PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760
JEKLOTEHNA V MURSKI SOBOTI ŽE 22 LET ZVESTA MESTU IN LJUDEM - 22 LET DOBREGA SOSEDSTVA!
«*IS*


Soboški izvršniki so se manegersko zavarovali na račun davkoplačevalcev in to za 500 DEM mesečno. O tem ali Občinski bogovi so ustvarili brado najprej sebi preberite na strani 3.
Vestnik z vami tudi na
Prodajna mesta:
Ankaran, Piran, Portorož, Lucija, Izola in Terme Čatež.
Ne zamudite novic iz domačega kraja!
VREME
V petek in soboto bo zmerno do pretežno oblačno z manjšimi padavinami oz. nevihtami.
V nedeljo bo večje poslabšanje z ohladitvijo.
Vestnikov koledar 11. avgust, četrtek, Suzana 12. avgust, petek, Jasna 13. avgust, sobota, Liljana 14. avgust, nedelja, Mitja 15. avgust, Dimitrij 16. avgust, torek, Rok 17. avgust, sreda, Vojko
Pregovor
Če velika maša mokri (15. avgust), mala maša straši.
Murska Sobota, 11. avgusta 1994 • Leto XLVI • Št. 32 • Cena 120 SIT
Foto
^1°^’ ki i anu'st Brodarskega društva Mura iz Kroga Bo-mVe zIati ,?.Vetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA P°v trener p ~ Posamezno 'n v moštveni vožnji 3 x C-l '	.?n Varg’ hkrati tudi trener slovenske reprezen-
lete*? bila ob vrnitvi deležna izjemne poznosti. b pozdravit a's®u j“ je pričakala množica Krožanov, ki su W sPteiB Z av*°busom in kombijem.
'& ’ ZDA sk'8’ P’-C^ijeb^ na Livadi ^Oo se ■ Pravo slavje iz Kr o? Zbral° nad ^oje^avili d ga ln okolice, ^Ve zlatitnaČ'noma za Nk naivečjih niedalji, kar sPr5j> špikov po-Msiavi Priučen ihJ, trajal° do <W1 r 'n česa ta-še ni bilo.
% v>ožila , , V ta uspeh ^'Pravil6 'k° časa in Smlk soboSkprejem tudi dr? Andrejc obč|nske rUgirn v Gerenčer ter sv°jem nago-

reportaža Aarau - Mura stran 18
zlatih medaljah Boruta Horvata na SP
položen že na treningu, na tekmi pa veslal super in zlata medalja je bila na veliko veselje v mojih rokah. Moj nastop v moštveni vožnji 3 x C-l je bil še bolj sproščen, saj sem zlato že imel v žepu, in ker smo vsi
Štefan Varga in Borut Horvat
lla Pr°blema p”wiSi ?rtifika?2a11JasVoi
ne bn ne^°mu, PUstil na cedilu.
& A
A
$
}00'°OOtJ|^ Pr|sežpm arjev-
0 )So možnost.
d-o.o.
voru poudaril, daje njun uspeh velik praznik soboške občine, ki bo ostal zapisan v kroniki in pomeni promocijo Kroga, soboške občine in Slovenije. Poudaril je tudi, da sta s tem velikim presenečenjem, ki sta ga pripravila športni javnosti, potrdila rezultate dobrega dela v zelo skromnih razmerah. Zatem pa jima je Andrej Gerenčer izročil praktični darili. Slavje so v Krogu sklenili s srečanjem pokroviteljev in članov Brodarskega društva Mura iz Kroga.
Po vrnitvi s svetovnega mladinskega prvenstva v kajaku in kanuju v ZDA pa sta svoje vtise strnila takole:
BORUT HORVAT - »Na to svetovno mladinsko prvenstvo sem odšel z željo, da se uvrstim med prvih deset. Pokazalo pa se je, da sem imel dobrega trenerja in se dobro pripravil. Progo sva si s trenerjem dobro ogledala in se seznanila z »zankami«, bil sem zelo raz-
trije vozili odlično, še ena zlata medalja ni mogla izostati.«
ŠTEFAN VARGA - »Ko smo po dolgem potovanju prispeli na kraj prizorišča svetovnega prvenstva, smo si najprej ogledali progo in začeli trenirati. Proga je bila težka, zato smo morali preštudirati, katera pot bo najvarnejša. Po prvem nastopu Boruta in njegovi zmagi sem bil zelo vesel, saj je moj učenec od prvega veslaja. Po tem velikem uspeha sva si želela, da se čimprej vrneva domov, čeprav sva bila deležna prisrčnega sprejema že na Brniku, kjer so bili najglasnejši prav najini sovaščani in člani brodarskega društva. Ob prihodu v Krog pa je bil sprejem enkraten in se ga bom spominjal do konca življenja. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu uspehu, saj moram povedati, da sem pred odhodom na tekmovanje napovedal eno
medaljo.«
Feri Maučec
Moče v torek zvečer zares ni bilo veliko. Po malem so se je razveselili vsi, saj stalna pripeka čez 30 stopinj ni prijala nikomur več. V naših krajih, najsibo v mestih ali turističnih postojankah levega in desnega brega Mure, kot tudi ob sami Muri na »otoku ljubezni«, nismo uspeli izslediti nobenega mavričarja, ki bi zaplesal svoj obredni ples, kot se je to zgodilo po poročilih agencij sredi Ljubljane na Čopovi ulici.
Za mavričarje je namreč dež svet. Ne glede na to, ali smo teh nekaj kapelj prehodne osvežitve, ki naj bi je bilo po napovedih v prihodnjih dneh več, zaznamovali z obredom ali ne, postaja dež v času dolgih vročih poletij skorajda obredna potreba, za katero pa ni nujno, da jo proslavimo ravno s plesom. Bilo pa bi dobro, če bi obilica »obrednih« plesov poleg standardnih veselic, kot so izbori »kelna-ric« ter raznoraznih mišic, »biiranj«, »ciglanj« in podobnih ritualov urbanega in ruralnega tipa, le privabila kakšno kapljo osvežitve in moče več nad naše kraje. Toda ni tako. Namesto nežnih kapljic dežja in namesto plesa v dežju nam kot zakleto vročina pregreva celotno »mašinerijo«, od koder se izteka prevrela hladilna tekočina, ki je ne bodo uspele ohladiti niti_ jesenske obilnejše moče. Prej bi lahko zapihali, da v teh pasjih dneh čedalje bolj prodira na površje umazana reka, ki je nihče ni pripravljen očistiti. Ob tem nas kaj malo vznemirja, da je ravno v torek minilo dvajset let od ameriškega Watergata. Pri nas je vedno več Watergetov, ki jih ponavadi razkrivajo ravno v vročih poletjih, mimogrede se spomnimo orožja, stanovanj, igralnic, vpletenosti politike v malverzacije v podjetjih, in ta reka se vedno bolj razliva po vsej deželi. Ne samo državni, ampak tudi lokalni veljaki čedalje bolj zlorabljalo svoje položaje sebi v prid. Res je sicer, da navadne smrtnike na lokalni ravni v tem vročem času te packarije ne ogrevajo kaj preveč,
saj jih že sonce dovolj. V teh pasjih dneh so na preži za eminentnimi politiki, ki naj bi požeg-nali to ali ono pasjo veselico. Kot lahko preberemo na množici plakatov in reklamnih sporočil, skorajda ni pasje veselice, ki ob eminentnem estradnem ansamblu ne bi imela zapisanega tudi imena politika, ki bo poskrbel za verodostojnost prireditve in počastil dosežke krajanov. Seveda ne kaže prezreti, da je letošnje poletje konjunkturno za tako razkošne prireditve, saj bodo v pozni jeseni glasove navadnih smrtnikov še kako potrebovali. Ob tem samo držimo pesti, da bo sedanja državna oblast kljub svojim packarijam uspela ostati v sedlu, saj potem skorajda nobeno poletje ne bo več nekonjunkuturno za udeležbo politikov na veselicah, tako bodo volitve na sporedu vsaki dve leti in veselja poleti ne bo konec.
Toda mlaka bo prej ali slej začela smrdeti tudi navadnim smrtnikom, ko bodo ugotovili, da je velik del smrdečih usedlin nastal na račun njihovega žepa. Soboškim politikom, predvsem izvršnikom, ni težko hoditi po pasjih veselicah in se razkazovati v slavnostnih defile-jih, saj so menedžersko zavarovani za kar čedno vsotico nemških mark in bo, če bi kateremu naškodila mastna pečenka ali vroče sonce, zanje že poskrbela zavarovalnica. Pa ne gre samo za to, ko se namreč spuščamo z najvišje ravni oblasti, ki ji dajeta pečat t.i. stara nomenklatura in sedanja koalicija, jo na občinski ravni označuje predvsem desni pol, ki se ne obnaša čisto nič drugače kot tisti pri vrhu in skrbi v prvi vrsti za svoje osebne koristi in koristi svojih vrtičkov. In ko vse to seštejemo, ugotovimo, da bistvenih odstopanj med umazanijami politike te ali one barve ni. Res pa je, da tudi etike in morale ni, ne glede na to, kaj si o tem mislijo navadni smrtniki, sicer bi se umazana reka hitro očistila.
J. VOTEK
Ne zaigrajte svojih certifikatov
Vpisna mesta’ Puhar d.o.o./ Ljubljana/ Dalmatinova 2, 61000 Ljubljana PROXY d.d.z L|ubl|ana, 61000
Vpisna mesta: Pulsar d.o.o
stran 2
aktualno okoli nas
PO SLOVENIJI
Telefonski impulz se ni podražil, Luka Koper je razdeljena
■ LJUBLJANA - Tajska vladna delegacija je pod vodstvom podpredsednika vlade Supacaia Panitchakdija v nedeljo končala štridnevni obisk v Sloveniji. Dvanajstčlanska delegacija se je pogovarjala s slovenskimi gospodarstveniki in politiki. Tajski podpredsednik je dejal, da Slovenija pomeni za Tajsko vrata za vstop na trge srednje in vzhodne Evrope.
■ LJUBLJANA - Cene indistrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se v juliju glede na prejšnji mesec povečale za 1,3 odstotka.
V primerjavi z lanskim julijem pa so višje za 18, 2 odstotka.
■ PORTOROŽ - V slovenski Istri in na Krasu letuje te dni po neuradnih podatkih približno 16 tisoč dopustnikov, prenočitvene zmogljivosti pa so zasedene 78-odstotno. Domačih gostov je za 20 odstotkov več kot tujih.
LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je prejel pismo premiera Velike Britanije Johna Mayorja, kjer
piše, da Velika Bitanija v celoti podpira prizadevanja Slovenije, da se približa Evropski uniji in želi, da bi se pogajanja o pridružitvi čim prej začela.

Na seji vlade so si razdelili Luko Koper, zavrnili zahtevo po višjih cenah za telefonske pogovore, spregovorili o požarih v Sloveniji in subvencijah čebelarjem.
Vlada Slovenije ne bo na kolektivnem dopustu, temveč bodo ministri in njihovi podrejeni odhajali na oddih v paketih.
Minister za promet in zveze Igor Umek je povedal, da je vlada dobila predlog za 30-od-stotno podražitev telefonskega impulza, vendar je predlog zavrnila. Predlog so zavrnili predvsem zato, ker prihaja do nesorazmerja v cenah poštnih storitev in zato pripravljajo hkrati spremembo tarifnega sistema in telefonskega priključka. Do jeseni naj bi celovito rešili problematiko telekomunikacij in našli tako rešitev, da bi vzpodbudili dejavnike za vlaganje v to panogo. Lahko ugotovaljamo, da se bo potemtakem dvignila cena impulza, znižali pa se bodo osnovni stroški za priključek.
Vlada Slovenije je sprejela sklep o načinu lastninjenja Luke Koper. To je po Petrolu Trgovini drugo veliko podjetje, za katerega so znana pravila lastninjenja, ki bo deloma potekalo po zakonu o gospodarskih družbah, deloma po zakonu o lastninjenju podjetij.
Po proučitvi vloge, ki jo je družbeno podjetje Luka Koper predložilo, je ministrstvo za promet in zveze ugotovilo, da je bilo celotno premoženje navedenega podjetja, pridobljeno s strani SIS za železniški oziroma luški promet oziroma kasneje iz javne porabe, vloženo izključno v infrastrukturo, zato so vlogo šteli za odobreno. Izločevanje državnega premoženja se je glede na navedeno usmerilo v ugotavljanje infrastrukture, potrebno za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena oziroma bodočih gospodarskih javnih služb. Za ugotovtev obsega infrastrukture je ministrstvo za promet in zveze ustanovilo komisijo, ki je svoja stališča oblikovala na podlagi zakona o lukah in drugih aktih ter ob primerjavi ureditev mednarodno priznanih morskih držav. Mednarodni pomorski besednjak pozna tudi pojem superstruktura, ki pa pri nas ni poznana. Zaradi različnega razumevanja abstraktnih zakonskih določb so bila mnenja predstavnikov ministrstva za promet in zveze ter Luke Koper o tem, kaj šteje za infrastrukturo, neenotna. Po daljšem usklajevalnem obdobju, v katerem se je v postopek s svojimi interesi vključila tudi občina Koper, je bilo ob intenzivnem sodelovanju ministr-
Begunci končno iz Pinete
Po vseh zapletih so počitniške hišice v Pineti pri Novi-gradu spet v slovenskih rokah. Vendar še ne dokončno, kajti primopredaja počitniških domov bo prihodnji teden. । 1245 beguncev, Id so bili nastanjeni v Pineti, seje preselilo v begunski center v Borozijo, kakšnih 20 pa se jih je vrnilo v Bosno in Hercegovino.
Preseljevanje beguncev Slovenijo in Hrvaško, so izpeljali po vseh humani- L
tarnih kriterijih in brez prisile. Čeprav je kar nekaj ne-
Dr. Adalber Rebič, na-
čelnik urada za begunce pri
PARIZ - Francoska policija je konec tedna izpeljala široko akcijo, v kateri so iskali islamske skrajneže. Pogovorli so se s 3 tisoč ljudmi, 51 pa so jih odpeljali na policijske postaje na podrobneješe zaslišanje. Vzrok za neposredno racijo je bilo sporočilo Islamske alžirske fronte, da bodo izvedli bombne napade, če ne bodo izpustili 17 priprtih islamistov.
■ RIM - Prejšnji teden je v 69. letu umrl nekdanji italijanski premier tem ugledni pisatelj in zgodovinar Giovanni Spado-lini.
JOKOHAMA - Na Japonskem poteka 10. mednarodna konferenca o aidsu, kjer sodeluje 11 tisoč predstavnikv iz 128
držav, tudi iz Slovenije. Po zadnjih podatkih je največ aidsa v Aziji in Afriki.
■ BUKAREŠTA - Kakšnih 400 tisoč romunskih rudarjev zahteva, da bi jim za 100 odstotkov zvišali plačo, s tem bi imeli 165 nemških mark plače. S stavko želijo tudi izboljšati delovne razmere. Vlada pa je pripravljena zvišati plačo rudaijem iz 16 revirjev na 147 mark.
ARABA - Izraelski ministrski predsednik Jicak Rabin in jordanski prestolonaslednik princ Hasan sta v ponedeljek
odprla prvi mejni prehod med državama. Mejni prehod bo za sedaj odprt štiri dni, in to samo za tujce, izraelski in jordanski državljani pa bodo morali počakati na dokončno sklenitev miru med dr-žavma. Nemčija je bila prva država, ki je v Jerihu odprla diplomatsko predstavništvo.
PEKING - v prvi polovici letošnjega leta je na Kitajskem umrlo v naravnih nesrečah več kot 2 tisoč ljudi. Samo poplave
so zahtevale 1846 žrtev, ranjenih je bilo na 10 tisoče ljudi, povzročile pa so za 8,7 miljarde dolarjev škode. Prejšnje leto pa je v naravnih nesrečah umrlo 6125 Kitajcev.
NEW Y0RK - V arkansaškem zaporu so prejšnji teden usmrtili trojico obsojencev, ki so leta 1981 zverinsko umorili
uglednega poslovneža Dona Lehmena iz Arkansasa. Letos so jih v Ameriki usmrtili že 23, na izvršitev takšne kazni pa čaka še 2800 obsojencev.
WASHINGTON - Newyorški policisti so predvčerajšnjem aretirali 22 oseb iz treh tatinskih mrež, ki so osumljeni miljenih krajah iz skladišč na letališču J. F. Kennedy. Zadnja tri leta so iz skladišč odnesli za več deset miljonov dolarjev blaga najboljših znamk.
HAVANA - V začetku tedna so bile na Kubi najhujše demonstracije proti ZDA do sedaj, kjer je sodelovalo 600 tisoč ljudi. Kuba je obtožila Ameriko, da je kriva za smrt policijskega častnika.
LONDON - Avstralska letalska držba Guantas in britanska družba British Airways sta po 50 letih hude konkurence sklenili sporazum o sodelovanju. Družbi si bosta delili dobiček med Sydneyem in Londonom.
TEHERAN - V iranskem industrijskem mestu Gazvin je prišlo do spopadov med policijo in demonstranti, ki so zahtevali ustanovitev nove province, čeprav je parlament to zahtevo zavrnil.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je prejel pismo 446 ekonomistov, ki pozivajo kongres k odobritvi podpisa GATT za urogvajski krog. Pismo so podpisali tudi štirje nobelovi nagrajenci za ekonomijo.
■ WASHINGTON - Združenje za mednarodni razvoj, podružnica svetovne banke, je Albaniji za preobrazbo gospodarstva odobrilo 15 miijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen predvsem privatizaciji velikih državnih podjetij, reformi bančništva in delovanju zasebnega sektorja.
VESTNIK
Izdaja Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov, uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za III. trimesečje 1994 je 1.550 SIT, polletna naročnina znaša 3100 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
hrvaški vladi, je povedal, da
zadovoljstva, saj prihajajo nekateri slovenski lastniki begunci v domove z neko-
iiko nižjim standardom, objekti so montažni, nima vsak svoje pitne vode in sa-nitarijev.
V počitnškem naselju Pi-neta pa je ostalo še kakšnih 20 pripadnikov hrvaškega ministrstva za obrambo, ki si prizadevajo, da bi naselje očistili, popravili in vrnili takšno, kot so ga dobili. Hrvaški vladi je tako uspelo, z zamudo, izpolniti obveznosti. kar lahko vpliva k boljšim odnosom med
že zahtevajo denar za povzročeno škodo in da bo hrvaška vlada odškodnino plačala, če bo to potrebno.-Ne bodo pa jim mogli plačati škode za izgubljeno sezono. Pojasnil pa je, da so z objekti v Pinoti skrbno gospodarili, in da škode skoraj ni. Seveda morajo to preveriti in oceniti tudi slovenski lastniki. Vprašanje je tudi, kdaj bodo lahko lastniki svoje počitniške domove spet uporabljali za letovanje.
stva za ekonomske odnose in razvoj in Agencije za prestruk-turiiranje in privatizacijo podjetij, izoblikovano skupno stališče. Država bo imela 51-odstotnii kapitalski delež, pa minimalni 2-odstotni upravljal-ski delež. Glede na to, da Luka Koper povzroča neposredne vplive na okolje in življenje v koprski občini, vse pa v dobrobit cele Slovenije, da je mesto in njegova infrastruktura prilagojena tem potrebam, je povsem jasno, da občini pripada sorazmerni delež pri lastninskem preoblikovanju. Do-govrjeno je, da dobi občina tisti del zemljišča, ki srednjeročno ni predviden za dejansko uporabo v namene pristaniške dejavnosti ter ga hkrati ni mogoče obravnavati kot nujno potrebnega za izvajanje gospodarskih javnih služb. Ob upoštevanju že omenjenih neposrednih vplivov na življenje in emisije v okolje, je občina v skladu z dogovori o lastninjenju upravičena pridobiti tudi del premoženja družbenega podjetja Luke Koper, ki ga bo v obliki upravljalskih delnic vložila v preoblikovano kapitalsko družbo, s čimer ji bo omogočeno sodelovanje pri oblikovanju vseh pomebmh odločitev v Luki Koper. Občina je tako pridobila 7,63 deleža osnovnega kapitala v obliki navadnih (upravljalskih) delnic. Tudi delavci Luke Koper bodo prišli do svojih pravic in zadovoljevanja interesov, ki se kažejo v želji po razvoju Luke Koper. Njim je v celoti omogočeno uveljavljanje pravice pridobivanja delnic z vlaganjem lastninskih certifikatov v procese lastninjenja po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, po interni razdelitvi,prenosu na sklade m notranjemu odkupu pa ostane še dovolj premoženja, ki z javno prodajo pridobi v podjetje pritok novega kapitala.
Slovenija je v Ruando poslala pomoč v vrednosti milijon tolarjev, gre predvsem za šotore-	.. , ,
Slovenski čebelarji bodo prišli tudi do cenejšega sladkorja. Namenili so jim 1200 ton rafiniranega sladkorja po ceni 63,50 tolarjev, običajna cena je 84 tolarjev. Prodajali ga bodo v ormoški tovarni sladkorja na-
V skladu z zakonom* glasilih je	na*
uredbo o. knterg h financiranja nek tiska. Država Slovenj podpira razvoj neko® } javnih glasil. p® uresničevanje prar gtpi-veščenosti držav ja blike Slovenije m slovenske nacion 1 turne indentitete. J namenjenih obveš«^ janske oziroma	^0
manjšine v Italiji. jtel Madžarskem ter za nične infrastruktur6’^ za njihovo izd* pOd[»F oddajanje, ^za tudi razvoj nekom er	j
nih glasil za slep ' žavlj-ane, v njim & tehnikah. Sofm mercialnega tis po»i proračuna vdSI° - itiisaP* že vrsto let. Po pravnih interes ki so na teme* oup/ dogovorov ah® sporazumov sofman^j vilne periodične p na rf ta obveznost pr mezna ministrs •	.
je ministrstvo za * p podlagi Javne^ 0 «0 nanciralo prib1	0 za ”
časopisov, num। nost HO st*^ J stvemh revij, mla‘	nCZ
naslovov) pa štiri ministrstva- 0 p meni pred«6® lago za enotno 2 ifl ob ditev tegavpra j rešitve. ® £"XI stva na pod su t, piša, tako ko -odičmn. j-onirajo tisti P® jhoV6 spada v okvir vprašanje glasil narodni y jjo j veniji. ki p* Za zagotavljanje Pd sredstev skr > nCira"l -p nosti. Pri poslej javnih glasil. isj, saj J p rahljali javm . imel^ J, renče. Uredba za jj od%-ko je za izdaj J san, izv J usposobljen e jg upo ter v pnmer'h’srkedstev proračunskih5 ^sk1 z zakonom (' n, n6 f I torej vnaprej ^3. deva javnega ^fjaii
Različno mnenje
Karadžiča in Miloševiča
Vojna skupščina na Palah se je odločila, da bo razpisala referendum o (ne)sprejetju mirovnega načrta, ki ga je predlagala kontaktna Skupina Združenih narodov. To pa seveda pomeni, da ga ne bo sprejela. Vlada ZR Jugoslavije, ki temu nasprotuje, se boji, da bi jo doletele še dodatne in hujše snakcije. Tako želi Beograd v zadnjem hipu pobegniti pred obtožbami, da so tudi sami krivi za genocid v Bosni in Hercegovini.
ZR Jugoslavija je zaprla vse svoje meje z ozemljem bosanskih Srbov in prekinila vse politične in gospodarske odnose z Radovanom Karadžičem. S srbske meje so sporočili, da je že ustavljen ves trgovski promet, dovolijo le prevoz hrane in zdravil. Pretrgane pa so tudi telefonske zveze z Bosno, srbska PTT pa ne naredi nič, da bi to popravila. Miloševič tudi želi, da se iz Republike Srbske vrnejo vsi delavci.
Srbske
ekstremistične
več mirovniških, ki si prizadevajo, da bi se vojna čim prej končala. Najvišji cerkveni vrh srbske pravoslavne cerkve že dva dni za zaprtimi vrati razpravlja o prekinitvi odnosov med Beogradom in Palami. O tem pa razpravlja tudi črnogorski parlament, črnogorski predsednik Bulatovič pa je izjavil, da je sprejetje mirovnega načrta razumno dejanje.
Težko je napovedati, kako se bo končal odnos med Ka-
stranke pa obtožujejo Miloševiča, da je izdal srbski narod. V Srbiji se vrstijo štvilne stavke in shodi, med njimi pa je vedno
radžičem in Miloševičem, vprašanje pa je tudi zakaj se je Srbija zadnji trenutek odločila, da potegne svoje kremplje iz vojne.
Ustanovitelji Borzno posredniške hiše: Proxy d.d. / Bona Fide d.d. Koper
stavite na strokovnjake
BONA FIDE d.d.. Koper, Pristaniška ul. 3, 66000 Koper, s predstavništvi
PULSA
d.o.o..

(D
o
O
•	PULSAR d.o.o., Ljubljano, Dalmatinova 2,
•	PROXY d.d., Ljubljana, Dalmatinova 2, 6	,
•	BONA FIDE d.d., Koper, Pristaniška ul. 3,	pZ
s predstavništvi v Ljubljani, Kolodvorska 7 'n v
1.	maja - poslovni center	aaqq
•	TMB d.o.o., Maribor, Strossmayerjeva 13,
•	PTT podjetje Slovenije, Ljubljana, no vse^ P®* Ze'
•	DADAS d.d., Trbovlje, Gimnazijska 16, 61 ^IjZ s poslovalnicami v LJUBLJANI, Kotnikova 2, in v MARIBORU, Glavni trg 2, 62000 Mar^
•	APP Agencija za prenovo podjetij d.o.o., t
Dunajska 22, 61000 LJUBLJANA
•	TRIMO d.d., Trebnje, Prijateljeva 12,682
•	AŽUR GROSUPUE z menjalnicami v enotah Adamičeva 10,61290 GROSUPUE, c. Ge*.
68210 TREBNJE in c. 1 borcev 17,
—:...
