiot! Toda jeza me kmalu mine. Glasba mi zleze »pod kožo« in že se utapljam v reki sna, ki buči in šumi prav prijetno, in s tem naznanja žametne sanje... Žalostna sem, jokam. Ne morem pozabiti gorkih besed, ki še zloglasno odmevajo po prostoru. Ah, zopet sem se sprla s starejšim bratom. Hotela sem mu malce ponagajati, pa je že vzrojil: »Tarnala, če mi takoj ne vrneš Brava, jih boš dobila, si slišala?« Seveda sem se začela zgovarjati, saj nisem prenesla, da se je do mene obnašal tako gospodovalno. »Nisem tarnala! Brava pa ti ne dam, ker bi ga tudi jaz rada videla. Saj ga mamica ni kupila samo tebi!« Kričala sem in se postavljala v bran z vsako besedo, ki sem se je spomnila, da jo je tudi on meni kdaj namenil. Bilo je grozno! Nisem več zdržala. Stekla sem mimo v svojo sobo in nalašč zaloputnila z vrati. Tako mi je bilo bolje. Jeza je izpuhtela. Stisnila sem se v kot sobe in čakala, kdaj bo brat prihrumel noter. Toda, začuda ga ni bilo. In tako sem še zdaj čepela v kotu in se stiskala k hladni steni. Vedela sem, da nisem ravnala prav. Lahko bi bila bolj vljudna, ne bi mi bilo treba kričati, vsekakor bi lahko bila bolj prijazna. V zadoščenje mi je bilo le, da se tudi brat ni vedel najbolj prijazno, a poguma, da bi se mu šla opravičit, nisem zbrala. Morda je tudi on tako razmišljal. Morda ga je prepir bolel tako kot mene. Morda pa je le vedel, da bi lahko bil bolj prijazen, čeprav je trenutno najpametnejši član naše družine, star že štirinajst let! Toda vem, da se ne bo prišel opravičit, vem, saj bi se tako ponižal pred mano. Vem, da se bo poskušal opravičiti z bonboni, ki mi jih bo ponudil popoldne. Vem, vse že vem, vse, vse že vem, vem... »Ana, kaj pa je s tabo!? Od kdaj pa spiš ob desetih dopoldne in v spanju govoriš: »Vem, vse že vem?« Nikar ne reci, da je to zdaj v modi. Da vse že veš, to pa mi tudi ni treba več dopovedovati! Tak zberi se že, no, Ana!« »Ja mami, je kaj narobe?« »To bi lahko jaz vprašala tebe! Si bolna?« »Ne, ne, mami. Vse je OK. Samo malce sem utrujena...« Mami je bila resnično presenečena. Očitno sem v spanju klatila neumnosti, sem pomislila, ko je odšla iz sobe. Hotela sem se zbrati, vendar mi je po glavi hodil le prepir z bratcem. Dobila sem občutek, kakor da sem vsega kriva jaz. Ana Bojinovič, 8. r. OŠ Šempeter Topla beseda velikokrat pomaga Po dolgih, meglenih in pustih dnevih je danes prvič posijalo sonce. S svojo toploto je prijazno objelo veliko dvorišče. Maček, ki se je vso zimo stiskal k veliki, topli peči, je zadovoljno predel na kamnitem pragu. Okrog hiše se je veselo podil pes in zdelo se mi je, kot da hoče ujeti šumno svetlobo. Drevje svoje gole veje dviguje proti nebu. Kmalu bo ozelenelo. Prijazno sonce jih bo prebudilo iz prijaznega zimskega spanca. Kakor sonce s svojimi žarki ogreje zemljo, da narava vzbrsti in se vsa živa bitja veselijo življenja, tako prijazna beseda, prijazen nasmeh ogreje človekovo srce. Na našem vrtu sta živela Ko- mar in Komarica. Bila sta dobra in prijazna človeka. Stara Komarica je nas otroke velikokrat povabila v hišo. Dajala nam je piškote in čaj ter se z nami pogovarjala. Ker je bila pot v dolino zanjo prestrma in predolga, nas je večkrat prosila, da smo ji, ko smo se vračali iz šole, prinesli pošto ali kakšno malenkost iz trgovine. Naj je padal dež, sneg ali pa je sijalo sonce, vedno nas je nestrpno čakala na dvorišču in se nam zahvaljevala za prijaznost. Danes ju ni več. Komarica je umrla, starega Komarja pa so odpeljali v dom. Njuna hiša zaprta sameva. Vedno, ko grem mimo nje, se spomnim, kako hvaležna sta bila za malenkosti, ki so se nam zdele samoumevne. Prijazna, topla beseda velikokrat pomaga človeku v stiski. Toda ljudje smo različni. Dobri in slabi. Mnogi so že zdavnaj pozabili na prijaznost. Za njihovimi medenimi besedami se skrivajo hudobne reči. Prijazne besede uporabljajo le še za dosego svojih ciljev. Težko je ločiti zrnje od pleveli. Zato je toliko gorja na svetu. Majhne, drobne, vsakdanje prijaznosti so zato tako dragocene. So kot biseri, ki osrečujejo tistega, ki daje, in tistega, ki jih sprejema. Neubogljivost in kazen Stara sem 14 let in sem kot vse najstnice in najstniki tudi jaz rada veliko na potepu. In vsak tak potep se začne s pridigo staršev: »Bodi pridna in najkasneje ob osmih se vrni.« Sledi še veliko stvari, s katerimi me očka in mamica opozarjata na nevarnosti. V osprednje pa porivata tudi svojo mladost: »Ko sem bila jaz majhna, nisem smela hoditi veliko naokrog in morala sem veliko delati.