Poltnina platana v gotovini. RDEČI PRAPOR ®«*Mo ljubil. 6i»iastne organizacije SocllalfoKne stranke JusosiavlJe (SSJ). Mnjs Vttftk twk, — Uraduiifcro In Mprn«; Veitov« wOeo itov. 11, (Ttefcamu Mak«« Hrovatin). — &tano meso&io 4 Din, četrtletno 12 Din, tetno 48 Din. O^laal 0 frwtWw|l> k ptljpliiijli, ateor J4H im prtoMm*- Rokej>l*w no vročamo, — ftokiomacijo poiinin« prosi* fcfEV. 6. — Lato I. LJUBLJANA, dne 3. aprila 1923. {VameziM Stevjjlui 1 {jih. Vstajenje. Človeštvo obuja te dni spomin na Kalvarijo, Golgafo in na veliko vstajenje svojega Odrešenika. Nas proletarce veže na ta vežno lep simbol več kakor otroška vera. Mi smo podobni onemu narodu iz jutrove dežele, ki je čakal tisoč let na svoje odrešenje. Več kakor eden je prišel, ki je blejal temu narodu: Jaz sem tvoj odrešenik! Vemo ljudstvo je verjelo vsakemu, zakaj njegova želja za odrešenjem je bila silna. b komur je dalo svojo vero, za tem je šlo na vsako pot, pa naj bi si bila tudi dolga in kamenita, kakor pot k Galileje v dalnji Jeruzalem. Tako se je zbralo to ljudstvo okrog učenika z Galileje in ga povedlo s kraljevskimi častmi v sveto mesto. To je bodlo v duše pismarje in farizeje in vse krive proroke, ki ponujajo svoje odrešenje radi kraljeve časti. Radi kraljeve častil so odrešenika izdali in prodali, med njegove zbegane učence pa so udarili s težko roko. tako rta "so ga zbegani in malo-dušni vsi zatajili. On pa je sel 9kozi v-rt Gezemani svojo težko .pot na Gol-gfcto. Ko je dopolnil Učenik svojo težko pot na križu, — sta tožila potrta dva učenca, potujoča v Emavs: Mi pa smo upali, da bo on Izrael (Kirmi! Zgodil pa se je čudež, da je Učenik iz groba vstal in da se je pojavil sredi med njima jn jima segel v besedo in dejal: 0 vi maloverni! Ali ne veste, da je bilo vse to trpljenje potrebno, da se loči krivica od pravice in da se božja beseda spozna? — Zapomnite si to besedo in ohrani te jo dobro v svojih srcih: Sredi kraljevega sijaja se je porodil gnus izdajstva. V sitjaju slave se je nabralo toliko črne zavisti, da je raztepla verno čredo na vse štiri vetrove. Na Golgati pa so se znašla verna srca na novo in pozidala življenje stoletij na svojo zavezo. Mislite na ta velik dokaz, če ste mislili v preteklih letih morda za čas, da ste blizu svojega triumfa, — ne obupujte, če se izkaže, da je bila lo kratko samo prevara — in da ste daleč od cilja, morda dalje kot poprej.. Vedite, da je bil gospod na Gol-gati bližje zmagi, kakor na Cvetno nedeljo. Verujte v vstajenje! Čim težje je življenje, čim bolj lemna je noč, tem silne je verujte! V kritičnih časih. Pašlfevi računi. — Poloi&j po volitvah. — Razne moinostl. Kriza In proietarljat. — Bodimo edini In pripravljeni. Pašiču se je decembra 1. 1. posrečilo, da je vrgel demokrate iz vlade in dobil mandet za sestavo čisto radikalske vlade in za razpust parlamenta. Pašič je pričakoval, da ee mu bo posrečilo »napraviti«? take volitve, da bo zasigural radikalcem večino v parlamentu; računal pa je tudi, da je Radič že ha potu navzdol, da Lo zato brez obotavljanja oslabljen po volitvah prišel v Beograd. — S tem bi bila težka notranja kriza v naši državi v bistvKi rešena. Pa se je stari lisjak uračunal. — Volitve, napravljene s terorjem in »a podlagi krivičnega votivnega reda, so vstvarile še težjo notranjo politično situacijo. Radikalci so sicer pridobili na mandatih, pridobil pa-je še več Radič, pridobil je Korošec in muslimanski .^avtonomist« Spaho. Radikalci so tipični predstavniki velesrbskega gospodarskega, političnega in upravnege centralkma, Radič države sploh ne priznava, Korošec in Spaho pa sta bila »avtonomista^. Po volitvah je nastalo vprašanje, kaj pa sedaj? Ali bo Radič šel v Beograd in s tem državo priznal? —-Ali bosta Korošec in Spaho ostala neizprosna avtonomista? Ali jo sploh parlamentarno vladanje mogoče? Ali pride do vojaške diktature? Ali do revolucije? Do sedaj še ni odgovora na ta vprašanja. Pokazalo se je doslej samo to: Pašič čaka, kaj se razvije — po svoji stari navadi. Radič doslej Še ni dal znamenja za dejansko revolucijo, v besedah pa je ponovil, da je sicer za sporazum »e srbskim Seljakom iz Sumadlje*. da pa države io njenih zakonov ne prizna in da hoče neodvisno hrv&ško republiko. Zanimiv je preobrat Korošca in naših klerikalcev. Volitve so jim dale poguma napram Beogradu, ustrašili pa so se Radiča, da jim postane na Slovenskem nevaren. Zato' so se iz avtonomistov-? čez noč spremenili v ^federaliste*, zahtevajoč posebno slovensko državo v okviru Jugoslavije — približali so se torej Radičevemu stališču. Jutri bodo morda že za slovensko republiko izven okvira držaVe, kakor je Radič za •svojo samostojno republiko. Musliman Špaho pa se drži svoje »•avtonomije«. On gre v Beograd v parlament, kjer je že bil; Korošec, ki je Že bil celo zaslužen minister te državo (Zaloška cesta!) pa premišljuje ali bi šel nazaj v Beograd ali bi ostal z Radičem lepo doma. Vsi trije, Radič, Korošec in Spaho pa so se baje načelno sporazumeli za revizijo ustave. Tttk je položaj danes. Delavstvo se mora tega zavedati, da je ta položaj resen in da moramo biti pripravljeni ua vse. Že v zadnji številki R. P. smo rekli, da nočemo ničesar prorokovati Tega se tudi držimo; posebno, ker je vsako ugibanje brezuspešno, kajti vse udeležene stranke mešetarijo za zaprtimi durmi in ljudstvo , ki ga zastopajo, ne vprašujejo. Opozarjamo samo na tri možnosti, kakor se morda položaj razvije: Pne je ta, da poskusijo radikalci z nekaterimi manj sim j skupinami ali pa z demokrati sestaviti vlado, ki bo — takole za zunanji svet — vladala h parlamentom. Radič in morda Korošec ne gresta v Beograd. V tem slučaju so skorajšnje nove volitve v parlament zelo verjetne. Skorajšnje volitve označuje »ploh velik del politikov za edin mogoč ustaven izhod iz križe. Druga: Vlada se odloči za udarec proti Radiču in morda Korošcu; vpo-rabi se zakon o zaščiti države proti separatistom; ustava se de faeto suspendira, uvede vojaška diktatura in v tem slučaju verjeten nasilen odpor Radičevcev in klerikalcev naj se poskusi s silo potlačiti. Torej meščanska vojna, katere izid in posledice so nedogledne. Tretja: Srbi se odločijo za lo, da strnejo srbske in napol srbske dele države v Vel. Srbijo, Hrvate in Slovence pa prepuste svoji usodi. Torej la kar se imenuje »amputacija*. * Vzpričo takega položaja in teh možnosti je vprašanje: kako stališče