Tmb d.o.o. Maribor in Most d.o.o. Zidani most Ah
061/1313^
H) m ki Iti) da, 'h I« 'ti m
»le »K
*
Pii kv. SfQ
'esi 'h Ut! H "ir
%
* M
Si
^1
hlv
tl.'1
S hb
S
V P lot $
s



SUlavgusta 1994
stran 3
aktualno doma
^crzacije z občinskim proračunom
Občinski bogovi so
ustvarili brade
najprej sebi
J« dober m
Xo predsJu11 'e m’ndo> odkar so inšpektorji SDK-ja na v obliki n S V-- SkuPŠčme občine Murska Sobota položili
Vpitju, porocda 0 trošenju proračunskega denarja v minu-JXobčinS|J,0ročiiu Je nakazana cela vrsta nepravilnosti pri sij Plačevalcee^a7dei!aiia 'n s tem neracionalne porabe denarja । ’,°8 Ij,. SIno LZaP*sn*k inšpekcijskega pregleda potrjuje ti-Ne W °Pozord* Pri opremljanju občinske uprave »X posli iz S|.mo. 1°> poleg računalniške opreme so bili tudi javni ni brez iavn’b razpisov in s tem je bil kršen Pttdobitn v’ P?sredno pa tudi zakon o funkcionarjih in zanisn*Ld^avno^« med trajanjem njihove funkcije, p nik opozarja tudi na kršenje zakona o računo-
Kroženj
K vseh « davkoPla-zl°rabi t S' s mojimi inte‘
O^anje av,Jenj-M Sko za ’ bo,Je rečeno X6'hXov sohVn“vje vseh Sm ?Ve‘a, in skcHa «-d"'ka JanL^^a^ Pod‘
S Bav-
V?«*, Muk8 avka H b‘anka Le-in p°-S i nca Cii *Za obco >athSk« zSP a< Za ‘o-Nioa ^ci Tri \ar°vanja pri
NK Mni V0d' ei» - Mura ob NiSmenje^P^cijskem W^ki&‘kluba in •'sltiSosti.^ ttbBihnila ob WX tak. ,So b'li ti pri-X dSiti, u11«1’ nismo S t^stvSkS pre' SS-Patn k uba na S S pol,0 niti ni tako ’n gospa °menjeni nalPtv^iia\aVarovani
“ P°sam«-
Sf^osti Jv *°lar-X 1 iz n ’ kl J« seveda Sb to, JS^una, ne Sina' XdXe denar iz k3 d0 čas od ,njeJe bilo 1998°Da
’be 0'> bi 1 ni Pogodbi ^Zleku P°-iM boživel^Potl3 po-
Prime i 23.400,00 C inS^^ti 62-500
' 00 DEM.
J9 sPre Xnih ,Pre81edom te ' sklen 1 lzvr^nega
V sib ‘a naS skuP.žčina 0Prali 1S? S1 for’ k%^°bčine r°ke, toda X’ b° več ak' obliki u S 81 strani ’
CK Postavlja ftCXaln° vpraša^ tSk g0sPodaPnnCO se je
Sevati Mure, in Kje ako viso^ ^tn^iv^aju n ob tako n">vatemnega »a z.aveda .OsP°da se b Xi ev’ nak; ue Slede ti Sar d^oračun i,bo redni bsnXenbVXplaeebaidcnar’
V?°stioali ni r UStva’ XiJh’ ali ne * Postav-
prečju zaposleni zaslužijo nekaj več kot 300 DEM na mesec in da jih državni davkarji za te uboge pare iz leta v leto stiskajo z odločbami in položnicami za dohodnino, ki nemalokrat krepko presegajo njihovo mesečno plačo. Ti žal morajo namesto menedžerskega zavarovanja pisariti prošnje državni birokraciji za odlog ali obročno plačevanje davkov, hkrati pa se elita s tem istim denarjem menedžersko zavaruje, namesto da bi ga čimprej vrnila in porabila za javno dobro. Tako je torej s to rečjo. Ob tem seveda še vprašanje, kje so našli pravno podlago, da so se iz politikov spremenili v menedžerje.
Pri poslih imajo prednost privilegirana zasebna podjetja
Zapisnik inšpektorjev je samo potrdil tisto, o čemer smo že pisali, Občinarji so vsa dela, tako investicijska kot vzdrževalna, v nasprotju z zakonom o javni porabi oddajali brez javnih razpisov. Med privilegiranci je bilo in je še podjetje TRIS za dobavo računalniške opreme, pleskar, Vabaco in Interalarm za dobavo in in-štaliranje varnostnih naprav. Posebno poglavje je čistilni servis Mario Santro, čeprav je bila sklenjena pogodba, da se storitve plačujejo po opravljenem delu, so bile le-te plače-vane vnaprej, prav tako je prihajalo do nepravilnosti pri plačevanju materialnih stroškov omenjenemu podjetju. In še ena cvetka - odhodki za naložbe so bili podcenjeni in ne-
pravilno evidintirana dokončanja investicij, kar pomeni, da so bili tudi na ta način izigravanj predpisi in s tem povečana količina denarja za manipuliranje.
Precejšen delež prihodkov proračuna, in sicer okrog 150 milijonov, je bilo zunaj proračunskih prihodkov, ki so bili izkazovani zunaj proračunske evidence, kar je onemogočalo in onemogoča nadzor nad oblikovanjem in uporabo teh sredstev. V oči bode še en podatek o teži in prednostih pri delitvi sredstev iz naslova dotacij (pod katerimi so predvidene javne potrebe in rezerve). Iz tega naslova je bilo namenjeno za postopke denacionalizacije 3 milijone, za zavarovanje delavcev 850 tisoč, javne prireditve 9,7 milijona, igrišče v Tešanovcih 4,8 milijona, odpravljanje posledic po suši 2,9 milijona tolarjev. Po ugotovitvah inšpektorjev so bila ta sredstva uporabljena v nasprotju s statutom. Presenetljivo je, daje bilo za sušo, ki so jo razglasili za naravno katastrofo, namenjeno le 2,9, za igrišče v Tešanovcih pa 4,8 milijona tolarjev.
Intervencije v gospodarstvu bolj po domače in brez nadzora
Za intervencije v gospodarstvo je imel proračun na voljo 3 milijarde tolarjev, ta sredstva so bila razdeljevana brez pravilnika in izdelanih kriterijev, kar je v nasprotju s statutom občine. Ob tem so zanimiva tudi posojila za pospeševanje podjetništva in obrti. Po ugotovitvah inšpektorjev vračilo teh sredstev ni bilo vključeno v proračun, kot je bilo predvideno s posojilnimi pogodbami. Na seznamu podjetij, ki so bila deležna posojil takšne ali drugačne oblike pomoči po obrestni meri od R + 10 do R -I- 15, najdemo Pomurko, Sirs, Blisk in dvakrat podjetje TRIS, in sicer enkrat v letu 1992 in enkrat v lanskem letu. Kot smo zvedeli iz zanesljivih virov, je bilo kratročnega kredita deležno tudi podjetje Idea, in to z okrog 3 milijoni tolarjev. V Trisu je eden od funkcionarjev solastnik, lastnik Idee
Ljutomer
Občinski praznik s kasaškim jubilejem
V Ljutomeru so letošnji občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na prvi slovenski *abor> P™5’ d()|aO|etIjO kasaškega športa, ki ima na Murskem polju dolgoletno tradicijo.
Na skupni seji ljutomerske občinske skupščine in upravnega odbora Konjeniškega kluba Ljutomer, ki so se je udeležili tudi Številni gostje, je najprej spregbvo-ril predsednik ljutomerske občinske skupščine Mirko Prelog ter podelil pet občinskih priznanj in nagrad. Te so prejeli: Ivanka Korošec, ravnateljica ljutomerske osnovne Šole, Izidor Veleber, ljutomerski dekan, Mirko lianžekovič, podjetnik iz Veržeja, patronažno-babi-Ška služba Zdravstevenega doma Ljutomer in Konjeniški klub Ljutomer. Zatem pa je predsednik Konjem-
škega kluba Ljutomer Janko Slavič predstavil 120-letno zgodovino ter vlogo prleškega konja in kasača, ki je v preteklosti odigral pomembno vlogo doma in v svetu. Zatem pa so najzaslužnejšim podelili priznanja Konjeniškega kluba Ljutomer (o dobitnikih priznanj poročamo na športni strani) in odprli prvo slovensko razstavo kasačev ter pripravili velike kasaške dirke s Četrtim slovenskim kasaškim derbijem, ki si jih je ogledal tudi predsednik vlade dr, Janez Drnovšek.	, „
F. Maučec
pa je ožji družinski član. Pri vsej zadevi ni na videz nič spornega, če seveda ne bi šlo za funkcioanrska podjetja. Pri Trisu pa še to, da je bil ves čas monopolist pri dobavi računalniške opreme.
Stanovanjske manipulacije za sodnika za prekrške
Občinski finacarji so pri pri bilancah upoštevali plačano realizacijo namesto fakturirane, prav tako je bilo storniranih veliko računov kljub plačilu. S tem so nepravilno zmanjševali odhodke. S finačno manipulacijo so tudi zmanjšali oziroma podcenili prihodke za lansko leto za 9 milijonov, saj je bila masa plačila za osebne dohodke sklada za stavbna zemljišča 1,6, stanovanjske skupnosti 7,3 milijona in nakazilo LB - Pomurski banki 200 tisoč izkazana kot odhodek letošnjega leta, čeprav je bil realiziran že v lanskem letu. Manipuliralo se je tudi z dvojnim knjiženjem amortizacije po že opravljenem odpisu opreme in računalniškim programom, ki je zagotavljal numerično prestavitev na kasneje pri oblikovanju rezerv in s tem manipuliranje s prostimi sredstvi. Neupravičeni presežki so nastajali tudi na račun aktiviranja drobnega inventarja. Podobno je bilo tudi z obračunom obresti. Vse to pa je povečevalo nepro-računske prihodke in porabo, ki je ni bilo mogoče nadzirati. Nepravilno so bili voden promet in knjižena sredsta za družbene dejavnosti, saj so se prenašala na konto premoženja, kar je prav tako protizakonito.
Posebna cvetka, ki štrli iz poročila, je nakup stanovanja za občinskega sodnika ali sodnico za prekrške. Kupnina od prodaje čevljev je bila namreč namenjena za nakup stanovanja. Prav tako se je občina znašla v vlogi posrednika in sofina-cerja akontacije za kupnino omenjenega stanovanja. Sicer pa je bilo razdeljeno za 6,5 milijona stanovanskih posojil po nizkih obrestnih merah. Takole mimogrede naj navedemo, da je ena od vodilnih delavk v občinskem odseku za finace odkupila stanovanje po sicer veljavni stanovanski zakonodaji, torej zakonito, vendar v tem stanovanju sedaj deluje podjetje CITRA, ki se ukvarja z računovodskimi posli, katerega solastnik je upravitelj občinskega proračuna in namestnik sekretarja za občo upravo. Manipulacije so bile s prenosi sredstev ter njihovo uporabo in izkazovanjem prihodkov Geodetske uprave.
To je samo nekaj cvetk iz obsežnega poročila inšpektorjev SDK-ja. Vprašnaje je, kako te cvetke »šnofamo«, kot majhno ali veliko nepravilnost, ali nezakonitost, dejstvo je, da so Občinarji spretno manipulirali z zakoni in namesto čim racionalnejše in učinkovite porabe proračunskega denarja za javno dobro davkoplačevalcev skrbeli za čim večje neprora-čunske prihodke, s katerimi so brezmejno razpolagali mimo vsakršne družbene kontrole, čeprav so velik del teh sredstev ustvarili na račun proračunskega denarja.
Da pa so to lahko počeli, so veliko krivi tudi parlamentarci ali odborniki sami, saj so se zagradili v svoje vrtičke in se zadovoljili s svojimi drobtinicami, namesto da bi učinkovito nadzirali porabo denarja davkoplačevalcev. Zato je tudi težko pričakovati, da bi se ob tej razklanosti in strankarskem vrtičkarstvu zgodilo karkoli »revolucionarnega« ali »evolu-cinalnega« in da bi kdorkoli vsaj politično odgovarjal za kršitve zakonodaje. Fukcionarji bodo še naprej veselo postavljali v ospredje svoj osebni interes, namesto družbenega, za uresničevanje katerega so navsezadnje izvoljeni in tudi plačani.
J. VOTEK
Vojaki Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine dobili novega poveljnika iz M. Sobote
Ni politična čistka
Kadar pride do kakšne zamenjave v vojaških vrhovih, so običajno v ozadju tudi takšna in drugačna ugibanja. Ali je prejšnji mož postave storil kakšno napako? Ali se mu je morda kaj zamerilo in zapušča vojaški stan? Ali ... Podobna vprašanja so se porajala tudi pred »primopredajo« poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine, ki je bila pretekli četrtek v vojašnici generala Maistra v Mariboru. Polkovnika ALOJZA STEINERJA iz Murske Sobote (po rodu iz Gomje Radgone) je zamenjal podpolkovnik LADISLAV LIPIČ iz M. Sobote (rojen v Kotu).
Zadeva pa je bila povsem »čista«. Obrambni minister Jelko Kacin, ki se je udeležil predaje in prevzema poveljniškega krmila, je pojasnil, da gre za načrtovano in dogovorjeno serijo kadrovskih sprememb v pokrajinskih štabih po vsej Sloveniji, ne pa morebiti za kakšno kadrovsko čistko. Ker ima dosedanji poveljnik TO vzhodnoštajerske pokrajine ustrezne izkušnje pri poveljevanju oklepni brigadi, ki je nameščena v Mariboru, naj bi to svoje znanje prenesel v republiški štab TO, ki se bo sčasoma preoblikoval v generalštab slovenske vojske. Gre torej za napredovanje Alojza Šteineija, ki naj bi ga vključili tudi v program usposabljanja
Trenutek, ko je dosedanji poveljnik Alojz Šteiner (na desni) izročil značko brigadirja Ladislavu Lipiču in mu s tem predal tudi funkcijo poveljnika TO vzhodnoštajerske pokrajine. Slovesne primopredaje se je udeležil tudi obrambni minister Jelko Kacin.
Fotografija: J. G.
oklepne enote za mirovne in humanitarne akcije v okviru programa Nata Partnerstvo za mir.
Podpolkovnik Ladislav Lipič je dobil ob prevzemu poveljniške funkcije tudi naslovni naziv brigadir. Doslej je bil načelnik zalednega odseka v vzhodnoštajerski pokrajini, precej zaslug pa mu pripisujejo tudi v 10-dnevni vojni v Sloveniji. Tudi v njegovem primeru gre torej za napredovanje na delovnem mestu v Teritorialni obrambi (čez čas slovenski vojski). Ob tej priložnosti smo pripravili z novim poveljnikom krajši pogovor.
- Vaša prva poklicna odločitev ni bila vojaški poklic. Kako ste torej uspeli priti do tako visokega položaja?
»Res je, najprej sem končal triletno trgovsko šolo in kasneje še trgovsko poslovodsko šolo ter delal v trgovini. Še prej sem odslužil vojaški rok v šoli rezervnih oficirjev v Bileči. 1977. leta pa sem se zaposlil na takratnem občinskem štabu TO v Murski Soboti. Tu sem delal do leta 1983, ko so me premestili na pokrajinski štab TO za Pomurje, kjer sem ostal do leta 1990, ko so me razporedili na novo dolžnost v pokrajinski štab TO za vzhodno Štajersko, kajti pokrajinske štab za Pomurje je bil takrat ukinjen. Vmes sem tudi študiral in leta 19°0 diplomiral iz obramboslovja na Fakulteti za politične vede in novinarstvo v Ljubljani.«
- Kot je zanikal sam minister Kacin, zamenjava nima nobenega političnega ozadja. Kaj pravite vi o tem?
»Ne, političnega razloga v tem primeru res ni bilo. Gre predvsem za to, da oblikujemo temelje prihodnjega gener-laštaba slovenske vojske, in zaradi pomanjkanja kadrov gredo v republiški štab tudi nekateri dosedanji poveljniki pokrajinskih štabov.«
- Kako to, da se vaša »organizacija« imenuje Teritorialna obramba vzhodnoštajerske pokrajine, ko pa vključuje tudi Prekmurje in vi kot Prekmurec ji celo poveljujete? Tako je bilo tudi v primeru prejšnjih dveh poveljnikov Miloševiča in Steinerja (pri primopredaji je dejal, da je Štajerec), ki sta bila prav tako doma iz Murske Sobote. Ali ne bi kazalo tega imena spremeniti?
»Natančen naziv štaba je 7. pokrajinski štab za TO vzhodne Štajerske, ki pa res vključuje tudi Prekmuije. Treba pa je ločiti vojaško in upravnopolitično razdelitev. Ko je leta 1990 prenehal delovati pokrajinski štab TO za Pomurje, se je to območje priključilo štabu za vzhodno Štajersko. Mislim, da to ni pomembno. Če hočemo imeti sodobno organizirano vojsko, potem se bomo morali v prihodnosti sploh izogniti kakršnim kolim imenom v tem smislu, kot je to sedaj, ampak bomo morali prevzeti vojaški način organizacije, tako da bomo imeli recimo korpuse ipd. Ta vojska ne sme biti ne štajerska ne prekmurska ne primorska... ampak slovenska.«
- So predvidene kakšne bistvene spremembe glede nadaljnje organiziranosti teritorialne obrambe oziroma slovenske vojske za naš konec, za Pomurje?
»Mislim, da bo z organiziranostjo nove slovenske vojske prav gotovo prišlo do določenih sprememb v organizacij-sko-formacijski strukturi dosedanje Teritorialne obrambe. Znano pa je, da bo vojašnica v Murski Soboti obstala in potrudili se bomo, da bodo imeli fantje, ki tu služijo vojaški rok, še boljše razmere.«
JOŽE GRAJ
stran 4
gospodarstvo
Dva certifikata kakovosti ISO 9001 za soboško Muro
Gospodarska gibanja v Sloveniji
Do konca leta
še dva certifikata
V soboški Muri so že pred desetletji spoznali, da so njihove proizvodne zmogljivosti za domače tržišče prevelike, zato so svoj razvoj gradili na povečevanju izvoza. V zadnjem času se je potrdilo, da je bila takšna odločitev pravilna, zato za Muro izguba jugoslovanskega tržišča ni imela hujših posledic. Na domačem tržišču prodajo danes le nekaj odstotkov proizvodnje, Murini izdelki pa so se s svojo kakovostjo uveljavili na najzahtevnejših svetovnih tržiščih. Kakovost izdelkov in dosledno spoštovanje dogovorjenih rokov sta v tej največji pomurski tovarni pravilo, zato tudi ne preseneča, da so se pred dvema letoma odločili za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. V bistvu je to zelo zahteven projekt, saj zajema celostno obvladovanje kakovosti poslovanja, torej vse faze, od priprave in proizvodnje do prodaje izdelkov.
V avgustu pred dvema letoma so v Muri ustanovili posebno službo za obvladovanje kakovosti poslovanja in takrat so si zastavili cilj, da v dveh letih pridobijo prve certifikate kakovosti ISO serije 9000, kamor spadajo ISO 9001, ISO 9002 in ISO 9003. V Muri so se odločili za ISO 9001, ki je najzahtevnejši, saj zajema celoten poslovni proces. Realizacija tovrstnih projektov marsikje traja več let, v Muri pa so ta cilj dosegli v dveh letih, saj so konec julija uspešno prestali preverjanje in tako postali prvo pomursko podjetje, ki se ponaša s certifikatom kakovosti ISO 9001. Le malo časa pred njimi je v Sloveniji v konfekcijski industriji to uspelo le Elkroju iz Škofje Loke, poleg Mure in Elkroja pa se s takšnim certifikatom v Evropi ponaša le še ena konfekcijska tovarna.
Do lanskega oktobra je bilo v svetu podeljenih 45.000 certifikatov kakovosti ISO, največ, kar 62,5 odstotka, v Veliki Britaniji, sledi Nemčija s 4 odstotki, medtem ko so slovenska podjetja doslej prejela 45 certifikatov kakovosti ISO serije 9000. Da imajo največ tovrstnih certifikatov prav angleška podjetja, ne preseneča, saj se je prav tu začela akcija spodbujanja kakovosti poslovanja. ISO standarde je -za svoje nacionalne standarde doslej prevzelo že 71 držav, med njimi tudi Slovenija. V Sloveniji imamo že pripravljen nacionalni program kakovosti, ki čaka na parlamentarno razpravo in sprejem. Po tem programu mora Slovenija do teta 2600 s svojo kakovostjo poslovanja doseči raven zahodne Evrope, do leta 2010 mora postati konkurenčna v Evropi, do leta 2020 pa mora doseči odlično kakovost.
Kot pravi Štefan Ošlaj, ki v Muri vodi službo za obvladovanje kakovosti poslovanja, jim je ta zahteven projekt v tako kratkem času uspelo izpeljati predvsem zato, ker ga je vodstvo podjetja sprejelo za svojo obvezo in s tem prevzelo tudi glavno breme za njegovo uresničitev. ISO standardi namreč zahtevajo, da je vodstvo podjetja na čelu z glavnim direktorjem prvo odgovorno za celostno obvladovanje kakovosti poslovanja, takšno odgovornost pa morajo prevzeti tudi vsi drugi zaposleni. Skozi najrazličnejše oblike izobraževanja, ki je bilo podrejeno celostnemu obvladovanju kakovosti poslovanja, je tako v teh dveh letih šlo okoli 800 zaposlenih.
Za preverjanje kakovosti poslovanja obstaja v Evropi že nekaj pooblaščenih organizacij, v Muri pa so si za certifici-ranje izbrali nemško družbo DQS. Ta je od 26. do 29. julija preverjala celostno obvladovanje kakovosti v Tovarni ženskih plaščev, v Tovarni lahkih oblačil ter v vseh trženjskih in strokovnih službah. Kot smo že zapisali, je bila presoja uspešna, Tovarna ženskih plaščev in Tovarna lahkih oblačil pa sta tako dobili certifikata kakovosti ISO 9001. Slovesna podelitev certifikatov bo 24. septembra ob Murinem prazniku, za dva obrata - Tovarno moških oblačil in Tovarno ženskih oblačil -pa načrtujejo, da bosta tovrstna certifikata dobila še pred koncem leta.
Tudi v pomurskih podjetjih namenjajo kakovosti poslovanja posebno skrb in s tem namenom je bilo lani ustanovljeno Pomursko društvo za kakovost. To ima že okoli 140 članov in aktivno dela, v juniju pa je društvo začelo tudi * šolo kakovosti, ki jo obiskuje 55 slušateljev. Načrtujejo deset predavanj (eno so že opravili), s katerimi bodo slušateljem podali osnovna znanja o ISO standardih serije 9006. Društvo deluje na območju vseh štirih pomurskih občin ob sodelovanju območne gospodarske zbornice, povezuje se in sodeluje s Slovenskim združenjem za kakovost ter s podobnimi slovenskimi in tujimi združenji in organizacijami. Med cilji. ki so jih zapisali v društvena pravila, naj omenimo spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti, omogočanje različnih oblik medsebojnega sodelovanja in medsebojne pomoči članov ter izmenjava izkušenj, posebna pozornost pa bo veljala izobraževanju članov društva.
S tem ko si podjetje pridobi certifikat kakovosti, se delo zanj na tem področju šele začenja, saj družba, ki je opravila preverjanje kakovosti poslovanja, tudi ves čas po tem spremlja in preverja poslovanje, podjetje pa mora sistem kakovosti nenehno dopolnjevati in izboljševati. Po treh letih je predvideno ponovno preverjanje, in če izboljšave ne potekajo v skladu s standardi, lahko podjetje certifikat tudi izgubi.
In kaj certifikat pomeni za podjetje? V Muri pravijo, da veliko, saj se z njim povečuje tudi zaupanje tujih partnerjev v podjetje. Certifikat je namreč dokument, ki razvitemu poslovnemu svetu veliko pomeni in je potrditev, da podjetje razpolaga z organizacijskimi, tehničnimi in kadrovskimi možnostmi, da hitro in uspešno izvaja korektivne ukrepe v sistemu kakovosti in tako zagotavlja stalno kakovost proizvodov in storitev. To pomeni, da je podjetje sposobno zagotavljati kakovost tudi pri nenehnem povečevanju mednarodnih zahtev in konkurenčnosti. S tem pa se seveda povečujeta tudi ugled in konkurenčnost podjetja.
LUDVIK KOVAČ
Užijmo poletje, ker bo po
njem slabse
Sklicujoč se na podatke, ki jih je zbrala raziskovalna služba Gospodarske zbornice Slovenije, se piše v drugem polletju slovenski industriji in trgovini slabše kot v prvi polovici leta. Svoj junijski poslovni položaj je označilo kot dober le 15 odstotkov vprašanih v industriji in 21 v trgovini, zadovoljivo je odgovorilo 62 odstotkov vprašanih v industriji in 79 v trgovini, kot slab pa 23 odstotkov anketiranih v industriji. Podatki so, kot ugotavljajo v raziskavi, mnogo slabši kot tisti izpred treh mesecev. V napovedih naj bi v naslednjem trimesečju manj izdelovali, ker bo manj naročil,
slabša bo pa tudi prodaja.
Čeravno napovedi gospodarstvenikov v industriji in trgovini niso najbolj optimistične. pa tudi črne niso povsem. Morda zato, ker so bila v industrijskih panogah ku-njunktuma gibanja v maju ugodna. Industrijska podjetja so naredila skoraj za desetino več kot mesec prej, povečal se je tudi fizični obseg industrijske proizvodnje, in to kar v enaindvajsetih industrijskih panogah. Zalog je bilo manj, povpraševanje po izdelkih industrije je bilo večje, pa tudi produktivnost se je povečala, kar je delno posledica nekoliko povečanega števila zaposlenih v industrijskih panogah.
Trgovina cveti, a vendar manj
Tudi trgovina doma je cvetela, ugotavljajo zbiralci statističnih podatkov, saj so trgovci
maja prodali za skoraj štiri odstotke več kot mesec prej. A kaže, da se jim končujejo zlati časi, ker je stopnja rasti nižja kot v preteklih mesecih.
Trgovina ali prodaja na tuje v aprilu je bila, resda samo za polovico odstotka, pa vendar, manjša kot leto prej. Manj pa je bilo tudi uvoženega blaga in zanimivo, da je bil kar za 15 odstotkov manjši uvoz blaga za splošno porabo. Blagovna menjava Slovenije v štirih mesecih letos je dokaj izravnana, saj je pokritje uvoza z izvozom blaga 99- odstotno. Pomen pa vedno bolj pridobivata hrvaški in makedonski trg, kajti kar 13,6 odstotka slovenskega blagovnega izvoza je usmerjenega prav na ta trga.
Še vedno draga posojila, a le za dobre
Vemo, da se je vlada odločila za klestenje visokih obresti
in po izračunih Banke Slovenije so bile realne obrestne mere za kratkoročna posojila za pol odstotka nižje tudi junija. Kljub temu pa je, če upoštevamo še revalorizacijske obresti, skupna obrestna mera tudi za najboljše poslovne partnerje še vedno od 27- do 35-odstotna.