« A živimo v današnjem času in včasih si otroci drznemo storiti prav nezaslišane stvari. To sem storila tudi jaz, ko je bil lep dan in ko sem pred televizorjem hrustala čips. Bila sem sama in ponudila se mi je priložnost, da brez pridige staršev odidem na potep. A starši so mi pred odhodom v Velenje naročili, naj se učim. Že sam pomislek na celo goro knjig v moji sobi je bil grozeč, zato sem to misel opustila in sedla na kolo ter se odpeljala k prijateljici Jasmini. Skupaj sva sklenili, da se odpraviva na krajši potep po Polzeli in obiščeva kakšno prijateljico. In res. Vozili sva se od hiše do hiše, kazalec na uri pa je brezhibno te- kel in kazal je točno deveto uro zvečer, ko sva se pripeljali na naše dvorišče, kjer sva se razšli. Stala sem tik pred vrati in moj srčni utrip se je povečal, temperatura močno dvignila. Bila je prava grozljivka. Počasi sem odprla vrata in na moje veliko presenečenje sta me starša pričakala že v hodniku in vsa rdeča kot kuhana raka planila po meni z vsemi mogočimi vprašanji. Po dolgem zasliševanju o tem: »Kje si bila, s kom si bila, zakaj si bila...?« je bila izrečena tudi kazen za to nepremišljeno in neodgovorno dejanje. Mami je začela: »Dva meseca se boš učila po tri ure.« Ko sem že mislila, da je kazen izrečena, se je oglasil še očka in dokončal mamin stavek: »In ko boš odšla vsak dan ven, se moraš vrniti najkasneje ob šesti uri zvečer.« Za mene, kot dekle, ki se rado potepa, je bila to najhujša kazen. Začela sem jokati in stekla sem v svojo sobo, kjer sem si vzela čas in o vseh dogodkih tistega dne temeljito premislila in prišla do zaključka, da tako neodgovornega dejanja ne bom nikoli več ponovila. Hkrati pa je bila to tudi dobra šola, ki me je naučila, da moram izpolniti vse obljube do staršev in znancev in da moram zahteve staršev, ki so še v neki normalni meji, spoštovati in jih izpolniti. Anja OMLADIČ, 7. b Tanja Hribar, 6. b OŠ Vransko Nagradna križanka avtor JANEZ KORENI SEDEŽ POKRO- VITELJA KRIŽANKE NAPAD NA ZNANO OSEBNOST AH. FILMSKI KOMIK (BOB) OČRT, ORIS TOKOVNI POSREDNIK 68 LET LASTOVKE PLATINA NOVI MENIČNI UPNIK. ZlRAT ZNAČIL- NOST PTIČEV PEVEC DEDIČ NAS SODOBNI PISATELJ (BORIS) V FAJFA PROZORNA TELESNA TEKOČINA SL. PEVEC IN SKLAD. ZABAVNE GLASBE SNOV ZA SPAJANJE MELODIČNI OKRASEK 001 OCENA KOLIČINA DENARJA DEL VOZA EDVARD KOCBEK LATIN. VEZNIK P0HEN0- SLOVJE KLADA ZA SEKANJE DRV MESTO V NAKED. SKAND. DROBIŽ ZAŠČITNI ZNAK POKRO- VITELJA O SPONA, VEZ KRMNA RASTLINA PREBIVALEC GL. MESTA GRČIJE STRELNO OROŽJE SLIKAR. TEHNIKA risba KIH NEKO. IT. FASIST. ORGANIZ. ZA OTROKE FR. POLIT. (JEAN-PJ KAREL ER8EN MOŠKE NOGAVICE BOG ZAHODNIH SEMITOV V ROECl KRIZ VELIKA PRIPOVED. PESNITEV DEL TELESA V SKLEPU POSUŠENA TRAVA 2GALEC APNA GRE ŽILO, SVINČNICA KOROŠKO SHuascE 0CR0DJE PRI BETONIRAM) RAČUNAL. POMNILNIK GRŠKA BOGINJA ZEMLJE YOUNG LESTER SODOBNIK KELTOV 2ENSKE NOGAVICE O TRAVNIK OB V00I ZRAČNI DUH V VIHARJU DEL VIETNAMA DVOŽIVKA, AMFIBIJA SAVINJČAN NAGRAJENCI JULIJSKE ŠTEVILKE SO: 1 nagrada: Tjaša Palir, Polzela 122, Polzela 2. nagrada: Sabina Florjane, Cankarjeva 3, Žalec 3. nagrada: Janez Čede, Petrovče 219, Petrovče Nagrajenci lahko dobite nagrade v kreditnem oddelku Trgovskega podjetja ŽANA ŽALEC. POKROVITEU AVGUSTOVSKE KRIŽANKE JE TOVARNA NOGAVIC POLZELA. Vrednost nagrad je 3000 SIT, 2000 SIT in 1000 SIT. Rešitve pošljite na uredništvo Savinjčana, Heroja Staneta 1, Žalec, najpozneje do 11 septembra Savinjčan Mag, sc. R Velikanie, dr. med. Prostata - organ veselja in žalosti Prostata je organ velikosti., kostanja, ki ga pri moškem najdemo pod mehurjem in oklepa sečnico. Spada med sečila in spolne organe. Posledica tega je, da se ljudje o tem zelo neradi pogovarjajo in malo vedo, ker se je o vsem, kar je v zvezi s spolnostjo in spolnimi organi, bolj kot ne neprijetno resno pogovarjati. Žal pa omenjeni organ dokaj pogosto oboli in je potrebno o njem in o težavah v zvezi z njim kaj več vedeti. Prostata prideluje dve vrsti izločkov - eni so potrebni za stalno vlaženje sečnega kanala, drugi pa so pomemben del semenskih izločkov. V naslovu omenjam prostato kot organ veselja zaradi pomembne funkcije v spolnem življenju, vendar o tem ne bom razpredal misli - to področje prepuščam fantom in možem v lastno presojo. Z zdravstvenega vidika je tokrat pomembno pobliže pogledati, kakšne so možne težave, če ta organ oboli. Vnetje prostate Do vnetja prostate pride najpogosteje zaradi vnetja drugih delov sečil in prenosa po sečnici v obravnavani organ. Običajno so povzvročitelji bakterije. Obolevajo najpogosteje možje v starosti od 30 do 50 let. Značilna za vnetje prostate je bolečina pri mokrenju, posebno v predelu presredka, pa tudi samo mokrenje je pogostejše. Pogosto je prisotna tudi bolečina v spodnjem delu trebuha, v okolici danke in v križu. Možna je tudi prisotnost krvi v urinu. Posebna značilnost tega vnetja je, da kljub ustrezni pomoči - zdravljenju z ustreznim antibiotikom - rado postane kronično, torej da bolezen dolgo traja in stalno povzroča večje ali manjše težave. Zato ne čakajmo nekaj mesecev na obisk pri svojem zdravniku zaradi takih težav. Bolezen bomo težje pozdravili. Preventivno se je treba izogibati začinjenim