naj zavzame delavski razred napram tej krizi, kako naj bo usmerjeno naše delo? V članku Avtonomija, federacija*, smo. že v zadnji številki označili so-cijalislično stališč© glede ureditve kapitalistične Jugoslavije. To pa se-, veda še ni odgovor na zgoraj šn j e vprašanje; kajti delavski razred, razdvojen in razbit, nima moči, uveljaviti to -svoje stališče. Potrebno pa je vendar, cla zavzamemo v tej težki krizi kako stališče, ker s samimi praznimi besedami ne moremo preko tako težkih dnevnih ^nrašanj, ki utegnejo globoko zarezati v naše politično in gospodarsko življenje. Delavski razred je interesiran na mirnem razvoju razmer; kajti nemiri in neredi povzročeni vsled meščanske (politike meščanskih strank, ne morejo prinesti izboljšanja delavskega položaja. Meščanska revolucija ne vatvari nikdar osvoboditve delavskega razreda. Samo proletarska revolucija je to v stanu napraviti. Želimo zato, da se 4ežka vprašanja, ki so na dnevnem ?redu mirnim potom rešijo, najsi bo~g<5tem že tako ali tako; če je za mirni razvoj razmer potrebno, zahtevanj, da s^ meščanske stranke mgd^eboj sporazumejo, Če je sporazum- j^d^nih ^.razmerah nemogoč, naj--se *po‘tom‘ vbmev apelira še enkrat »a narod v sVobodnih volitvah in ‘s-; popravljenem, pravičnim volivnim redofli,--ki garantira za pravi in resnični izraz .narodove volje. Zadnje volitve* ni so-"podale resnične slike tega, kaj--ljudstvo misli in zahteva. Dokler veljajo za proletarijat izjemni zakoni, dokler* se delavskim strankam s silo zabranjuje politično udejstvovanje, totikb časa o svobodnih volitvah ne more biti govora. Odklanjamo vsako nasilje meščanskih viad-od zgoraj, odklanjamo vsako nasilje meščanskih strank od spodaj! Delavski razred- jo edini, ki je v tej državi resnično zatiran; meščanske stranke se tepejo samo za lažje pogoje izkoriščanja delavskih sil, tepejo se zato, katera-bo od plena dobila večji in lepši kos. Zato zahtevamo od njih, da nam garantirajo mir in red, da ‘ne uničijo skromnih začetkov rednega gospodarskega življenja v državi, da ne odvzamejo delavstvu še dosedanjega bornega kruha in zaslužka, drugače bo proletarijat lačen in raztrgan in obupan stopil na plan, ne da Rešuje plemenske spore; ampak da si pribori kos kruha! • • Delavstvo pa mora strniti svoje vrste v močne in edine ‘organizacije, da bo pripravljeno za višali slučaj tudi za — akcijo! • * ' Samo v slogi je moč, zatirani proletarec! Meščanske -stranke imajo svojo, ti imaš pa svojo razredno politiko in svoje razredne interese! Politični pregled. K razgovorom za sporazum. Prihodnje dni se nameravajo sestati za slapniki vseh treh skupin SSJ v Sloveniji (Mariborska, Naprejeva in naša), da poskušajo najti platformo za sporazum. Ti razgovori naj bodo neobvezni in naj dajo možnost legitimnim odborom posameznih skupin, da sklepajo o nadaljnem svojem zadržanju. Konšta tiramo, da je en odtisna želja vsega slovenskega delavstva, ki je organizirano v katerikoli teh skupin, da najdemo pot k sporazumu. In če pravimo sporazum« je jasno, da no sme tak sporazum biti diktat ene skupine nad drugo. Kadar se hočeta dva sporazumeti mora vsak od nebi stvenih zahtev od jen ja ti; in kaj smatramo pri predetoječih razgovorih za nebistveno? Vse — razu n programa in štatuta SSJ. Kdor hoče sporazum, zadostuje, da »e brez pridržka izjavi za to oboje: vse drugo bo lahko, če se naznačena baza vzame kot okvir sporazuma. Če se poleg tega najde soglasje še v kakih drugih vprašanjih, toliko boljše! Odkrito tudi izjavljamo, da smatramo sporazum med nami za zelo nujen. Vsako zavlačevanje bi značilo, da ga ne želimo. Ko se med seboj sporazumemo, bomo morali poskušati najti tudi do-dira z ostalimi, danes še Izven okvira SSJ stoječimi soeijalističnimi organizacijami v Sloveniji, da ugotovimo, če je morda tudi z njimi mogoč načelen sporazum, ki bi jih privedel v organizatorično celoto z na- mi. Vsi ti koraki so v interesu konsolidacije socialističnega delavskega gibanja v Sloveniji potrebni; niso osebna želja posameznikov, ampai, srčna zahteva vsega delavstva, ki je sito prepirov, fraz in — breznačei uosti I Socijalistični mandati. V zadnji številki smo poročali, da je dobila SSJ na jugu tri oz. morda oelo štiri mandate. To smo posneli po dota-kratnih vesteh. Danes pa moramo to tvojo vest popraviti v toliko, da je SSJ na jugu dobila' samo dva mandata in sicer 1 v subotiškem okrožju, v katerem je izvoljen s. dr. Milan Sekulič in 1 v somborskejn okrožju, kjer je izvoljen? sodrug Nedeljko Di-vac. -- V novosadske!®-*5 okrožju je SSJ propadla za 15 glasov, v bečke-rečkem pa za 64 glasov. V tem okrožju smo dosegli 5701 glas, ki pa za mandat ni zadostoval. — Sicer pa je SSJ dobila na celem jugu pri teh volitvah še enkrat več glasov, kot Seta 1920 in če bi volilni red ne bil tako krivičen, bi bilii želi lepe uspehe. Pokret SSJ je na jugu popolnoma edinstven. Tam ne poznajo tega bratomornega boja, kot mi v Sloveniji. V Srbiji, kjer 1. 1920 SSJ sploh ni nastopila pri volitvah, smo dosegli lepe uspehe, ki obetajo, da se bo naš pokret, kljub preganjanju socijalistov od strani vlade in kljub agitacij® od strani nezavisne delavske stranke, prav lepo razvijal. Na Hrvaškem je položaj slabši; tam cvete za enkrat Radičeva demagogija. Kako je pa na Slovenskem, pa itak vemo. Upamo pa trdno, da se bodo tudi tu obrnile razmere na boljše! f Živko Jovanovič. Dne 27. marca je umrl v Beogradu bivši komunistični poslanec in eden voditeljev komunističnega pokieta v državi s. Jovanovič Živko. Umrli Jovanovič je prišel kot intelektualec po vojski v delavski pokret in šel med komuniste. Vsled svoje sposobnosti v organizacijskem delu, v žumalistiki in kot dober govornik je kmalu stal v prvih vrstah komunistične stranke. Njegova pot je bila sicer pogrešena, u imel je pošteno voljo pomagati delavskemu razredu in zato mu bo delavstvo ohranilo trajen spomin! Hribar — odšel. Bretz pompa in sijaja, brez pojedin in govoranc, brez slavnosti in fraka, samo z avtomobilom jo odšel naš dosedanji pokrajinski namestnik iz Ljubljane v Cerklje na Gorenjskem v zasluženi pen zijon. Radikalci sami so ga'odžagali, češ, da je on zakrivil radikalski votivni poraz. Nikdar sicer nismo Hribarja branili, a v tem slučaju ga pa moramo. Hribar je na radikalski vo-livni polomiji res nedolžen. Takega namestnika nimajo radikalci, da bi bil v stanu napraviti radikalce tam, kjer