Toda ve se, da posojil ni za podjetja, ki slabo stojijo, in teh ni bilo manj niti v maju. Število podjetij z blokiranim žiroraču-nom se je celo povečalo v gospodarstvu za 75 podjetij ali 27 družbenih in 48 zasebnih. Od 835 podjetij z blokiranim računom v družbeni lasti jih je polovica iz rudarstva in industrije, v njih pa je bilo skoraj 80 odstotkov od vseh zaposlenih v blokiranih podjetjih.
Cene pa gredo po svoje
Cene pa gredo svojo
pot.
bolj kot so napovedovali in pričakovali. V primerjavi z lanskim junijem so bile cene na drobno letos višje za 20,5 odstotka, življenjskih potrebščin za 21,8 in industrijskih izdelkov za 23,8 odstotka.
In kakšen je bil za delodajalca strošek dela? Aprila se je v primerjavi s predhodnim mesecem povečal za 0,7 odstotkov
Avtomanija
Sanje
Evropo okusili v avtomobilih
Veste, kdaj smo Slovenci prvič okusili, kaj je Evropa? Takrat, ko smo lahko stopili v trgovino, pokazali na avtomobil in se z njim odpeljali domov. Da, to je Evropa, smo si rekli, in bili toliko bolj zadovoljni z novim časom, ko smo se spomnili Jugoslavije, Zastave in tega, kako so se avtomobili kupovali nekdaj. Avtomobilska industrija razvitega sveta je spoznala Slovenčeve sanje in kot bi trenil, je sanje spremenila v resničnost. Bog ve, da drugače bije srce vsakemu Slovencu, ki se usede v nov avtomobil in pogleda na števec, ki se lahko premakne na neverjetnih 240 kilometrov na uro. V tistem trenutku pozabi, da je bil zanj pripravljen prodati še obleko s sebe ali se zadolžiti do vratu, vse samo to, da si je enkrat v življenju izpolnil sanje.
Za avtomobile, ki izgubljajo bolj kot kdaj, pripravljeni porabiti milijarde
Novih avtomobilov je kot listja in trave in kdo bi si sploh še lahko zapomnil vse tipe, kolikor se jih že vozi po naših cestah. Lepotci kovinskih barv pa se svetijo, da kar jemlje vid, sosedje in znanci novega lastnika pa tako, za njegovim hrbtom, še vedno radi rečejo, od kod mu denar.
Da. Od kod denar za toliko novih avtomobilov, koliko smo pripravljeni vlagati v avtomobile, in zakaj toliko v nekaj, kar z vsakim dnem izgublja vrednost? Pa ne zato, ker bo čez čas končal na avtomobilskem odpadu in ga bo dokončala rja, ampak zato, ker avtomobilska industrija daje na trg vedno nove modele in se avtomobili starajo hitreje kot kdaj prej.
Pomislimo, koliko denarja je bilo odštetega ali bo še za 28560 avtomobilov, kolikor so jih v prvem polletju na novo registrirali v Sloveniji. To je, če primerjamo, še vedno manj, kot sojih v enakem obdobju lani (33728). Prodaja avtomobilov je torej letos manj cvetoča kot lani, in, kot pravijo poznavalci, to je bilo pričakovano. Pa
v negospoda^'^ urna postavka 618toW', aprila tako znaša ,^«0 ah 7,8 marke ah v tolarjev. Potem ’ izIaim* naredile sk°k a zapos^ povprečna P'^ahila skoraj-1 negaP v aprilu tisočakov. ^^J^piačana«’’ alno aprilska bruto P poslenega v pn®J cem zmanjšala * za 1,6 in neg°sP^ odstotka. K tej vendar dodajmo, prečje kaj slabo og< ničnih razmerij.
ter
Proračun najbolje polnil davek na dobiček
Proračun so do maja^ polnili davčni prihodki’ i* manj pa prihodki od pn^. kov za socialno varnost. večje vrgel davek na dobi t pa tudi prometni in j da vki, manj pa se je 2^ prispevkov, tudi zaradi^ vanja nekaterih prispevmi penj, predvsem za zdra^ jt zaposlovanje. A kljub te napovedim o zmernejše^ večevanju plač pričakuj6!0^ se bo tudi letos blagajna) porabe polnila dobro at' bolje, kot so načrtovali' Prej kot država bo od® p kdo. MAJDA
drage težke milijo116 O	v
vendar vse skupaj še vedno ni slabo, toliko bolj, če se primerjajo s prodajo v zahodnih državah.
O avtomobilih sanjajo tudi Pomurci
Tudi Pomurcu sanje o lepem avtomobilu niso tuje, pa tudi srce mu poskoči, ko vidi, še bolj pa, ko si v garažo pripelje nov avtomobil. V polletju so tako pri občinskih registrskih okencih prijavili (kar) 1471 novih avtomobilov. Največ avtomobilov je prodal seveda tudi na naš konec Renault, za polovico manj kot prvi Škoda in za polovico manj kot Škoda Lada. To so vendar avtomobili nižjega cenovnega razreda, bi lahko pripomnili', ampak tudi dragi avtomobili, kot so Mercedes Benz ali BMW ali Audi, so šli kar dobro v prodajo. In ker zanimivo vprašanje, koliko so ali še bodo kupci zanje odšteli, terja odgovor, smo izzračunali, da bodo zanje dali 3 milijarde in 600 milijonov tolarjev. »Cifra«, da ti postane vroče. Četudi moramo takoj zapisati, da je »neuradna«, saj uradnih podatkov ni mogoče dobiti nikjer, pa vendar, kljub približnosti, ni daleč od dejanske številke.
jila, in priznati je treba, da prodaja cveti tudi zaradi ugodnih posojil.
Kar cel avtomobil je mogoče vzeti na posojilo ali lizing, pa četudi so posojila za avtomobile, tako kot vsa, (pre)draga. Banke so torej s svojimi posojili zelo pomemben člen v prodaji avtomobilov. Več kot polovica ali morda celo 60 odstotkov odobrenih bančnih posojil gre za avtomobile, ugotavljajo
(a!^!
koliko posojen^ pod‘^
denarja v ba v)|ke JI vendar pnšl> d°toSamovX nov tolarjev, in sedmlh # šestih oz-roma
Tudi tej števni
4

Če ni v žepu, so vedno pri roki posojila
Denarja prav za vse nove avtomobile kupci niso potegnili kar iz žepa, ampak so se odločili za poso-
bančniki, in konzervativno naložbeno politiko, torej da ima varnost posla prednost pred donosnostjo, omogočajo prav ali predvsem vozila oziroma posojila zanje, dodajamo mi.
Tudi v domačih bankah - LB, Pomurski banki, SKB-banki,
je to »tu n^ja^ >> e realna PreJ safn°
še lizinška P°! kar h v v na Pf^^^inŠkih P^ c J«’ vrednosti I z aVtoinPA z nakupom b lie„^ vrednost lan ,39 ijžin^' l>
Ja je
Ni kaj. lep A1 saj jo kup avtonio^djetni^in> obrtnike m J celotn%era^^^^ gre M °^rtizacijOni5UjeJ°. nano amo zmanpto(e) nančm ^Svidnos's / osnovo. LiKvi na kolesih-
v
davek šestna>^t4 več
obresti, ne -AjpA le kupec-
S^avgusta 1994 stran 5
gospodarstvo
tolar bremeni izvoznike
0 živcih, pastirju in tečajni politiki
Kon
k° le v'ada razpravljala o tečaju tolarja, je neki •1 nekako ‘ako: če bi recimo vlada popustila 'kujala izsUT Sj Pudingom o revalvaciji ali devalvaciji tolarja in ženilo d * adm'n'strativno poseganje v tečajno politiko, bi to Za tenA0 ?ek<),n,1 v pasjih dneh popustili živci. Ker podpi-tončan, Ba |Si.a?kom n' naredil pike, ampak pustil stavek nedo-^^Ain • 0 ,nada!i“jemo s... Poznate tisto o pastirju, kije foto in zelje -e b'18 samo za dva, moral čez reko pripeljati volka, teko, ne J ’ ™ to tak°, da koza medtem, ko je pastir vozil čez f^tno, ^Pojedla zelja in volk ne koze? Če je vlada ravnala ^Mon 1 n'. Postala ne v devalvacijo in ne v revalvacijo i6*? ^Herrio da ni naredila ničesar. Nekaj pa bo morala, da jn v . ^metralno nasprotujočih si strani okrog tečaja to-^tit ij se । ™ Primeru bo morala biti pametna vsaj toliko kot mord0 dl Pr°hiema, ne z devalvacijo in ne z revalvacijo, ^atije, £e ? tU(J' s tem, da še bolj zategne vajeti ali vzvode ' na teA Jecajna politika v pristojnosti centralne banke in J^njeni । ko vPhva le posredno ali z administrativnim ^nieinb a '8kko predvsem z zadrževanjem cen monopoli-J^ekne pred ° ..manjša inflacijo. Toda kaj, če vedno znova sf"1 zavrtij0 Aim' 'n nj'kovimi pritiski na povečanje cen, ki „ 0 iskanje -• ° P°viševanja cen ter inflacije. Sicer pa, prepu-naineneSI,tV tistim, ki so za to poklicani. Tokrat naj bo i 5° 'nflariiJen Predvsem izvoznikom, ki so zaradi razlike med nodku, Je oziroma cen in
za financiranje javnih del niti za vlaganje v gospodarstvo, da so se devizne rezerve zbrale tudi zato, ker našo proizvodnjo bremenijo visoki stroški, med glavnimi visoke obresti, ker... V stališčih upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ki so znana tudi dr. Janezu Drnovšku, saj je sedel na julijski seji, ko so jih sprejemali, pa so zapisali: tečaj je po mnenju izvoznikov znova eden ključnih problemov, tudi za konkurenčnost, še zlasti v povezavi s kronično podkapitali-ziranostjo in pritiskom domačih stroškov. Pretežni izvozniki ugotavljajo, da tečajna »razlika« v času od začetka leta 92 do danes ne »pokriva« velikega R in da je veliki del financira-
10
8
MESEČNE STOPNJE RASTI CEN NA DROBNO IN SREDNJEGA TEČAJA DEM ZA PODJETJA PRI LB
ccnc na . drobno
povp. mesečni tečaj DEM pri LB,d.d.
Graf ;
. skep ;
M A M J J A S O N D'
J F M A M J J A S O N D’
J F M A M
SKEP GZS - Ocena konjunktumih gibanj - junij 1994
rastjo tečaja prikrajšani pri do-
Direktor Mure Božo Kuharič: »Mi se nikoli ziike med tečajem in inflacijo različno prizadevajo.« V turizmu ustvarijo približno 40 od-
Ve rezerve ‘evz,0* ka(larl«>li
Povzpeli^loveniie so kar na mili-jev 'e Za 754 J?nov dolarjev bil> d°lga, ske§a maja. 964 °nec lewrezervami je M1'88
^dvidk J napovedih 0dst P°kritip3 V nas*ednjih JS. 100-
le> Še n 3 kkvidnosl so k? visoke Velik uspeh rezerve
Publik
?Of v ian
prav
”v manj
»fes*
Inflacija pa kar prehiteva rast deviz
Toda za izvoznike je tolar v primerjavi z marko, še bolj pa z dolarjem, predrag. Po ocenah Bajtovega inštituta je dohodkovna privlačnost izvoza za področje, kjer se plačuje z markami, padla za 6 odstotkov, tam, kjer plačujejo z dolarji, pa celo za 14,5 odstotka. Izvoz je iz meseca v mesec dohodkovno manj zanimiv, saj je tečaj marke do avgusta porasel za 3,9 odstotka, medtem ko je bila stopnja inflacije 9,7- odstotna. In tu je razlike za 6,3 odstotka, kar težko pada na pleča neto izvoznikov. Če se bo tak trend nadaljeval, bo ob koncu leta razlike, upoštevajoč marko, že za 10 do 12 odstotkov. Od tod predlogi za devalvacijo tolarja.
Toda v Banki Slovenije ne razmišljajo ne o devalvaciji niti revalvaciji, prav tako zavračajo kakršno koli vladno poseganje na tečaj, saj, kot pravijo, imamo politiko gibljivega tečaja. Posreduje pa tudi sama Banka, z odkupom deviz in izdajo vrednostnih papirjev, saj bi bil drugače tolar v primerjavi s tujo valuto še dražji. K temu pa zopet lahko dodamo kritiko nekaterih gospodarstvenikov, češ da naše devizne rezerve koristijo le tujim bankirjem, saj so hranjene na tujem, da se ne uporabljajo niti
nismo odločali za večji ali manjši izvoz glede na tečaj, ampak so nas v izvoz prisilile razmere. Danes izvažamo 95 odstotkov zmogljivosti, zato smo neposredno zelo zainteresirani, daje tečajna politika ustrezna. Do julija smo izvozili za 88, uvozili pa za 21.6 milijona mark. Indeks izvoza je 110, vendar pa je treba objektivno povedati, da je povečanje posledica sprememb delovnega koledarja, saj smo imeli julija dosti manj dopustov. Realni porast pa je vendarle od 6- do 7-odstotni. Lahko si izračunamo, ob predpostavki, da bo razkorak do konca leta 10- do 12-odstoten, da bo to povzročilo za 10 do 12 milijonov mark primanjkljaja dohodka. To so ogromna sredstva, tolikšna, kot jih Mura letno vlaga v svoj razvoj.
Mi smo absolutno za stabilni tolar in ne želim, da bi razumeli, da Mura napada tolar, vendar pričakujemo, da država, če ne intervenira na področju tečajne politike, ustrezno uporabi druge mehanizme, da bo usposabljala in usposobila izvoznike za agresivnejši nastop na zunanjih trgih. Nekaj je jasno, cen na zunanjih trgih ni mogoče povečevati, z veliko težavo jih obdržimo na isti ravni. Zato bi želel ponovno poudariti, da zahtevamo ekonomske okvire, v katerih bomo lahko poslovali.« Če država ne pristaja na to. da bi se rast tečaja gibala skladno z rastjo inflacije, potem, kot razmišljajo v Muri, bi lahko bila izvoznikom ponujena ugodnejša posojila, še posebno delovno intenzivne izvoznike pa bi lahko razbremenili pri plačevanju dajatev in prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nujno pa bi bilo treba zadržati rast cen domačih monopolistov. Mura kot podjetje z dobro boniteto si na tujem posojila lahko pridobi.
stotkov realizacije s tujimi gosti, torej z izvozom. In tu je Radenska zaradi razhajanje med rastjo tečaja in inflacije v tem letu izgubila okoli 30 milijonov tolarjev.
Mineralne vode izvozijo 40 odstotkov, ven-
dar je klasičnega izvoza v Italijo. Avstrijo, Nemčijo in druge države okoli 15 odstotkov. Pa vendar je zaradi znane tečajne politike tudi tu Radenska v prvem polletju izgubila za okoli
la za okoli
36,5 milijona tolarjev.
R & S je tečajna razlika v prvih šestih mesecih tega leta prinesla 33,2 milijona tolarjev primanjkljaja. Radenska je torej zaradi razlik med rastjo tečaja in inflacije v prvem polletju izgubila okoli 100 milijonov tolarjev prihodka, »Radenska ima boniteto za pridobitev posojil pri tujih kreditodajalcih in te možnosti tudi koristimo, «je dejal Alojz Behek.
Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn: »Kmetijska branža je posebna, ker Evropska skupnost na eni strani ščiti kmetijsko proiz-
v prahu in maslo in pri izvozu dosegli 50 odstotkov domače cene. Zgled: sedanja proizvodna cena masla pri nas je 550 tolarjev, stroški izdelave 490 tolarjev, neto prodajna cena, ki jo dosegamo v izvozu s stimulacijo 3 tolarje za liter mleka, pa je le 250 tolarjev.
mlacijo
nja tekočega poslovanja nujno vezan na posojilo. Nadaljevanje sedanjega zaostajanja rasti tečaja marke za rastjo cen bo, če ne bo takojšnjega ukrepanja v okvirih možnega, negativno vplivalo na izvoz in s tem na gospodarsko rast.
Država je navzven likvidna, izvoznikom pa gre za nohte
Zaradi veljavne tečajne politike so torej najbolj prizadeti tako imenovani neto izvozniki, podjetja, ki so delovno intenzivna in morajo za tekoče poslovanje najemati domača posojila po R + 18 ali celo večod-stotni obrestni meri. Res da izvozniki na tujem lahko najamejo posojila, ki so ugodnejša od domačih, a še vedno dražja, kot jih dobijo domača podjetja, vendar jih tuji kreditodajalci ne delijo povprek, ampak samo tistim našim podjetjem, ki imajo zelo dobro boniteto.
Ni lepšega kot biti uvoznik, četudi želiš v Slovenijo uvoziti slamo (čeravno je je dovolj, če ne drugje pa v nekaterigh glavah, je bil piker znanec iz sosednje ulice), saj je zaslužek tudi zaradi poceni marke ali dolarja zelo dober. Ampak brez izvoza predvsem na zahodni trg slovenskemu gospodarstvu skorajda ni življenja.
Prav zaradi vsega zapisanega bo vlada morala ukrepati in pri tem biti pametna vsaj tako kot pastir. Tudi to, da bi bili izvozniki deležni stimulacij ali ugodnosti kar povprek ali uravni-lovsko brez omejitev, ne bi bilo ravno pametno.
MAJDA HORVAT
sami
Pri izvozu torej gubimo polovico, k temu pa moramo prišteti še 8 odstotkov, ki jih gubimo zaradi tečajnih razlik, še več pa tam. kjer imamo s partnerji pogodbo z dolarsko ceno.
Izvoz je torej nuja kov mleka, zato bi h naredila dolgoročno proizvodno povedala, kaj potrebujemo doma, nameravamo proizvesti, razlika pa biti primemo pokrita iz državnih
Vestnik
z vami!
nosti ra-
KMEČKA K DRUŽBA
DRUŽBA
Zakaj?
Kje in kdaj?
mor
Alojz Behek, p torja Radenske: »V Ra geno dejavnost in
KMEČKA
generalnega direk-hetero-

Skoj
Certifiv
Kat lahko zaupate Kmečki družbi.
Certifir - ^fužbi bomo s tako zbranimi ^Povajj' Premišljeno in gospodarno k- ^Qrbemh C'n‘ce perspektivnih in strateško c’1ier j, Podjetij iz vse Slovenije, s 010 zagotovili, da varno jn donosno
ho vaš certifikat naložen.
Kmečka družba.
x	——:---------------------------—
k ^'^ošiče upravlianie investicijskih skladov d.d., Va 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47.
certifikati
Privatni delniški kapital več kot 500 oseb iz vse Slovenije.
Premišljena investicijska politika.
Strateške povezave z znanostjo. Široko zaledje na terenu.
Vseslovenska poslovna strategija.
Vaša Kmečka družba.
Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47.
CERTIFIKATI
Po vsej Sloveniji od 1. avgusta dalje v poslovalnicah Slovenske zadružne kmetijske banke, Hranilno kreditnih služb, PM&A ter v vseh poštah.
V vaši Hranilno kreditni službi pa nam certifikat lahko zaupate tudi na izplačilni dan za mleko.
Vaša Kmečka družba.
Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47.
CERTIFIKATI
stran 6
sociala, šolstvo, zdravstvo
Na Razkri-ju so se veselili in zabavali
Tudi policija na igrah
Najprej so bile napovedane samo 10. vaške igre, in to minulo soboto. Nato je prišla še novica, da bodo tega dne na Razkrižju odprli tudi informacijsko pisarno (slovenske) policije ter da bosta med gosti tudi naš notranji minister ANDREJ ŠTER in poveljnik slovenske policije ALOJZ KURALT. Prišla sta oba in z njima celo orkester slovenske policije, pa še več drugih uglednih gostov se je zbralo.
Jubilejne razkriške vaške igre so se tako začele nekoliko neobičajno - z otvoritvijo policijske informacijske pisarne, - ki so jo uredili v prazni sobi tamkajšnje zdravstvene postaje. Nekateri so se spraševali, ali je to res potrebno, ko pa sta dokaj blizu obmejni policijski postaji na Gibini in Razkrižju. Vendar imajo tamkajšnji policisti druge naloge, tako da se domačini v glavnem nanje s svojimi problemi niso mogli obračati. Gotovo pa je otvoritev omenjene pisarne tudi politično dejanje naše države, ki je s tem jasno pokazala, da so Razkrižje in okoliški slovenski kraji zares njen sestavni del in da torej niso predvideni za nobeno kupčijo s Hrvaško.
»Imam prijetno dolžnost in tudi čast, da odprem prostore policijske pisarne tukaj na Razkrižju. To delam tudi z namenom, ki pa ni edini, da bi se igre z Razkrižjem končale. Zato ker nameravamo omogočiti, da se zlasti usmerite v to, da boste živeli bolje ali vsaj tako kot vaši sosedje ter da boste zagotovili sebi in svojim otrokom življenje, kot vam ga je dolžna omogočiti nova slovenska država,« je v nagovoru ob otvoritvi policijske pisarne dejal notranji minister Andrej Šter. Izrazil je tudi prepričanje, da je prišel na Razkrižje kot med svoje in da tega obiska nikoli ni razumel kot morda nekateri, ki želijo z njihovim znojem pisati svojo lastno biografijo. Tudi zaradi takih imajo Raz-križani po njegovem mnenju več problemov, kot bi bilo prav in primerno. Pri reševanju le-teh jim bosta stala ob strani Ministrstvo za notranje zadeve in Vlada Republike Slovenije. S to in drugimi policijskimi pisarnami, ki jih
Poslovanje v zdravstvenih zavodih
Demokracija z rdečimi
številkami
Znani politik je razmišljal nekako tako: kako je mogoče, da zdravstvenim zavodom ne plačajo vsega, torej vseh opravljenih storitev, saj smo sedaj vendar v demokratični družbi. Sam pri sebi bo seveda moral rešiti dilemo demokratičnosti družbe, javni zdravstveni domovi pa si lahko še naprej pišejo rdeče številke na svoje račune za storitve, ki jih opravijo več, kot je zapisano v pogodbi s financerjem. Ali pa: »Če Zavod za zdravstveno zavarovanje preseganja storitev še naprej ne bo priznaval, čeprav so odvisne od obolevnosti prebivalstva in povezane z vsemi pravicami po zdravstveni zakonodaji, se bodo zdravstveni zavodi prisiljeni, če ne želijo imeti negativnega rezultata, uokviriti v sprejeti program, kar bi pomenilo, da se bodo povečale čakalne dobe.«
Orkester slovenske policije na slovesnosti ob odprtju policijske pisarne v zdravstvenem domu na Razkrižju.
Tako lahko preberemo v informaciji o poslovanju v prvem polletju v zdravstvenih zavodih, ki jo je pripravil Štefan Vučak, v.d. Pomurskega zdravstvenega zavoda. Slednja izjava, ki morda zveni tudi kot opozorilo z grožnjo, moramo šteti kot posledico velikega nerazumevanja, ki vlada v zdravstveni politiki, in sicer zaradi preveč pobranega denarja za zdravstvo Zavod za zdravstveno zavarovanje ustvarja presežke, zdravstvenim izvajalcem pa plačuje večinoma le za tisti obseg storitev, za katere so podpisali pogodbo. Omejevalna politika javne porabe v zdravstvu ne more biti v ce-
loti naprtena zdravstvenim zavodom, lahko komentiramo, in sploh, nerešena vprašanja financiranja storitev in dela v zdravstvu, vprašanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, vedno bolj, še posebno v velikih zdravstvenih centrih, vodijo do vprašljivih ravnanj, tudi razločevanj pri bolnikih ter iskanja »rešitev« po svoje.
Negativni rezultati v poslovanju zdravstvenih zavodov pa niso le posledica preveč opravljenih in zato s strani financerja neplačanih storitev, ampak tudi zaradi tega, ker so zaposlenim obračunavali plačo po kolektivni pogodbi od takrat, ko je stopila v veljavo. Toda
Novost pri porodniškem dopustu
financer jim tega doslej še ni plačal, pričakujejo pa, da bodo to razliko dobili povrnjeno do konca leta.
Splošna bolnišnica Murska Sobota je med pomurskimi zdravstvenimi zavodi še vedno največji izgubar, saj so imeli ob polletnem obračunu 20-mili-jonsko izgubo ali 1,8 odstotka celotnega prihodka, ljutomerski zdravstveni dom je v izgubi z 2,4 milijona ali 2,1 odstotka celotnega prihodka, lendavski z 2,4-milijonskim minusom, kar je 1,8 odstotka, medtem ko je imel soboški zdravstveni dom 8,8-milijonski bruto dobiček ali 2,3 odstotka celotnega prihodka. Presežek v tem zdravstvenem domu je pisec informacije o poslovanju v pomurskem zdravstvu pojasnil z razmerami v zdravstvenem domu in s tem, da vodstvo ni obnavljalo drobnega inventarja ter osnovnih sredstev, zmanjšalo pa se je tudi število zaposlenih, predvsem zdravnikov.
In kako je z obnavljanjem zastarele medicinske opreme? Bolnišnica je pri zdravstveni zavarovalnici najela 140 milijonov tolarjev kratkoročnega posojila, ki ga bo seveda treba vrniti. Ali bo ustanoviteljica, to pa je država, odprla mošnjo in odplačala posojilo za kupljeno računalniško tomografijo in rentgena, je seveda še veliko
vprašanje. Toliko bolj, ker je še vedno v zraku vprašanje tuša bolnišnice, in to zaradi111' razumnega igračkanja nekaterih obmorskih občin. Občinsb možje namreč niso prišli J? podpis papirjev, ki bi Pomurski zdravstveni zavod končno lo~ čili.
Radgonski zdravstveni doni v tem polletju ni kupil ve^ madicinskih aparatov, vendar pa imajo rentgenski aparat, # katerega je Republiška šotama inšpekcija že izdala od' ločbo o prepovedi dela. vega bodo lahko kupili le t> F močjo ustanovitelja, torej on čine. Do konca leta bodo^ rali kupiti nov rentgenskih rat tudi v soboškem zdravi nem domu.
