Jtatraala Mala. V Udom, v petek. t* 16. ftcnhn 1910. Cm* 4 vtaart*. LetalK XUII. Jutranla Udafa ▼ L|*M|aals v»e Ieto...............K lfr— pol leta................, €•— Cetrt leta...............„ 3"— ca mesec...............•» 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl te ne vrtnja Oie4ni$tva: Kntfiovi ulici it. 5, (v pritlićja le?©), tclcfM ftt M. Izbija vsak dan 4ntrqJ. P*nmmsu itoviBui 4 wfaar|a. lamati: 65 mm iirokA petit vraU 14 vin. Pri vettntni inscrdjl po dogovoru. Na pismena natočila brez istodobne vposlatve naiofnlne se ne O2lra. Jatraa|a Imlafa po posu za Arstro-Ogrsko: vie Ieto...............K 18— pol leta................, 9 — ćetrt leta................, 4 50 oa mesec...............„ 1-60 Za inozemstvo ćelo Ieto.........., 28 — Upraraist? •: Kaaf lova Hica 5, osamez-ne stranke dostikiat skuša jo medse-bojno paralizirati. Poljaki in Čehi. Kakor strela je udarila včeraj med neniške nacijouaice vest, da imajo Poljaki in Cehi tajne konfe-rence o jh)! i tiču em položaju, ki i majo namen, ne le Uoseči skupno posto-panje v zadevi vodocestnih zakonov, v kateri zadevi so tuđi Cehi zelo pri-zadeti, ker veljajo vodocestni zakoni iz leta 1901 tuđi za češke dežele, tem-več. pač tuđi vse bolj dalekosežni namen. Včeraj se je sicer z ozirom na nemir, ki se je radi tega pojavil v nemškonaeijonalnih vrstah, s poljske strani to dementiralo in poudarjalo, da so se udeležeaei teli konferenc ?K>menkovali le o> vodocestnih xako-nih. Toda taki elementi so iako poc-e-ni in nimajo nikakeira vpliva in tuđi nisr> prav nič vplivali niti pri Xemcih. Snočna . Xeue Freie Presse« že vidi v tem cei komplot proti Xem-cem in ve ćelo marsikatere podrobnosti iz teh konferenc. Tako n. pr. pripoveduje, da so se teh konferenc udeležili tuđi Jugoslovani in glede TM>sameznosti ve ćelo, da je v teh kon-fereneah stavil dr. Šusteršič pred-log, da naj se deluje na to, da se razbije parlament. Slovanski blok (?) V nemških krogih se zatrjuje, da Poljaki streme za tem, da prevza-mejo vodstvo slovanskih strank, kar bi pomenjalo ustanovitev velike parlamentarne slovanske skupine, ki bi v parlamentu vsled svoje mogočnosti postala zelo nevama sedanji vladni većini. Pri opreznosti pa, ki je ka-rakteri^tikon Poljakov in poljske jk>-litike, danes o taki parlamentarni skupini še ne more biti govora. Znavilim pa je, da sicer jako dobro informirana in oprezna kore-spondenca »Centrmn« snoči zatrjuje, da imajo te konference naravno-st namen, pripraviti novo ureditev stran-karskega razmerja v parlamentu ter sanirati politično raztresenost v po-slanski zbornici. Predvsem gre seve-ko le dve plenarni seji državnega zbora. 28. in 29. decembra se sestanejo delegacije v Budimpešti. Glavno dele-gacijsko zasedanje }>a prione 15. ali pa sele 20. januarja ter bo trajalo daleč v februar. V drugem januar-skem tednu se prionu praške češko-nemške spravne konference, od kate-rih poteka bo odvisna sestava IkhIo-če i)arlainentarne većine in kakor se z trjuje tuđi sestava bodočega kabineta. Interesanten intermezzo. Včeraj do]K>loslo\-ni-škega provizorija ter razne druge manjše in manj važne zakonske pred-loge. Gosposka zbornica l>o zborovala po potrebi tndi se v sredo. Državni sbor. S. — Dunaj, 16. decembra. Po izvršenih volitvah v delegacije se je razpravljalo o zakonski predloži glede nporabe prebitkov skupnih sirot-ninskih blagajn, o kateri predlogi je obširno poročal poslanec dr. Pk>j. Cehi so bili zlasti proti določbi, da naj se ti prebitki v poeameznih deze-lah porazdele po narodnostnem ključu. Većina pa je sprejela zakon, kakor ga je pripoTocal porocevalec, — Nato se je »prejel zakon, ki podaljša veljavo zakona o konznlarnem sodni-žtvu do konca 31- decembra 1911 Nato se je nadalje vala razprava o nujnem predlogn poslanca Beera glede znižanja železniških tarifov za češki preniog, katera razprava pa je bila prekhijena ter seja ob pol 5. zaključena. Prihodnja seja je danes z edino točko dnevnega reda: Proračunski provizorij. Potovanje cesarja v Ruclimpesto. S. — Dunaj, 1<>. decembra. »Slavisclie Korres>iKiiidenz« zatrjuje, da se ]>oda cesar po božicu v Budim-j>e.