jih ni. Če tega niso mogli niti Nachtigal, niti Koren, niti Bogve, niti Stefanovič — kako naj to napravi stari Hribar? — Slovensko delavstvo bo tipičnega buržuja Hribarja lahko pogrešalo! Notranja politika. Kriza, v katero je stopilo naše notranje politično življenje po volitvah, se ni še prav nič razjasnila. Mirno lahko trdimo, da se je celo poostrila. Radikalska vlada v Beograd« čaka, kaj ukrene Radič.' Radič pa se zaenkrat samo posvetuje z Korošcem in Spahom in kuje separatistični blok, ki naj preobrazi celo državo. Radič sicer pravi, da ni za revolucijo, na drugi strani pa stavi zahteve, ki jih brez revolucije pač ne more uresničiti. Težko mu bo zato najti pot, težko bo pa tudi beograjski vladi prebroditi notranjepolitične težkoče. Situacija je taka, da nastopijo lahko vsak trenutek nevarni zapletljaji, katerih posledice so nepredvidne. Delavstvo mora zato zelo budno zasledovati politične dogodke in biti pripravljeno na vse. — Enotnost delavskega pokreta je zato nujno potrebna; samo enotni bomo tudi mi lahko vplivali na tok političnih dogodkov, drugače pa si bosta ustavo verni radikalsko-demokratični in pa separatistični blok sama delila moč in oblast; delavstvu sta oba enako nasprotna! Finančni odbor je sprejel na seji 30. marca izjednačenje železničarskih dodatkov z dodatki ostalih državnih uslužbencev. S temi seveda ne bo železničarjem kaj prida poma-gano; zato njihovo gibanje za zboljšanje položaja traja naprej. — Fin. odbor je pa odklonil dovoliti vladi nekatere druge kredite, češ, da ni kompetenten, da o drugih stvareh sklepa. Ta sklep finančnega odbora znači nezaupnico za vlado. Vlada pa seveda ni> demisijonirala, češ, da je to še stari finančni odbor, ki nima več pravice izrekati nezaupnic. V tem pogledu ima vlada sicer prav, kljub temu bi pa bila morala, če bi res čutila parlamentarno, že takoj po volitvah demisijonirati. Zopet novi vojni krediti? Militarizem je nenasitljiv. rrudi naš ne zaostaja za ostalimi. Čujte, kaj zopet beremo: francoski minister financ je predložil francoskemu parlamentu zakonski načrt, s katerim dobi pooblastilo, da sme naši državi dati sa- Naprej je v zadnjih dneh*'malo spremenil način svoje pisave. Postal je manj oseben — drugače se ni poboljšal! — in se je razburil celo nad osebniim napadom na s. Bernota, ki smo ga v našem hudomušnem kotu Vščipni ga! malo vščipnili. Naš trud. da spravimo Naprej iz poti osebnih napadov, se nam je vendar malo izplačal. Počasi bo že šlo! Težko sicer gre, a vendar gre! — V mo 300 milijonov frankov posojila, seveda za vojaške namene. Mi v državi pa o celi stvari nič ne vemo! Kes lepe stvari si naša vlada dovoljuje, ne da bi kogarkoli vprašala za aovotjenje! Avstrijski zakou o »zaščiti države. Naše meščansko časopisje ima zopet prilike pisati o nekem zakonu o zaščiti države, ki so ga celo — čuj-mol — socijalisti predložili avstrijskemu parlamentu o zaščiti republike. In pri tej priliki kažejo naši dr-žavotvorci — pred vsem seveda Jutro — na nas socijaliste, ki nismo hoteli glasovati za jugoslovanski zakon o zaščitil države. Res je eno in drugo: mi nismo hoteli glasovati za škandalozne in izzivajoče določbe zakona, ki je cel delavski razred izročil policaju in rablju in ki ni preskrbel, da bi se državotvorni veriž-niki in koruptni ministri smeli zapirati. Mi se celo za češki zakon o zaščiti države, ki je stokrat boljši kot naš, nismo navduševali. Ali avstrijski nam pa dopade, ker je naperjen proti tistim Avstrijcem, ki se obračajo na tuje faktorje, da bi zrušili avstrijsko republiko. Dajte nam v Jugoslaviji republiko, gospodje drža-votvorci, pa bomo celo socijalisti predložili zakon o varstvu republike. Tepel pa bo ta zakon krive reakcijo-narce, ne pa nedolžnih delavcev. Francoska zbornica je imela ‘23. t. m. zelo buren dan. Socialisti in komunisti so ogorčeno napadli vlado zaradi nastopanja v turskem ozemlju proti Nemčiji. Večina je seveda kouečno izglasovala vladi zaupanje s tem, da je dovolila kredite za nekrvavo vojno proti Nemčiji. Bolgarske reparacije. Medzavez-niška kontrolna komisija v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske, je glavni reparacijski komisiji v Parizu predložila predlog, s katerim se Bolgarski njene reparacije (vojna odškodnina) bistveno zmanjšujejo. V interesu miru je, da se reparacije vsem državam znižajo oz. omeje na najnižje neobhodne potrebe, da čimpreje izginejo ta za mir in mednarodno gospodarstvo tako nevarna vprašanja z dnevnega reda. Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski, ki je za mesec april razpisal volitve v narodno sobranje, je dobil v zgorajsnjem predlogu zelo uspešno agitacijsko orožje za svojo politiko v roke. V resnici znači talca rešitev reparacijskega \prašanja velik uspeh njegove politike. Ogorčenje. Ruski boljševiki so obsodili par katoliških duhovnikov na smrt, ki bi-bili morali biti usmrčena Mi odklanjamo take teroristične metode boljševikov, pa najsi bodo obsojenci katoliški duhovniki ali delavci. Toda, kar je zanimivo pri tej stvari, je tole: Cel katoliški, pa tudii ostali meščanski svet se naenkrat silno zgraža nad krvoločnostjo boljševikov, protestira proti usmrtitvi, tuje vlade se vmešavajo v to popolnoma notranjo rusko zadevo. Posebno se repenči Slovenec. Ko pa so boljševiki obsojali na smrt delavce, socijalm- revolucijonarje, je pa človečanstvo* buržuazije molčalo in nihče ni protestiral. E - če vi poznate dvojno pravico in dvojno človečanstvo, eno za katoliške duhovnike, drugo pa za delavce, potem pač nimate pravice zgražati se nad mrkimi boljševiki, ki izvajajo diktaturo proletarijata! — In ko je Bonaventura Jeglič v Ljubljani volil pri zadnjih občinskih volitvah tudi komuniste, je bilo vse v redu, danes pa so komunisti taki zločincu Nekaj vendar le ne bo prav v vaši — poštenosti, gospodje katoliški komunisti! ostalem pa, kakor rečeno, Naprejevi uredniki še vedno branijo svoja načela. Kdor ni do pičice takega mišljenja, kakor so oni, ni socijalist, nima mesta v stranki, je ali prebrisan ali pa lump, ki zasluži, da se mu pljune v obraz! Naprej je nezmotljiv kot rimski papež in noče nobenih razgovorov o tem, če bi se vendarle ne dal ustaviti bratomorni boj mod raznimi frakcijami SSJ. Naj tram Naprej verjame, če pravimo, da ga ne razumemo, kajti ne razume ga tudi večina njegovih ožjih somišljenikov; ne razume ga pa tudi ostalo slovensko