V Ljutomerskem zdrava nem domu so kupili novff za zobno ambulanto, uredil'? so tudi dispanzer za žene, čeli so tudi z obnavljanj zdravstvene postaje v Mah delji, pripravljajo pa Šeptt vanje strehe zdravstven^ doma. Denar so P^. tudi iz občinskega
Lendavski zdravstveni je namenil v tem poll^ pomembni podpori občin naložbe nekaj več kot B
Nadomestilo iz proračuna na materin tekoči račun
Decembra so poslanci sprejeli zakon o družinskih prejemkih in s tem bistvene spremembe na področju pravic do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta. Pomembno je, da zakon razširja krog upravičenk. Do njega so upravičene ne le delavke, ampak tudi vse mamice, ki so bile zdravstveno zavarovane za tako imenovani širši obseg pravic, torej za pravice do nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni. To pomeni, da denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta po novem prejemajo tudi obrtnice, samostojne kulturne delavke, kmetice in druge samozaposlene matere. Pravica pa gre tudi materam, katerim je delovno razmerje prenehalo brez njihove volje ali krivde med nosečnostjo ali med
Prave razkriške vaške igre pa so se začele s povorko, ki je prikazovala stara kmečka opravila, običaje, orodja ... in potem na gramoznici v Krču.
bodo še odprli drugod po Sloveniji, pa se želi slovenska policija čimbolj približati ljudem, »da bo tistega policista, ki bo na Razkrižju opravljal svoje delo, zeblo takrat, ko bo zeblo vas, da mu bo vroče takrat, ko bo vroče vam, in da se bo vozil po enakih cestah, po katerih se vozite vi. To je zame osebno in tudi za slovensko državo poroštvo, da bo uspešneje reševal vse te probleme.«
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Razkrižje Ivan Go-lenko pa je ob tej priložnosti poudaril, da so se krajani Razkrižja trdno odločili braniti svoje pravice in da ne bodo dovolili nobenih manipulacij z njimi ne slovenski državi in ne Cerkvi.
In ko so slovesno predali namenu policijsko pisarno - trak je prerezal sam notranji minister -, so se čez čas začele prave vaške igre. Najprej je krenila skozi vas povorka raznih skupin, ki so spotoma prikazovale nekdanja opravila in stare običaje. V povorki so šli tudi policisti godbeniki in nazadnje so se vsi skupaj zbrali v bližnjem gozdu, ki mu pravijo Krč. Tam je nekaj gramoznic in na eni je tudi star brod. Tajnik krajevne skupnosti in voditelj iger Stanko Ivanušič je na prizorišču, kjer se je zbrala večtisočglava množica obiskovalcev, sproti razlagal in pripovedoval, kaj predstavlja ta in ta skupina. Nekatere pa so to storile tudi same. Potem je še enkrat zaigrala policijska godba in za njo se je predstavila domača folklorna skupina. Sledile so tekmovalne igre na vodi (vožnja lesenih čolnov, »kržakanje«, ribarjenje, sestavljanje napisa nad vodo). Vse skupaj je bilo bolj za šalo kot zares, čeprav so se nastopajoči (2 ekipi Razkrižja ter po ena ekipa Muralesa, Pristave in Postaje mejne policije Gibina) zelo borili, kdo bo zmagal. In najboljši so bili Pristavci. Vmes so kar naenkrat od nekod priveslali črni ribiči, tako da je morala posredovati policija (ne čisto zares), predstavili pa so se tudi mladi kajakaši Brodarskega društva Bistrica. Ko pa se je že zvečerilo, so nastopili še svečarji. To je bilo nekaj mističnega.
No ja, po tistem resnem začetku pred novo policijsko pisarno na Razkrižju je bilo vse skupaj še kar zanimivo in
trajanjem porodniškega dopusta.
Zakon tudi uvaja nov način določanja osnove in višine nadomestila. Upravičenke, ki so porodniški dopust začele 18. decembra ali kasneje, so morale pravico do denarnega nadomestila že uveljavljati na centrih za socialno delo, ki so pristojni za to glede na kraj njihovega stalnega prebivališča. Ta jim je tudi izdal odločbo o višini in trajanju pravice nadomestila. Po novem pa bodo denarna nadomestila upravičenkam neposredno nakazovali iz proračuna Republike Slovenije na njihove tekoče račune ali hranilne knjižice. Zakon določa, da se denarna nadomesttila upravičenkam morajo izplačati do 15. v mesecu za pretekli mesec. Upravičenke do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta bodo tako nadomestilo prejele 16. avgusta za julij in predvidoma 14. septembra za avgust. To je pomembna novost, pri kateri bo, dokler nov način izplačevanja nadomestil ne bo utečen, lahko prišlo do zapletov. Vemo, da so do junija denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta svojim delavkam izplačevali delodajalci, ti so odšteli tudi vse prispevke, na primer članarine, premije in drugo. Odslej bodo matere, prejemnice denarnega nadomestila, to morale plačevati same. (Matere bodo še naprej prostovoljno zdravstveno zavarovane, saj je ministrstvo za družino in socialne zadeve z zavarovalni-
cami sklenilo posebno zavarovalno pogodbo.) Novost seveda velja samo za tiste matere, ki so porodniški dopust začele po 18. decembru, medtem ko tistim, ki so odšle na porodniški dopust pred tem datumom, porodniško nadomestilo še vedno praviloma izplačujejo delodajalci.
MH
zabavno.
Besedilo in fotografiji: JOŽE GRAJ
Popravek
Še bi ostali - je bil naslov prispevka, ki smo ga objavili v prejšnji Številki našega tednika. Šlo je za tabor šolarjev iz Monoštra. ki ga je zanje pripravila OŠ Sveti Jurij. Zapisali smo tudi, da so šoli pomagali pri izvedbi tabora Je drugi in med njimi tudi KS Rogašovci. V resnici pa se je izkazala KS
Pertoča
J. G.
Lendavskemu zdravstvenemu dotnu
Nov rentgenski apar^
doma^S 2drav?tvenem domu. Vodstvo * m -cndavi se je odločilo za nakup novega. ki so	ai’ 'zde!ovalci rentgenskih
so seveda imeli tudi različne cene, in sicer ®''!m-
jev	Več kot 19	in 10
L se oSk' apfr!' Benett' Po ^rokovni pre«’!' finsko viaH *	zdravstveni dom pa Je ” ^gt-
Žnske/a	™ sofinanciranje na^i-
šini 8 m.T-Parata ' ,ada je Postaja na sofinanciraj eI1j dom uri 7 toiarJev' za preostanek pa bo nosoin	za zdravstveno zavarovanje najel
0
nameni?	proračun za naložbe v zdr3VStV“
namenil več denarja kot doslej.
Tudi v Fokovcih je bil zanimiv počitniški tabor
Poletna šola turizini*
izvesti Širši P j6fgo neke
o ,mehkem turl ;6 v* zdrava prehr zdravja. Sadje-be, nasičene mlečni izdelki- rn	j
in polnovredna Ri Jaj najvažnejša zlasti otroko energijo za nj sin0 uŽ leg nekaterih » jute pšenično
ter pikantne 1 šnikoV;
iz arašidov, enje 10^ gil
Počitnice so prav gotovo nekaj najlepšega v življenju šolaijev. Okrog 30 učencev iz lendavske in soboške občine, ki so preživeli teden dni na turističnem taboru v Fokovcih, je bilo še posebno zadovoljnih, da niso doma brezskrbno dolgo poležavali in se potikali naokrog, temveč so se odzvali povabilu učiteljice Dvojezične OŠ I Lendava VERE KRVIŠEK na delovne počitnice.
Zaželjeno je bilo, da se prijavijo otroci od 4. do 8. razreda, in to predvsem tisti, ki jih zanimajo življenje na kmetiji, pripravljanje polnovredne hrane, mehki turizem in predelovanje surovin, ter vsi tisti, ki se radi učijo nemški jezik.
Morda sprva ni bilo mikavno, da bodo prebivali v šoli, vendar so kasneje vsi ugotavljali, da jim je bilo zelo prijetno in udobno, kot če bi bili kje v majhnem hotelu. Še posebno všeč je bila šola D. Baniču zaradi zelenega okolja in lepega razgleda na njive s koruzo, pšenico in repo, malo dalje pa še na travnike in gozdove. Ko jih je prvi dan obiskal bioenergetik, je po njegovem odhodu N. Nord dejala, da bo poskusila živeti tako zdravo kot naši predniki. Bili so mnogo več v naravi in jedli so drugače. H. SzOke je menil, da so Fokovci z okolico kot nalašč ustvarjeni za turizem. J. Visočnik pa je bil zelo navdu-
šen nad sojinimi zrezki. »Zdelo se mi je, da jem pravo meso, ker mi je tako teknilo. Pravzaprav so mi vse jedi, ki smo jih tukaj uživali, zelo ugajale.«
Seveda pa niso samo brezskrbno posedali ali poležavali v šolskih učilnicah, kuhali polnovredno hrano (skupaj s šolskim kuharjem) in jedli, ampak so počeli še marsikaj drugega. Tako so sešili tudi dvoje kmečkih kril in ruto, se podali v Pa-novce, na turistični kmetiji v Bokračih in Kraščih ter obiskali seveda tudi bližnje gostišče K rotundi v Selu. Povsod so jih prijazno sprejeli in tudi pogostili.
To je bila torej skoraj prava poletna šola turizma. Učenka । E. Cuk je ob koncu dejala: »Težko pričakujem naslednje	i
počitnice, da bi nam bilo še	।
enkrat tako lepo in zanimivo.« :
In kaj je vodilo učiteljico Vero, da se je odločila za orga- i niziranje tega tabora? »Del te i dejavnosti smo razvijali že

niku, v kuhinji u<r Pri pripravljanju jedn«
V Pomurju je
Vrtnicami kar nekaj rnl» jp^ taborov, ki so bili de1 j 7 cejšnje pozornosti }•av	pr
,Se> da je šla dokaj k^nj letna šola turizma P1 j opazno mimo nas, jjjuC1 stih, ki bi se moral' vanjo po svoii služben ft sti. Ali pa zanjo m 1	,
S^avgusta 1994
stran 7
kmetijska panorama
Grozi suša tudi letos?
letoš-b« suša mi?3 kazalo, da nam kak a Prizanesla, zdaj ResT a e 'e neko,iko Mo tain^i’ da Poledice ne la ni in nt„<n katastrofalne kot Matere i f”1’ saJso kmetijci Pospravili Pridelke že
Pšenice je l|Va kal«,,, 1 n’ P8 zadovo-t°S ’ saJ Je večina ovostnega ra-Pa prav'j°’ ® . “Ugodnega <ena ^Poktja.P^. ^SeiaortV^^ pa tasno, se • avOprav,b pravo-"a,o Pa s« « S--e kar nabralo, ^ledi^ suše začel® kazati pvveŽhVe Padavine, ki n1’11"!« so n Urah zadele tudi “hladile S*Cer neko~ blažitvi n ,endar bistveno J>vale. P°sledic suše niso A na °k°li 10 litrov w0	meter smo
b koniaj za rt kxr ]e bll° dc” S'pa	zalivanje,
r še na^emen.oslovci za /"k, se	vroče
tne PoslPrtša nadaljuje in MS? » čedalje aterih območjih,
zlasti na peščenih in prodnatih tleh, je suša že vzela dobršen del pridelka, o največji škodi pa poročajo iz okolice Turnišča. Tu so najbolj prizadeti Renkovci, Turnišče in Gomilica, kjer je suša že vzela več kot polovico pridelka koruze, drugi odkos trave je slab, posledice pa čutijo tudi druge
poljščine. Suša se vedno bolj rajda nič, kmetijci upajo, da se pozna že tudi v trajnih nasadih 1	‘
na nekaterih območjih, kme-
jih bo usmilila vsaj narava. Če-
tijci pa veliko pričakujejo od napovedi vremenoslovcev, ki pravijo, da se bo konec tega tedna vreme poslabšalo, napovedane so obilnejše padavine in tudi ohladitve. Če za ukrepe proti suši država ne stori sko-
prav smo namreč že lani v Sloveniji začeli s pripravo nacionalnega programa za namakanje, bo v morje odteklo še veliko vode, preden bodo začeli z njegovim uresničevanjem.
L. KOVAČ
je stikalo po božji apoteki
Detel s čvrsto glavo
A5« znali a	y
Ptet fe let	opazovati. Kakor na primer tisti bistriški
so v Calgarjju odkrili zdravilo proti
W - Se dal °V ~ če ne zdravilo, pa vsaj blažilo -, povedal, je° to narediti. Nekoč je ves prestrašen planil iz da 6 in vid; dneM »sakramensko« tolklo po pločevini. Išče vin^einaoaj a’ ki sedi na vrhu električnega droga in tolče, ^^Prih-f °tel je Prebiti pločevino na vrhu droga. Ploče-se drog zaščitilo pred prenaglim Dort nat®kanjem. Detel je, tako je razbijanje razu-hfr Pfemiči- ^očevino slišal črva in ga je hotel izdolbsti. M#?* Val sem’ kaj ima ta hudič v glavi, da ne dobi Mv teni sem °V' ^ekaj mora imeti tam notri...« Čez kako Sa*"*v izločjiPrebral’ da so na kliniki v Calgarjju iz detlovih 1 sn°v proti pretresu možganov!
7 !n pone"
S ta'	^'hče ne
e t^ai,a kvdaj j®prva potem nako davno je fUnv^icina?3 pride zr,an-je0'1 krastač«er uSot°vi, da ^Jn^katOr nekaka snov, / k?1 se rede O kav-rel kazalec za
Jia s^te,	1 taki snovi pa
kitile ni se ugotavlja-Vedele nič. zato SKU^ale svojo ^ o J' tako ^^ie po kom y dobna rodil-krj;a?dl obl'ke. ernico. ada sPominja
način pozdravil. Menim, bom nekoč to poskušal.
da
slom ter naj jo jedo, ko »pridejo skupaj s svojim motem ali bodo kmalu zatem prišle skupaj«. Takšne mesnine naj jedo pogosto, ker bo sok maternice teh živali prišel k soku maternice take ženske in ga bo naredil bolj mastnega in močnejšega.
Biologi vam na primer vedo povedati, da je rastlina jetrnik, ki pomaga pri jetrnih boleznih, dobila ime zato, ker imajo njeni listi jetrasto obliko. Takšnih asociativnih primerov poimenovanj, za katerimi stoji danes tako cenjena kemijska osnova - da namreč rastlina po svoji kemični sestavi pomaga tako, kakor napoveduje njeno ime -, je veliko.
HM/.
VESDIIK
Gottfried
Zdravnika
'zdaj«
N Pokoini moški, spoj?8^ ga v SP°-"ti je
5" W abi prekm“ Pnpove-
Js k . hstjm; xiee, naj po-S, da 'zl°«ajo f0?' brez hi-Svo^^neS lepljivo st®°dn0 . 'zkuStv?lS ? Prstov.
%’vJe rekel j bil° vnetje < Imel da je.
ga je na ta
Proti nerodovitnosti
V nemškem prostoru znana zeliščarka Hildegarda (umrla
1179.) je nerodovitnim ženskam svetovala, naj, če bo taka božja volja in bodo potem postale noseče, vzamejo maternico ovce ali krave, ki je že toliko zrastla, da lahko rojeva, ni pa še nosila in ne nosi plodu, naj jo kuhajo s slanino in drugim mastnim mesom ter ma-
Za vitkost
»Če je komu tetko biti tešč, tak imej v ustih diamant, to bo zmanjševalo njegov glad, tako da se bo lahko dlje postil.« Tako svetuje Hildegarda tistim, ki bi radi shujšali, pa jim sla po hrani tega ne pusti.
Hertzka in Wighard Strehlow, ki sta pred leti Hildegardine nasvete izdala v knjigi, dodajata h gornjemu napotilu, kako' ni neobhodno, da bi bil diamant brušen in tudi ne viso-kokaraten. A nekatere okoliščine naj bi govorile v prid temu, da brušeni in dražji diamanti bolje učinkujejo. Kar pa naj bi pri tem trpljenju čisto v redu zadelo v srčiko, saj za njim prej trpijo bogati kot revni. Sploh pa naj bi ta metoda prijela pri vsaki zasvojenosti. Tudi pri odvajanju od mamil.
Proti zlobi, nevoščjivosti in vzdražljivosti
Nekaterim, ki bi jih lahko imenovali »prijatelji«, in mnogim drugim, ki jim tega prilastka raje ne bi pripisali, bi svetovali, naj - v teh vročih in vzrojljivih dneh pa še posebej - naredijo kaj za svoje počutje in poslušajo Hildegardo oziroma Hildo.
»Kdor zakuri ogenj z brestovim lesom in na njem segreje vodo ter se v njej okopa, takemu se bo zmanjšalo zlo in zlonamernost in mu bo podarjena blagovoljnost, njegova čud bo vesela.«
Omenjena zdravnika celo svetujeta, naj se v brestovi vodi kopajo že otroci. Tudi ti so namreč že zelo zgodaj hudobni. Poleg tega pa je starejše tako ali tako težje prepričati za takšno posebno kopel.
ŠTEFAN SMEJ
Notranji paraziti pri govedu in svinjah
B)	Strongiloidoza
Glistica je velika komaj nekaj milimetrov. Obolijo sesne živali - predvsem prašiči. Okužba poteka prek ust, kože in placente. Prva znamenja se pokažejo v drugem tednu starosti: kašasti, nato tekoči iztrebki, bljuvanje, kasneje slabokrvnost, nagubana koža, kraste na trebuhu in nogah. Najbolj prizadeti poginejo, drugi slabše priraščajo. Ukrepamo podobno kot pri askaridozi. Zelo pomembno pa je, da svinjam po premestitvi v porodni boks umijemo vime ter da je boks čim bolj suh.
C)	Trihostrongilidoza
Zajedalci tev skupine so veliki nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Živijo na sluznici želodca in tankega črevesja. Pogosti so pri prvopašnem govedu, plemenskih svinjah ter merjascih. Prehranjujejo se s krvjo. Povzročajo slabokrvnost ter vodenico in dolgotrajne prebavne motnje - predvsem drisko. Živali v brejosti ter po porodu izločajo potrojeno število jajčec trihostrongilidov. Imunost se hitro razvija.
D)	Zajedalske pljučnice
Za metastrongilidozo zbolijo samo prašiči, ki se pasejo, saj morajo požreti deževnika, v katerem je invazijska ličinka te parazitoze. Bolezen težko zdravimo.
Pri govedu sta možni diktikauloza (veliki pljučni zajeda-lec) in protostrongilidoza (mali pljučni zajedalec). Pojavita se lahko pri pašnih živalih. Vmesni gostitelj je polž. S siliranjem ter pregonskimi pašniki onemogočimo invazijo.
IV. Trakulje = cestoda imajo glavico, vrat in telo (odrivke - proglotide), so dvospolniki in potrebujejo vmesnega gostitelja.
A)	Govedo
Pri pašnih živalih se pojavljajo trakulje vrste MONI-EZIA. Dolge so več metrov, odrivki. ki jih najdemo v iztrebkih, pa spominjajo na kuhan riž. Vmesni gostitelj so pršice.
B)	PRAŠIČI niso glavni gostitelj trakulje
C)	Ikričavost goved in prašičev
Povzročata jo razvojni obliki dveh človeških trakulj (Te-nia saginata, Tenia solium). Živita v tankem črevesju človeka in sta dolgi več metrov. Ikrice se razvijajo v muskula-turi vmesnih gostiteljev (govedo, prašič). V SLO letno 300-400 primerov odkritih okuženih goved v klavnici. Pri prašičih manj.
D)	Mehuijavost ali ehinokokoza
V SV Sloveniji do 50% prašičev okuženih. Mehurji so večinoma na jetrih, redko na pljučih. Je nevarna za ljudi (516/100000 okuženih). Mehurji so vmesna oblika male pasje trakulje (Tenia echinococus granulosus), ima pa jo 3-6% psov. Mehurjave živali zelo težko odkrijemo. Zdravljenje ljudi je kirurško.
Preprečevanje: - uničevanje mehurjevih jeter (PREKUHAVANJE - ne gnoj ali zakopavanje, saj jih lahko pes izkoplje in se okuži),
-	odpravljanje trakulj pri psih.
Ugotavljanje parazitov pri živalih:
Zunanji bolezenski znaki živali, ki imajo v sebi parazite, so neznačilni. V blatu živali včasih odkrijemo gliste (včasih tudi v izbruhani vsebini) ali odkrivke trakulj. Večinoma pa je potrebno prinesti v laboratorij sveži vzorec blata, ki ga pregledamo pod mikroskopom, uporabljamo pa različne tehnike iskanja jajčec ali ličink parazitov:
-	nativna metoda, kjer pogledamo blato neposredno pod mikroskopom (kadar je močna okužba vidimo jajčeca nekaterih glist in trakulj),
-	flotacija, kjer »lahka« jajčeca v tekočini priplavajo na površino (nematodi, cestodi, oociste kokcidijev),
-	pri sedimentaciji se v nasičeni raztopini »težka« jajčeca usedejo na dno posode (metljaji, pljučni črvi prašičev...),
-	količinsko štetje, ki nam pove stopnjo okužbe (število jajčec na gram iztrebka),
-	iskanje ličinke v blatu ali čakanje, da se razvijejo.
Za ZDRAVLJENJE je pomembno, da se določi, katera skupina zajedalcev je v telesu živali. Takrat lahko uporabimo zdravila, ki na te zajedalce najbolje delujejo (ozko-spektralna), in ki imajo najmanj stranskih učinkov. Večinoma zdravimo vse živali, pri pašnih je najboljši čas spomladi (pred pašo) in jeseni (po paši). Kakor uporaba zdravil je pomembna tudi odstranitev jajčec in ličink zajedalcev iz hleva (čiščenje, razkuževanje). Pomembno je, da živali pred porodom nimajo zajedalcev.
DEJAN ŽIDAN, dr. vet. med.
tlAČAT1 TAKOJ ?o TočNo
DOLOČENI CEAh
ob VAL, N	Bi VEDEL ZA YLABA»ST,
CENO , ČAS IZPLAČILA ( TO ?A MO KAS APNENEC
Konec prihodnjega tedna v Gornji Radgoni
Pomurski sejem
V Gornji Radgoni je tako rekoč že vse nared za letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo od 20. do 28. avgusta. Razstavni prostori so v celoti razprodani, tako po površini kot po številu razstavljalcev pa bo letošnji sejem ponovno rekorden. Zelo se je povečalo zlasti število tujih razstavljalcev, velik poudarek pa bodo tudi letos dali spremljajočim strokovnim prireditvam. Letošnjo vsebino strokovnega programa so poimenovali Dobri sosedje - dobri prijatelji, veliko pa bo strokovnih razstav, na katerih bodo sodelovale sosednje države. Med njimi naj omenimo nednarodno razstavo plemenskih telic ter razstavo vseh pasem konj iz Slovenije in Avstrije. Na razstavnem prostoru bo tudi letos prevladoval prikaz kmetijske mehanizacije, poudarek pa bo predvsem na manjših strojih. Organizatoiji sejma pravijo, da je konkurenca med izdelovalci iz leta v leto večja, na slovenski trg pa vedno bolj prodirajo izdelki, ki so se že uveljavili na svetovnih tržiščih, zato je pričakovati, da obiskovalci sejma ne bodo razočarani. L. K.
stran 8
nasveti/ocene
Dogajanja na ljubljanski borzi
Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 2. 8. in ponedeljkom 8. 8. 1994.
3. 8. je bilo trgovanje z delnico Dadas ponovno (po le treh dneh) začasno zaustavljeno, saj je tečaj te delnice poskočil za 30 odstotkov (vsak dan po dovoljenih 10 odstotkov). Naj spomnim, daje bilo trgovanje s to delnico začasno zaustavljeno tudi 28. 7., ko je le-ta dosegla 30 odstotni padec tečaja, ponovno pa se je trgovalo z njo 1. 8., saj je bilo sporočilo za javnost objavljeno v soboto 30. 7. Tokrat je delniška družba Dadas pohitela s sporočilom za javnost (objavljeno je bilo 4. 8.), v njem pa je delniška družba obvestila, da od zadnje objave sporočila za javnost (30. 7.) v družbi ni prišlo do poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo cene njihovega vrednostnega papirja. S to delnico se je tako trgovalo že naslednjega dne (brez prekinitve), njen enotni tečaj pa je upadel za dobrih 2,8 odstotka na 207413.
Pravtako kot v prejšnjem tednu, je tudi v tem tednu v borznem prometu prevladoval promet z blagajniškimi zapisi in s kuponi teh zapisov. V torek je bilo s temi zapisi za 62 odstotkov prometa (s kuponi 10 odstotkov), v sredo za 65 odstotkov (s kuponi ponovno 10 odstotkov), v četrtek pa za 82 odstotkov (s kuponi 5,8 odstotkov). V petek so blagajniški zapisi bili v skupnem prometu ponovno udeleženi s 65 odstotki (kuponi s 15 odstotki), v ponedeljek pa kar z 72 odstotki (kuponi z 19 odstotki). Medtem ko je tečaj blagajniških zapisov od prvega dne kotacije na borzi (22. 7.) iz 86,9 do ponedeljek 5. 8. zdrsnil na 84,3 (za približno 3 odstotke), pa je v istem času cena kupona iz 27134 poskočila na 30211, kar predstavlja skok za več kot 11 odstotkov. Ob skromnem prometu z delnicami (zastopanost delnic v prometu se je gibala od 5 do 18 odstotkov) so v torek tečaji večine delnic še poskočili, v sredo in četrtek pa padli. Tečaji delnic so padli tudi v petek, v ponedeljek se je padec pri nekaterih delnicah nadaljeval, medtem ko so tečaji drugih porasli (RGSP, UBK, KBT, Salus, obe SKB). Zastopanost obveznic v prometu je bila v tem tednu pod 11 odstotki (v četrtek se je tako trgovalo le z republiškima obveznicama prve in druge izdaje, z obveznico Gorenje in VIP 1 pa so bili sklenjeni le aplikacijski posli - promet z obveznicami je tako v skupnem prometu predstavljal le 3,7 odstotka). Tečaji večine obveznic so rahlo nihali z izjemo obveznice RSL II, ki je v sredo ob skromnem prometu poskočila za več kot 3,3 odstotke, obveznice Občina Laško (v sredo je porasla za slabih 2,2 odstotka) in obveznice Zagorje (v petek je ob skromnem aplikacijskem prometu 13 tisoč tolaijev poskočila za kar 9,22 odstotka).
Uvrščena kotacija I - obveznice
Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj RSL I iz 96.3 porasel na 96,5, ko je bilo za nekaj manj kot 33,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 96,3 pri več kot 27,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo padel na 96,7, ko je bilo za več kot 16,1 mio tolarjev prometa, v petek na 95,9 pri več kot 38 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 95,8 (16,8 mio tolarjev prometa).