jedem, plavanju, predvsem v hladni vodi, sedenju na sedežih iz naravnega in umetnega usnja, pa tudi daljšim vožnjam z motornim vozilom. Bolezen poslabša predvsem vožnja z obilnim tresenjem - po makadamu, s traktorjem. Povečanje prostate Pri moških, starejših od 50 let, je povečanje prostate pogost pojav. Povečana prostata pritiska na sečnico in ovira odtekanje urina. Težave se kažejo predvsem pri začetku uriniranja - pacient gre težko na vodo pa tudi curek urina je šibkejši. Ob koncu mokrenja se lahko pojavi tudi občutek, da mehur še ni izpraznjen, pa ga ni mogoče izprazniti do konca. Če opazite take znake ali če že imate take težave, boste morali obiskati svojega izbranega zdravnika, ki bo po vaši izpovedi in pregledu presodil, če je že potreben natančnejši pregled pri specialistu za te bolezni - kirurgu urologu. Ce k zdravniku ne greste, je velika verjetnost, da se bodo težave stopnjevale. Lahko se stopnjuje pogostost mokrenja, tudi inkontinenca (stalno uhajanje urina) lahko nastopi. Druga komplikacija, ki lahko na- stane, pa je, da pride do popolne zapore izvodila in takrat se urin nabira v mehurju. Nastanejo hude bolečine v spodnjem delu trebuha, pacient pa morda urinira le po kapljicah. To je stanje, ko je potrebna zdravniška POMOČ TAKOJ. Povečano prostato ozdravijo z operacijo. Pozneje pa so še potrebne redne kontrole pri urologu, kakor jih ta specialist odredi. Rak prostate Meseca maja letos so slovenski urologi posvetili tej bolezni ves simpozij. Ugotovljeno je namreč, da v zadnjih letih narašča pogostost zboleva-nja za rakom na prostati in je pri moških na drugem mestu, takoj za pljučnim rakom. Najpogosteje se pojavi pri starejših od 65 let. Znaki te bolezni so podobni kot pri povečanju (hipertrofiji) prostate: - težave in bolečine v začet ku mokrenja. - slaboten curek urina, - pogostejše mokrenje. Te znake posebej poudarjamo, ker nastajajo počasi in je treba biti nanje pozoren. Ta rak namreč rad zgodaj, še preden se pokažejo opisani znaki, pošlje zasevke v druge organe, predvsem v kosti, in se prve težave pokažejo na drugem mestu. Glede na to, da je zdravljenje operativno in hormonalno in je zato možnost preživetja pri zgodnjem odkritju bolezni dokajšnja, je obisk pri izbranem zdravniku v primeru navedenih težav res priporočljiv, če ne kar obvezen. Smo v času pohodov v hribe in prijetnih sprehodov po naravi, zato vam priporočamo, da si noge oziroma stopala pripravite na večje obremenitve. Že pred pohodom si noge namažite z GEH-WOL KREMO ZA NOGE (FUSS-KREM), deluje pa tudi kurativno. Gehwol krema za noge je staro preverjeno sredstvo za zaščito pred nastajanjem ran in žuljev, pred kožnim vovkom, žarenjem in potenjem nog. Osnova za učinkovitost te kreme so izbrane sestavine, kot so specialno medicinsko milo, vosek, mazivni minerali in naravna eterična olja rožmarina, sivke, evkaliptusa in timijana. Gehwol krema za noge je zanesljiva zaščita pred nastajanjem ran in žuljev pri hoji (npr. pri daljših pohodih, športu, novih čevljih), pred prekomernim potenjem, neprijetnim vonjem, hladnimi nogami zaradi potu, pred nastajanjem trde kože, glivicami in tudi odrgninami zaradi nošenja nahrbtnika. Gehwol krema pospešuje prekrvavitev, prijetno pogreje stopalo in mu vrača moč, istočasno pa pospešuje proces zdravljenja ran in žuljev. Gehwol krema za noge je tudi dezodorant in razkužilo. Razpadanje potu se učinkovito zaustavi in tako preneha neprijetnost zaradi slabega vonja, istočasno tudi preprečuje nastajanje ran pri hoji, vnetij in glivičnih obolenj. V nahrbtnik sodi tudi mala škatlica, v kateri je nekaj zaščitnih obližev (Schutzpflaister). ZAŠČITNI OBLIŽ je iz puhaste triko tkanine, se prilepi na kožo in služi kot zaščita pred pritiskanjem in drgnjenjem pri občutljivi in preobremenjeni koži. Obliža pri umivanju ni potrebno odstraniti. Oba izdelka bosta v času pohoda izredno koristna s svojim učinkovitim delovanjem. Sedaj pa še nekaj nasvetov za mlade in manj mlade. Nožna gimnastika Vaje za gibčne prste na nogah Predno boste pričeli vaditi, upoštevajte naslednje: oblecite se lahko in udobno, vaša stopala pa naj bodo pred pričetkom vaj dovolj ogreta. Če je potrebno, tekajte nekaj minut na mestu ali pa zaplešite na vašo najljubšo glasbo. Z vajami boste dosegli najboljši učinek, če jih boste izvajali s pospešeno intenzivnostjo in bosih nog. Namen teh vaj je, da krepite mišice stopal. Na ta način boste namreč odpravili enostransko obremenitev nog, ki jih povzročijo čevlji. Zato ponavljajte vaje toliko časa, da boste začutili napor, končajte pa jih vedno tako, da noge narahlo stresete. In še nekaj: vaje naj bodo naporne, ne pa boleče. Če začutite bolečino, je najbolje, da se posvetujete z vašim zdravnikom. In sedaj k vaji: uležite se na hrbet in napravite »svečo«. Nato »vozite« nekaj minut »kolo«. To pospešuje prekrvavitev, preprečuje nastajanje krčnih žil in potiska venozno kri in limfno tekočino proti srcu. Istočasno pa s tem krepite mišice na nogah in trebuhu. Druga vaja S stopalom zgrabite svinčnik in ga nato spustite. To vajo ponovite 20-krat. Ohranja in izboljšuje gibčnost prstov in sprošča prenapeta stopala. Druga oblika te vaje, ki prav tako krepi prste na nogah ter mišice nog in stopal in spodbuja k nožni gimnastiki tudi otroke, je pisanje.