što, kjer otvori s prestolnim govorom decembrsko zasedanje delega-cij. ki se prične morda 28. decembra. l*ri tej i»riliki bo baje ]>adla tuđi od-ločite\ glede sestave novega kabineta. »Nasinec« o politienem položaju. G. — Olomuc, 16. decembra. Organ moravskih klerikalcev »Xaši-nec« javlja iz Dunaja, da je po infor-macijah dunajskega poročevalca tega lista gotovo, da bo novi kabinet do 15. januarja že sestavljen, zlasti z ozirom na dejstvo, da se skličejo za 15. januarja delegacije v Budimpe-što, pred katere nikakor ne more sta-piti provizorična vlada, ker bo v teh delegacijah šio za velike vojaške mi-lijonske kredite. Istočasno se bodo pričele v začetku januarja praške češko - nemške spravne konference, ki bodo izročene posebni permanenč-ni komisiji. Obstoja upanje, da se bo v teh praških spravnih konferencah posrečilo doseći sporazumljenje vsaj glede najvažnejših took spravnih po-gajanj. Poljaki na Dunaj u so po za-trdiln »Našinca« na delu, pripraviti Nemce na Češfcem do t^ga, da opuste svoje odklanjajoče stališče. Razpust državnega zbora (?) G. — Brno, 16. decembra. »Li-dove Novinv« poročajo, . decembra. Z ozirom na dejstvo, da je cesar sprejel včeraj v dolgi avdijenci poslanika v Petrogradu ^rofa Berchtid-da zatrjuje »Slavische« Tagblatt«, da bo grof Berchtold naslednik ziuianjega ministra Aehreiithala. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. S. — Dunaj, 16. decembra. Vlada namerava udejstviti trgovinsko pogodbo s Srbijo s 1. januarjem, in sicer na podlagi pooblastilnega zakona. Bančni statut v ogrskem državnem zboru. A. — Budimpešta, 16. decembra. Ogrski državni zbor bo v ponedeljek pričel debato o bančni predlogi. Včeraj so se v seji državnega zbora ogr-skega vršili razni razburljivi prizori med opozicijo in vladnimi strankami. Zasedanje hr^aškega saliora. S. — Dunaj, 16. decembra. Hr-vaški sabor je sklican s cesarjevim lastnoročnim pismom na 20. t. in. k zasedanju. A. — Budimpešta, 16. decembra Za 20. decembra sklican i hrvaški sabor bo obravnaval pred vsem indem-niteto t-er nato razpravljal o proračunu. Ve^ti, ki hočejo vedeti, da namerava vlada hrvaški sabor razpusti-ti, se uradno deinentujejo. Reeiproeiteta zagrebškega vseučili- sca. T. — Zagreb, 16. decembra. Za nedeljo 18. t. ni. naineruvani ljudski shod o zadevi reciprocitete zagreb-škega vseučilišča se je všil že včeraj popoldne ob 5. B. — Zagreb, 16. dec*embra. Včeraj popoldne ob 5. se je vršil javni shod, ki ga je sklicalo hrvaško di-ja^tvo v prilog reciprocitete zagreb-ške univerze. Bilo je navzoče-ga tani jako mnogo občinstva in skoraj 70Q dijakov. Poeamezni govornik i so oštro kritikovali postopanje avstrij-ske vlade, ki se upira, priznati ena-kopravnost zagrebškega vseučilišča. Drugi govorniki so se pecali z ogr-skhn jK)slancem Banffvjem zaradi nje^ovega govora proti hrvaškim listom. Končno je bila sprejeta resolu-cija, v kateri se zahteva takoj^nja resitev reciprocitet nefra v prazan ja, sieer bo začela ćela hrvaška javnost odk>čen boj za rečitev tegra vpraia-nja. politično ia prosvctoo fočtvc za JCrakovo is Trnovo priredi v nedeljo, 18. d«c«mbra 1911 ' Ob 3. pop. T flOtUU f. lUtMI Stelaerja a« Oprtarrti oMtt shod naradno aapredsit) volilcev in volilk krakovsk9-trn*vskefa »kraja. Na shodu bosta-govorila, deželna poslanca gosp. dr. Ivan Tavčar in gosp. dr. Karei Triller. Ker je shod splosno važnoga po-inena, se ga gotovo udeleže vsi narodno - napredni volilci in volilke okraja, ki jiin je kaj mar lastna korist. Zato vsi na shod, da daste pri-meren odgovor na iufainno natolce-vanje in žaljenje izza klerikalnega shodiča, ki se je vršil v znani Kotni-kovi gostilni na Opekarski cesti dne 4. decembra. Odbor. S samimi falsifikacijami se bore proti slovanstvu. Borba Nemeev in }kh1 nemškim vplivom stojeće naše vlade proti i>o-e-dinim narodom slovanskim in proti slovanstvu vobče se je v zadnjih le-tih pooštrila v toliko, v kolikor je narasla slovanska zavednost in v kolikor se je okrepiia težnja \x> slovanski vzajemnosti. Naj več preglavic povzroča Nem-cem iii vladi mogočno naraslo novo-slovansko gibanje, v katereni zro nemški voditelji in avstrijski držav-niki veliko nevarnost tako za nein-štvo, kakor tiuli za ob^toj avstro-ogrske monarhije. Kdor objektivno preso ja dejan-ski položaj, bo vedel, da slovansko gibanje de faeto ni nevarno niti nem-štvu. še manj pa avstro - ogrski državi. Po čem pa stremi slovansko gibanje I Po ničesar drugom, kakor jm> osamosvojitvi ori TiemŠkega vpliva in po kulturni okrepitvi. Tak.