2. 8. je enotni tečaj obveznice RSL 2 sicer iz 103,1 porasel na 103,3, ko je bilo za nekaj manj kot 1,2 mio tolarjev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 103,1 pri nekaj manj kot 28 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 102,9, ko je bilo za 3,6 mio tolarjev prometa, v petek se je vrnil na 103,1 pri 17,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa zdrsnil na 102,3, (58,8 mio tolaijev prometa).
V sredo je enotni tečaj obveznice RSL II iz 95,8 poskočil na 99,0, prometa pa je bilo za 302 tisoč tolaijev.
Obveznica RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo se je v torek zadržala na petkovem nivoju 93,0, ko je bilo za 196 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne je njen enotni tečaj sicer porasel na 94,0 pri prometu 277 tisoč tolaijev, vendar so bili v ponedeljek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 216 tisoč tolarjev spet po tečaju 93,0.
Uvrščena kotacija I - redne delnice
Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 39205 porasel na 39857, ko je bilo za nekaj manj kot 9,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa pa padel na 39111 pri nekaj manj kot 10,7 mio tolaijev prometa. V četrtek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj manj kot 2 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 39910. V petek je njen enotni tečaj padel na 38439 (-3,69 odstotka), ko je bilo za več kot 11,9 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 38556 pri več kot 2,1 mio tolaijev prometa.
Uvrščena kotacija I - prednostne delnice
Enotni tečaj prednostne delnice SKB je v torek iz 37403 porasel na 38171, ko je bilo za nekaj manj kot 9,5 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa padel na 37480 pri 18,3 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 36900, ko je bilo za več kot 2,2 mio tolaijev prometa, v petek na 36173 pri 7,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 36057 (več kot 2,3 mio tolarjev prometa).
C«t« prvih borcav » BraKca 60250
POSLOVALNICA LJUBLJANA
Siovanaka caata 54. IJubUana 6IOOO »06 131-155. Taiafaka: 061 B(-347
Partizanah« caata B-S 62000 Maribor
Uvrščena kotacija II - obveznice
Z obveznica Mesto Ljubljana so bili tako v torek kot v sredo, pravtako pa tudi v petek prijavljeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 273 tisoč tolaijev po nespremenjenem tečaju 94,1.
3. 8. je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 97,9 porasel na 98,1, ko je bilo za več kot 1,7 mio tolarjev prometa, v petek na 98,7 pri 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 100,0 (nekaj manj kot 4 mio tolarjev prometa).
DELAVCI, ZAČASNO ZAPOSLENI V TUJINI
Smo mešana avstrijsko-slovenska banka z večinskim kapitalom Creditanstalt - Bankverein Dunaj.
V naši banki vam ponujamo možnosti sodelovanja:
- devizno in tolarsko varčevanje;
- ugodno menjavo deviz;
- možnost nakazil vaših prihrankov na devizno hranilno knjižico, ki jo lahko odprete pri naši banki;
- možnost dviga deviz iz DHK v Avstriji;
- potrošniško posojilo
Ko pridete na dopust, se oglasite v CREDITANSTALT - NOVI BANKI, Enota M. Sobota, Lendavska 11 in dobili boste podrobnejše informacije za sodelovanje z nami.
Poslujemo vsak delavnik od 8.00 do 16.00, v soboto od 8.00 do 11. ure.
Creditanstalt - Nova banka d.d.
Z nami do uspeha
Uvrščena kotacija II - redne delnicne
V torek je enotni tečaj delnice Probanke iz 21899 padel na 21480, ko je bilo za 13,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 21078 pri nekaj manj kot 9,4 mio tolarjev prometa. Ob skromnem prometu (890 tisoč tolarjev) je njen enotni tečaj padel tudi v četrtek in sicer na 20700, pravtako pa tudi v petek in sicer na 20122, ko je bilo za 1,7 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 20758, prometa pa je bilo za 5,8 mio.
Prosti trg - obveznice
Z obveznico Gorenje so bili v torek ter v četrtek sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 249 tisoč tolaijev po nespremenjenem tečaju 95,9, v petek v vrednosti 111 tisoč tolarjev po tečaju 96,5, v ponedeljek pa v vrednosti 433 tisoč tolarjev po tečaju 95,9.
Tudi z obveznico LEK 1 so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli in sicer v vrednosti 67 tisoč tolarjev po tečaju 105,0, kar pomeni stabilen tečaj te delnice že ves mesec. Aplikacijski posli so bili v torek sklenjeni tudi z obveznico LEK 2 v vrednosti 51 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa je ostal nespremenjen (107,0), po enakem tečaju pa nato še v ponedeljek v vrednosti 119 tisoč tolaijev.
2. in 8. 8. so bili sklenjeni aplikacijski posli z obveznico Občina Šmarje po nespremenjenem tečaju 87,0 v skupni vrednosti 902 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je v sredo iz 86,3 poskočil na 88,2, ko je bilo za nekaj manj kot 1,6 mio tolaijev prometa, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 104 tisoč tolaijev po tečaju 86,8. Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v torek ostal na ponedeljkovem nivoju 70,1, ko je bilo za 233 tisoč tolaijev prometa, v sredo pa poskočil na 70,5 pri prometu 117 tisoč tolaijev. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 12 tisoč tolarjev po tečaju 77,0.
Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice PTT Celje iz 98,7 poskočil na 99,5, ko je bilo za 101 tisoč tolarjev prometa, v petek padel na 99,0 pri prometu 504 tisoč tolaijev, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 502 tisoč tolaijev po tečaju 98,7. Z obveznico PTT Ljubljana so bili tako v torek kot v petek sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 142 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa je ostal na petkovem nivoju (101,0). Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v torek iz 96,0 zdrsnil na 95,5, ko je bilo za 209 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa se vrnil na 96,0 pri 2,7 mio tolarjev aplikacijskih poslov.
Z obveznico Rogaška 1 so bili tako v torek kot v petek, pa tudi v ponedeljek sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 144 tisoč tolaijev po nespremenjenem tečaju 100,0.
Z obveznico VIP 1 so bili vsak dan v tem tednu sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 412 tisoč tolarjev, v torek po nespremenjenem tečaju 103,3, v sredo in četrtek po tečaju 103,4, v petek in ponedeljek pa po tečaju 103,5.
Prosti trg - redne delnice
V torek je enotni tečaj delnice Dadas poskočil za 176416 na 194058, ko je bilo le za 194 tisoč tolaijev prometa (le 1 lot), naslednjega dne na 213450 pri 20,9 mio tolarjev prometa.
V četrtek je njen enotni tečaj padel na 207348, ko je bilo za nekaj manj kot 27,4 mio tolaijev prometa, v petek na 194823 pri več kot 17,5 mio tolaijev prometa (-6 odstotkov), v ponedeljek pa na 187279 (več kot 25 mio tolaijev prometa).
Enotni tečaj redne delnice Fin-media je na torkovem borznem sestanku iz 115167 padel na 115081, ko je bilo za več kot 8,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 113048 (-1,77 odstotka) pri 2,6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 110873 (887 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 107325, prometa pa je bilo za 859 tisoč tolarjev.
V sredo se je po dvajset dnevni prekinitvi trgovanja z delnico Grad s to delnico ponovno trgovalo, promet je bil skromen (56 tisoč tolarjev - 10 lotov), njen enotni tečaj pa je iz 6140 padel na 5600.
Božinovič Tončka
Zimske štorklje
prinašajo slabo zdravje
Ne vem, kako je z vami, toda mene zajame neko čudno nelagodje, če mi iz knjige, ki jo držim v rokah, pade list, ki je bil slabo vezan, ali pa listič, ki sem ga nekoč tja položil za znamenje. Še malce nerodnejši ščemet mi gre po komolcu, če ja tista izpadla reč papirni iztržek, kar tako s prosto roko odtrgan kos papirja. Nemara me to spominja na nekatere stare knjige, ki so jih najedli molji in So mi v rokah na veliko žalost razpadale.
Turistični prospekt Pomurje - dežela zdravja in prijaznih ljudi, ki je izšel nedolgo od tega, založila ga je Pomurska turistična zveza, sem zato držal v rokah zibaje. Ko sem ga odprl, sem nenehno nihal, kot da bi želel ujeti drseče lističe, da ne bi popadali s strani. Vse fotografije v tem prospektu so iztržki, robovi so prostoročno natrgani in ni mi jasno, kaj so oblikovalci hoteli s tem povedati. Najbrž ne to, da so prospekt že prežvečili molji!
Neobstoječa dežela je nadalje označena z lastnostmi, ki jih nima. Vse slovenske zdravniške statistike kažejo, da je smrtnost v tej deželi najvišja, da, recimo, Prekmurci in Pleki od vseh Slovencev najpogosteje umirajo za rakom na prebavilih. Leptospiroze, neka skorajda že ekstočna bolezen, je razširjena samo še tukaj, tvorci gesla pa so to deželo razglasili za deželo zdravja!
In deželo prijaznih ljudi! V črnih kronikah slovenskih
mirno pustih v vestih, ker jim Je“®todež* bro. Kako naj zdravja, ko pa 1 , v zeri' mer, največ pes^g # in največjo ^ naprave® farmo brez pojemo, kaKo ? največ prekajen g e
O, pa je to ki P zanimiva deže , pa®, vredna, da se j [adJoP/ kjer se tako je in.s pjleS®' kjer se stikajo k^L;mUrska-aV prekmurska, m®	m
strijskoštajerska, zalskožupamjska, ‘ ljsti) j, i vijo anarhisti in r Lin raz se mešajo stavtoi^ burkane krvi, a dobna vnetja treb vesne čardaš m polk°; s0 kjertei
pojavljajo kraji z obeh bregov
ivivziv*« vvz, ua jv	hv
žela brez okvirja?
Prvi iztržek - pri čemer seveda mislim na iztržek v rokodelskem smislu, ne ekonomskem, kot rezultat trženja - plava na panonskem nebu že na naslovnici prospekta. Štorklje, ki leti čez večerno obmur-sko pokrajino, tam ni bilo, ko so fotografijo posneli, in takšnega nesmisla, kot je na tejle naslovnici, že dolgo nihče ni spakedral. Štorklja je izrezana iz neke druge fotografije in prilepljena na novo podlago. Recimo, da bi tvorcem te retuše človek to še odpustil, ker pač ni izključeno, da prav tam čez štorklja še nikoli ni letela. Čeprav jim danes, v času razvite ekološke in kritčne naravoslovne zavesti tega ne bi bilo potrebno zganjati. Danes, ko se za originalno fotografijo iz življenja narave plačujejo višji honorarji kot za pisne prispevke še tako znanih piscev reportaž.
Toda pomislite, štorklja leti čez zlato ožarjeno zimsko nebo nad reko Muro, čez popolnoma golo vrbovje! Če bi torej še lahko bilo, da bi tam čez kdaj letela štorklja, se to nikakor ne bi moglo zgoditi v zimskem času. Ista iz vsega naravnega in pojavnega konteksta iztrgana štorklja se pojavlja še na tretji strani, v prav tako očitni fotomontaži, tokrat na sinjem nebu, najbrž prav tako zimskem!
Malo se še pomudimo na naslovnici prospekta. Obiskovalcem obeta deželo zdravja in prijaznih ljudi, ki se imenuje Pomuije. Najprej gre torej za realno neobstoječa pokrajino.
Po lastni opredelitvi, ki prihaja do daha v zadnjem času in čisto v duhu časa, živita na levem in desnem bregu Mure dve etnično razlikujoči se ljudstvi, Prekmurci in Prleki. Kdor v kontekstu turistične ponudbe to spregleda, je spregledal tako imenovano multikulturnost in s tem zelo zelo cenjeno dejstvo na turističnem tržišču.
Mure. Oni je vozil pijan, tam so se petepali, zbil je pešca in odpeljal. O osebnih doživetjih obmurske prijaznosti ni da bi govorili. Samo pomislite, kako čudno vas pogledajo »prijazni« domačini, ki so povrhu še vaši lokalni rojaki, če jim kako stvar kar takole rečete, iz čiste prijazne bežnosti. Češ, kaj pa se ta tukaj vtika! Pa je taka bežna neposrednost po svetu že kar domača.
Tukaj pač ni dežela zdravja in prijaznih ljudi. Takšne stavke naj bi tvorci gesla na »pomurski« turistični zvezi
Storldja jino v »deželi P^ vih ljudi«
■ ■lena, p’
je presenetijo^. ^bt lahko na vese^ bj mlatijo ■•xn^rekla°?W dili druga^*^^ Tako z j-, k0 0^co bi kazala na pOln’
inrazp°n?inb izvod"' da v ^ ^eunio^ijs^ mlačnosti m A^
Mura usiha, zaživelo društvo Slov^n*Ja
Predvsem pomoč našim deW
Več naših zdomcev živi tudi na Predari-j|j je3 j, striji. Nekoč jih je bilo tam blizu 4.000, d?®,uSjriji manj. Večina jih je zaposlenih v tekstilni in tjejo'*'a’t’vZela beništvu. Pred leti je tamkaj dokaj uspesm je PrC vensko kulturno društvo Mura, nad kate pokroviteljstvo občina Lendava.
V zadnjem času pa je njegova dejavnost s Zato se je skupina naših delavcev, ki jo je ('nekoC predvsem ŠTEFAN ŠKERLAK z Vaneče ^v6ga ^11 predsednik Mure), odločila za ustanovi [etoss ^st1 stojnega društva Slovenija. Konec februa^tfijsk2 ustanovni občni zbor in medtem so jim potrdile tudi vse potrebne dokumente.
Uradni naziv njihove organzacije je Slove11 p delavcev, ki živijo in delajo v Vorarlberg > p novna naloga namreč ni kulturno delovanje, praksa v večini drugih zdomskih društev, tuj6”1 ati reševanje življenjskih vprašanj naših ljudi ” bodo članom društva poskušali kar naj b°Z3P nesreči na potovanjih, in ko bodo ostali n0Stih pita) Dajali jim bodo poslovne informacije o n^^ožiti * pjfl vanja v Sloveniji, nameravajo pa tl,- pot£l^ ust^’ v kakšno novo tovarno v domovini, če 11 .fjcj odP& dobili delo tudi zdomci, ki so jih tuji delodaj Seveda pa imajo v društvenem programu tu vili 1,1 p
tli 4'
, H
Hi
S> šlt Ph it; «t(
»e ul
si »jt lit lij se
H
S * s®
*t ki'.
I
tet iti
»m
ki,
set
Pel, M
>
»
sPti Jas Poi Hip iej kot sitt v0(!
^s.
1 »bt opt Jos M S, Po
tok
St
So, u
^dLjvgusta 1994 stran 9
kultura obzorja
romanca
ljubezen na otoku ljubezni
* ? bo stari Ko‘ > mA-1 izP°d "en’ !|*min dal?686"' z3*’0-’ belila,]? ,.bo guvernanta ’Za "obeno^^ m sploh ni hih da, 0 •epovedenjsko
£ tos.‘ala d0
aj zunaj na svojega
? k0 J6 med frže držal desne a ni A? 'žko za slado-SMledem ? -po skodelici na Plad-?ka. Pač n Čna Gačovičeva fr1 kak večij]tVdrugi roki ? ledu kos zelenka->il iz Koutru je > da > kakega ta-!?Oszelen V,nJem zamrz-betvo b-ti Jettlrdeč0 j'.?0?06 je našel 3?'domačm>d<)?°80vite' > dr£čin' rekli kalina, >ka£č pa majhno ri-? PrePozn1i 'frkovski ribič Im . ”nia.
zejj11’8a obračaldvignil proti nad ?lollko spuščal ^fcda je l ton!' J° ln Je na ž«kov, r >je, v 2koz' led, napo-'žličko P° tem zaPo-Spb>-Si^01edtr-kos i ?alie ie e t0P° za~ 8a Položil ° tako’ da je §41i°Ž11 na žličko, ker
S°oce frI Vedno prev-ft*.’ 41 ed »a sT na-
Elfrida je stiskala svoje sočne ustnice, da je piš prihajal skoznje nad ozko režo in je bil hladen. Godilo ji je, in če bi o počutju vprašali njenen prsne bradavice, bi odgovorile takisto. Z nekim dodatkom: da k vsemu namreč sodi še moška roka; bilo bi neprimerno lepše, če bi moška roka odstrla bluzo, vendar pa bi potem morala, eh, kaj bi morala, saj bi bila - potem bi bila tudi sapa moška.
Dovoljkrat je bila s svojim bratom na mnogih sprejemih in piknkih, da je vedela, čemu služijo take krilate besede. Ne, saj ne bi mogla reči, da je bil kak tak prazen blebetač, ki zavija in razpreda vskadanje reči samo zato, da bi ugajal sebi. Ali morda poudarjal svojo moško učenost. Avguštin je že bil prefinjen človek. Zato pa so bili tudi njegovi naskoki na ženske prefinjeni.
se ‘ed Za kratek
<>p!ei MZdaJle ču-danV.icu je nn' ^ad brk' na ^vrh^sh?31 zajček’ > bS kjer prsi 2a nag™b,n,81->al nad ker stori
Ho 1Se vatn m s°nce ustavi * sebično. ^?rdazditoše nosi te® času prete-%i ?lfrida •
WPWa]aie. namrščila
W d0’ Proti bi Izpela še ? naveliča-
S Dh 4 In Žanih 1 gUmb na Sbi1, Ni ra?33 navzdol sTaU rat°vih m hrePenela Ptosto™odrovanjih.
Si,\So Sa sev^’ na tem \?a so i?? ’’ kar po-
K'?*«?1;kos
Si	Era;J 'n ®a Pre'
Nk ?• tukai Sk° ledenico. SSSuPaj sč? ne bi bil°’ Skupa' S?j ?°go«e haha! pre-StoSkoiiacJ6 tako’ da WOriMad; mesti čas in < zNo kr J® ta možnost Okrajna...«
Elfrida je, ne da bi si nehala pihati med prsi, zaokrožila s črnim pogledom naokrog po druščini, držeč si ovratnik bluze skoraj do oči. Katera, mogoče tista Dunajčanka, ki se ponaša, da je že bila na kavču doktorja Freuda? Ali pa onale domačinka? Najeli so jo pred sezono piknikov in vedno nosi obleke kakor bi bile vzete iz bratovih namigujočh pripovedi o kmečkih dekletih, ki jih srečuje same ob potokih, ko hodi naokrog po posestvu, one pa perejo perilo. Ej, brat ti skoraj bolestni osvajalec!'
Čačovičeva Marička je grofu z očmi govorila, naj slednjič že vzame ta sladoled, ker se topi in potem je grof od sonca oblizan kos ledu, ki se je medtem spremenil v lusko dvajsetkil-
četrtf d *'ra^k' dnevi! Danes, v četrtek, 11. avgu-Ve?! "biira^r11' kar potekajo »biiraška« opravila med Dane- dnevi- Ekološki tabor se nadaljuje °vcijn s P°P°ldne bo ob 16. uri okrogla miza V Piknil, arstveniki okolja, po njej bodo na lovsko-
Pete?'8Lali *Paktregarji«.
cb0 Potem k°do zJutraj ob devetih zopet začeli delati V ?ačel oh on konec ekološkega tabora, večer kulture H'Uzi, .
V b' bil, 1 an Civilne zaščite oziroma petkov pro-Stl^djo, °.v Petek slabo vreme.
Uri k efa« s navgusla’ bo ob »otoku ljubezni« ob 9.30 ,Sovb° Pel §iP®dsednikom države, slavnostno mašo ob Sak?6 obm° Grmič, potem bodo pozdravni govori, . in nar>U7k'k vas’ v »biijraških« veščinah, raz-P°sled kulturno-zabavni program.
V spremnih prostorih grajske fSov^ndrej p ’ do 31. avgusta razstavljal študent arhi-otvn°?boc- Naslov razstave jc Arhitektura in >.	ri*ev bo 17. avgusta ob 20.30 na prizorišču
^I.v^Gon
°b 18 ^bnto, n A: V petek, 12., ob 18.30 in 20.30 Usodni X? u Sodni val 18 30 'n 20‘3() Na razPotju’ v nede’j°
skega krapa, kot bi rekel licenčni ribič Petek, vtaknil v skodelico za sladoled. Med momljanjem je razlagal naprej. Da je tisto, kar se je pred tisočimi leti ujelo v jantar, mušice in trave, prav tako poskus ljubezni, ki pa se je posrečil na daljši čas. Tukaj da imamo enako prizadevanje narave, le da je uspelo zgolj za dobrega pol leta. »Vse to je objem, vsak objem pa je objem smrti, naj bo sklenjen in stisnjen še v takem vročem navalu ljubezni...«
Oskrbnik Vogler je grofu sicer že večkrat predlagal, da. bi otok, na katerem je bil piknik, uredili, da bi po njem speljali potke, nastavili klopce in zgradili paviljon, vendar je grof temu nasprotoval. Edino, kar se je na otoku smelo početi, je to, kar se delalo po vseh ob-murskih logih. Kmetje so kosili travo za steljo in grof je celo zahteval, da jo kosijo pogosteje
kot dvakrat ali trikrat na leto, zato da bi se bolj zgostila. Loko, na kateri je bila ob Mu-rinem rokavu »kopanca«, kakor so rekli temu naravnemu kopališču beltinske grofovske družine, so morali kositi celo tako pogosto kot grajski park. . Grofovo glavno čtivo za urejanje parkov je bil Baconov esej o parkih. In sploh je bil celoten videz otoka prav angleški. Tri platane - ki so jim domačini pravili »tulipani« — čisto ob plitvini z belim prodom, kjer so se kopali, so imele prve veje visoko, kakor je to za platane pač značilno, drugo drevje pa je grof velel obrezovati čim višje, do višine prvih vej platan, tako da so logarji, ker tako visokih lestev niso imeli, žage zvezali na drogove in veje žagali stoječ na lestvi. Tako je nastal zračen gozd, pravzaprav gaj. Vmes je, kakor je bil grof prav tako zapovedal, rastlo po skupinah grmičevje in tu in tam je morala vedno ostajati tudi večja površina stare trave, da so po njej frfotali ptiči, ki jih sicer vidiš samo ob kolnikih.
Ifi se je oddaljila od druščine. Oče je zdaj že prešel na novo razpredanje, o svetu v malem in svetu v velikem, o tem, da bi se za kačjega pastirja obzorje zaoblilo in svet obrnil v krog, če bi se dvignil nad platane, da pa se mu takole, kot je, kolikor daleč ga
s pergamentnim ščeketom ne-
sejo krila, svet dozdeva raven
in neskončen. Vedela je, da bo
oče kmalu izgubil še eno poslu-
šalko, ker je teta Elfrida začela
nekaj govoriti, da bo stopila ob
rokavu nekoliko navzdol, in
stari Kouter je to razumel kot
željo, da ji iz kočije prinese
flobert.
Ljubila je to polnost zraka,
sladki vonj zlate rozge, ki se je
mešal s prvimi zorečimi jago-
dami bezga, ta prepihan in raz-
mehčan duh po vrbovem lesu,
tako onem, ki je prhek rastel,
kot onem, ki je trohnel in gnil po robeh rokava. Ifi je bila po očetu: od strasti in občutij razpeto bitje, mogoče celo bolj narejeno kot prefinjeno, vendar se ni hotela odreči tej hibi, da tako rečemo, ki jo je dobila iz literatura in jo obdržala morda tudim zaradi spogledlji-vosti.
Tako v samoti se je vsa prepustila telesnemu občutju. Godilo ji je, da ji veter veje pod krilom, zato ga je brez zadržkov dvigovala in spuščala, vejala je z njim naokrog, pustila je, da so jo travne bilke ščegetale viško gori po čedalje finejši koži nog. Ne bi pa si tega zmogla privoščiti tako kot teta Elfrida, tako očitno in tako...
Kaj, a ni to teta Elfrida, ki se z ničlovskim, nič opreznim korakom približuje plitvini v rokavu. Teta Elfrida je. Sezula si je sandale in si spodrecala krilo in brodi navzdol po rokavu. Skorajda teče že, obakraj bokov v prgiščah drži robove krila, zdajle ji je iz desne roke, v kateri drži tudi flobert, zdrsnil rob in se namočil, pobrala ga je še višje, da se ji vidijo mehke vdolbinice na kolenu. Gospa Elfrida z neko razigranostjo čofota po begavem belem kamenju rokava, zanalašč tleska po vodi, nič več ne mara, da je čedalje bolj mokra, vzradoščene prgišče kapelj ji brizgajo po obrazu. Potem se nenadoma ustavi in sleče krilo, zanimivo, glej, teta Elfrida nima nič staromodnih spodnjic, čisto kratke in oprijete nosi. Zdajle se je znova ustavila, slači si bluzo, pa saj ta ženska sploh ne nosi modrčka, čudovito, tudi sama ga ne bom več! Obleko, sandale in flobert drži nad glavo in teče, nekomu se smeji, tamle stoji moški in odlaga mrežo, »križak« ji pravijo. Je črni ribič, se je prestrašil, ne, videti je, kot da se smeji, hlačnice si je spodvihal in z razpeto srajco je zabredel v vodo, ki je tam kar globoka, hoče morda pobegniti? Kako pobegniti, ko pa je obrnil v smeri proti njej, ona je še bolj na široko razprla roke in jih dvignila še višje, čeprav ji je očitno vseeno za obleko, ki je vsa poškropljena! Moški je ve-slaje z rokami nad vodo s hitrimi koraki prišel na plitvino, po kateri proti njemu teče Elfrida, po hlačnicah se mu cedi voda. Padla sta si v objem in med škrtanjem proda pod njunimi nogami, ko sta se za strastno srečanje zakopala vanj, so pljusnili v vodo flobert, sandali in obleka. Čez čas sta prisesana drug na drugega čofnila tudi onadva, vendar je moški še toliko vstal, da je ujel njeno obleko, ki jo je odnašala voda.
Pozno popoldne tega dne, ko so začeli iskati Ifi, ker se je grofu, kljub temu, da je bil strpen in svobodomislen človek, zdelo, da dekleta že predolgo ni, so iskalci na robu rokava naleteli na Elfrido, ki je z motnimi, mehkimi in daljnimi očmi čepe z glavo na golih kolenih strmela v vodo, nad njo pa se je sušila obleka. Rekla jim je, da je na lovu padla v vodo.
Ifi tisti dan niso našli.
Navsezgodaj naslednjega dne, bila je nedelja, je grofov ribič Petek skrivaj prišel pravit, da je dekle prenočilo v mlinu z mladim mlinarjem in s starim Koutrom sta jo pripeljala domov še pred deseto mašo. Vsa vročična je očetu govorila nekaj o mešanju elementov, o minevanju časa in ujetem prostoru. Stari se je samo smejal in jo brez očitkov še tisto popoldne poslal na Dunaj k sorodnikom.