številk s stopali na list papirja, tako da držite pisalo med prsti. Izdelke za nego nog GEHWOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec. Telefon 715-686, v Dobrni - pedikura, telefon 778-110. Izdelke lahko kupite v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold. Zeliščni drogeriji Pur, INNSANI, d.o.o. Žalec in Čelje, Apoteki pri teatru v Celju, Jager d.o.o. v Celju. Obiščite nas lahko tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu 1995 v Celju v hali-P prostor 28, od 8. do 17. septembra, in na sejmu Narava - zdravje 95 v Ljubljani od 20. do 24. septembra v hali-A2, prostor 15. Na sejemskem prostoru se boste lahko posvetovali s pedikerjem. Marija Akerman Nega kože po sončenju Koža je v celoti izpostavljena soncu. Oblačila zakrijejo in zaščitijo večinski del kože, obraz pa je skoraj vedno nezaščiten. Zato moramo kožo ščititi že od malega naprej. Kasneje, ko začnejo Mlečni izdelki iz Bohinjske sirarne Tradicija izdelovanja BOHINJSKEGA SIRA je poznana že vrsto let. Najprej so ga izdelovali po manjših si-rarnicah v planinah, od leta 1962 pa v Sirarni Srednja vas v Bohinju. Pravijo, da »rata« samo iz bohinjskega mleka. In res je tako. Samo mleko iz čistega, neokrnjenega, naravnega okolja (v poletnem času tudi z planinskih pašnikov) lahko da siru in drugim mlečnim izdelkom, značilen in poln okus, ki je neponovljiv. Količine proizvedenega sira so majhne (približno 7 kolutov na dan), čas zorenja pa je minimalno dva meseca. Bohinjski sir je možno kupiti v vseh boljših delikatesah po Sloveniji v obliki kolutov (rezanje po želji kupca) ali v obliki manjših vakuumskih pakiranj. Tudi konzumno BOHINJSKO MLEKO je nekaj posebnega. To je polnomastno mleko (3,9% mlečne maščobe), ki mu ni odvzeta maščoba in ni homogenizirano, kar pomeni, da ima na površini smetano. Pakirano je v vrečkah, možno pa ga je kupiti v določenih prodajalnah v Bohinju, Ljubljani in na Jesenicah ter v prodajalni Sirček v Žalcu. Že nekaj časa je na trgu tudi BOHINJSKA POLNOMASTNA in POSNETA SKUTA. V razmeroma kratkem času je osvojila veliko kupcev, ki jo cenijo zaradi blagega, ne preveč kiselkastega okusa in grudičaste teksture. Trenutno je v embalaži (lončki) po 500 g, v pripravi pa je tudi novo pakiranje. Manjšo količino smetane, ki ostane pri posnemanju mleka za sir in posneto skuto, smo v zadnjem času ponudili tudi na trg. To je pasterizirana SLADKA in KISLA SMETANA, ki pa se razlikuje od drugih tovrstnih izdelkov po tem, da ni homogenizirana. Maščoba torej ni razbita v drobne kapljice po vsej vsebini, ampak se ločijo bolj ali manj mastni deli. Pakirana je v lončke po 150 g. Hit konzumnih mlečnih izdelkov, ki smo jih v poletnem času ponudili na trg, je BOHINJSKO KISLO MLEKO. To je mleko, ki je podobno tistemu, ki smo ga ali ga še pripravljamo doma. Je osvežilno, lahko, z debelo smetano na površini, ki pa jo z lahkoto odstranimo, če nam ni všeč. To kislo mleko je drugačno od drugih, zaradi dobrega bohinjskega mleka, ki ni homogenizirano. Tudi podoba ali blagovna znamka bohinjskih mlečnih izdelkov je posebna, specifična. Portret starega planšarja je pravšnji ambasador Bohinja in v stilizirani obliki predstavlja zaščitni znak vseh dobrih mlečnih izdelkov iz bohinjskega mleka. če planšarja pozna večina Slovencev, bi težko trdili za bohinjske izdelke, ki pa si zaradi kvalitete kljub temu utirajo pot po vsej Sloveniji. Mlajši kupci, navajeni sterilnih industrijskih izdelkov, pravijo, da izdelki smrdijo po kravah, starejši pa ugotavljajo, da je na trgu zopet nekaj pristnega, ta pravega. Vse, ki bi radi poskusili dobre mlečne izdelke iz Bohinjske sirarne, VABIMO na degustacijo teh izdelkov v soboto 2.9.1995 v prodajalno SIRČEK na Mestnem trgu v Žalcu. Vljudno vabljeni! FAMIS, d.o.o. MIRAN FARČNIK 63305 Vransko, Stopnik 30 N.C.: 063/725-377 Fak«- 063/725-429 AvtoteL: 0609/612-751,0609/621-576 Ser. vozilo: 0609/618-279 NOVOST: Odkup rabljenih traktorjev in kmetijske mehanizacije Še vedno nudimo servisne storive, zamenjujemo staro za novo, popravljamo traktorje vseh vrst in kmetijsko mehanizacijo, omogočamo prodajo rezervnih delov in oskrbovanje z njimi, obenem pa tudi prodajamo celotno kmetijsko mehanizacijo in traktorje SAME, HORLIMANN, ZETOR, ZTS, TORPEDO. Na voljo je tudi celoten program kosilnic BCS! Posebna ponudba: traktorji SAME ARGON - dobava takoj! Ugodne cene, kakovost storitev, široka ponudba, svetovanje... so razlogi, da nas obiščete! ? ^ Hvala za dosedanje zaupanje!