soeijalistično delavstvo, ki se vprašuje, zakaj ne bi smel biti v SSJ organiziran vsak, ki priznava program in statut SSJ. pa četudi misli n. pr., da je s. Korun manj prebrisan, kakor s. Bernot, čeprav je s. Bernot mnenja, da je s. Korun vendarle bolj prebrisan. Mi smo prepričanja, da bo kljub vsemu večina so-drugov Naprejeve skupine uvidela, da je sporazum med njimk Mariborom in nami najnujnejše in najzaslu ženejše delo za socijalizem, ki se da v tem trenutku izvršiti. Potem bomo v enotni organizaciji še vedno lahko zastopali vsak svoje mnenje, ne bo pa potreba metati) iz organizacije vsakega, kdor ne prisega na nezmotljivost današnjih Naprejevih urednikov. In videli boste, da bo potem več soc. organizacij na Slovenskem in da bodo boljše, kakor so današnje. Nestrpne so vere in verske sekto, nikdar pa ne politične stranke, ki temelje na znanstveno utemeljenih programih! Konferenca v Colju. Tistim, ki nestrpno čakajo, da se stranka v Slovenji zopet zedini, sporočamo, da je pričakovati v najkrajšem času vidnih rezultatov v tej smeri. V nedeljo se. vršijo v Celju neobvezni razgovori, ki bodo kakor upamo, začetek konsolidacijske akcije. 0 tej konsolidacijski akciji piše v zadnjem Napreju sodrug K. K. Mi imamo na to samo to povedati, da je čisto jasno, da se imajo vršiti vsi taki razgovori med predstavniki organizacij. Povemo pa odkrito, da organizacije, ki konsolidacijo res hočejo, ne smejo prihajati k takim razgovorom s sodrugi, kakor je K. K. in da ne smejo prepuščati dragocenih prostorov svojih listov člankom, kakor je zadnji članek sodruga K. K. To je predpogoj za vsak uspeh. Mislim, da smo se s temi stvarmi že preobširno bavili in da je čitateljem pri tem že dolg čas. To naj še povemo! Ko bi sodrug K. K. vedel in čutil koliko večji in širši je tudi socijalistični svet, kakor je jezikovanje njegovih mnenj, bi se lotil že enkrat drugega dela, kakor je to večno, vsem se že gabeče izpraševanje vesti strankinih somišljenikov in bi ne napisal nobenega svojega mnenja več. Ljudje njegovih mnenj že več ne čitajo. Politična vsebina njegovega zadnjega mnenja zasluži red nezadostno, — če sodimo milo. — Vkljub temu ipaa navado sedeti sodrug K. K. visoko na konju, katerega goni neusmiljeno preko vse tradicije socijalistične politike, v koji je bilo več izkušnje in modrosti, kakor se sanja to sodrugu K. K. Enakost prinaša v svoji zadnji številki na uvodnem mestu članek Zedinjenje je vstajenje proletarijata L, v katerem konstatira, da je treba z ujedinjevalno akcijo v okviru SSJ čim bolj hiteti in pri tej priliki rešiti organizatorično vprašanje stranke v Sloveniji in vprašanje strankinega tiska. Kakor hitro se proces zedinjenja v lastnih (SSJ) vrstah izvede, bomo imeli lahko stališče razpravljati tudi na levo (Soc. stranka delovnega ljudstva), kjer bo skoro gotovo v kratkem času skrajna levica šla svojo pot, centru m bo pa ostal. — Mi se z Enakostjo strinjamo; najprvo moramo rešiti spore med vsemi tremi skupinami SSJ v Sloveniji, potem pa poskusiti pritegniti v našo organizatorično enoto tudi socijalistični centrum soc. stranke delovnega ljudstva, če najdemo načelni okvir za tak sporazum, kar po našem mnenju ne bo nemogoče. Delavske Norice od ‘29. marca prinašajo članek s. Lovro Klemenčiča: Za združeno delavsko stranko. ('Tanek se obrača v prvi vrsti proti levici v stranki delovnega ljudstva samega, proti največjim kričačem, revokicijonarcein v besedah — saboterjem in defetistom v dejanjih in proti > hoohstaplerjem z desnice, ki so prišli' v pokret z nečistim name- nom.; Stranka delovnega ljudstva jo namreč pred razkolom, ker hočejo levičarji ustanoviti svojo aezavis.no delavsko stranko«, ki naj bi bita del nezavisne delavske stranice«, id žo obstoji v južnem delu države in v kateri so oni politikarji, ki komunistične ideologije še niso preboleli i-ki še hočejo plesati po komandi iz Moskve. Ta levičarska grupu namerava tudi izdajati svoj list. Mi tako ločitev duhov v soc. stranici delovnega ljudstva pozdravljamo, ker bo pripomogla do konzolidacije delavskega gibanja v Sloveniji. Kdor je ko muntai naj ne sedi v socialističnih strankah. Tem lažje se bomo načelno sporazumeli socijalisti, ki smo do-sedaj še razbiti, posebno, če so iskre no mišljene besede, ki jih navaja ». Klemenčič iz statuta svoje stranice, da stremi namreč njegova stranka, da se na podlagi' demokratičnega centralizma osnuje združena stranka za celo državo, v Ce jo stvar talca, potem nove talce stranke niti osnovati ni treba, ker je SSJ združena delavska stranka za celo državo; ona sloni na demokratičnem centralizmu (v ua-sprotstvu z biiokratičiihn centralizmom) in imajo v njej prostora vsi socijalisti v državi, pa najsi imajo v manj važnih vprašanjih drugačne poglede. Iz nekaterih vrst s. Klemenčiča opažamo kakor nezapisan pomislek proti SSJ, kakor da bi bila malomeščanska. Mislim, da nam mora s. Klemenčič priznati, da niti program SSJ, niti njeno dosedanje delo ni malomeščansko, ampak, da je SSJ v resnici revolucionarna razredna delavska stranka. Če so v njej sodrugi, ki so bili svoj čas ministe-rijalisti, naj se ne pozablja, da imajo v njej mesta tudi oni sodrugi, ki so bili svoj čas komunisti: če so eni in drugi izprevideli, da so takrat bili na zgrešeni poti! Radnik, glasilo nezavisne delavske stranke v Beogradu (bivše komunistične) piše o porazu svoje stranke pri zadnjih volitvah, pri katerih stranka ni dobila nitL enega mandata. Radnik je mišljenja, da so votivnega neuspeha krivd prodveert funkehjonarji stranke, ki niso voditi dovolj intenzivno volivnega dela, kaj' bi bili kljub vladnemu terorju mora- li storiti. K tej Radnikori kritiki dela lastne stranke pripominjajo Radui-čke Novme, da se Radnik vara: delavstvo je zapustilo voditelje, ki so mu pred 3 leti obetali sovjetski režim , ki naj napravi iz Jugoslavije deželo, kjer se cedita mleko in med in ki ni imela niti poguma, da se stepe z državno oblastjo, ko je bila proglašena obznana in zakon o zaščiti države. Zaradi tega, ker komunisti niso svojih obljub izpolnili, jih je delavstvo zapustilo. Beograjska Politika prinaša 25. marca članek s. Dragiša Lapčeviča o volitvah. Iz članica povzemamo: Volitve niso dale večine za parlamentarno večino in parlamentarno vlado, ker ni v zbornici niti zanesljive večine za današnjo ustavo, niti za revizijo ustave. Edini pravilni izhod iz te situacije bi bil