Šne težnje pa nemštvu kot takemu ne inorejo biti pogubne, ražen ako je nemška nadvlada istovet-na z nemštvom samim. V tem slučaju >o potom slovanska stremljenja v rcsniei pogubna nemštvu. Avstriji pogubno pa je slovansko gibanje le, ako se Avstrija identit'ikuje z gori navedenim »nem-štvom« to je z nemško uadvlado nad nayoštenijni sredstvi ne more za-treti sk>vanskega gibanja, so se jeli }>oaluževati proti 81 ovan om pomoo-kov, ki sicer nišo moralni, ki pa so po njihovi aodbi najuspešnejše orožje .proti slovanskim težnjam. Ta sredstva so laž in obrekova-uje. Ta nemško - vladna politika je bila v vsi svoji nagoti razgaljena zla-sti v takozvanem Friedjungovem procesu, kjcr se je dokazalo, da so gotovi krogi oj>erirali z naroeeninii falsifikati. Vkljub temu, da je bila ta politika razkrinkana in ožigosana pred vsem svetom, vendar gotovi krogi šo vodno nadaljujejo svoje delo v istom pravcu. Včeraj smo navedli slučaj s srb-skini listom »Štampo«, kateri se kratkim j>otoni podtaknil članek, pisan v smislu, kakor je bilo to pogodu go-to\ i trospodi na Dima ju. Danes snio zopet v jM>ložaju, tla zaheležimo sličen tak slučaj. Dne 10. novembra t. 1. je imel nemško - liacijonalni jKxslanec Dober-nig v delegacijah dolgovezen govor, naiHM-jen zlasti proti novoslovanske-mu gibanju. V tem svojem govoru je rekel med drughni: »Taktika neoslavizma ineri na to, da okrepi avstrijske Slo-avnevnjihovemsovraštvn proti nemštvu in ojači njihovo vplivno stališče v državi. Dva voditelja neoslavizma — knez. Trubeoko.j in Pogodili sta v moskovskom »Ježenedjelniku« javno izpovodala, da je mogoče odstraniti zapreko, ki jo tvori Avstro - Ogrsku Rusiji na zgodovinskem potu proti Carigradu, vzpričo trenotne slabosti Rusije samo s pomočjo avstrijskih Slovanov in s poslovanjenjem avstro-ogrske monarhije. V isti številki istega lista se po-vdarja, da so mase češkega naroda pridobljene za Rusijo, da, eelo za eventualno rusko gospodstvo na 0e-škem. To je avtentičen prevod iz ru-skega lista. Xe pripominjam nobene besede več. Vse ono je pisano v »Moskovskem Ježenedjelnikn« št. 25 z dne 27. jun i ja 1909.« Z ozirom na ta Dobernigov govor priolMuijejo knez Gregorij Tru-beekoj, ki je tuđi urednik moskovskoga »Ježenedjelnika«, v listih izjavo, v kateri konstatuje, da je Dobe rnig dotične citate, navedene v svojem delegacijskem govoru dne 10. novembra t. 1., enostavno podtaknil »Ježenedjelnikn«, zakaj v št. 25. tega lista z dne 27. junija 1909., ki jo navaja Doberniff, aploh ni dotičnih citiranih stavkov. Torej zopet falsifikat s prozor-no tendenco! Ali se res naši Nemci in njim blize stojeći krogi ne inorejo drugače boriti proti Slovanom kakor z lažjo in falsifikati!! Dr. Sufttersič — Jaans. Ni tiskarska pogreška, ampak hoteli smo napisati na i nešto Janez — Ivan, rimskega boga z namenotn »Janus«. Znano je nanireč, da so stari Rimljanje častili v poseltnem templju lx>gra miru in vojne Jana. Ta bog je biMako upodobljen, da je imel sicer eno glavo, a dva obraza! -- Ako pomislimo, da je i>olitično delovanje dr. Šusteršiča na cesarskem Dunaju vse drugačno, nego doma \ Ljubljani, potem z \\so opravičenostjo lahkii trdinio. da ima tuđi vodja klerikalnih Slovencev - dva i>olitična obraza. Škoda, da nimanio več »Brenc-lja«, ki je prinašal pokojiu^a Dež-iiiana z »prokletimi grabljami« — gotovo bi tuđi Šusteršiča narisal po njegovih zaslugah! Počena posoda — poeen groš. »Tages]xxst« št. .T2G od 26. novembra 1910 piše: »Der sic-h mini-straliel