Otoku pri Ižekovcih še dandanes pravijo »otok ljubezni«.
ŠTEFAN SMEJ
Za zeleni jezik (65)
Čas dopustov nas počasi vsrkava vase, užiti hočemo proste dni in želimo si odpočiti po večmesečnem napornem delu. Načrtno se ne pustimo vznemirjati in si ne dovolimo rahljati živcev: ob političnih idr. nečednostih, ki so jih (še zmeraj) polne časopisne strani, hote pripremo oči; tudi deli kometa Shoemaker-Levy 9, ki so prevrtali Jupitrovo atmosfero, so kvečjemu vzpodbudili kakšno naključno obnovitev osnovnega astronomskega znanja ali morebiti kavarniško debato o širjenju ali krčenju vesolja in o črnih luknjah; polemika o zloglasnih ritkah, od katerih »ima vsaka svoj faktor«, prav tako nima dovolj ostrine, da bi nas ogrela bolj kot poletno sonce. Skratka: naši duhovni sprejemniki so dovzetnejši za »lahkotnejše« frekvence.
Takšnemu razpoloženju se skušamo prilagoditi tudi v rubriki Za zeleni jezik. V zadnjem zapisu (zaradi obilice kulturnih informacij, ki jih Vestnik z eno samo stranjo, namenjeno kulturi, težko »predela«, so se med ta in prejšnji zapis zajedli trije dolgi tedni!) smo bralce povabili k sodelovanju v nagradnem natečaju, ki naj bi v teh vročih dneh vzpodbudil njihovo skrito besedotvorno spretnost in jezikovno radovednost. Nekaj predlogov za domačo vzporednico prevzeti besedi »body« je že prišlo, bralkam in bralcem pa sporočamo, da lahko svoje predloge še pošiljajo, ne glede na to, da se je formalno čas za to iztekel. Času oddiha in počitka pa se želimo v rubriki prilagoditi tudi tematsko: predstavili bomo nekaj jezikovnih »cvetk«, ki smo jih bili napaberkovali tu in tam. S tem mislimo na jezikovne izjave, ki zaradi avtorjeve nevednosti in nerodnosti v naslovniku prej kot jezikovno zgražanje in jezo vzbudijo prizanesljiv nasmeh ali vzdih soneta simplicita (= sveta preproščina).
Prva takšna jezikovna »cvetka« prihaja s Hodoša. Nedavni referendum o novih lokalnih skupnostih oz. prihodnjih občinah seveda ni mogel miniti brez predhodne »reklame« za to ali ono občino. Vrli Hodošanci (domača oblika imena prebivalcev) so za svojo občino agitirali tudi pisno: krajanom so razdelili letake s temle sporočilom:
VSAK DRŽAVLJAN NASE MLADE REPUBLIKE
IN PREBIVALCI K. S. HODOŠ, KRPLIVN1K IN
M. KRPLIVNIK NAJ VOLIJO ZA
SAMOSTOJECO OPCINO NA REFERENDUMU V
29.05.1994 ZA BODOČNOST IN RAZVIJENOST
NASEC-A KRAJA !
"ZA"Jg	NE O
Očitno so se vrli hodoški »Občinarji« odločili za »pohod« v dve smeri. Najprej so poleg Hodošancev in Krplivničanov h glasovanju za hodoško občino pozvali kar vse slovenske državljane, ne glede na to, da so imeli le-ti vsak dovolj skrbi s svojo prihodnjo občino. Nato pa so drugi del fega poziva jezikovno zelo približali hrvaščini. Za vsak primer? Ker je pač v teh mejaško čudnih časih treba biti pripravljen na vse? Morda pa vrli hodoški voditelji niso bili toliko politično daljnosežnih in prebrisanih misli, ampak so v svoji občinski evforiji (vznesenosti, pridvignjenosti, blaženosti) preprosto hoteli izumiti svoj, hodoški novorek?
Kakorkoli že: če bi po jezikovni podobi pričujočega letaka sodili o splošni kulturni in duhovni naravnanosti tega območja, potem bi z upravičeno zaskrbljenostjo smeli pripomniti, da se občanom nove hodoške občine slabo piše - vsaj na tistem področju, ki presega zgolj fizično in materialno.	FRANCI JUST
Glasilo radgonskega Zgodovinskega društva
Februarja 1994 ustanovljeno Zgodovinsko društvo Gornja Radgona je izdalo svojo prvo številko revije GLASILO.
V reviji 6 avtorjev objavlja 10 prispevkov iz bogate gomjerad-gonske preteklosti.
Msg. Franc PUNCER predstavlja znanega gornjeradgon-skega šolnika in zgodovinarja, žal že pokojnega Milana Kocuvana; prikazal je njegovo življenjsko pot ter prispevek, ki ga je dal Kocuvan h krajevni zgodovini Gornje Radgone.
Dipl. inž. arh. Aleksander OSTAN v prispevku z naslovom Gornja Radgona: Kje iskati izgubljeno »dušo mesta«? tehtno razmišlja o starem mestnem jedru ter racionalno predlaga nove možnosti za ureditev osrednjega mestnega jedra.
Tone VOD AN predstavlja z, osnovnimi podatki 193 pokojnih ali še živečih občanov, ki so tu delovali ali pa bili tu le rojeni ter v napovedniku zapiše, da bo v naslednjih številkah predstavljal najpomembnejše med njimi.
Ludvik KRAMBERGER v sestavku Opekarništvo v Gornji Radgoni plastično prikaže celoten postopek pridobivanja opeke v »Ciglencah« ter priobči kratke podatke o opekarni v G. Radgoni.
Jože ROGAN je prispeval dva tehtna prispevka s področja denarništva; v prvem prikaže nastanek Hranilnice (»Sparkasse«) v avstrijski Radgoni in njen vpliv na desni breg Mure oz. na nastajajoči trg G. Radgona; v drugem prispevku
pa prikaže razvoj denarnih sistemov v obdobju od 1800 do pojava slovenskega tolarja in denarna razmerja med valutami.
M. Ivan RIHTARIČ ima kar štiri prispevke; v prispevku o treh kulturnoumetniških spomenikih razreši tri zagonetna besedila in tudi zavrže napačno legendo o kraljični in nesreči s konjem, ki jo poznajo še starejši Radgončani. V drugem prikaže in komentira popis prebivalstva Radenec in okolice leta 1880 in 1890 ni to v obsegu približne nove občine Radenci. V tretjem pa prikaže nastanek trga Gornja Radgona od njegovih dokazanih začetkov do nastanka trga avgusta 1907 in bogato strankarsko življenje v njem. V zadnjem prispevku pa prikaže obrtno dejavnost v občini G. Radgona 1959. leta, oz. pred 35 leti, v družbenem in zasebnem sektorju.
Glasilo, ki so ga izdali v društvu v 300 izvodih, je opremljeno s 15 fotografijami in 6 skicami, tehnično ga je pripravil za tisk VAR, firma iz G. Radgone, tiskalo pa podjetje KAK iz Veščice pri M. Soboti.
Jeseni pripravlja društvo izdajo druge Številke Glasila in vabi avtorje, da mu pošljejo svoje prispevke.
Ivan Rihtarič
Prleški fiičkec
Zdaj de te tote hice venda le že kunec. Samo zapiimnite si: čl strela vdori z jasnega nebo, tč še je ne zagvisno, ka ma te godovno Jasna - pač pa je tli veka meša, gda je znavič fse v mezgi- T6 je jako scmorjeni' cajt.
Prle bi van že moga vtin zbobjati, ka je toti cajt tudi za stare Prleke nezgriintano zaveden. Negda na sveti so meti Prleki strankarske shode najrajši poleti, ka jih je nč zeblo. Zaj pa se rajši f Ščavnici kdplejo, se bla je preveka hica. Frtdšjdčo kres rit pa piceka, te pa biikj f Ščovnico -pa čigllh samo do kolen. Samo ka je prleška.
Ja, zavedni Prleki moremo ostoti! Ta kak je ot prilike profesor Mirko Šoštarič. Se ga pdznate - td je tisti' marpro-ški gospod s kiclparton, keri se bori za zaščito narove. Šoštarič je rdjeni v Noršincih pri Lotmerki. Tan so negda Živeli močni kmetje. Jegof oča je bija sin dobrega kmeta. Pa hajdino pa štdrkle so mčli nčgdaf totoj včsi. Pa me je ovi dčn zčzva po telefčnipa je reka: Čil, ti, fiičkec zafučkani! Si žč čiija tisti hec z braddj, gda sta se dvo srččala pred našin parlamenton, pa sta gledala nagece na zidi. Pa je pita prvi: »Ka majo te tu fsi tak mdle?« Pa je drugi reka: »Ta veki notri sčdijo!« Za toki vic pa si negda dčba por tjčdnof arčsta.« Šoštarič je pje osta ta provi' Prlek. Toti ti za dober dčn pove vic. S fsčmi štirimi pa se bori prdti počejl prleščine. Zdtoma mi je anštendig viln skrčga Smiljana Pušenjaka, totega fatjana, keri' v marprošken večeri pre tote klanfe serje po prleščini, ka se ga nede najnč B6g usmila. Klamfe jemi' pomoga srati po prleščini Milan Predan, urednik, keri vč, ka je td, ka objovla Pušejaki, žalitef za Prleke. Toti vaser-pinč Pušenjački pre napiše Lutenberg namesto Lotmerk. To pa je smrtni grčh - tudi za tistega, ker more potit tč štčti. Taki je toti Šoštarič; fse naravnoč povč. Jas pa sen naravnoč pita Sne Večerove urednike pa novinare, kak je te s totoj prleščinoj. Pa so mi fsi rekli, ka grozno, ka jo objavljajo na Predanovo željo, keri čč Prlekijo vničiff, kak so negda doj vničili Medmurje, kero je gnes Hrvdčko. Žden urednik pa mi je za svčto posdla pamet, ka pre Pušenjak ne piše več f prleščini', pač pa v marproščini, ka so jčmi pre prleščino že prepovedali. Hdnga paj, zdaj bi rad tudi marproščino zmčša. Či se uredniki no Pušejaki v rit špot ne zdi, te je td žalostno.
Malo meje žalostno je bild ovi dčn, gda so v Lotmerki izbirali mis Prlekije f pdrki pret kopališčdn. Kume trinajst rnlddih Prlečk - ene se pišejo tudi na -ič - so zgonili fkuper. Pa še med to timi' so pje ene pošizdile, pa so bilč užaljene, ka so jin nč dali prvega mčsta. Pušejak je pre tildi užaljen sdn nad seboj, ka se nemre ndfčitt nč prleščine pa nč marproš-čine, ka de pre venda ddba mestruacijo, ta kak jo je dobila ena od kandiddtk za mis Prlekije, pa je zatd nč mogla nastdpiti. Zdaj pa te malo počakajmo - gda de Pušenjak ftihna s svojin butldialekton, te de mčja perijddo.
MIROS
Spoštovani gospod Karel Franko!
Ker že štiri leta usklajujem oziroma vodim akcijo Naj... kmetije, se čutim dolžno, da vam odgovorim na pismo, ki ste ga naslovili Ob rob: Ocenjevanje za naj... kmetijo 1994.
Škoda, da ste šele 21. julija v Vestniku zasledili prispevek o delu ocenjevalne komisije, kajti vsako leto se Vestnikov a akcija Iščemo Naj... kmetije začne že sredi maja. Tudi letos smo objavili prvo prijavnico 26. maja in zadnjo 23.junija. Vse od začetka akcije objavljamo pod znakom Naj... kmetije 94 različne prispevke s temami, za katere se dogovorimo pred zdčetkom akcije s člani ocenjevalne komisije. Z drugo objavljeno prijavnico 2. junija v 22. številki Vestnika na strani 8 je bil tudi objavljen obsežen prispevek z mojim podpisom, v katerem so zelo podrobno opisani smisel, namen in osnovni kriteriji ocenjevanja. Očitno ste ta prispevek spregledali, kar me čudi, saj se zdi, da potek akcije vestno spremljate. Lanska Naj... kmetija je kmetija Firbasovih iz Cogetinec v lenarški občini, ki je od vseh prijavljenih kmetij dosegla največ točk. Poudarjam: dosegla je največ točk med prijavljenimi, ne glede na to, da se je avgusta začela ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo turizmom (ni ovir, da ne bi mogli prijaviti prekmurskih turističnih kmetij, saj je vsem osnovna dejavnost kmetovanje). Bili bi veseli, če bi tudi na prekmurski strani naleteli na takšne ljudi, ki bi svoje kmetije obnavljali tako, da bi ohranili in hkrati posnemali staro. Vse preveč hitro zanemarjamo in pozabljamo tradicijo, nekateri so se še do nedavnega sramovali naših značilnosti - tudi pri gradnji.
Toda zdi se mi, da je bistvo zamere drugje: nekatere Prekmurce jezi, ker zmagujejo prleške kmetije. Pavšalno kritizirajo, češ da smo spet izbrali prleško kmetijo, kjer imajo itak lepše hiše, ne pa prekmurske, za katere se pa ja ve, da bolje kmetujejo in podobno. Neutemeljene so tudi tiste kritike, ki trdijo, da iščemo »stare« hiše, saj to ni res. Mi ne iščemo spomeniško zaščitenih hiš, ampak kmetije, kjer mislijo podjetno. Veliko takih besed sem že slišala, verjemite.
Prav je, da zaradi takšnih in podobnih posplošenih izjav pojasnim nekaj zadev. Vestnikova akcija Naj... kmetije obsega šest občin severovzhodne Slovenije: Lenart, Gornjo Radgono, Ormož, Ljutomer, Lendavo in Mursko Soboto. Vestnik ima naročnike na levem in desnem bregu reke Mure, zato ne vidim razloga, zakaj je tako »narobe«, če zmagujejo prleške kmetije. Mimogrede: člani ocenjevalne komisije smo skoraj vsi Prekmurci. Osnova pri delu so kriteriji. Če se boste oglasili v našem uredništvu, vam bomo z veseljem pokazali, kakšen »dosje« ima vsaka ocenjena kmetija. Zaenkrat pa poudarjam (kar govorimo in pišemo že štiri leta): ne ocenjujemo le kmetovanja, niti samo stanovanjske hiše, niti števila cvetočih rož. Strokovnjaki so s štirih različnih
področij: arhitekture, kmetijstva, urejenosti okolja, sadovnjaka in vrta ter s področja ohranjanja tradicije in običajev. Vsak ocenjuje svoje področje, zato ni dovolj, da je na neki kmetiji ogromno mehanizacije in hlevi polni živine. Ocenjevanje, kakršno si vi zamišljate (»urejenost in proizvodnost kmetije«) opravljajo drugi, pa še ti so zadnje leto pozornejši na krajini prilagojeno arhitekturo.
Vestnik želi pomagati pri lepši urejenosti našega podeželja z informiranjem in spodbujanjem ljudi, tako uporabnikov kot izvajalcev. Ponavljam: naš cilj ni nagrajevati kmetije z največjim hektarskim pridelkom ali številom živine, niti ne izbiramo najbolje mehanizirane kmetije, niti kmetije z največjo peso ali najdebelejšim krompirjem! Pomembno je, da dosežejo zadostno število točk na vseh štirih področjih, ki jih ocenjujemo.
V štirih letih smo namen, ki smo si ga zastavili v začetku, dosegli; naši bralci lahko štiri mesece pod oznako Naj.. .kmetija 94 prebirajo zanimive in koristne strokovne prispevke na temo urejanja hiše, okolice, uporabe materialov in drugo; člani komisije smo v štirih letih obiskali okrog 200 družin, se z njimi pogovarjali, jim svetovali, priporočali. Ali veste, koliko je prebivalcev našega podeželja, če prištejemo še družinske člane in sorodnike, ki so prav tako spremljali ocenjevanje in akcije? Vsako leto je izbranih in v posebni prilogi predstavljenih le deset kmetij, ki prejmejo priznanja in nagrade - med temi je lahko le ena naj... kmetija. Vseh pet, ki se uvrstijo prav na vrh, bi lahko bilo razglašenih za Naj..., toda izbrati moramo eno - zadnjo besedo povedo kmetijski svetovalci, pa tudi složnost družine igra pomembno vlogo pri končni odločitvi. Poleg tega iščemo in nagradimo tudi krajini prilagojene kmetije s povsem novo arhitekturo in vsako leto kakšno posebnost - lani so bili to čebelnjaki, letos vodnjaki. Še enkrat ponavljam: pri končnem izboru nam pomagajo kmetijski svetovalci, navsezadnje pa odločata tudi razvojna usmerjenost kmetije (tudi podjetnost) ter medsebojno razumevanje in sodelovanje v družini. Ocenjujemo po strokovno preverjenih kriterijih, ki jih ne bomo spreminjali, kajti opeka ima vedno prednost pred salonitom, les pred plastiko.
Končno pa: vsi, ki si res želite, da bi bila naj... kmetija tudi na prekmurski strani, začnite iskati kmetije, ki ustrezajo kriterijem, že letos. Prijavite jih na objavljenih prijavnicah maja prihodnje leto, kajti letošnje ocenjevanje po strokovnih kriterijih je že končano.
G. Franko, upam da sem vam dovolj nazorno pojasnila globlji smisel akcije Naj... kmetije, ki ni površno ali lepotno tekmovanje, prav tako pa ni izbira Naj... kmetije njen edini namen. Vabim vas na sklepno prireditev letošnje akcije, ki bo 4. septembra!
Bernarda B. Peček novinarka Vestnika in vodja akcije Naj... kmetije
Naši izseljenci
Trojičar iz Avstralije
Emil M. Gungl se je narodil 1930. leta pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, od leta 1956 pa dela in živi v Avstraliji. V stari domovini je končal šolo za ključavničaija. Zakaj je šel v neznano?
Z doma, na gradbišče hidroelektrarne v Vuzenico, je odšel že 1948. leta. Čez čas se je zaposlil na Reki v tovarni Torpedo. Ker pa je to, o čemer je razmišljal, govoril na glas, so ga za tri mesece zaprli. Kar dve leti zapora pa je dobil, ker je nekemu Ivu iz Bosne narisal točko na zemljevidu, kjer je potem skušal pobegniti čez mejo, a so ga ujeli. Še sreča, da je bil Emil med tistimi političnimi zaporniki, ki jih je Tito 1950. leta pomilostil. Vrnil se je k Trojici in delal v stričevi kovačiji, pozneje pa kot ključavničar pri nekem obrtniku. Pri vojakih je bil, ne da bi prišel na dopust, dve leti. Menda so se bali, da bi pobegnil čez mejo. Pa jo je vendarle popihal! Pravzaprav je blizu Rade-nec preplaval mejno Muro. Avstrijci so ga dali v »lager« Asten pri Linzu. Imel je srečo, saj je čez čas dobil delo avto-elektrikaija. Ker pa ga je vleklo v širni svet, se je prijavil v avstralskem konzulatu zaradi izselitve. V Avstralijo je pripotoval 12. februarja 1956. leta. Rajši kot delo na železnici je sprejel obiranje grozdja.
»Ko sem se na železniški postaji v mestu Mildura v severozahodni Viktorji sprehajal s kovčkom gor in dol, sem po naključju šel mimo možakarja, ki je sedel na svojem ’kufru’ in nekaj godrnjal. Ogovoril sem ga: 'Kaj niste vi Franc Nekrep od Sv. Trojice?’ Presenečen je odgovoril: ’Ja, ti si pa Miha
Gungl!?’ Povedal sem mu, da sem Mihov sin.«
Potem je prišel tovornjak in skupino tujcev odpeljal y no-
tranjost dežele. Emil je brž opazil prostranstvo vinogradov.
»Ljudje, h katerim smo prišli
Emil M. Gungl pred svojo hišo v avstralskem Geelongu, staro domovino pa je obiskal 1976,1986 in 1992. Še bo prišel, saj je zdaj pri nas vse drugače - demokratično.
Pismo mojemi poslani
Dragi moj Kovet!
Pijšen Ti edno par rejdof pij-sma, s šterin Te trnok lipou pozdravlan pa Ti želen, ka bi se na sabadšagi, šteroga von je vaš naprejsideči doj povedo, fajn vb počijno. Či že namejniš iti koma na koupanje, bi Ti tanač dao, ka je nej dobro iti na horvačko mordje, ka tan nejdaleč že pa fejst strejlajo, naše Slovensko je pa preveč malo pa ton velka tesnouča, zato de najboukše, če ideš f štere naše domače toplice. Dobro bi bilou, ka bi šou f takšne, ge se takšne kouplejo brezi toga kopalnoga gvonta, pa da tou človek Tvoji lejt vijdi, njemi ništerna skuza spadne, ka fpomet zeme, ka je fse fton žijtki zamiijdo. Gviišen sem, ka ste se tej sabadšag zai-stino zasliijžili, ka ste skoro sa-kiden nikaj sejali, fčasi tudi mlatili, čiglij somo prazno slamo.
Šten po novinaj, ka ste zagen cajt čiduže več dojzaprejti sej meli, pa mi fton na pomet prijde pripovedavanje Kbveta z ovoga preminoučega cajta Pi-šteka s sousidne fare, ka je pri nji na zaprejte seje šlo fse, ka je ovak nej moglo skouz prijti, pa njin je te tej prejgen pravo, naj se čedno pa po svojoj pameti pa vejsti odloučajo, ton odzaja je pa edno par policajof s piijk-šami odilo pa so se te fčasi ležiodlončili, či je zdaj tildi tak neven. Ščol bi Ti napijsati, kakše naeprijlike smo meli mij pavri, da smo po žejtvi pšenico odavali. Moj sousid Vinci Že-larof je malo vekši kmet pa je edno prikolico f Soboto pelo, miiva z ŽUškof sva pa somo par žaklof mela kodaji, pa je Vinci kak dober sousid pravo, ka tej najni par žaklof gor na svojo dene, somo se moren ges te žnjin na vago pelati. Tisto gojdno sva malo bole rono gor stonola pa zdomi se pelala tak, ka sva ob Sestoj vbri že f Soboti bila, ali te sva vidla, ka je tou za kalvarije. Kak poštenje ve-lej, sva se v rejd postavila pri glavnon plači ali, kak so nikda-svejta pravli, na Trgi zmage, pred noma pa bilou neven-kelko traktorof s punimi prikolicami pšenice. Kak je že vgojdno predse vroče bilou, smo sedeli f senci pod tistimi gjeliči pri spomenijki, pa san ednoga hijpa fpomet vzeu, ka se oviva dva, tou je Rus pa partizon, ka ton stojita, znaš smijeta, ka smo tak nouri ali ka se damo tak za norca meti, ka na toj vročijni svoje triijde skoro Šenki ta vozimo. Saki fr-tao vbre se je cejla kolouna trakrtorof skurblala pa desejt stopajof naprej šla. Te je grato takši ropast, tak kak čebi pede-
obirat grozdje, so W jazni. Dali so nam in sobe s posteljam • se Coosier. Pojaza . kako je treba ob ™ 1 ki pa ga mso stisk h ampak so jagode jo dajali, sem rajši
lil novice, ki tnujo g s! že omenjeni Franc N JU da ima v avstralske® skem mestu sta j> Janeza in Feliksa. . !t 500 kilometrov dolg delo je dobil v av varni, a jo je po nekJ.lvlJ. zapustil, saj se je , te9 f dijskem servisu- P prestal Preskuyrat,koieb) težko, saj je že tak doma, POPravl]fA^
Poročil se je z A«* dila sta se jima dva hčerki, ima pailJ- v vnuke in dve vnu brOi straliji se Poe.U*hljUbljefla.'^ nava pa, da m žela, zato se rad .n kraj k sorodnikom
Ijem.
sejt tankof ove stare vojske prouti Rakičani šlo. Gda smo bilij na tiston Potrošnikovon kiijkli, sta nas dvej Sobočkivi gospej tak vb spucale pa pra-vle, ka bi boukše bilou, če bi non toča se fkiip vdarila, ka te bar ne bi f Soboto telko trakto-rof odilo, ka tu somo slab liift redijo za varaško deco, kruj bi pa ešče falejši bilo, če bi pšenico z Amerike pripelali pa ešče jo nebi fčase trbelo plačati, pa smo njima pravli, ka so si tej varašonci duga lejta gjeli krtij z Amerikbnjske pšenice, pa ta ešče itak nej plačana, pa do jo tisti, ka za nomi na svejt prijdejo, plačiivalii. Vinci je zmejs odo na pošto pa domou telefonejro, ka so nama strošek pa pijačo zdouma mogli pripe-lati, ka bi ovak na tistoj vro-čijni kraj prišla.
Lidgej so od toga čakanja pa kak so fsi doma puno dela meli se žifčni gratali, pa tak bi se skoro z ovimi, kak so od mar-kastoga kraja pripelali pšenico, za šinjeke prijmati začali, tak ka če bi eden driijgomi kaj krijvi bilij, naj ka bi ove, šteri so tou tak nourost naprej pouz-vali. Po sej navolaj sva te na-srejdi vnoči srečno domou prišla.