ponoven apel na narod, torej nove volitve. Težo današnje notranje politične situacije leži v tem, da se borijo stranke ne morda samo za notranjo ureditev, ampak za sestavo naše države. Ta bo* se mora sicer na nek način izbojevati, čeprav bo izguba na silah v tem boju zelo velika in bo reševanje mnogih vprašanj materijolne in duševne kulture zaostalo. V št. od 27. marca prinaša beograjska Politika članek s. Korača: Po volitvah. V članku izvaja s: Kovač. ki je odločno proti Radičevi demagogiji, da so ravno demokrati in radikalci z nesrečnim volivnim zakonom dali Radiču in Korošču toliko število mandatov, ki bi jih pri pravičnejšemu votivnemu zakonu nikdar ne dobila. Edini izhod iz sedanje težke situacije so nove volitve na pod lagi izmenjanega, pravičnega volivnega zakona. Glede Radiča pa član-kar nasvetuje, da se ga pusti pri miru, dokler se njegovi lastni pristaši ne naveličajo njegove demagogije. Nasilslvo proti Radiču bi mu pa samo dalo venec mučenika in njegovo pozicijo utrdilo. Iz časopisia. »RDEČI P R A P O R < STRAN 8. iz stranke. Tajništvo. Vse dopise na tajništvo naše oblastne organizacije naslavljajte na naslov: Tajništvo oblastne organizacije S.8J, Ljubljana, VVolfo-va ulica 12, tiskarna Hrovatin. Današnji številki prilagamo položnico poštne hranilnice in prosimo one naročnike. Id še niso plačali naročnine, pa doslej prejemali list, da plačajo po teh položnicah naročnino za mesec marec nazaj (4 Din) in za april (4 Din), naprej, kakor tudi one naročnike, ki so plačali naročnino doslej le za marec, da po položnici plačajo naročnino za april. Kdor je naročnino že plačal, naj pa spravi položnico za drugo priliko. Položnice smo priložili vsem številkam. Kdor dosedanjih številk R. P. ni vrnil, ga smatramo za naročnika in mu bomo list redno pošiljali. Za plačilo naročnine naj se posluži priloženih položnic. Agitirajte in nabirajte naročnike za R. P. Na željo pošljemo blok za nabiranje naročnikov'. Organizacije in posamezniki, ki še niso obračunali naj to store čim-preje, drugače zgubite članske pravice SSJI Obračime pošiljajte na tajništvo, denar pa po položnicah R. P., ki so današnji številki priložene. Mariborski oblastni odbor S8J je razpustil Nachtigaiovo krajevno pol. org. v Studencih in bo — če se proglasi dovolj članov, sklical ustanovni zbor za novo pol. organizacijo SSJ v Studencih. . NTa naslov Konzumnega društva! V zadnji številki smo zapisali, da so nam nekatere podružnice Konzumnega društva očividno sovražno razpoložene, ker R. P. ne marajo prevzeti v razpečevanje. Mesto, da bi centrala dala navodilo svojim podružnicam, da naj prodajajo R. P., kakor prodajajo tudi ostale delavske časopise, je celo centralna prodajalna v Sp. šiški sama ta teden poslala R. P. nazaj. Mi ne zahtevamo od Konzumnega društva ničesar drugega, kakor enako ravnanje z drugimi časopisi. Zadnji občni zbor Konzumnega društva je sicer napravil neke sklepe, ki naj pomenijo, da se Konzumno društvo v spore med raznimi političnimi grapami ne mara aktivno mešati, kar razumemo. Če pa razume Konzumno društvo te sklepe tako, da hoče iz svojih pro-dajalen vreči R. P. in morda tudi druge delavske politične časopise, mu pa povemo, da ta pot ni prava! Ali rajše vidite, da čttajo ljudje meščanske časopise? Gospodarstvo. C!ene mesa. Cene mesa so bjle dolgo razmeroma nizke. •> Zadnji čas pa rastejo naglo in neprestano. Kg mesa stane pri nas že 65, 70 do 75 K, med tem ko je stal pred vojsko 1 K 20 vin. Meso, ki je stalo pred vojsko 1 K, stane sedaj 13, 14 Din in več. — To je podražitev, ki odgovarja natanko povprečju podražitve življenjskih potrebščin. Konsument, zlasti nastavljenec s stalno plačo, zasleduje s strahom ta porast.cen, ki njegov dejanski zaslužek vedno zmanjšuje in išče obupno sredstev, ki naj bi zaustavila draginjo. Danes vemo, da je draginja posledica silne težke družabne bolezni: razbite gospodarske organizacije, zlasti pa razkraja denarne vrednosti, ki ima za kapitalistično gospodarstvo nekako tak pomen, kakor kri za človeško telo in da se moramo opreti pri zdravljenju te boiezni na vso silo državne moči. Vkljub temu pa je zopet res, da so področja, kjer se da. tudi s sredstvi, ki so na razpolago slabšim organizacijam in občinstvu, proti draginji marsikaj doseči. Zlasti se da s sodelovanjem občinstva preprečiti nereelno kalkulacijo, ki postaja pri skakanju cen tako lahko mogoča. Tipičen primer take neredne kalkulacije nam dajejo v zadnjem času cesto mesarji. Da bodo naši čitatelji lahko mesne cene in mesarsko kalkulacijo kontrolirali, bomo podali v naslednjem kalkulacijski primer za ceno 1 kg govedine pri sedanjih cenah. Ta kalkulacijski primer je ugotovljen s poskusom in je točen. Kalkulacija. Izdatki. 1 krava ii 411 kg žive teže a 82 K .= 19152 K bruto zaslužek 1896 K 15048 K Dohodki. 188 kg mesa a 64 K = 12032 K 31 kg kože a 60 K — 1860 K 15 kg (glava, pljuča, jetra) k 32 K = 480 K 4 kg vampov h 24 K — 96 K 8 kg loja a 60 K = 480 K čreva 100 K 15048 K V mestu Ptuju se je zaklalo lansko leto 1400 goved; z mesarsko obrtjo se je pečalo, ako štejemo mojstre in pomočnike 22 oseb. s ar ji takoj izjavili, du bodo prevalili ia povišek na občinstvo. In kako so ga prevalili! Podražitev bi podražila kg mesa v najbolj vidnem slučaju za 10 par, deloma pa tudi samo za 4 pare, — mesarji pa so povišali meso iz tega razloga za 2—3 K pri kg, — in povedali občinstvu, da je tega občina kriva. To je tipičen primer za zmedo, ki so jo napravile skakajoče cene v vsem gospodarstvu. Prej je vstsar-jala cene dolgoletna tradicija; kdor je. bil. slab v računanju, je sprejemal rezultate od drugih, — in je lahko pri tem dobro, in zmerno kalkuliral. Danes je treba, da se te težke naloge vsak loti. In človek bi si nikoli ne mislil, da so ljudje tako slabi računarji, — kadar je dobro za nje, če so slabi računarji. Ka bi jim pokazal resnico z daljnogledom, bi ne marali pogledati v dalnogled, — ampak bi rekli, da — steklo laže. Pri vsem tem je najkrepkejša obramba tistih, ki pod tem trpijo, da jim pokažejo njihovo sliko, kakor v zrcalu. Zlasti še mora smatrati to za dolžnost socijalističnega časopisja. Zakaj ogelni kamen socijaliznut bodo — javni računi. Vrednost dinarja. Pretečeni teden je bil dinar vreden približno pet in pol zlatih kron. Kljub temu, da dinar ni padel, cene vendar rastejo in se je zadnje dni sladkor zopel podražil. Moč