diiiikeiide Ol>struktionist Dr. Šusteršič vvar da*s erste Opfer der iieuen Konstellation; er wurde kur-zerhaud in die Kcke gestellt, wie čine ffesprungene Vaše . . . etc*.! Ak> povemo šc, da so ga razni slovanski listi opisovali kot »moža brez podstavka«, da!je kot »diktatorja brez bergle« itd., sedaj lako še pristavimo, da je posta I dr. Šusteršič za južnoslo-vansko politiko — »počen groš,« ki našemu kmetu nič ne velja! Vseslovanska pevska zveza, Ožji odl>or slovanskega kongresa v Sofiji je proueil predloge glede ustanovitve vseslovanske zveze pev-skih društev ter ^klenil delovati na to, da se tekom prihodnjega leta priredi v Belgradu velik vseslovanski koncert, ki bi se ga udeležilo tisoč in tisoč članov raznih slovanskih pev-skih društev. Ta koncert bi se naj po možnosti pri red i 1 v času, ko se bo v Belgradu vršil kongres vseslovanske časnikarske zveze. Člani sot'ijskega slovanskega kongresa, ki so izproži-li misel o priredit vi vseslovanskega koncerta v Belgradu, so istočasno stavili tuđi predlog o ustanovitvi vseslovanske pevske zveze. Ta nacrt je že na pragu svojega uresničenja. Sestavljena so že pravila, ki se v najkrajšem času doi>ošljejo zvezam slovanskih pevskih društev, oz. i>o-sanmiin društvom v zemljah, kjer še nimajo pevskih z-vez. Smoter vseslovanske pevske zveze je spoznavanje, populariziranje in nego van je slovan-ske ]>csmi. Vseslovanska pevska zve- za bo torej propeševala idejo modse-bojnega zhližanja slovanskih naro-dov iKit4im pesini, tega najzaneslji-vejšega sredstva za uresničenje velikih idej. Po pravilih zveze se bo4lo razpisovale vsako leto nagrade za najliolJ84i slovačke skladbe. O vi«wl takoj j*o veliki uoči in »icer v Budimpešti, so po|M>lnoina ncri-snično. Na letošnjein kongnsu v Sofiji jr bilo fiklenjeno, da se vrši vneslovan ski časnikarski kongres 1. 1911. \ Belgradu in pri tein tuđi ostane. Ta kisU> tuđi veino docela ixjaitivno, da se kongres ne bo vršil takoj i>o veliki noči, mar več prve dni uke*eua. juli ja. Sieer pa se vrši seja glavnoga odbora »Vrseslovanske časiiikarsk« zveze«, na katari s<- bo sklepalo <» kongresu, sole prihodnjo soboto v Pragi, kar najbolj dokazuje, da j -vest o kongresu v Pešti poj>olnoiNa neosnovana. Tomaž Pavšlar na obtožni klopi. Danes d opol dne se vrši pnd okrajiiiin so-larju na tožl>o kranjskega okrajnega glavarja Pirea. Kakor čujemo, j<* Tomaž Pavšlar obdolžil okrajnega glavarja v vlogi na neko oblast ne častnih dejanj. »(> ženski volilni pravici z ozirom na novi ljubljanski ohčiiiski red.« Po vseni kulturnem svetu se bori ženstvo z največjo vnemo za poli tične pravice. Prirejajo se shodi, ina-nifestacije, predavanja, peticije itd. Pri nas pa se za ta velevažna vpraša-nja malokdo zanima, dasi so jako dalekosežnoga pomona. Zato je prav hvalevredno, da priredi noooj ob ^. »Splošno slovensko žensko društvo javno predavanje o ženski volilni Dravici s iK>sebniin ozirom na novi ljubljanski občinski red. Predavanje se vrši v Mestnem domu tor je povsem informativnega značaja. Zato je pričakovati, (la se ga udeleži \^se ljubljansko ženstvo l>rez razlin--ka. Vsto]> je ]>rost; sprejemajo- pa se prosto voljni doneski v jMvkritje stro-škov. II. splošni gostilničarski shod. Po dovršenom shodu v »Mestnem domu«, dali so se slikati udele-ženci v spomin na ta sijajno uspeli shod, nato pa so se podali v hotel »Tivoli«, kjer je bilo pripravljeno kosilo za udeležnike. V okusno dekorirani dvorani je sprejemal odbor udeležnike in gospodično in gospe, ki so so udeležile zadnjega kuharske-ga tečaja, so stregle došlim gostom s priznanja vrodno marljivostjo in eksaktno točnostjo. Vrsto napitnic jo otvoril govsp. Konda, poudarjajoč, da LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Komaj s(? je bila Lizika nastanila v kampanji, je koj napravila v vaši pri župniku in pri učitelju obisk in Ijotein prišla ob iskat staro Valjavko. Prišla je s pretvezo, da je si i šal a, kako Valjavka Inileha in je vprašala, če kaj želi in potrobuje, a Valjavka je čut i 1 a, (ia jo to samo protvoza. Kaj mi