^ funkcije kože slabeti zaradi staranja, pa moramo s pravilno nego nadomestiti izgubljeno. S pravilno izbrano kremo lahko nadomestimo oslabljeni zaščitni sloj kože, ki ima zelo pomembno nalogo - uničuje bakterije, viruse, glivice, varuje notranjost organizma pred infekti in uravnava vlažnost povrhnjice. Samo preparati, ki so izdelani pod vodstvom strokovnjakov, so dovolj kvalitetni, da se njihove sestavine lahko vključujejo v fiziološki proces kože in delujejo kot njen del. Gube so najpomembnejši problem, ki se pojavi s staranjem. Za različna življenjska obdobja obstajajo različni preparati. Zelo pomembno je tudi, da dnevne kreme vsebujejo ultravijolične filtre, ki zavirajo škodljivo delovanje sonca. Tudi v naši trgovini so vam na voljo preparati za globinsko vlaženje kože po sončenju. Tako boste koži vrnili vlago in preprečili prezgodnje staranje. Že v mesecu septembru bo na policah nova dekorativna kozmetika, zato vas bo kozmetičarka brezplačno tudi naličila. Veselimo se vašega obiska. Jožica Novak, Drogerija Char-lie TRGOVINA Avto Kvik Šlandrov trg 2, Žalec, tel.: 063/712-166 ZA VAŠO VARNO VOŽNJO VAM NUDIMO bogato izbiro gum in alu-platišč: MICHEUN, GOODYEAR, DUNLOP, SEMPERIT, HANKOOK, SAVA (brezplačna montaža) Ugodna ponudba: - radio aparatov BLAUPUNKT in zvočnikov PIONEER, - pokrovov koles - garniture 2.690 SIT, - metlic in gumic brisalcev, - izpušnih loncev in cevi, - olja Castro/. Delovni čas: od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. r...........................^ "center SANA" • prodajalna sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov • svetovanje pri negi in nega stom • vse za inkontinenco Na vašo željo vam pripomočke pripeljemo na dom. _ Delovni čas: od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Žalec Šlandrov trg 21 tel.: 715-610 Celje Razlagova 13 tel.: 26-035 Tečaj Šolanja psov Kinološko društvo Šempeter organizira tečaj šolanja psov vseh pasem po programih ISP-A (vodljivost in poslušnost psa), ISP-B (zahtevnejši program poslušnosti) in ISP-C (poslušnost, sledenje in obramba). Prednosti naših tečajev: šolanje brez fizične prisile, po najnovejših metodah in v okolju, ki ugodno vpliva na psa. Prijave sprejemamo do tečaja, ki se prične 4. septembra 1995 ob 16. uri, na poligonu društva v bližini jame Pekel pri Podlogu, ali po telefonu 708-584. Šolanje žn vzgoja psov KD PLUTON Polzela organizira šolanje in vzgojo psov v vseh kategorijah, od male šole do višjih stopenj — izpit. Tovrstni tečaji se pričnejo 1. septembra 1995 ob 16. uri na društvenem poligonu na Polzeli. Zainteresirani lastniki psov, ne glede na pasmo in velikost, lahko dobijo dodatna pojasnila po telefonu: 063/720-031 ali na društvenem poligonu ob sredah popoldne in ob sobotah dopoldne. ZAPOSLIMO MESARJE PRODAJALCE za delo v mesnici v Celju in Žalcu. Informacije: Mesarija Valand Alojz, Loče 46, Loče pri Poljčanah telefon: (063) 763-919, 763-215 PLETIL JSTVO -KAMNOSES PEVEC Ul. sklad. Ipavcev 33 63230 Šentjur Izdelujemo vse vrste nagrobnih spomenikov in okenske police po naročilu iz naravnega kamna. Izdelujemo tudi otroške in moške bombažne nogavice po zelo ugodnih cenah. Priporočamo se za nakupi Tel./faks: (063) 743-196 BONEL Novo v Šempetru! PAPIRNICA (pod turistično agencijo Dober dan) Nudimo šolske potrebščine, veliko izbiro šolskih torb, pisarniškega materiala in drobnih daril. Fotokopiramo. Vse po ugodnih cenah. Za obisk se priporočamo! Izdelava In montaža Izpušnih loncev In cevi Iz alumlnlzlrane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila • traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACUE Dani PIKU Šempeter TI5/d tel.: 063/702-070 Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev. MALI OGLASI NAJAMEMO skladiščni prostor (cca 100 m2) na Polzeli ali v okolici. Informacije po tel.: 0609 630-244. Trgovina PINOCCHIO z Brega pri Polzeli Išče prodajalko za prodajo tekstila Zaželene so delovne Izkušnje ter starost od 19 do 28 let Informacije po telefonu: 0609 630-244 ali 720-140. PRODAM KROMPIR za ozimnico - Janko Sedeljšak, Vo-loga 8, Vransko, tel.: 725-415 PRODAM enonadstropno stanovanjsko stavbo z velikim parkirnim prostorom v Celju, ob Ljubljanski cesti. Informacije: Vrtačnik, Marčiče-va 2, Maribor. V CENTRU MOZIRJA, v poslov-no-stanovanjski zgradbi (Grabnerjeva hiša) - pritličja oddamo lokal v velikosti 38 m2. Informacije po 19. url po telefonu 063/720-502. SLUŽBA d. o. o. novi telefonski številki: 063/720 003, 720 660 Delo, skrb, skromnost in trpljenje tvoje je bilo tivljenje. Zdaj posle so ti moči, zatisnila trudne si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. stare mame, sestre in tete MARIJE ARH iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi g. župniku, g. Rudiju Hermanu, pevcem in godbi TT Prebold in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni smrt, kar nas loči, in Življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, ljubi Damjan, nihče več ne more nam vrnili. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, tako mlad in poln življenja nas je za vedno zapustil DAMJAN MEŽNAR iz Trnave. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste v dneh naše globoke žalosti počastili spomin nanj s svojo prisotnostjo. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsestransko pomoč, še posebej trgovini Miklavc, TT Prebold, družini Križnik, ga. Danici Jerman, obema govornikoma, pevcem, godbi na pihala, pogrebcem, GD Trnava, KS Trnava, pogrebnemu zavodu Ropotar, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnjo poti. Za nudeno pomoč iskrena hvala tudi g. dr. Petru Strouhalu. Žalujoči: mama, oče, Martina, sestra Liljana z družino in stara mama Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, starega očeta in pradedka MATIJA DROBEZA iz Limovc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se kolektivom Hmezad Golding Žalec, Napredek Domžale in Gostinskemu podjetju Konšek Trojane, Zvezi borcev, g. župniku za opravljen obred in izrečene besede slovesa, pevcem za zapete pesmi in pogrebcem. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Kristina in vsi njegovi Ni bilo tako slabo, ker sem bil srečen, preden sem poslal žalosten, zdaj je tako vseeno, letalo me pelje v nebo. V SPOMIN 2. julija 1995 nas je v Londonu zapustil dragi sin in brat RADOVAN KHAN iz Šempetra. Oh, ta resnica je boleča, da duSa od udarcev strta, razbita mladostna sreča za vedno je od nas odšla. Žalujoči: mama Gizela, bratje Peter, Pavel in David Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovih pridnih rok in kruto spoznanje, da le ni več med nami. ZAHVALA Ob smrti dragega brata in strica IVANA PAHOLETA iz Griž pri Žalen se iskreno zahvaljujemo sosedom, planincem, prijateljem, sorodnikom in vsem, ki ste nam pomagali lajšati bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala godbi na pihala iz Zabukovice, g. župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. _______________Vsi njegovi__ Vera, upanje, ljubezen, delo, skrb, skromnost in postenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V bolečini, ki se je vselila v naša srca, odkar je odšla od nas naša ljuba mama, babica in prababica TEREZIJA BREZNIKAR iz Matk, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in prispevke za cerkev na Homu. Hvala g. Marjanu Golavšku st. za poslovilne besede, g. župniku Francu Serecu za lep cerkveni obred ter pevcem iz Prebolda. Še enkrat se zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre PAVLE POHLIN iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala patronažni službi ZD Žalec in osebju doma oskrbovancev na Polzeli. Zahvaljujemo se tudi govornici za poslovilne besede, godbi na pihala Zabukovica ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Jože, sin Marjan, hčerka Irena z družino ter bratje in sestre Mislila sem, da tvoje je življenje večno. A spoznala sem, da ni tako. Minilo je, pa čeprav bilo je srečno. In od takrat resnično je zelo hudo. (Nejka) V SPOMIN 20. avgusta mineva leto bridkega spoznanja, da se je za vedno poslovila od nas naša ljuba žena, mami in babi OLGA IVNIK, roj. Artelj. Lepo je bilo živeti s teboj! Žalostni: mož Zvone in hčerka Nejka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega očeta, dedija in tasta KARLA CEHNERJA iz Žalca, Pohorska 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izražena sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govornikom, godbi na pihala in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinova Janko in Srečko z družinama, hčerka Marjeta z družino ter snaha Tanja pogrebna oprema - pogrebne storitve ureditev pokopališč - dobava spomenikov dobava cveffa TeL: 063/715-605.714-686 Mobitel 0609 615427 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica IVANA BRGLEZA iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo dr. Džuriču, sestri Cvetki in vsemu zdravniškemu osebju Zdravilišča Topolšica za lajšanje njegovega trpljenja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali v času njegove težke bolezni. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred ter govornikoma g. Mlinariču in g. Rozmanu. Najlepša hvala za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Žalujoči: žena Terezija, otroci z družinami, sestre in drugo sorodstvo Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Kruta bolezen je izmed nas iztrgala ljubega in skrbnega moža, očeta, brata, dedija in strica FRANCA SMISLA iz Latkove vasi pri Preboldu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, godbi na pihala za odigrano Tišino, gasilcem ter sosedom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Žalujoči: žena Štefka in otroci z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, usoda kruta je hotela, da za vedno si odšel. V SPOMIN Mineva leto žalosti in praznine, odkar si nas nenadoma in mnogo prerano zapustil, naš dragi ANTON PRAZNIK Gomilsko, 31. 