Živnosteuske Ivanke. Ena največjih bank na Češkem je Živno-stenska banka, katere, upravni svetnik je tudi sedanji češki finančni tnii-nister Bečka, kakor je bil tudi prejšnji češki finančni minister dr. Rašin njen upravni svetnik. Živnbstenska obvlada ogromen del češke in slovaške industrije. Med našimi bankami sta Ljubljanska Kreditna in Jugosla-venska banka popolnoma zavisne od od Češke Živnosteuske banke, in potom njih finansira Živnostonska banka pri nas nad 100 industrijskih podjetij. Poleg tega ima ta banka tudi na Poljskem, v Avstriji, v Nemčiji, na Madžarskem, pa tudi v Trstu svoje močne pozicije. V srednji in južni Evropi je Živnostenska banka ena rtajjačjih bank in igra gospodujočo vlogo. — Kapital je internacijo -nalen, kakor vidimo. Ker vlada preko vlad, zato niti ne vemo, kdo je pravzaprav gospodar našega gospodarskega in političnega življenja. — Vse besedičenje o »svobodi«, .»neodvisnosti itd. so prazne besede — vlada pač nam in celemu svetu tuj, sovražen intemacijonalen kapital. Strokovne gibanje. Teh 22 oseb bi zaslužilo na podlagi zgornje kalkulacije na leto 2 milijona 652 tisoč 400 kron samo pri klanju govedi, kar pomenja bruto zaslužek 10.000 K na osebo in mesec. Pri tem je treba res vpošte-vati, da je to bruto dohodek Vendar pa se ne bomo motili, ako trdimo, da so da vso režijo kriti z dohodki, ki jih imajo razven tega mesarji od klanja svinj in telet, česar vsega pri zgornjem računu nismo vpoštevali. Iz tega sledi, da imajo mesarji še zelo lep zaslužek, ako je povprečna cena za kg mesa dvakrat večja, nego cena za kg žive vage. Tega merila se lahko drži občinstvo pri kontroli mesnih oen in obrtnih zaslužkov in zadelo bo navadno pravo, tudi ako nima prilike, da bi si delalo točno kalkulacijo. V mestu Ptuju se je dogodilo, da je stal kg mesa nekaj časa za 12 kron več, nego bi smel po zgornjem merilu. To bi pomenjalo, ako bi ostalo pri tem celo leto, — pri govedu okrog 3000 K nadnormalnega zaslužka, za vse naše mesarje na lato nad 4 milijone kron nadnormalnega zaslužka. Na osebo zaposleno v mesarski obrti bi odpadlo na leto 200.000 K. (Pri tem si seveda ne smemo misliti, da bi bili deležni takih dobičkov vsi enakomerno, zlasti tudi pomočniki.). Samo ta nadnormalen zaslužek in davek, ki bi ga plačevalo mestno prebivalstvo iz tega naslova, bi znašal za celo mesto milijon kron več, kakor vse mestne davščine, posredne in neposredne! Da se te številke precej krijejo z resnico in da niso samo prazne domneve, se vidi na tem, da so se cene na intervencijo občine res takoj prilagodile njenemu kalkulacijskemu merilu in padle za 12 K pri kg, ko je začela klati občina na svoj račun. Ta intervencija je pomagala. Od takrat se drže pri nas mesarski za služki v primernih mejah. Vendar pa opažamo zadnji čas, da se začenjajo tu in tam te meje zapet prekoračevati. Toko so se kupovale lerave zadnji čas od 28 do 35 K za kg žive teže. Cena živini je Šla zadnji Čas res navzgor, — še bolj pa cene mesa. — Danes je srednja cena za meso že zopet 70 K, kar je previsoko. Mesarji se pri tem izgovarjajo na vse mogoče podražitve. Ko je hotela mestna občina pristojbine za klanje vsaj deloma v istem razmerju podražiti, — kakor so podražili mesarji meso in bila pri tem mnenja, da morajo enako kot v mirni dobi nositi ta povišek mesarji iz svojega buto zaslužka. — so. me-. Anketa. V ministrstvu socijalne politike o delavskem zaščitnem za-konodavstvu. (Nadaljevanje iz 4. št) Predstavniki delavcev so zahtevali zabrano nočnega dela in to tudi za ceno propada takih starinskih produkcijskih podjetij. Pri tem so navajali naravnost porazne podatke v pogledu izkoriščanja delovne sile, nehigieničnega prirejevanja peciva itd. Zahtevali so, da se ravno z ureditvijo delovnega časa prisili poslodavee, da modernizirajo svoje obrate in da se uvedejo potrebne zdravstvene uredbe. Karakteristično je bilo gledišče zastopnikov pekarske obrti iz Zagreba in ostalih delov Hrvatske in Slavonije, kjer je, kakor znano, že od 1. 1916. prepovedano vsako delo v pekarijah od 6. zvečer do 6. zjutraj. V Zagrebu so na osnovi te na-redbe pekovski obrtniki v sporazumu s pekovskimi delavci po svojih organizacijah (trg.-obrhie in delavske zbornice) zahtevali; od inšpekcije dela najstrožjo kontrolo o izvajanju tozadevne naredbe in ostro kaznovanje precej redkih prestopkov proti naredbi. Ko pa so zastopniki teh pekov na anketi videli reakcijonarni kurz svojih tov. preko Save in Drina, so pa naenkrat izjavili,- da je nameravana naredba ministrstva, ki predvideva zabrano dela v pekovski obrti samo od 8. zvečer do 4. zjutraj — neizvedljiva!- Posebno senzacijo je zato vzbudila okolnost, da je zastopnik delavcev po tej izjavi zagrebških pekov precital vlogo mnogih zagrebških pekovskih obrtnikov na ministrstvo za soc. politiko, ki so jo en teden poprej vložili in v kateri zahtevajo od ministrstva, da strogo prepove nočno delo iz zdravstvenih interesov konzumentov in kulturnih interesov pekovskih delavcev in obrtnikov ...! Nazadnje je bil sprejet sklep, da se na sediščih inšpekcijskega dela izvedejo kod kontrolo ministrstva za soc. politiko tehnične ankete, na katerih naj se dožene pri treh raznih tipih pekam (malih, srednjih in industrijskih), ali se lahko producira potrebna množina peciva tudi ob zabrani nočnega dela. Predstavniki delavcev so obljubili, da doprinesejo z lastnim poskusnim delom pozitivne dokaze za svoje tozadevne trditve. Pri načrtu pravilnika o ureditvi delovnega časa v trgovskih podjetjih je prišlo do kračje debate glede definicije, kaj so trgovine z življenski-mi potrebščinami, ker je minister-stvo želelo, da diferencira v teh trgovinah delovni čas. Ne odstopajoč od svojega principi jelnega stališča glede 8urnega delovnika, so zahtevali delavci, da se kot trgovine z živ- ljenskimi potrebščinami smatrajo samo one, ki se bavijo s prodajo že gotovih jedil in pijač. Zastopniki po-slodavoev pa so zahtevali, da se usvoji definicija, kakor jo ima zakon o pobijanju draginje. Sicer pa so si bila izvajanja obeh strank tako nasprotna, da tudi pri tem pravilniku ni prišlo do nikakega sporazuma. (Dalje prih.) Boj v angleški stavbni industriji. 