hoče? se je vpraševala Valjavka, gledajoč plaho za odhaja-jočo Liziko. Nikoli se ni proj zaine zmenila, nikoli je ni bile v hi»o, a zdaj, ko sem pričala proti Svetlinu, o katereni pravi Lizika, da je nedol-žen, pa mo obisče in s prijaznim obrazom poizvednje, kaj mi je in če mi more pomagati. Nekaj dni pozneje je Lizika svoj obisk ponovila. Zdaj je bila Valjavka prepričana, da inorajo imeti ti obi ski poseben nainen. Nekaj mora to dekle o moji skrivnovsti vedeti, je govorila Valjavka sama pri sebi. Ali je takrat prisluškovaia, ko som jaz govorila z gospo Olgo? Ali se je Olga pozneje kako izdala? Nekaj ve to dekle . . . Duševne muke stare Valjavke so postale nez nosne. Ćasih ćelo iz l>o-stelje ni m tfla, a ko je nekaj dni kas-neje videlu Liziko, da zopet prihaja, je božala jirod njo iz hiše in se skrila v sosedovem hlevu. V nod-ljo je prišcl Sancin obi-skat svojo hčer in da bi ji napravi! večjo veselje, jo pri polja 1 seboj družbo Lizikinih prijatelji^ in dr. Grc-benca, ki so ga je Lizika najbolj razveselila. Od sodne obravnavo proti Svet-linu, ko jo dr. Grebene s tako nežno obzirnostjo zanjo skrbel, so je Lizika zavedala, da ga ima rada. Prej je bila le bolj vesela njegove družl>e in ni slutila, kaj se poraja v njenom srcu. Zdaj ji je bilo jasno, da ga ljubi. Ko je stopil z očetovega voza, je pohitela naravnost k njemu in mu dala najprej roko in ga pozdravila s tako iskrenim pogledom, da je postalo dr. Grebencu kar toplo pri srcu in da je nklenil še ta dan izpregovo-riti odločilno besedo. Na poroko bo treba sioer še ča-kati kaki dve leti, je ra^misljeval dr. Grebene, saj prej ne postanem ad-junkt, a ker je Lizika še jako mlada, to pač ni predolfr čas. Lahko je našel priliko, govoriti z Liziko na samem. Po obedu jo je po-čakal na hodniku in jo proail, naj inu pokaže znamenito sliko, ki jo je bil Sancin svoje dni kupil na razstavi v Đenetkah in pred tisto sliko ji je razodel svojo ljubezen in jo vprašal, če Ihk-o i>ostati njegova žena. Poslušala ga je z dekliško sramežljivost jo, a njen sročili obraz mu je v naprej povedal, kak odgovor ima pričakovati. Tuđi jaz vas imam od srca rada, je odgovorila Lizika in se ni nič branila, ko jo je dr. Grebene objol in po-ljubil. A naenkrat se mu je izvila iz rok. Rada vas imam, mu je rekla, ali vaša žena ne morem postati, d<>-klor . . . Moja žena ne morete postati! je vzkliknil dr. Grebene ves prestrašen. Ne — dokler ni moj svak Sveti in rešen vl ječe. Ta izjava je dr. Grebenca potrla pa tuđi ozlovoljila. Imel je vtisk, da misli Lizika dosti preveč na svojega svaka in dosti premalo nanj, katere-mu je prav kar zatrjevala, da ga od srca ljubi. Kadar bo Svetlin rešen iz ječe, hoćete postati moja ženat je vprašal zategnjeno. A kdo more aploh upati, da bo rešen? Jaz to trdno npam, je rekla Lizika. Prepričana sem, da je Svetlin ne-dolžen. S tem prepričanjem še ne morete odpreti vrat njegove ječe. Treba je dokazov. Ja« jih dobim, je zaklicala Lizi* ka. Seveda ne vem kdaj ... Lahko minejo leta in leta, je za-vzdihnil dr. Grebene. Pomagajte mi, da proj doseževa svoj nam on! Dr. Grobt*nc je bil jako nezado-voljen. Zla-sti še zaradi tega, ker v Svet li novo nedolžnost sploh ni nu>-gel prav verjeti in jo bil prepričan, da vsa Lizi kina prizadovanja ne ho-do imola usjH^ha. A dve leti jo hott»l ix>čakati in potrpoti, dasi jo čutil, da bo moral odslej pri Liziki naj brz hol i igrati pravnoga svetovalca, kakor ljubimca in ženina. Dasi je bila Lizika ves dan ž njim nad vse prijazna in niti pred prijateljieami ni prikrivala, da ga ima rada, jo bil dr. Greben-eu vendar ves dan pokvarjen. Naslednji teden je Lizika vso svojo pokornost posvetila stari V'a-ljavki. Izvedela jo, kako >;o jo Valia\-ka od obravuave proti Svoti inu pn-menila, kako jo postala molčeča i u zamišljena in kako se ogiba ljudi. Te-govorice «o utrdile v Liziki mne>iijt\ da mora VTaljavka kaj več vedeti o Olgini smrti, kakor je pred sodiHČtMii izpovedala. Ko bi se mogla za nekaj dni nastaniti pri Valjavki in jo opazovati ter se ž njo pogovarjati, bi