8. 1994-31.8. 1995 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem zadnjem domu. Z nami boš vedno živel. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob kruti resnici in grenkem spoznanju, da med nami ni več drage žene, mame, stare mame in sestre ANTONIJE POTOČNIK, roj. BEVC iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, jo zasuli s prečudovitim cvetjem, ji darovali sveče in svete maše. Zahvala tudi bolnišnici Celje, strežnemu osebju internega A-oddelka, posebno dr. Marinšku in sestri Sonji Sluga, župnikoma g. Planincu in g. Bračunu za opravljen obred, godbi na pihala, pevcem, KS Griže, Društvu invalidov Žalec, Društvu upokojencev Griže, pogrebni službi Strahovnik in govornici ga. Valčki Gnus za ganljive besede slovesa. Žalujoči: mož Drago, sinova Drago in Marjan in hči Anica z družinami, sestri Rozika in Ana ter drugo sorodstvo Savinjčan ; zahvala Prezgodaj.nas jc zapustila draga »f ženaf mama in babica *3 TONČKA iti? MATKO Na zadnjo pot smo jo pospremili v družinskem krogu. Iskrena hvala zdravnikom in sestram, ki so se borili za njeno zdravje: iz ZD Prebold in Žalec, bolnišnic Celje in Topolšica, OI Ljubljana in TK Maribor. Hvala vsem, ki ste karkoli storili zanjo. Žalujoči: mož, sin, hčerka in vnuki ZAHVALA “ * Ob izgubi drage mame. stare mame. prababice in sestre jflfc FRANČKE šjjfrM ROTER, po domače Vrbanove, iz Prekope 30 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, za dar cerkvi, cvetje, svete maše in sveče. Posebna hvala g. župniku, g. Brišniku, pevcem in zdravnikom. Vsi njeni! VINKU VTIANCU mmmm izŠmatevža Neizmerno boleč je spomin na 22. avgust 1994, ko je prenehalo biti tvoje preblago srce in so omahnile tvoje pridne in skrbne roke, naš ljubljeni in dobri mož, oče, dedek in pradedek. Ne moremo doumeti, da te ni več med nami. V naših srcih še vedno živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti mirno spiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Z ljubeznijo - vsi tvoji V SP°MIN MARTINI ¿C ZABUKOVNIK 19. 8. 1993 -19. 8. 1995 Saj vemo, mirno spiš in sanjaš nam neznane sanje. A kaj bi dali, če bi te enkrat še objeti smeli in tvoj svetal pogled in smeh ujeti! Tako pa... Hvala vsem, ki kdaj pomislite, kako lepo bilo je z njo! Za vedno žalostni: mama, oče, sestri in bratje _ ZAHVALA V 26. letu nas je zapustil dragi sin. ■ * brat in stric f? STANKO drM CENCELJ ml. 4a8Cj.. »J z Ločice pri Vranskem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za pomoč TT Prebold, vsem sorodnikom, sodelavcem apreture in barvarne nogavic, bolnišnici Vojnik, godbi in pevcem TT Prebold ter govorniku, gasilskima društvoma Ločica in Vransko, krajevni skupnosti, gostilni Benkovič iz Blagovice, župniku g. Ropasu za opravljen obred, pogrebni službi Steblovnik in vsem, ki so karkoli darovali. Žalujoči: mama Danica, ata Stanko in sestra Irena z družino ZAHVALA ¿Šp y| Ob boleči izgubi dragega moža, I, «atej očeta in starega očeta W_- GABRIJELA rB MARINIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih in za izrečena sožalja, zahvaljujemo se tudi g. Pungartniku za poslovilne besede, g. župniku Viktorju Arhu za lep cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, patronažni službi ZD Žalec, pevcem za zapgto žalostinko ter Marku za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA C Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija in brata n DARKA VELERJA * iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebej hvala dr. Ireni Roščič za zdravstveno pomoč, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku, pevskemu zboru in za odigrano Tišino. Žalujoča: hčerka Evelina z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA 4 1 > Jflk Ob boleči izgubi drage sestre IVANKE JLfc FELICIJAN se iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Polzela, posebej še zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za nesebično in humano pomoč v času njene hude bolezni. Hvala tudi sodelavcem, pevcem TT Prebold, govorniku ter vsem sosedom za izrečene besede ob slovesu, g. Zidanšku za lep pogreb in g. Debelaku za poslovilne besede. Lepa hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki ste svoj dar poklonili cerkvi. Žalujoči: sestra Minka z možem in nečaka Branko in Janez Grozna je praznina, * 20. avgusta je minilo šest mesecev, ko s' nas za vedno zapustila, naša draga mmuARA KARNIČNIK iz Prekope Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, se je spominjate in postojite ob njenem grobu Vsi njeni ZAHVALA \ Ob boleči izgubi dragega moža in brata trd ERNESTA fj^UPLAZNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Lovski