1. aprila so angleški stavbinski delodajalci izprli pol milijona stavbi« -skih delavcev. Boj med obema organizacijama — delavsko in delodajalsko, je nastal zaradi znižanja delavskih mezd. Začasno je angleška stavbena industrija v krizii, zato zahtevajo delodajalci znižanje delovnih mezd, da bi mogli v ugodnejšem času vsled znižanih delavskih mezd toliko boljše zaslužiti. V stavbinski stroki znaša na Angleškem najboljši tedenski zaslužek okroglo 85 zlatili kron; če se pomisli, da je draginja na Angleškem predvojne, cene vzdignila skoro za 80 odstotkov, potem ta zaslužek pač ni tako velik, da bit ga bilo umestno še zniževati. Razočarani rudarji. Mese.a avgusta lanskega leta se je vršila v trboveljskih revirjih stavka rudarjev, katero so vodili voditelji Neodvisne rudarske organizacije. Stavke so se iz solidarnosti udeležili tudi člani naše Unije slov. radarjev, če ravno so se zavedali, da je cela stavka le kapitalistična igra. Po končani stavki je pa »Delavec« celo igro razkrinkal, ter je v svoji 26. številki- od 2. septembra zapisal tele besede: K stavki sami je treba marsikaj pripomniti, kajti ta stavka je živ zgled, kako se stavk delati ne sme. Pred vsem tista zajčja strahopetnost, kakrSue do sedaj 5e nismo toliko opazovali. Na pogajanjih, ki so se vt-šila ua pokrajinski upravi so ti junaki kar ofitno pokazali, Itako so menda še telo samih seb« ne boje. Če je kak zaupnik-delavec kakSno le uekoiiko bolj korajžno spregovoril, Že so priskočili voditelji; kakor Stefanovi* (nezavisni). dtosar (klerikalec) in Brandnor (nar. vsocialist'), da so mu dopovedali v kakšno nevarnost se podaja. Ko pa je prispela novica, da je došla v Trbovlje kompanija vojakov, so bili ti ljudje, bodisi od pravega ali od uavideznega strahu kar trdi in g. pokrajinski namestnik .je imel lahko delo /. njimi. Zgodovina bo odgrnila tajinstvene ■zavese te stavke, mi trdimo pa že danes, da je ali Trboveljska družba ukanila delavske voditelje, ali so pa voditelji tarbnli rudarje. Prit sedanjih volitvah se je pa izkazalo to, kar smo mi že lani septembra meseca trdili. G. Stefanovič in še par drugih bivših vodilnih so-dragov je odšlo z razpetimi jadri v tisto stranko, v katerii ima prvo bese- do tisti g. pokrajinski namestnik, ki je vodil pogajanja med rudarji in Trboveljsko družbo. Največjo zaslugo, da se jt* naša rudarska organizacija razbila imajo ravno ti ljudje, ki. so sedaj pokazali svojo barvo. Spominjamo se časov, ko so ti ljudje sami sebe poveličevali v ne-beea, d očim so o naših sodrngih, zlasti o s. Cobalu vedeli povedati toliko slabih lastnosti. Seveda so le govorili o njih, dokazali pa niso nikomur niti najmanjšega greha. Sodrug C obal, ki je po 30 letnemu delovanju med slovenskimi rudarji, v sled svoje sive starosti zapustit načelstvo Unije, lahko vsak čas pokaže svoje račune. Tisti pa, ki so ta grdili, pa odhajajo med — radikale. (Delavec, Št. 12.) Štrajk pri Jelačinu. Pri tvrdki Jelačin v Ljubljani, katere lastnik je eden prvoboriteljev narodno napredne stranke in >ugledem trgovec in Trbovlje. V soboto dno 17. marca, to je zadnji dau pred volitvami so priredili pri nas kar tri shode. Enega SSJ, drugega SSDL, tretjega pa Miha Koren za radikalu«? stranko. Shod Miha Korena se je otvoril in s tem bil že tudi zaključen, ker mu delavstvo ni pustilo govoriti, ter ga je kratkomalo izžvižgalo. Tako se je dokazalo, da te delavstvo sito demagoških fraz. Tudi val ietaki, 6aprav so se vsak dan menjali, niso nič pomagali. Rav-uotako ni imelo radikulno časopisja, ki % je vsak dan razpečavalo med delavstvom po več sto izvodov, če ne j*o več tisoč, uspehu. Ker so bili vsi trijo shodi napovedani ob 4. uri popoldne, je bilo vse delavstvo zbrano na Korenovem radikalnem *hodu. Ko se je ta zbor zaključil, se je delavstvo pozvalo, da naj gre na dvorišče delavskima doma, kjer se bo vrših shod SSJ. Delavstvo se je pozivu odzvalo, misleč, da se bo shod \tšil tako, kot se jo vršilo žo par shodov, — da bodo obo soc. stranke skupno nastopile proti meščanskim strankam. Tu so nastopili sodr. Franjo Koren iz Celja, Krušič, Bohm in Bemot za SSJ, sodr. Salamon in Pristov pa 2a SSDL. tovarnar, je nastal vsled škandaloznih plač štrajk trgovskega pomožnega osobja. Ker nimajo trgovski nastavljene! nikake organizacije (oni so ponajveč pač Sokoli ■ in vobče zelo narodni in naprednk), je seveda štrajk skiahiral, kakor trgovski nastavljenci nikdar ne bodo uspeli v svojih opravičenih zahetvah, dokler ne pretrgajo s svojimi sedanjimi organizacijskimi tradicijami in dokler se razredno-bojevno ne organizirajo. Kdor si sam ne pomaga, temu nihče ne more pomagati! Kongres zasebnih nameSfeKt-es se je vršil pretekle praznike v Zagrebu. Zasebni nameščenci cele države so ujedinjeni v posebnem Save-zu. Na dnevnem mhi kongresa je ‘ bilo tudi sklepanje o priključitvi Sa-veza kaki obstoječi sindikalni osrednji organizaciji. Kaj jje kongres v lem pogledu sklenil, o tem bomo poročali. Govorom sodr. Korena in Kvušiča so navzoči mirno sledili. Sodr. Bemotu in BShiuu je pričelo pa delavstvo glasno ugovarjati, ker sta pričela prodajati edinole zveličavni Berno-lov socijalizean, ki obstoji iz samega blatenja drugih in samohvale. Tako je delavstvo dokazalo, da je sito tega bratomornega boja. Važno je povda-riti, da niso ves čas volivnega boja sodr. od SSDL bodisi na shodu ali po letakih napadali SSJ. SSJ je pa preplavila vse Trbovlje z rudečimi plakati, v katerih ni bilo drugega kot sam gnoj na SSDL, ni pa bilo besede o drugih meščanskih strankah. Tu se vi Ji. da je Bernotcva skupina indirektno meščanske stranko podpirala, ter jim puščala prosto agitacijo, kar se je pokazalo pri izidu volitev. Da se povrnem k shodu in njega posledicam. Da sta sodr. Bernot in Bohm tako rentačila proti enotni fronti se popolnoma nič ne čudimo, ker sta bila informirana, da delavstvo silno godrnja proti enotni fronti in kandidaturi sodr. Golouha in Salamona. Sodr. Bernot je mislil, da je zdaj leren pripraven. Njegove misli je potrdil Naprej sam, ko je napisal pred kakimi tremi tedni o priliki shoda, ki ga je imel sodr. Bernot v Trbovljah, v katerem izraža upanje, da se situacija nagiba njemu v dobro. Pozabil je pa popolnoma, da je bil la-krat stvaren, da ni po svoji stari na-\adi razgrajal in da je bilo se vse delavstvo pod vtisom skupnega protestnega shoda, ki se je vršil pred par' dnevi. Razpoloženje po protestnem shodu je bilo jako razveseljivo in tudi za sodr. Bernota jako varljivo. Na shodu, ki ga je priredil pred tremi tedni je razpravljal povečini ammuveao o klerikalizmu. Kdo,mu bo ugovarjal in na kaj neki! Oglasil