ie prišla ćeli stvari na sled, a kaj, ko to ni «u>-^oce. Tako je ugibala Lizika in kora-kala po prostorni obednici gor in dol eele ure, ne da bi ji prišl* rwiln» miael. (EM> prtte4mjia.l leži v naraščaju prihodnjost gostil-niearstva. Tuđi odbor deželne zveze je uvide!, da je potreba pretlvsem dobrih g'ospodinj. Treba pa je, da se prirejajo taki tečaj i v vsakem več-jem kraju naše dežele in da se ustanovi v Ljubljani gostilniearska šo-la, ki naj bo takorekoč zaključok izobrazbi, ki jo dobe gojenke v teeajih na deželi. V tem oziru prvaci v naši de-želi Hled, naša dežela pa prvaci med vsemi deželami v Avstriji. Tekom dveh let je izobrazil ta tečaj 114 ueenk. V najkrajšem času je upati, da dobimo enaJc tečaj v Postojni. — O. Cerar nazdravi udeleženkam na tečaju in |H>udarja, da je bilo takih tečajev do&t»daj v Avstriji 11, od katerih od pade na Kranjsko samo 5. Priznavajoč to delo, napije gosp. Kjeudi, kot načelniku ljubljanske za-drnpe. - (i. Paternost se spominja rajnegra Tostija in vsi udeleženci se v znak sožalja dvigiiejo s svojih sede-žev. Govori nato Rosp. dr. Blodek in poudarja važnost strokovne izobrazbe, kat ero ima tuđi ministrstvo v mislili s svojinu odredbauti, da lah-ko zahteva za nekatere kraje kot po-goj za izdajo koncesije, dokaz sposobnosti. — G. Kamenšek napije eas-nikarjem, jrosp. Kenda pa grosp. dr. Blodeku. Paternost se v toplih be-sedah spominja delo van ja »Zveze« za tečaj v Postojni. G Peternel z BI eda priznava, da deželne naklade ne bodu zadele toliko or^raniziraiiepra grostil-ničarstva, ker se bo vedelo to braniti in i>ozivljii ileželno »Zvezo«, da skrbi za ustanovitev strokovnega glasila. G. Bučar govori v iiih'im Dolenj-cev, uakar zaključi g. Ogorelc ot'iei-jalni del banketa. Slovensko gledališee. Snoči se je uprizorila prvič opereta. »Jesenski manever«. Besedilo ji je spisnl Karei pl. Bakouv, uglashil jo je E. Ka Ima n, po rodu Oger in ćela zgradlui v muzikalnem oziru slo ni istotako na ogrski narodni podla-gi. S čardašem se prične ouvertura in ž njim se jenja tuđi opereta. Li-rična mesta prevevajo krasne melodije v molili, ki pa preidejo kaj radi v solnčen dur. Xa nekaterili mestih se zdi človeku, kikor bi slišal ogrske cigane sredi puste, ko igrajo na svoje gosli, da bi popokale strune od sa-lne bolesti. V godbi zastonj iščemo lahkote duiiajskecra valeka, zato nas pa odškoduje miloglasnost. Libreto je prečej dober in kar je glavno, slo-ni na resnični podlagi. Kazi sera pa tja edino slaba prestava, ki so jo pa mogoče igralci sami zakrivili z netočnim memoriranjem. Ker je bila vse-bina že v »Slovenskem Xarodu« objavljena, se omejimo samo na gg. soliste. V prvi vrsti zasluži naše priznanje g. Thalerjeva. Xjen prostovo-ljee Marosi je prišel do popolne volja ve, ponekod je bi I še ćelo preveč »vojaški«. GdČ. Haderbolčeva je izgledala prav dobro kot baronica Rizi. Težka vloga ji del a sicer prečej te-žav v j>etju, a ona jim je kos. Odli-čen, kot vedno, je bi I g. Iličie. Xeu-trudljiv je in zato doseza take uspe-he. Nadporočnika Lorentva bi si že-leli za las še temperamentnejšega. V nol>eiiem oziru za temi pa ni zaostajala ga. Iličičeva, ki bo gotovo postala prav dobra operetna moč, vsaj pokazala je tako. G. Povhe naj bi ne vlaga 1 preveč vložk, posebno ne v Leblu; drugače je bil popolnoma na mesti*. Feldmaršallajtnant g. Verov-šek naj bi bil malo istemu podoben, ne pa tako banalno zmašen. Vsa čast g. Moleku, ki je ustvaril čisto dober tip. G. Bukšek je ugajal predvsem s svojo povestjo. Vobč>e naj bi se opereti na dobro igralo še bolj živahno. G. Keiner je bil v svojem elementu in iztisnil je iz godbe vse, kar je mogoče. Scenerija je prav okusna, režija mestonia netočna. Gledalisče je bilo nabito polno in je opereto spreje-lo, kot zasluži. b. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Neumestno zabavljanje. Šestin-dvajsete^a septembra t. 1. }e pil v neki gostilni v Vodrnatu France IVklaj in se je žaljivo izrazil o Fran-eetu Vavpotieu, čes, da je ta »pil in žrl« za njegove denarje. Vsled t^ga g-a je Vavpotič toiil radi žaljenja. France Peklaj, ki obrekovanje priznava, je bil obvsojeu v globo desetih kron, oziroma štirindvajseturni %&-por in v povrnitev sodnih stroškov. Boje vi ta trojiea. Dne 27. oktobra sta prišla v gostilno Franca Erbeinika v Bizaviku dva mlada tanta Janez JLoboda iu Jakob Moj-skerc in začela tam rogoviliti ter brez vsakega }K>voda razbila stol, po-škodovala «S škafe in en lonec. Nato sta zmerjala gospodarja z i>e;sedami: »Smrkovec in prokleti Lukež!« Pri-tlružil se jima je tuđi France Moj-škerc, ki jima je pamagal. Tuđi gost ilničarko je posebno Loboda ziner-jal s »kurho«. Rekel je tuđi gostilni-čarju: »Sem pojdi; meni ni nič ee enega človeka ubijem.« Priči Franca Jager in Aleš Bezlaj vobee soglaša-ta. Sodišee je prisodilo Francu Moj-škercu z ozirom na to, da že doigo ni bil kaznovan in da večinoina vse priznava -lenarno kazeu 10 K, oziro-nia -4urni zapui\ Jakoba Mojškerca in Janeza LoIhhIo pa je ohsodilo vsakega v 14dnevni zai>or. Najnovejše vestu Dementi o izginolih crnogorskih listinah. B. — Cetinje, 16. decembra, l'radno se dementira vest Lelgradske »Štami>e«, da je pri črnogorskem poslan ištvu v Carigradu izginilo dokaj važnih diplomatičnih dokumentov. Ruska duiua proti policijskim agentom - provokaterjem. G. — Petrograd, 16. decembra. Ruska (limia je sprejela 8Oglasno interpelacijo na vlado, v kateri se za-hteva, da naj vlada najostrejše na-stopi proti policijskim agentom-pro-vokaterjcm. Xeposreilni povod za to interi^elacijo je dejstvo, tuđi uradno ugotovljeno, da je v Jekaterinoslavu baje nek tak policijski špijon položil nalašč dve bombi v neko delavsko stanovanje, nakar je to zadevo na-znanil policiji in so bili vsled tega potem delavci obsojeni na mnogo let izgnanstva. Razprava proti vohunu Vašiću. T.— Bclgrad, 16. decembra. Pri-čakuje se, da se razprava i>roti po-narejalcu dokumentov in vohunu VaŠif'u }>rične že to soboto. Gotovo j)a se razprava prične v torek 20. t. ni. Razprava bo tajna in se 1k> skušalo iz nje izločiti vse politične medseboj-neniu razmerju med Avstrijo in Srbijo škodujoče momente. Listi pa odločno zahtevajo javnost te razpra-ve in brezobzirno razkritjc \\seli moment nv, ki pridejo v tej aferi sploh kaj v ]>oštev. B. — Belgrad, 16. decembra. I'radno se javlja, da se bo obravna-va proti Vašićn začela prihodnji te-den. Njegov odvetnik Jovanović je za sedaj zadržan prevzeti zagovor ter ga bo ex offo prevzel za njega odvetnik Lazarević. Škof Nikanor — umobolen. B. — Belgrad, 16. decembra. Zdrav i iška komisija, ki je imela preiskati duševno stanje škofa Ni-kanorja iz Niša, je oddala svoje mne-nje, katero konstatira, da je škof duševno l>olan. Škof bo radi tega seve-da umirovljen. Afera tega škofa je dolgo časa razburjala srbsko javnost. Župnik in kuharica pred sodiščem radi umora tete — Slovenke. ni. Najprvo je bila zaslLšana Anto-nijeta Oštrićeva. * Lepa postava, elegantno oblece-na in kljub njenim 35. letom še vedno vredna ^reha. V roki drži neprestano stekleni-čico z etrom. Ćim priđe kako kočiji-vo vi>rašanje na vrsto, odpre stekle* ničico in jo tišci pod nos. Med zaaliranjem Antonijete so odvedli iz dvorane župnika Tomase-vica. Predđddnik je najprvo vprašal Oštrićevo, če je zahajala k župniku v hido. Antonijeta: Malokdaj, uiorda vsak meeec enkrat. — Predsednik: Kje pa je župnik po smrti svoje matere stanoval in jedelt — Antonijeta: H*i nas je >edel, ker ni imel druge-ga, da bi mu kuhal. — Predsednik: Koliko je vam za to placevalf Antonijeta: Ni nam plače val v deuarju. — Predsednik: Ali je vam bilo znano, da je nameravala Ana Ilancigaj oditi iz Polšenikaf — Antonijeta: Da, kadar bi župnik stopil v pokoj. — Predsednik: Ali je prihajal k vam cerkovnik Kovačevićf — Antonijeta: Da, vsak dan zjutraj in popoldne. -— Predsednik: Ali ste imeli ž njim kak-šno razmerjef — Antonija: Nikdiir. - IVedsednik: Ali ste #a rt»s vi pre-grovorili, da je umoril starkol — Ah-tt>nija: Bog- ne zadeni! Kako more on kaj take^a trditi. To je strašno, ako se samo pomisli. Nato je Oštrićeva na dolgo in