družini Griže, govorniku Marjanu Burjanu in rogistom, godbi na pihala iz Zabukovice in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Julčka in drugo sorodstvo Savinjčan KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM! Peli so jih mati moja Pod tem naslovom so v Andražu že dvanajstič pripravili prireditev, ki ima iz leta v leto več poslušalcev. Na letošnji se je minulo nedeljo popoldne zbralo veliko ljudi, da bi prisluhnili ubranemu petju 22 družin iz vseh narečnih območij Slovenije ter zamejskim Slovencem iz Italije in Avstrije. Škoda je le, da je prireditev ob koncu pokvarilo slabo vreme. Prireditev ni tekmovalna in mogoče zato privablja iz leta v leto več poslušalcev, saj jim je všeč petje nastopajočih, ki ni obremenjeno s tekmovalnostjo. Med gosti je bil tudi minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je ob zaključku povedal nekaj lepih besed o organizatorjih in nastopajočih. Iz naše občine so na prireditvi nastopili: družina Slavke Pižorn iz Andraža, družina jožeta Galiča iz Šempetra ter bratje in sestre Završnik z Dobrovelj (na sliki). Tone Tavčar Planinsko društvo Zabukovica in Krajevna skupnost Griže vabita na zbor krajanov-zbor planincev, ki bo v nedeljo, 10. 9. 95 ob 10. uri pri planinski postojanki Hom. Zadnja vest Ponedeljkovo nočno deževje in veter sta verjetno vzrok, da se je na Polzeli porušila 7 hektarska hmeljska žičnica. V tem kompleksu še ni znano. je rasel hmelj aurora, zato so ga včeraj zgodaj zjutraj že začeli obirati. V tem kompleksu ima hmelj pet kooperantov KZ Polzela. Kakšna je nastala škoda, zaenkrat T.T. opravičevali P, ..... muzali, tretji pa so temu nasprotovali. Očitno je ta bolezen nalezljiva, saj se podobne dogodivščine dogajajo tudi v našem občinskem svetu. Eden od svetnikov je občino zaprosil za finančno pomoč za menedžersko izobraževanje, drugi pa za ureditev zasebne zobne ambulante, za katero je že dobil koncesijo. Občinski svetniki se na naporno svetniško delo najbrž težje izgovarjajo, saj so seje le enkrat mesečno, a res trajajo nekaj ur. * * * V žalski mestni skupnosti vabijo občinske svetnike iz svojega območja na pogovor pred sejo občinskega sveta. Vodstvo mestne skupnosti na teh pogovorih seznanja svetnike s problematiko mesta in pričakuje, da bodo dogovorjena stališča prenesli v občinski svet. Nekateri od svetnikov se teh pogovorov udeležujejo s figo v žepu, saj na seji občinskega sveta glasujejo proti interesom in potrebam mestne skupnosti in krajanov, gospod R. pa je povedal, da z mestno skupnostjo nima nič in da se teh pogovorov ne bo udeleževal. Tako se »uresničujejo« obljube nekaterih svetnikov, ki so volivcem pred volitvami obljubljali zlata jajca. Vsaka ima svoj faktor Obnova zvonika in strehe Zvonik župnijske cerkve sv. Marjete na Polzeli je že nekaj časa klical po obnovi. Pred časom pa so se lotili obnove. Ko bodo obnovili zvonik, bodo nadaljevali obnovo strehe na starem delu cerkve. Dela so zelo zahtevna, opravljajo pa jih delavci mojstra Franca Ko-vačeca iz Bistrice ob Sotli. Na posnetku vidimo delavce pri obnovi zvonika. T. T. Milica Zupan je priznana ljubiteljska slikarka, po rodu Savinjčanka. V šolo je hodila v Orli vasi in ima nanjo tako lepe spomine, da so jo ob priložnosti, ko Trnava praznuje in odpira novo šolo, povabili medse. Z razstavo akvarelov, polnih barvite poetičnosti, nas bo prepričala, kako lepo je lepoto videti in jo naslikati. O slikarki bo govorila Anka Krčmar, zapela pa bo skupina Cvet iz Celja, ki jo vodi Vida Bukovac. Odprtje razstave bo v torek,12. 9. ob 19.uri v novi osnovni šoli Trnava. akvarelov Milice Zupan___________ Krompir velikan Čas pospravljanja poljskih pridelkov je tudi čas, ko se izkaže, ka-ko se je tu in tam narava poigrala. Med množico sadov, ki so normalne velikosti in oblike, se znajde kakšen izjemen. Takšen je tudi krompir, ki so ga pobrali pri Murnovih na Gomilskem. Že po obliki je nenavaden, pa tudi njegova teža je za krompir izjemna, saj tehta kilogram. Kljub temu da je tako nenavaden, ga bodo pri Murnovih nekaj časa že še občudovali, nazadnje pa ga bodo tako kot povprečne krompirje pojedli. T. Tavčar Našo deželo vsak dan bolj krasijo različni reklamni panoji. Tudi s tem očitno prihajamo v Evropo, le s to razliko, da v tujini ti panoji visijo na urejenih pročeljih hiš, kar pa za nas gotovo ne velja. Primere, ko lahko opazimo takšne panoje na neurejenih hišah, najdemo tudi v Savinjski dolini, enega od teh smo ujeli tudi v naš objektiv. Upamo, da bo lastnik Sokolskega doma v Šempetru del dobička namenil tudi za obnovo pročelja doma, ki ga je že močno načel zob časa in gotovo ni v ponos turističnemu Šempetru, jk TO (ItlMIti à DOBERTEŠA VAS 46 E, ŠEMPETER a IKOU¥inH TELEFON: 702-231 S AKCIJA >o ZABOJNIKI ZA SMETI 160 I 15.000 SIT © --------------------------K o UGODNE CENE! £ N0V0TERM TERVOL