jie ni nihče, kljub temu, da je pozival. iz tega je sklepal, da vse delavstvo z vsemi njegovimi nazori soglaša. S to mislijo je prišel tudi na dan 17. marca v Trbovlje na volivni shod. A zmotil se je in vsak se bo zmotil,, kdor bo prišel s tem načinom agitacije v naše revirje kot sodr. Bernot. Trboveljski sodrugi in to od obeh delavskih frakcij delajo, kolikor se delati da, da se konča ta bratomorna borba, ki jo je zasejalo meščanstvo in od katere ima tudi meščanstvo koristi. Če se pa Bemot in Golouh ne razumeta, naj si pa to povesta v posebni korespondenci. Isto naj napravijo drugi taki generali, ki bijejo boj za prvenstvo. Tako je dragi Bomot! Delavstvo je sito tega gnoja, ki ga siplješ dan-za dnem po svojem žurnaiu in po shodih, ter želi odkrito skupnega dela, ker le v skupnem delu vidi sp as svojega bednega položaja, v katerega ga je edinole pahnil boj in nič drugega. Delavstvo je sito fraz ter hrepeni po izboljšanju svojega položaja, kateri se bo pa le v skupni sili dosegel. Zato je vsakega zavednega proletarca dolžnost, da dela v tem smislu, ne pa, da še bolj razbija. Sedanji način agitacije (osebna gonja) je vzgojno slab in za delavstvo pogubonosen in delavstvo se tega zaveda. V sedanjem načinu agitacije vidi delavstvo nadaljevanje agitacije, s Itatero so agitirali bivši komunisti pred dvema letoma in kateri način so spoznali za napačen in delavstvu kvarljiv, zato so ga tudi že zavrgli. Izgleda, da je nastopila nekakšna rezerva, da nadaljujejo, kar so drugi zavrgli in spoznali za slabo z mislijo, da bo delavstvo za njimi drlo kod nekdaj za bivšimi komunisti. Po shodu mi je mnogi sodrug tožil, da bi bilo mnogo bolje, če so-druga Bernota ne bi bilo v Trbovlje na shod, kjer je razpoloženje za naj-macj 50 odstotkov pokvaril, kar se je tudi pokazalo v tem, da ni šlo okroglo 50 odstotkov delavstva na volišče. Rekli so: Koga naj volim, ko pa ne delajo drugega kot blatijo eden drugega, mesto, da bi stopili skupaj proti pijavkam, ki pijejo našo kri. Mnogi so računali, da bo dobila SSJ v Trbovljah 800—1000 glasov, a dobila jih je komaj 875; v letu 1920 pa, pri polovico manj volivcih in pod najhujšim komunističnim terorju pa 418 glasov. Torej se jasno vidi, da niti naši lastni ljudje niso volili to je najboljši dokaz, da ne soglašajo s sedanjim kurzom Bemotove organizacije. Kje napredujemo? Poglejmo v organizacijo in njeno statistiko? Rekli bodo, da utrjujemo socialistično zavest in da vzgajamo moraliste. Hudo tudi vleče sodr. Korun, kadar si ga privošči sodr. Bemot v Na-preju, na shodu ali sestanku. Veš sodrug Bemot, kaj pravijo sodrugi eni kot drugi: To je pa čudno, kaj je temu Bemotu, da tako bije čez vsakega, kdor ne podpiše vsega tega, kar si on zamisli, pa le vedno potem, če stopi iz njegove skupine. Proti so-drugu Korunu kar v vsaki številki Napreja, to mu mora biti nevaren. V poročilu s Stankinega zbora smo pa brali v Napreju, da ste mu dali ab-solutorij za njegovo vestno parlamentarno delo in da je bilo toliko predlagateljev, kakor za noben drug predlog ne toliko. Še sam Bemot je bil za ta predlog. Kaj pa še hočete? Vi čistite zmirom potem, kadar že veter sum odnese, ali. pa, da kdo reče: prijatelji tako se ne dela za pro-lotarijat. Da, da, tako se čisti, da bo kmalu ostal še sam simbol SSJ (Ber-notova skupina). Pomnite! Proletarijat bo sledit klicu svojega velikega učitelja Mar-l-.sa'. ki je zaklical v svet: 'Proletarci vseh dežel združite se! Ovirali ga ue bodo dolgo ne eni, ne drugi »bogovi- . In ti, ki bodo hoteli ostati bogovi, bodo morali računati s. temi proletarci, drugače jih bo proletarijat nagnal. Kdor misli, da bo ustvaril socija-iiste in soc. družabni red po šabloni,, ta je domišljav in ne pozna naravnega razvoja. Kdor pa misli, da je Foeijalist samo tisti, ki je v pokrajinski organizaciji (Bemotove skupine), ta ni socijalist. — Razno. Izvršitev smrtne obsodbe v Mariboru. 26. marca se je izvršila v Maribora smrtna obsodba nad nekim morilcem. To priliko je porabilo vse meščansko časopisje za ogabno natančno popisovanje eksekucije nad nesrečnim zločincem. Mi odklanjamo vsako smrtno kazen iz principa; družba naj se proti asočijalnim in pa bolestnim ljudem ščiti na drug način! Pa če bi biili za smrtno kazen in če bi tudi hoteli s tem, da povemo ljudem. da se smrtne kazni res izvršujejo, svariti pred zločini, ne bi tega napravljali z natančnim opisovanjem izvršitve smrtne kazni. Tako opisovanje je samo izrodek brezsrčne duše in vpliva kvarno, ne pa vzgojevalnot Vttlpnl ga! Kdor ima vedno v mislih kocri- tarje, je sam kori tar. Če hočeš sebe prati, moraš druge mazati. Pravijo, da bo Naprej začel izhajati v obliki Cuka na paki pod imenom iLažnjiva Urška . Uredništvo ostane isto. NAKUPOVALNA ZADRUGA V LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 33 (»Balkan*1) - - Deželni pridelki, ilte, mlevskl Izdelki vseh vrst. - Kolonllalno r— ipecerlisko blego, mast in slanina, ter razni mesni Izdelki, o Talofon Stev. 1U. Brzojavni msIov t Nakupovalna Ljubljana. tokovni raCtin Stav. 10.471, 3 lsfejatel) ia Ustni*: fcoesortij 04gsr»rni srMalk: M* Oeh»eJ*t. Tilkama SUk.M Hror«Un t Lfubl}s»d . Toue Seliškar: Trbovlje. V založbi Slovenske aocijalne matice je izšla gorenja pesniška zbirka našega Tone .Seliškarja. Našega, pravimo, kajti Tone Seliškar je pesnik delavstva, rudarjev, Trbovelj. Pričujoča zbirka spremlja rudarja skozi celo njegovo trpljenje in obup: od zibelke in glad rus mladosti, od podzemske jame do groba, od njegove njivice do gcetilne in skozi Trbovlje po naši poti do — pesmi revolucijonarcev, v novo življenje, v boljši svet pravično družbe. Niso vesele te pesmi, polne so temne žalosti, stisnjenih pesti, zaničevalnega sovraštva in vendar polne ljubezni do Trbovelj, rudarjev, zemlje in človeštva. — Pridržujoč si, da priličuo obširneje govorimo o »Aej pesniški zbirki, priporočamo zaenkrat vsakemu delavcu, posebno pa čmi armadi v revirjih, da si kupijo in p reči ta jo Seliškarjevo Trbovlje«. Poleg umetniškega užitka bo zatrepetala v tvojem srcu tudi druga struna in glava ti bo porodila marsikatero misel, ki te bo utrdila v tvojem nasprotstvu do kapitalistične družbe in ljubezni do človeštva in človeške, socijalistične družbe. -- Cena knjige jo 12 Din., vezan izvod 17 Din. Dobi se v vseh knjigarnah, naroča pa tudi naravnost pri Slovenski secijalni matici v Ljubljani. Dopisi.