široko pripovedovala, kaj je delala tistega dne, ko je bila Ana Kanči^aj ubita. Zatrjevala je, da ni ničesar ve-lje govorim. -Predsednik: Kaj je vam bila pokojna Ana Rančigaj? — 2upnik: Sestra moje matere. — Predsednik: Ali je vam bilo znano, da je pokojnica že na Štajerskem napravila oporoko? — Župnik: Vse to mi je bilo dobro znano. — Predsednik: Kdaj je prišla v Polešnikf — Župnik: L. 1904., po sestrini smrti. Predsednik: Koliko je imela denarja? — Župnik: 9000 K v obveznieah in 30.000 K za hišo, ki jo je prodala, in še nekaj gotovine. — Predsednik: Ali j>e pokojnica vedela za onih 4000 K, ki ste si jih pridržali pri zamenjavi obveznici — Župnik: To sem storil z njenim dovoljenjem. — Predsednik: Kako ste se seznanili z rodbino Oštrićevo! — Župnik: Najbližji sosedi smo bili. —- Predsednik: Kje ste bili tistega dne, ko je bil izvršen uboj? — Župnik: Ob pol 5. zjutraj sem šel v Po-sedarje po olje. — Predsednik: Ali ste vi nasuli riz po tleh, kjer je bila starka umorjena? — Župnik: Nikdar. — Predsednlk: Zakaj ste napravili oporoko, v kateri ste vse svoje imetje zapustili Antonijeti in Marici Oštrieevi? — Župnik: Nimam več nobenega svojeev na svetu, a one so stregle moji materi do smrti. Tuđi pokojnici so stregle in meni sa-memu. Zategadelj sem jih hotel za-varovati, zato pa sem tuđi določil, da denarja ne smejo potrošiti, marveč ga morajo varno naložiti. — Predsednik: Kako je to, da ste dajali tolike vsote Kovače vicevi rodbini, a vselej brez imena. Župnik: Dajal sem tuđi drugim, a Kovačevićeva žena me je večkrat prosila. — Predsednik: Toda preveč ste dajali iz — kršćanske ljubezni. Pravijo, da ste hoteli iz kart poizve-deti za smrt Ane Rančigaj. — Žup- nik: To ni res, res pa je, da smo sem-tertja po večerji kvartali. S tem jh bilo zaslišanje župnika TomaŠevića zaJdjučeno in na vrsto je prišel obtožitelj cerkovnik Šime Kovaćević. — O njegoveni zaslišanju boino poročali jutri. lidajatelj la odgovorni urednik: K«j*Io PuMluMleuiMtk. Boraena porodila. I) u naj, H>. decembra. VTorza je bila v nekoliko boljšem razpoloženju kak<^r v sredio. Interna-cijonalni trg1 se je gihal sicer v jako ozkih inejah, tU>žeiiju. Rente in devize so bile skoraj neizpreinenjene. LIttbl]anAka wKreditna banka v Ljubljani". Undii kini tfiMJske tone 15. decembra 1111. ■«l«i»«»l »»»trll. ^*"1 | ***** 4^0 nujc/i rcnU . . . .[ 93 601 93 80 4-2% srebrnu renta .... 9750 i 97 70 4% avstr. kionska renta . . 93 50 93 70 4% ogr. „ „ . . 91-35; 92 15 4% kranjiko deielno posojtlo 96—1 97 — 4°;9 k. o. ćeike dei. banke . 94 — 95 — Srećke U 1. 1860 ■', , . . 226 50 232 5C „ „ ,.1«64..... 326-- 332- „ ttske...... 158 50 164 5C „ zemeljske I. iidaje , 300- 306 - II. „ . 29125 297 2! „ ogrske hipotečne . . 26725 26321 „ dun. komunalne . . 536'— 546— „ avttr. kreditne ... f 36" - 546 - „ ljubljanske .... 9525 10125 „ avitr. rdeč. krila . . 92 £0 98 5( M agr. „ . . 62 50 68 5( „ b«xlilka..... 43— 47 „ torike...... 258 50 261 5C Belalo«. Ljubljanske kreditne banke . 466 — i 470- Avstr. krediLiega zavoda . . 670 25 l 671 2^ Diinajske banćne diužU . . 5S5SO! 556 5( Južne žeJeinlce..... 118 25! 119 2! Državne žeieznice .... 75(J~ i 751 — Alplne-Montan..... 769— 770- Češke sJadkorne družbe . . 251 — ■ 252 5( Živnostentke banke .... 278 50 j 279 5( Val«t«. i Cekini........ 1137 | 11» Marke........ 117*55 117-7! Franld ........ 9515 i 95 3( Liie......... 94 90 95K Rubljl......... 25350 254 5< Žitne cene v B&idimpeiti. Dne 15. decembra 1910. T t r m I n. Pšenica za april 1911 . . za 50 kg 10-96 » oktober 1911. . za 50 kg 107c Rž za april 1911 .... za 50 kg 7*7S Koruza za maj 1911 ... za 5tf kg 561 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8*34 Efektiv. Neizpremenjeno. Anton Šare UiiOaoa, ielenlmrioia ulica it. 5, ■ npii luflm ilici (uspnti ilnit pdti) pristfle švicarske vezenine Mjcenejti nakap 182 oprem za neveste. J Drodje za domačo vporaho. B I Hl, Ml | I I n\ntm Mri kikimti I I H ? leti ikriajlci. ki je pripravu za o^e- H ■ siti aa tteso, »oiilja proti povietja sa ■ ■ F. VcJ