Že za par dnij so fsi, šteri stof pšenicof kaj majo, po radiji pa po televiziji začali doj gučati, kak je letošnja letina pšenice nej najbo-ukša, ka de skoron se v drujgi klas doloučena pa tak tudi plačana. Zaj saki somo čaka na obračun tak kak vrag na grejšno dušo, pa trbej znati, ka more najprlej za žetvo kombajn plačati pa pouleg toga ešče puno plačila saki ma, pa zaj ništrerni pravi, ka s pšenicof pre-
več stroškof njivo prazno nja, zgubo delo. je eti J ^Najvekšo bun.
f Čurgovoj pa gjovik »L. zakon, po ^ter0 vili lejkodvejpapou^ ej.SiP #)j njof vozgou^ ®	j
ka ste tou zate J tudi za tiste varaš logej odijo g J e, duže spijo, kaj o ogObe» as< bili ste pa tou,, k	narod,
dani dar za sr^.
s ten nesmi P^nosi ^LbJ«' mojKbvet,z^
ton pijsmi, ka » ...njiu.P ,,nMle udili 40 leRš^a krepall’ka so skoro fsi od glao	pi
Boug pošlo Boi prej iskali o narod aa pjau-tudi tak ^fL na^? ml’ saga, da je že tak^ pOu i, ka več dale nej b rbaHJ°v° prišlo edno dtJ^azajP^ pa so se pa fs pravij°’ Ali pa ništerni P vep su lejko saki \^Jgpa ff 8°bePtie^^^ berej, pa je e varašof P^ejA
edne odtiratb k v]i, k brali, pa s° "JeVj, k« S^atoustno^ J
pravi, kaše ni se M
vroučaoa se nata 4 ka se tou P Se nato&.6
LepouTe^lBoA
..-
ANINO ŽEGNANJE - Prejšnjo ned^e maiji oziroma obiskovalci slovenskogo vreifl Ana spet prišli na svoj račun. Bilo je	tu
nalašč za tradicionalni praznik Anino od1
stoji na zelo privlačni izletniški točki, saj	0 L
s prostim očesom Marijo Snežno na za*10. 'rav,,|Ca vzhodu in še nekoliko dalje prekmurs ~ p . . koncu prehajo v gričevnato Goričko; tr^J 11 mogočni cerkvi svetih Treh kraljev in ju našem posnetku pa so nekateri obiskom prikrajšani za dobro pijačo in jedačo. «|0 in E
Bese
___________________________________________________________stran 11
%	vestnik
v Prlekiji j,,
- LlLlJ^NA
— "« je Ml« •»jS***’ I	»a NESNO DOLENC w Man
I Mmii; vroči dnevi so bili I dse je pokazalo, kar pravšnji 1 w^niziranje predtekmo l 'M w mis Slovenije. Izkazalo I 1®K da se je tudi v tem \ „ 01 pomurski »popek-\ sai R bdo najprei j	nedeljo na ko •
I J 'dometu) tekmova-I a Viskije in nato še to
i tekmovanje, za mis I	okviru Čardine
i, . j Glavni organizator iz-
I V ie bda Tev'ia ^a' 7 Primerih pa je bilo obiskovalcev Lc
Uh^o množično zvle-J?aPkm? Ali zato, da bi । Ukleta ali modno
Mp x Matomeru trgovine pa trgovine BlM) k	Mokrih ansamblov ki
C^aikaU da bi se na vsai ma'° ohladili m
J" P« vročem dnevu ali pa to niti ni tako po-in je že vse mimo Mm01? bo katera prleško-%S.a kP°tica postal V ' Slovenije in mis sveta.
bi ^vzhičeni M; ,u^nial Gotovo bolj, nam usPe'° za Povečati izvoz na-
H ^oiarstva v svet. Am-«.Pai ’e' Liudem ie ... uat'kruha in iger, pa gre
JOŽE GRAJ od tu... bo 13 ■ av&usta
7tk inPo	žurka z naslovom
Igrajo Orleki, ki
M.	Prihajajo v Prck-
te^a bodo 'SiaU Se ■	Vstopnine za člane
n utsk'b študentov ni, I« tolarjev. Vod-
it?X*6 zagotovilo poceni P )ačo. Čaka vas preSene-
*.* *
Ra nPt' nas Ies n'ma STei“e ■ Pustijo v državo, po-
Na Čardin i noči pa je najbolj »očarala« žirijo (v kateri je bii tudi predstavnik Vestnika) PATRICIJA BAČIČ od Grada, za njeno prvo spremljevalko so izbrali KARMEN FLISAR iz M. Sobote za drugo pa TATJANO TITAN iz Velenja. (Fotografija: A ABRAHAM)
1-----------------------------------------------1
| Bil je 8. praznik KS Logarovci-Berkovci;
! Vodovod in sirena
Razvojni rezultati kažejo, da je bila združitev krajevnih 1 skupnosti Loga rove: in Berkovci pred osmimi leti koristna
Skoraj vsako lete jim namreč uspe doseči kakšno novo delovno zmago V okviru letošnjega proslavljanja skupnega praznika (to nedeljo,- so simbolični- prevzeli (in biagoslo j vili) 70 novih vodovodnih priključkov Berkovcih Boleh , nečicih in Gajševcih ter električne strešno sireno na gasil
skem domu v Berkovcih.
V Berkovcih je bilo tudi prizorišče skupne proslave, ki so j se je udeležili tudi prijatelji in dobrotniki njihovega društva s iz Nemčije, Avstrije in Maribora.
Krajši slavnostni nagovor je imel podpredsednik SO Ljutomer FRANC LUBI, ki je poudaril, da to praznovanje ; sovpada tudi s proslavljanjem občinskega praznika, ki je po osamosvojitvi Slovenije posvečen spominu na 1. slovenski tabor v Ljutomeru.
Predsednik KS Logarovci-Berkovci FRANJO KAPUN pa je spregovoril o novih pridobitvah in nadaljnjih načrtih. ; Celotna vrednost vodovodnega omrežja je znašala blizu 17,3 milijona tolarjev. Pretežni del sredstev so prispevala gospodinjstva (po 100.000 SIT v Berkovcih. po 150.000 SIT
V Jeruzalem prišel tudi predsednik Turistične zveze Slovenije
Biser Prlekije se (še) premalo sveti
V Ljutomeru se radi pohvalijo, da imajo v občini velik turistični biser. Gre kajpak nam za dobro znano vasico Jeruzalem. Že ime vzbuja pozornost, saj je enako kot ime svetega mesta v Izraelu (Palestini), in to ne brez razloga, saj so v času križarske vojne sem prenesli iz slavnega Jeruzalema sliko: žalostne Matere božje, kije do danes ohranjena v vaški cerkvi. To in še marsikaj drugega zanimivega smo zvedeli v petek popoldne, ko sta nas v »ljutomerski« Jeruzalem povabila lastnik zasebnega gostišča in trgovine Jeruzalem Vinko Brenholc ter mojster samouk domače obrti Milan Belec.
Osnovni razlog za povabilo je bila predstavitev novega turističnega prospekta z naslovom Pridite v Jeruzalem, ki sta ga v nakladi 10.000 izvodov izdala omenjena zasebnika. Najbrž je to prvi primer v našem okolju, da bi kdo med zasebniki izdal in pokril tudi stroške za takšno predstavitev našega turizma. Ob tej priložnosti so obiskovalce zabavali naradnozabavni ansambel Melodija iz Ormoža, pevci iz Miklavža in folkorna skupina iz IVanjkovec. Se prej so si vsi lahko ogledali domačo obrt Milana Belca iz Železnih Dveri, ob koncu programa pa že omenjeno znamenito jeruzalemsko cerkev in bližnji park, v katerem raste čez 100 eksotičnih dreves in redkih rastlin.
Gostitelj Brenholc je ob tej priložnosti povedal, da si bo prizadeval, da bi drevesa in rastline v parku označili s tablicami in da bi čimprej prišlo tudi do obnove notranjosti cerkve, kjer naj bi potem pripravljali tudi glasbene koncerte. Jeruzalem naj bi postal tudi romarski kraj. V gostišču pa bo do prihodnje
tem njegov koncert odpade zaradi dežja, ves utrujen in premočen se nato vozi po Prekmurju, išče pre- , nočišče in sprejema anonimne klice. Koncert so prestavili na naslednji teden. (Ali je Nikola kriv za dež na Bajagovem koncetu?)
...in tam
Angleškega pevca Billvja Idola so včeraj odpustili iz bolnošnice v kalifornijskem Burbanku, kjer je ležal zaradi prevelike doze mamil. Njegov agent Elien Zoe Golden je povedal, da se pevec bolje počuti, ni pa hotel navesti nobene podrobnosti o incidentu.
turistične sezone poskušal urediti okrog 50 ležišč za prenočevanje ali dopustovanje gostov.
Med gosti je bii tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je v neformalnem pogo-
V petek so na Jeruzalemu predstavili nov turistični prospekt in ob tej priložnosti je bil tudi pester kulturni program. (Fotografija: J. G.)
voru povedal, da je zelo presenečen nad lepoto in znamenistimi Jeruzalema ter okolice in da bi morali to bolj izkoristiti - predstaviti širši Sloveniji in tujini.
Domačini pa pravijo: »Kdor na Jeruzalemu ni pel, pil in ljubil, ta je gotovo veliko izgubil.« Temu velja
res prisluhniti!
JOŽE GRAJ
Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER
Tc?43 «J^^32'465FAKS:
Richarda VVrighta, klaviaturista Pink Floydov, bi skoraj kap, ko je izvedel, da ga je britanski finančni izvedenec ogoljufal za 2 miljona funtov. Tolaži ga edino dejstvo, da se je podobno zgodilo tudi drugim glasbenikom Rodu Stewardu, Tini Turner, Bonu Joviju in skupini Simple Minds. Stainton je izginil z denarjem, ki so mu ga zaupali.
Kot je to zdaj v navadi, so novi pridobitvi v KS Loga rovci-Berkovci tudi blagoslovili, kar je opravili videmski župnik Štefan Gabor, (Fotografija: J. G.)
v Gajševcih in po 160.000 SIT v Bolehničicih). V ta namen so dobili tudi 3,9 milijona tolarjev iz sklada za demografsko ogrožena območja; preostanek pa so pokrili iz blagajne krajevne skupnosti.
Letos so tudi že začeli asfaltirati nekatere krajevne ceste v Logarovcih, Kokoričih in Berkovskih Prelogih. Predra čunska vrednost znaša 12,8 milijona tolarjev. Stroške bodo v celoti pokrili krajani v omenjenih vaseh. Lotili so se tudi posodobitve občinske ceste Logarovci-Gajševci. za kar je morala krajevna skupnost zagotoviti 20- odstotno soudeležbo, kar je zneslo skoraj 4 milijone tolarjev. Dela so povsod na vrhuncu in pričakujejo, da bodo omenjene ceste dobile asfaltno prevleko v tem ali naslednjem mesecu. Kmalu pa je predviden tudi začetek del tretje faze telefonskega omrežja od Križevec do Berkovec, s čimer bo omogočeno, da bo dobila telefonski priključek vsaka hiša.
JOŽE GRAJ
NESMRTNI
V 67. letu je v svoji vili na Siciliji umrl italijanski kantav-tor in igralec Domenico Mo-dugno. Modugna najbolj poznamo po njegovih skladbah Nel blu dipinto di blu (Volare) in Uomo in frač. Svojo kariero je začel leta 1951, ko se je bolj po nakjučju začel ukvarjati s petjem. V filmu Carica Eto-ica (Herojski napad) je zapel ljudsko uspavanko Ninna Nanna, ki so jo peli v njegovem rojstnem kraju.
Leta 1958 je nastopil na festivalu v San Remu in zmagal s skladbo, ki je popularna še danes - Volare. Tudi naslednje leto je v San Remu zmagal, leta 1960 je bil drugi, dve leti kasneje pa je ponovno zmagal s skladbo Addio Addio. Četrto sanremsko nagrado pa si je zaslužil s pesmijo Dio, come ti
amo. Nastopil je tudi kot igralec, najuspešnjejši pa je bil v komediji Rinaldo in campo. igral je tudi v Markizu iz Roc-caverdina.
4. Okarina etnofestival
Sln,°s Pa! ?a P^ern Okarina etnofe-tri etnoskupine.
'4'11 Po %'nj'rte, že 6 etnoskuPin iz Mi sv0; .Venijj cSe bodo zvrstile v šestih ietu,tip ^Jihdskk , skuPmami iz tujine, ki V^elip °ve pu uSbo’ bomo lahko doži-’ m in ‘“'i««. p»
PrS'« Ciganski. Keltski in VeČera teden se bosta pri nas
Q°v haekIVaM'nri bo l2- avgusta in bo prvi ’°r>ii rodl* na Mas’.bo v okviru Buraških ^ai^Dn^dŽarsk1^' V Ižakovcih- Najprej
* ra^OM ( c>ganska folklorna sku-«-prebi,raalii;nih h cesti)- Člani skupine 'vMn^tva zde10^ madžarskega cigan-are' Ou Var>acij ,0 skuPina prikazuje širok tradicion.nO-ra’ ciganske glasbe in 1111 glasbi in plesih, ki jih
izvajajo na avtentični način, glasbeniki predstavljajo tudi svoje priredbe in skladbe, kjer seznanjajo poslušalca s čustvovanjem in življenjem današnjih Ciganov, in tako prikazujejo hkrati živečo in originalno folkloro. Pesmi so v ciganskem jeziku, spremljajo pa jih s kitaro, mandolino ali tamburo, kot tolkala uporabljajo žlice, posodo za mleko, nečke ali kar cmokanje
z usti.
Isti večer bo nastopila najpopularnejša ciganska skupina pri nas SLIKAR (Lepo). V njej so se zbrali še aktivni člani tamburaškega orkestra folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki so se odločili za profesionalno igranje ciganske ljudske glasbe, prirejene za tamburaški kvintet. Repertoar obsega tradicionalne ciganske pesmi z vseh področij Evrope, poskočnice in balade o vsakdanjem življenju, največ v čergarski inačici ciganskega jezika.
Tudi na Večeru sosedov, 15.avgusta, se bosta na grajskem dvorišču v Soboti predstavili dve skupini. Italijanska instrumentalna skupina COMPAGNIA STRUMENTALE TRE VI-
OLINI, ki je plod dela treh goslačev, dejavnih v različnih drugih skupinah, a predanih raziskovanju in obujanju severnoitalijanske goslaške tradicije, glasbene zvrsti, ki kaže zelo zanimive povezave z evropsko goslaško in italijansko baročno glasbo.
Poslušali bomo tudi slovensko skupino TOLOVAJ MATAJ, ki je precej mlada, vendar jo sestavljajo glasbeniki z večletnimi izkušnjami na področju tradicionalne in folk revival glasbe. Gradivo za svoj repertoar zajemajo v ljudski glasbi iz celotnega etničnega prostora, črpajo pa ga iz arhivskih virov, terenskih in drugih dosegljivih posnetkov ter iz lastnih izkušenj skupnega muziciranja z ljudskimi godci. Kljub spoštovanju ljudske glasbe jim je le-ta osnova in spodbuda za obdelavo glasbenih tem. ki jih sooblikujejo s svojo domišljijo, glasbeniško žilico in radostjo skupnega muziciranja.
stran 12
ne zgodi se vsak dan
V cerkvi švedske vasi Krac-klingen vlada popolna tišina. Obrazi 271 vaščanov so napeti, vsi čakajo na odločilen trenutek, ko bo odvetnik umrlega milijonarja Holgaija Nilssona končno odprl zapečateno ovojnico in prebral njegovo oporoko. Branje se konča z navdušenim vriskanjem, prav nespodobnim za sveti hram. Pri polni zavesti in pred dvema pričama odločam, tako je zapisal milijonar, da se moje premoženje, razen dolžnega deleža, ki ga dobita moja žena in nečakinja, razdeli enakomerno med vse vaščane moje vasi, ki so starejši od 18 in mlajši od 65 let. Premoženje je po najbolj grobih ocenah odvetnikov vredno okoli 4 milijone mark, kar pomeni 15.000 mark za vsakega odraslega vaščana. To nedeljo je v vasi resnično padel denar z neba.
Novica res ni bila popolno presenečenje, saj jo je Holgar malo pred smrtjo napovedal, toda takrat je bil že zelo bolan, poleg tega pa je bila tako neverjetna, da ji vaščani niso upali verjeti. Holgar je bil vedno nekaj posebnega.
Tako rekoč iz nič, brez izobrazbe in brez pomoči je ustvaril donosno pivovarno, potem je kupil še elektrarno, uspešno trgoval z avtomobili in nepremičninami in se za zabavo še igral z akcijami, ki so mu prinašale lepe denarce. Toda Holgar ni delal zaradi denarja. Ta je pritekal, ne da
4. S. 1994
Je bilou povejdano, pa v novinaj napijsano, ka je bilu vsakši Strti udeleženec v prometni nesrečaj na slovenski cestaj vinjen. Pri ton je Beleka najbole po vUjaj vdarilo, ka vsen pijancon pravijo, ka so vinjeni. Tou bi pomenilo, ka so pijani od vina. Pijanci so pa lejko pijani tildi od žganice ali od likera ali od piva ali od hašiša, lejko tildi od liibezni, od cigaretnega dima na kakšon nouron sestanki, p.t.d. Pa bi po takšen lejko pravili, ka je bilu od žganice - žganjen, od likera - likeren, od ipiva - pivnjen, .... najboukše je pa pijanci < povedati, ka je pijan, pa tildi kračiše je kak pijanci g praviti vinjena oseba. Ker Belekova zdavanjska pravi, % ka je te vse driijgo, samo oseba nej , gda je nažgani. Ne zamerte, ka san se vmejšo v strogo področje gospoyda Toporišiča, un mi ešče zna zavolo konkurenčne klauzule zameriti. Pa ka moremo, či je tak, ka se sakši na mamila ne razmi.
No, okoli žmetni razmer na naši cestaj pa nemarno samo pijancof, liki mamo tildi teuce. Tou so pa tisti, ka so v glavnon nej udeleženi v cestnon prometi, liki se , največkrat vozijo po liifti. Tej nemrejo, pa ne vejo odpraviti toga turističnega špota pa sramote s ’i slovenski cest, kak je pobiranje vstopnine ali uporabnine na tej dvej kratki asfaltni pantlikaj ' skouz Slovenijo, štere nešterni ponosno zovejo avtoceste. Til mogoče skasejrajo pet tolarof več, kak -bi na driljgi način, v turizmi mo pa kleti kasejrali stou tolarof menje, zatou, ka na turizem se vozijo čedni lidje, pa tildi sumarje (osli) ido samo idnouk na led pravi moj pajdaš Bela. S ponoson, ka mamo e najfalejši bencin, ka nan ga vsi sousidje doj $ spoktljpijo, vas \vse odgovorne pozdravian, brat Džouži
V blagajno britanske kraljice Elizabete II. se je nateklo približno 1,75 milijona funtov, ki so jih radovedni turisti porabili za vstopnino v kraljičino rezidenco Buckinghamsko palačo in za nakup spominkov. Obiskovalci, ki jih je bilo povprečno 7000 na dan, so morali za ogled devetnajstih sob (vsega jih je v palači 600) odšteti osem funtov vstopnine, vsak od njih pa je v prodajalni spominkov zapravil povprečno še sedem funtov. Prodaja s kraljevsko krono okrašenih čokolad, čajnih skodelic, kristalnih kozarcev in svilenih kravat s kraljevim grbom je bila veliko večja, kot je bilo načrtovano. Promet v trgovini je včasih presegel vsoto 40.000 funtov dnevno. Dobiček pa še zdaleč ni zadostoval za pokrivanje stroškov za obnavljanje Winsdorskega gradu, ki ga je novembra lani močno poškodoval požar. Kraljica bi za popravilo nastale škode potrebovala najmanj 40 milijonov funtov, zato bo Buckinghamska palača vse do leta 1997 vsako poletje odpirala vrata turistom.
bi spremenil njegovo življenje. Živel je sicer v udobni in stari hiši, vozil stare avtomobile in njegova obleka ni bila kupljena v dragih trgovinah. Eno stvar pa je bogataš prisrčno sovražil: plačevanje davkov. Vsako leto se je domislil novega izgovora, da mu ni bilo treba plačati oziroma da mu je davkarija dala nekaj mesecev odloga. Toda vsote so se kopičile in leta 1980 je moral plačati davkariji kar 2 milijona mark. Takrat se je menda odločil, da država od njegove smrti ne bo imela ko-
risti. Premoženje je razdelil na toliko delov, da bo davkarija pobrala samo nekaj deset mark od vsakega dediča.
Potem ko so Japonci zgradili velikanske sesalnike za smog in jih namestili na križiščih v Osaki, je Američan Ed Shaw prišel na podobno zamisel, le da bo svoj sesalnik uporabil za iztrebljanje žuželk. Napravo testira na ameriških poljih.
Pravi, da je zadeva cenejša in ekološko bolj upravičena kot čezmerna uporaba strupenih in človeku zelo nevarnih insekticidov.
Madžarski lovec Janos Nincze je ves navdušen, da je naposled našel lovskega spremljevalca. Toda izbral si je na moč nenavadnega. Pri zalezovanju divjadi ga namreč zvesto spremlja devet mesecev star merjasec, ki še nima imena. Vsakič, ko se v bližini pojavi divja svinja, se začne merjasec tresti in nervozno dvigovati rep.
Podoba obeh lovskih prijateljev na lovišču je na moč zabavna. Janos je svojega prijatelja vzredil s stekleničkami mleka. Zato mu je nekakšen krušni oče. Idila seveda ne bo trajala večno. Po 18 mesecih so merjasci spolno zreli in se radi zatečejo na svoje. Potlej z njimi ni več priporočljivo zobati češenj. Dotlej pa bosta lovec in merjasec še nekaj časa družno in složno lovila.
Niste sami, Vestnik je z vami!
Kitajci v Fran-
ciji? Ne,
v mestu cen na Kitajske zgradili
, le Šen-
jug"
so si svoj
OVEN
Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegel prav ničesar. Četudi te bodo prepričevali o popolnoma nasprotnem. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bo!
On: Prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da ne boš našel nikakršne varnosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej.
BIK
Ona: Poskusila si - a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu prekipelo.
On: S prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar.
DVOJČKA
Ona: Pričela se boš zavedati, da ti previdnost s tvoje strani še ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi morala vedno skrbeti le ti sama? Nekdo ti bo sporočil neprijetno novico, ki si jo v bistvu že pričakovala.
On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim osvajalcem, kot si ti.
RAK
Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice.
On: Poslovno življenje se ti bo začelo prepletati s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tem pomagali.
Mini humoreska
Generacijska zgodba
Oče mi je nekoč rekel: »Če bi jaz kaj takega rekel mojeM očetu, bi me ta pošteno natepel.«	jj
Za tisto, kar meni rečejo moji otroci, bi se moj Pra verjetno odrekel mojega deda in ga razdedinil.
Kaj bodo šele mojim otrokom govorili niihovi
fim1
oP<
špagetov z'mesno joma3La °k° * WW° toastom, nenehno oriziia °™a^°’ zvečer pa štiri hamburger) • jedilnik 34-letne 'caro^V^0 'n P°pije na Wre Flinta v MichZn,, 2 Ya?er’ visoke 168 centimetrom J tehta 742 kilogrami ^7°' Je naJdebelejša ženska na s trikrat toliko km V' Ysak dan Pospravi za 7000 kalo J samo tri obleke L normalni ljudje. Carol ne more več kisiku poleg nnet J.81^ Je sama sešila. Vedno znova mora j gasilcev, da so in c ° Je nioralo priskočiti na P
J spravili iz stanovanja in v posebno vozil
Eifflov stolp, ki sicer ni tako visok kot njegov pariški vzornik. Skupaj s posnetki drugih »čudes« z vsega sveta naj bi privabili turiste, ki imajo pretanko denarnico, da bi prepotovali svet. Denar za
gradnjo zbrala ska in kong.
sta Kitaj-Hon-
zvezde vam kažejo
LEV
DEVICA
TEHTNICA
Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito postavi po robu.
On: Še vedno pogrešaš nekdanji mir in varnost, čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušal zakopati v posle, a ti to ne bo prav nič pomagalo. Pojdi raje v družbo in se-zabavaj.
Ona: Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti to ne bo uspelo. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga enostavno odbija.
On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh enostavno ne more izostati. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem uresničil.
Ona: Prevroča čustva se ti bodo še precej maščevala, saj boš potegnila krajši konec. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo takrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno.
On: Bodi previden, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat že prepozno. Raje malo pohiti.
Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo. Partner bo tega zelo vesel in ti bo to tudi pokazal. Poslovne načrte pa pusti še nekaj časa pri miru, da dokončno dozorijo.
On: Prišel bo odgovor na tvoje vprašanje, vendar ne bo e	ravno takšen, kot si pričakoval. Vseeno pa je vredno poskusiti,
ŠKORPIJON saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabi.
Lani so bili francoski potapljači, ki so raziskovali jamo v obalnem skalovju rta Morgiou blizu Marseilla, krepko presenečeni. Na stenah jame, do katere se da priti le pod vodo, in to zelo težko, so odkrili preproste slikarije in gravure. Seveda so se za odkritje začeli zanimati tudi strokovnjaki za prazgodovino, saj je vse kazalo, da gre za slikarije iz kamene dobe.
Letos so strokovnjaki opravili natančna merjenja starosti slik s pomočjo radioaktivnega ogljika. Presenečenje je bilo še večje, saj se je izkazalo, da so slikarije iz te skoraj nedostopne jame starejše celo od slav-
mb kamenodobnih slik iz Lascuaxa. Najstamj med njimi so nastale prea več kot 15 tisoč leti-
Zgodovinarji menija je jama, katere vhod je tiste čase nad morsko g dino in tako dostopen,^ bila za kultne obrede’ v namen so nastale tudi sh' rije in bili vrezani liki To so prve kamenodoo upodobitve morskih živa' Med njimi je posebno P črnost zbudil Uk njorke. Pingvinu pod° Ptica je živela v sredozein) med ledeno dobo, nato P se je naselila na severne] morjih. Danes je ■ iztrebili pa so jo kito^ v 19. stoletju.
Coca Cola v Vietnam^ ^rua^dn™^ amenJki Predsednik Bill Cl^je v J državi začela prava fcniPOVed tr80vine z	0^
izdelovalk osvežilnih - V0Jna<<- Gre seveda za boj d _ pr vlado v Srn c P'J^~ Coca CoIe in PepS' metrsko »steklenirS0^ Cola se v Hanoju
StekIe™°«, so jo napihnili Vietnama sam^
STRELEC
. ie D#8
581 £ P’
mena. jar
Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja m, kar odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajs oristno 0 tudi obisk pri zdravniku se bi ti lahko pra če ne, bo prepozno...	, aa spo^je
On: Nekdo, ki si ga izbrisal iz svoj 9 s0|, P 1^ s« ponovno oglasil in ti predlagal konkret avantur0, premisli in se nikar ne spuščaj v tvega
lahko to zelo maščuje.
mspO^SŽ
Ona: Življenje si boš uredila predvsem dN KT alh nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami-	|iza n
( M nepričakovano odkrila, da so te pošteno po	do*’
VllV ne bodi užaljena.	m0nti,
On: Nastopil boš s povsem novimi arg 0 nika te^ povečalo tvoj poslovni ugled. Z novo P^^negasar
KOZOROG preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj ta
poznaš.
Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj pra P odv^^u Ir ■	Priložnosti sicer ne bo manjkalo. Od tebe P ' aga P jan-J
n M UM boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi na s i
On: Preveč se boš navezal na nekoga, K siti že res, da s trenutnim položajem ne srn -0
VODNAR vendar bi bi|o koristno, da bi pravilno ocen
RIBI
vaš
Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se ^^knit' stvari, ti bo v pravem trenutku uspelo P zaV° . ledeno goro. In to ti bo marsikatera pnjaI	, ja V.
tega nikar ne obešaj na veliki zvon. „nlmaniaw %
On: Za prijateljico pokaži malo več za	rr>e®, sj m17'
sicer kaj hitro izgubil. Nekdo se ti bo KO’ poslovne zadeve in na plan bo prišlo veliko pripravljen priznati.	__Z
stran 13
Sdlavgusta 1994
za vsakogar nekaj
delovanje
bilko daie n ,ne 'kjevk in let. To J Pridelek tudi do 20 ' Mi in° razvije s&evilnL' n Sebno koreniko sčasoma ^^felimi stebli,
Dokl-so bilka, so X’ mesnata in Svodom' §Pargelj ali Pomeni da na rastlina, to ^Uinesamomor Posamezne ^tove	al' ženske
MejSe °Š,ke rastline dajejo Jenske rastinjš'h pogani' S"! stebel s ‘‘ne P°ženejo * 'n kakm pa zat0 debe->isosvm^ Moški > bledo J oranžni, žen->žvep^ Beluši vse-votlina ° tud' zdra' M 2elenifepešij° urini-S imao la eluŠev ne be-avjlne in diet ^nkovitejše fetivelikoGta^ lastnosti Mo iih ,tamma C in A) ts^ °bar (ločina).
M"a,°
L>lja nai k Člteno me-J bo globoka,
Iahi ana in 87 asl°-Peščena, e ' blevskim , °0kg na 0 še vsako W ^nskkJ?- GnoJ,mo Sks, Tonijevi gn°jili: UperfoSfa^ sulfata, tla su£ta	1,5-2 kg
Zgori113 at' Kisla Spomladi
V«®0 Jarke’ ši’ W iSa” "“»"K' ^"tinS ?ed jarki “PiJilJ8' Izkonan °d° V Smeri Mto ,ev pano na_ desno od jar-
kov. Dno jarkov prelopatamo, in če jeseni nismo pognojili s hlevskim gnojem ali kompostom, ga vdelamo sedaj. Nato napravimo sredi jarka iz izkopane zemlje 25cm visoke grebene. Lahko pa sadimo na kope. Med kopami naj bo razdalja 45cm. Beluše posadimo takoj v pripravljene jarke, da se korenine ne izsušijo. Sadike z dolgimi koreninami posadimo na sredi grebena tako, da visijo korenine na obe strani grebena. Kadar pa sadimo na kope, najprej določimo sadilna mesta 40-50cm narazen, natančno sredi jarka (količimo s 50cm dolgimi količki, ki jih zabodemo 20 cm v tla) in ob količkih oblikujemo iz prsti, pomešane s kompostom, približno sedem cm visoke kope. Kope oblikujemo šele, ko sadimo (marec, april). Korenine razporedimo na vse strani in zasujemo s sipko prstjo. Posamezne rastline pokrijemo s popolnoma dozorelim hlevskim gnojem, kompostom ali prstjo, tako da je sadika pokrita z 10-15cm debelo plastjo. Prvo leto ostane jarek odprt. Jeseni, ko se liste in stebla posušijo in
škodujemo sosednjih, še nerazvitih poganjkov. Pri prvem obiranju spodrežemo le 3-4 poganjke na eni rastlini. Sele v četrtem letu podaljšamo pobiranje do konca junija. Po rezi nastalo odprtino zadelamo in zgladimo. Ko je spodrezovanje končano, grebene poderemo in prst zravnamo med belušne vrste, da nastane ravna greda. Prihodnjo pomlad grebene spet obnovimo. Pred zimo spet vsa stebla porežemo 10 cm nad tlemi in zasujemo s prstjo. Enako jih oskrbujemo tudi vsa naslednja leta. Četrto leto spo-drezujemo vse poganjke od aprila do konca junija. Sorte: ARLETTE, CALIFORNIA 500, D’ARGENTEUIL, GLORY, CONNOVER’S COLOSSAL, MARY WAS-HINGTON itn.
SIMONA POTOČNIK, inž. agr.
porumenijo, stebla odrežemo 8-10 cm nad tlemi ter zasujemo. Enake naredimo tudi naslednje leto pred zimo in pognojimo (zreli kompost ali preležan hlevski gnoj). V tretjem letu oblikujemo grebene, kajti to leto pričakujemo prvi pridelek. Tako prisilimo poganjke, da rastejo skozi prst brez svetlobe, zato ostanejo bledi. Greben naj bo približno 25-30cm visok in spodaj širok 40-50cm, zgoraj pa 30cm. Stene jarkov obtolčemo z lopato, da laže spoznamo mesta, kjer silijo beluši na dan. Kjer je bil ob sajenju sadik jarek, je sedaj greben in obratno. Šparglje režemo od konca aprila do maja. Ko opazimo razpoke, tla nekoliko odgrnemo in poganjke previdno spodrežemo čim nižje ob korenini, vendar pazimo, da ne po-
^sbene
!?>»«, kstvice
TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU
2 ^Els
MErintŽ^ing- The Beautiful South HECITY-JoeCocker
GLASBE
"“■K
jaMušič Brai,e Hrvatič
£ šrH?tc2N’ cekron 1Bavne LASBE
3.	PA z marelof
adl pnjatelt'
3‘ SAl T ZA,GRAJ Ml MUZIKANT - Ptujski instrumentalni
Vesna
N V	J® četrtka 18. avgusta 1994, na naslov: Murski val,
K	a Sobota, za glasbene lestvice.
-------------------------------------
I'
Platnene čipke peremo tako, da jih ovijemo okrog lesene deščice in previdno pomakamo v raztopino detergenta za fino perilo. Potem čipke odvijemo, jih dobro izperemo in z nerjavečimi ščipalkami pritrdimo na gladko podlago, da se posušijo.
*
Če želimo očistiti platneno vezenino, ne da bi jo prali, jo zdrgnemo s kosom posušenega kruha.
*
Platno ne bo porumenelo, če ga zavijemo v papir modre barve ali pa predal, v katerem ga hranimo, pobarvamo na modro.
Privoščimo si paradižnik
Ko bi ljudje vedeli, kako zdrav je paradižnik, bi ga bili polni vrtovi, pa tudi s tržnice ne bi šli nikoli brez njega. Poleti naj bo paradižnik na mizi vsak dan. Če smo sklenili shujšati, ga vključujemo v dieto: premore malo kalorij, pa veliko dragocenih vitaminov in rudnin.
Pridelovalci paradižnika naj nikar ne čakajo, da bodo plodovi dozoreli. Ko začnejo rdečeti, plodove poberemo in jih pustimo na sončnem oknu ali v shrambi, da dozorijo. Tako bodo dobili tudi zeleni plodovi na rastlini priložnost, da lepo odebelijo. Jeseni poberemo napete, lepe plodove, ki se morda niti še barvati niso začeli, in jih zavijemo v časopisni papir. Zložimo jih na polico v temni shrambi in jedli jih bomo vse do zime.
Paradižnik je pravšnja jed za slabokrvne, za ljudi, ki so izgubili veliko krvi, in za odraščajoče mladostnike. Zelo ugodno vpliva na srce in ožilje ter znižuje krvni tlak. Pospešuje izločanje trebušne slinavke. Paradižnik mehča blato, skratka, privoščijo naj si ga tisti z zapeko in hemoroidi. Pomaga tudi pri protinu in revmi.
1toskCj vrezi
Prišel je čas vrtnih del, planinarjenja in kolesarjenja. Sonce bo zvabilo na prostost otroke in spet bodo na dnevnem redu manjše poškodbe. Običajno se manjše rane hitro zacelijo, to pa seveda ne pomeni, da jih lahko zanemarimo - tudi praska od trna je lahko nevarna. Kadar je koža poškodovana, zdravniki svetujejo, da posušimo rano s sterilno gazo ali z zlikanim robčkom. Potem jo
očistimo z medicinskim alkoholom in položimo nanjo plastičen obliž. Če rana zelo krvavi, povežemo sterilno podlago s povojem.
Zelo pomembno je tudi, da smo cepljeni proti tetanusu. Trne in druge tujke previdno odstranimo s pinceto, če pa nam to ne uspe, moramo k zdravniku, saj se lahko rana zagnoji.
RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz)
/vvw
Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12 30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 -18 00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja -19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19 30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila- 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12 30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelia - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedelisko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše 'želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Ponedeljek6- 5*40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno nismo - 8J.OO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cektpn, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio
Torek'40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16 25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19 00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno nismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19 00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo - 22 00 Vključujemo Radio Slovenija
Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija.
Kuhajte z nami
Potrebujemo (za 6 obrokov): 6 debelih krompitjev, sol, ščep kumine, 15 dag kuhane gnjati, 3 trikotnike topljenega sira, 50 dag svežih očiščenih paprik, 2 srednje debeli čebuli, 1/2 1 juhe (lahko iz kocke), 3 srednje debele olupljene in pretlačene paradižnike, poper, vejico timijana, žlico jedilnega škroba, košček masla in žlico nastrganega sira.
Surov krompir olupimo in skuhamo v rahlo slani vodi, ki smo ji dodali ščep kumine. Nekoliko ohlajenega po dolžini razpolovimo in eno polovico izdolbemo. Vdolbino izpolnimo z drobno sesekljano gnjatjo in nanjo položimo polovico trikotnika topljenega sira. Pokapljamo z maščobo in pokrijemo z drugo polovico krompitja, ki jo pritrdimo z zobotrebcem.
Priprava omake: Na vroči maščobi rahlo popražimo sesekljano čebulo, dodamo očiščeno papriko (odstranimo tudi notranje vmesne stene), ki smo jo narezali na širše pramene. Vse skupaj malo popražimo, dodamo paradižnike, začimbe in dušimo do mehkega. Omako zgostimo z jedilnim škrobom, ki smo ga razmešali z žlicami mrzle vode. Tako pripravljeno omako predenemo v manjšo nepregorno posodo in vanjo naložimo polnjene krompirje. Vse skupaj pokapljamo z raztopljenim maslom in potresemo z naribanim sirom. Jed prepečemo (10 do 15 minut) v segreti
pečici. Ponudimo s črnim kruhom.
Ko kupujete otroški voziček, bodite pozorni na dobre in trdne zavore, ki ne bodo zlahka zdrsnile, in ki jih ni težko premikati. Preverite, ali ima voziček varnostno zaporo, ki preprečuje, da bi se dno po nesreči zložilo samo od sebe. Za varnost je pomembno, da ima voziček jermen, ki otroku onemogoča, da bi se zvrnil s sedeža.
Cilka Sukič
Priporočljiv je voziček, ki mu zvrnete sedež nazaj, da otrok lahko leže in zaspi. Če se veliko vozite z javnimi prometnimi sredstvi, kupite voziček, ki ga lahko zložite na velikost večjega dežnika. Sicer pa je ceneje, če kupite voziček z okvirom, na katerega lahko najprej pričvrstite košarico, ko pa jo otrok preraste, ga uporabljate kot športni voziček.
Previdno s sončenjem
Letos je treba nasvete, kako se sončimo resnično upoštevati, saj je sonce s svojimi močnimi žarki in visokimi temperaturami zelo učinkovito. Bodimo previdni, saj naš planet neizprosno izgublja filtrski učinek za sončne žarke.
Primorci se pošteno namažejo z olivnim oljem, in to po vsakem kopanju znova. Pomaga tudi kakaovo maslo, ki ga kupimo v lekarni, še najpametneje pa naredimo, če kupimo sredstvo za sončenje z visokim varovalnim faktorjem. Kadar se sončimo, ne obremenjujemo telesa z mastno, težko hrano. Na sonce hodimo postopoma, deset minut bo za prvič dovolj, petnajst minut za drugič, več kot eno uro sončenja pa že ni več priporočljivo.
Pred soncem vas bo zaščitilo in pred gubami zavarovalo olje, ki ga lahko naredite sami. Zmešate po eno žlico sivke, sleza, mete, bezgovih cvetov, šipka, koprive, žajblja in lipovih cvetov. Zeli premešajte in namočite v dva decilitra mandeljnovega olja, prilijte še enako količino olja iz pšeničnih kalčkov, dajte vse skupaj v visok lonec in kuhajte dve uri. Nato pustite posodo deset dni pokrito. Potem lahko začnete olje uporabljati.
SESTAVIL MARKO NAPAST	SLOVENSKI PISATELJ KJE STE, LAMUTOVI)	OBCESTNI KAMEN, ODRIVAC	ME DVEH DVORCEV VERSAILLESU	KAPO VED SLABEGA	NEKDANJI RANSKI POLITIK SADR	ZVEZA, ZDRUZBA ZDRUŽENJE	
CESTNO VOZILO ZA VEC OSEB							
VIKINGI							
DOBA TREH LET, TRILETJE							
SPOLNO SAMOZADO- VOLJEVA- NJE							
MESTECE PRI ZADRU	—			ORGAN VOHA	ALOIS JIRASEK		
					LUKA V KALIFORNIJI		
PRAVOSLAVNA SVETNIŠKA PODOBA						AMERIŠKI FILMSKI KOMIK (STAN)	AVTOMOBILSKA OZNAKA IRANA
DUŠIK		NAŠOPERN TENORIST					
		IZRAZ PRI TAROKU					
GERMAN TITOV			PRITOK MOZELE				GLAVNI 1 STEVNIK
			UGANDSKI DRŽAVNIK				
TALISOVA OSVEŽILNA PIJAČA				KRAVJI GLAS			
				REKA V PAKISTANU			
FR. IZUMITELJ NA FILMSKEM PODROČJU							
MAKEDONSKI LJUDSKI PRAZNIK							
V INDIJI DNINARJI IN REVNI KMETJE							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: grobost, Rapallo, Emerson, Nil, one, or, anis, Bell, če, Ezop, 11, L, seski, čas, prš, ar, slak, nastava, Ikervar.
Koncept ureditve
POT NA VZHOD
parka v Murski Soboti
Vsakdo je pač hotel odrezati svoj delček kolača in seveda tudi ugleda, ki gaje privilegirani prostor tako dejansko kot psihološko v zgodovinskih koreninah nosil in ga še danes nosi, pa naj (si) to kdo prizna ali ne. Z gradom je bilo seveda drugače. Ni ga bilo potrebno, niti ga ni bilo potem več možno privatizirati, kot mestna lastnina naj bi mestu tudi zares služil. Od tod skrajno vprašljiv poseg vanj z dvorano in prizidkom na južnem krilu, pa tudi novokompo-nirana povezava v boliki dvojen poti med njim in mestom ter dvignjeno preddverje pred celotnim vzhodnim pročeljem pa še kakšna nova vrata ali okenska odprtina. Vsaj kot tako rekoč edina reprezentativna posvetna arhitektura si je zaslužil nekakšno reprezentativno vlogo v mestnem življenju. Kaj bi to bilo drugega kot kino ali gledališče.
Ni čudno, daje v njegovem horizontu zrasla tudi občinska stavba in se je tako vsaj delno pokrila s sijem oddaljene veličine. Prav ta oddaljenost, dediščina zgodovine, preteklih odnosov, hierarhije, ki je vgrajena v prostor in nato kot pri vsaki psihosocialni reakciji (revoluciji) ponižana in oskrunjena, se poskuša danes upravičeno preporoditi. a že zopet z izkrivljenih, paranoidnih izhodišč. O tem nekoliko pozneje. Skratka, vse do danes, ko je končno osrednje mesto v gradu zavzel muzej, grad ni dobil primerne funkcije, temveč je kot tipična obča lastnina krpal prostorske potrebe vseh in vsakogar (delno tudi še danes). Njegova pozicija ni bila in še vedno ni rešena. Delno smo že, a bomo še bolj uvideli, zakaj. Da je grad nekaj psoeb-nega in obče vrednega, je samo po sebi umevno, kako in zakaj pa, kot še kaže, prav tako ne.
Poti, ki so vodile in vodijo še danes h gradu, so obrnile svojo funkcijo, svojo smer. Kar je bilo nekoč povezava gradu z zunanjim svetom, je danes vstopanje zunanjega sveta v grad. Razumljivo je, da grad sam ne more imeti takšne vsebine, da bi zmogel vsrkati toliko njenih konzumentov, da bi ti prevladovali na njegovih poteh. Bistvo gradu je namreč (še vedno) prav v njegovi oddaljenosti. Tudi ko si pred njim ali v njem. Zato so muzej, slavnosti v osrednjem salonu in (elitni?!) kulturni dogodki njegova odgovaijajoča funkcija. To in nič več.
Robovi parka, vsi tako rekoč, so kljub izgubi svoje prvotne funkcije (zapora) obdržali izvirni duh. Čeprav so načeloma postali prehodni, so prepuščeni sami sebi, tako da so
praktično v večini svoje dolžine neprehodni, še več, prav skrivajo vsebino parka. Tudi zato je park na popolnoma vseh robovih, razen najkrajšem - vzhodnem, brez sonca, brez svetlobe, temačen, turoben, celo zapuščen ter vlažno odbijajoč.
Park je na eni strani proti mestu odprt popolnoma, tj. kar se tiče prehodov prek njega, na drugi strani, kar se tiče njegove bistvene služnosti, pa je ostal, ko t je bil pred stotimi leti, torej v času prepovedi.
Če resumiramo komunikacijsko odprtost parka danes, dobimo takšnole sliko: Odprtost za prehod je popolna. Odprtost za sprehod in sprostitev, za stik z naravo in zgodovino ni zadovoljiva; še vedno je malo vstopov, pravzaprav le dva, saj za ta namen velja, da mora biti vstop legalen, ker gre za kulturno funkcijo parka. Prvi je diagonalni iz Kardoševe, drugi pa gre na obeh straneh kinodvorane, pogojno bi ga lahko šteli za dva.
Če resumiramo komunikacijsko funkcijo parka:
- prehodna (prevladuje),
- sprehajalna
Če resumiramo komunikacijske smeri:
-■ sprehajalna »presta« je, kot je bila, dobila je le dva nova vhoda z južne strani,
- prehodne poti, bližnjice, sekajo park v vseh smereh in spreminjajo tudi sprehajalne poti večinoma v prehodne.
Če resumiramo vlogo gradu v parku in v mestu:
-- socialna, ekonomska in politična vloga gradu v mestu je izginila, s tem pa tudi vloga v parku premenja pomen in smer,
- ostala je kulturna vloga (a z zopet manjšo in obrnjeno diferenco med gradom in naseljem), ki pripada objektu kot umetnostnozgodovinskemu spomeniku ter objektu kot nosilcu muzejske in gledališke dejavnosti,
- poskuša še vnašati storitvene dejavnosti - predvsem gostinstvo,
- psihološko-zgodovinska vloga (moč).
Kako nas park sprejme
- Kadar vstopamo na nelegalnih vhodih, nas park zavrača, ne pa sprejme.
- Na legalnih vhodih pa sta možna dva sprejema s podvarian-tami.
Najboljši sprejem je pri starem marofskem vhodu na jugozahodni strani, ki ima dva vratna stebra.
Veliki dvojni vhod do vzhodnega grajskega pročelja ima dobro in slabo plat. Dobra plat je v angažiranosti, torej v pozornosti, slaba pa je v velikosti vhoda, v razmerju
med širino vhoda in dolžino aleje pa tudi v obliki - dvojnosti. Oblika, dvojna pot z relativno široko praviloma nepohodno in neprehodno trato na sredini, obrobljeno na vsaki strani z drevoredom hrastov, je zgrešena, poleg tega da je še zgodovinsko neustrezna (sicer pa bi bilo sila nenavadno, če ne bi šli takšni napaki z roko v roki). Eklatantno je, da je nastala ta rešitev na risalni deski brez dejanskega vpogleda v bistvo stvari. Najverjetneje je kar politična. Bistvo je namreč enostavno, trivialno: pot k vhodu v grad. Iti do gradu in stopiti vanj/Prav tega ni. Najprej: če hočeš videti, kam pravzaprav greš, se moraš postaviti na zelenico med potema in iti po njej, kajti le tako je vhod viden. Nato: eksaktno je vedno eno, dvoje je zgolj zaradi simetrije, negotovosti, megalomanije ... Kot da bi na poštno kuverto napisal dva naslova. Saj pismo na koncu doseže cilja, takšno početje vseeno ni smotrno, ni lepo in se ne spodobi. Gre za neustrezen prenos širokega baročnega vhoda s severne strani, ki ima za to pročelje ustrezen videz in . tudi funkcijo ter odnos med širino in oddaljenostjo objekta, torej vidnost, lahko bi rekli tudi preglednost, kajti za to v baroku vseeno gre.
Na vzhodnem portalu sta dvojna Atlasa, torej vodita poti vanje, ne pa proti vratom, proti vhodu. Priti do in skozi. To je vsa logika, ki pri vsakem konsekventnem prostorskem početju velja. Tu pa je šlo resnično za zamenjavo tako funkcionalnih kot hkrati nujno tudi oblikovnih smotrov. Centralna grajska žila, ki je bila nekoč samo njegova, je bila na severu, bila je relativno široka in odprta, saj in zato pa je severna fasada v celoti obdelana, v celoti barokizirana. Zato jo je tudi treba videti v celoti, po možnosti vso naenkrat, ker je enotna oblikovno-kompozicijska tvorba. Prav nasprotno pa je z vzhodno fasado. Ta je koncipirana kot pomožna, torej ji zadostuje le reprezentativen detalj, ki pa gaje seveda tudi potrebno videti že od daleč. Zaradi takšnega razmisleka je bil postavljen portal iz peščenca z dvema Atlasoma in zaradi takšnega uvidenja je bil koncipiran ali pa morda le smiselno uporabljen kostanjev drevored, ki je na koncu zelenega tunela ponujal lepo deko-riran, vzvišen vhod v grad. Kar se tiče portala in kostanjevega drevoreda: popolnoma vseeno je, kaj je bilo prej, ali kura ali jajce, oboje je bilo oblikovno usklajeno in funkcionalno osmišljeno.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V Evropi je bila še vedno živa legenda o izgubljenem krščanskem kralje stvu kralja Ivana, ki so ga pustolovci stoletja iskali. Glavna gonilna sila pustolovcev pa je bi! gotovo pohlep, mit, da leži nekje onkraj pustih arabskih puščav, kjer podnevi pripeka sonce, ponoči pa. pritiska mraz, zakladnica sveta. Pohlepu je botrovalo prepričanje,
Saduji (puščavniki) na Sveti reki.
da je ves svet last kristjanov. To prepričanje je razdelitev novega sveta med Špance in Portugalce še podkrepilo. Drznim pustolovcem, ki so sprejeli izziv Vzhoda, je pomenilo raziskovanji hkrati urejanje upov in legend ter odkrivanje stvarnosti.
Prve portugalske ladje, ki so obplule Afriko in leta 1498 dosegle vzhodne obale Indije, je vodil Vasco da, Gama, odločen človek, ki pa je bil včasih neusmiljeno krut. Prvenstvo je dalo Portugalcem stoletni monopol v trgovini med Indijo in Evropo. Naredili so nekaj trgovskih postojank, med katerimi je v Indiji najbolj znano mesto Goa, odkrili so moluško otočje in tako prišli prav do izvira, kjer so rastle tako cenjene eksotične začimbe.
indija
Prva potovanja so bila tlako vana s trpljenjem in smrtjo Na dolgih potovanjih je zaradi pomanjkanja svežega sadja in zelenjave kosila počasna in boleča smrt v obliki skorbuta. Posadke so se na morju in obali srečavale s sovražnimi narod! in plemeni. Pri sklepanju trgovskih poslov v Indiji so jih ovirali Arabci, ki niso mirno gledali novega prišleka, v zel
niku, katerega so ga imeli že stoletja za svojega. Prav tako Portugalcem ni pomagala oblastnost, nepoznavanje in včasih nepopisna krutost pri navezovanju stikov z lokalnim prebivalstvom. Trgovske ladje so bile pravzaprav vojaške ladje in trgovci vojaki. Tam kjer niso uspeli z diplomacijo, so trgovali z ognjem in mečem. Kljub velikemu davku v moštvu in ladjah, ki je največkrat flote več kot prepolovilo, pa so tiste redke ladje, ki so se vrnile s tovori začimb in dišav, draguljev, slonove kosti in zlata, spodbujale vedno nove odprave. V očeh sodobnikov je bil dobiček dovolj velik in cena v človeških življenjih ter ladjah sprejemljiva. Tako tvegana je bila pomorska plovba v tistih časih, ko so bili zemljevidi
pravzaprav predstav in zel/az stega. časa in ne odsei skega stanja kazalo drugo dijc Portu9a c^ njem okol’ Afnke 0 leč na zaho^n^^i grede odkril: oba e
Proti koncu 6- ^ začela portugds na vzhodu uPada'Msl^ vzhodu je blazrca^^ liričnega do^p0ftiig£ Leta 1580 sta se r in Španija za vlade združili. Nizozern^ lS^ province so se ko^ letja dejansko'°58Sso^
ško pomorsko sd<^ gače so hotel'
Danci Port^ $pans^t začela bledeti- P W ner se je vtikati v nJ'Pova Indiji£ deve Postojanki morske Pot'sevsl<e gleškeinnizo z	° p
tako se /e.P°^a^ zaradi veliKoat'Ln0st sam vase.
nost in silna nižffi^
zdajzNizoze^adaSeP^ se niso rani tujci s^igtvo^ hovim P0^1 tehtni stoletju se F'strani, v Indiji nagnila na
žev.
NADA
Ferdo
Godina
VRNI SE
17
Zvečer sta prišli k strini. Sedela je pred televizijo in gledala šaljive beograjske igre s Čkaljem, ki jo je vedno zabaval.
Treza je trznila, ko je zagledala Nado. Aparat je takoj ugasnila. Presenečenje je skušala skriti. Dobre volje jima je ponudila stole in ju vprašala, če bosta kavo ali čaj. Sonja je prosila kavo, Nada pa po kavi ni mogla spati in tudi čaja ne bi.
Za pogovor so potem imele dosti snovi. Treza se je znala spretno izogniti zadregam.
»Prav je, Nada, da si prišla. Zorala mi boš na Krčeh in mi posejala repico. Mirko ne zna več delati na zemlji. Ženske danes bolje orjejo, sejejo in kosijo kakor dedi.«
»Bo, seveda bo,« je namesto Nade odgovorila Sonja. »Samo treba jo bo odpeljati domov. Zato sva prišli.«
»Še nisi bila doma?« je Treza postala pozorna.
»Bi vi hoteli iti z njo?«
»Seveda. Nič se ni treba bati. Ne bo več položil roke nate. Rod smo si in ljudje o nas ne smejo govoriti slabo.«
Bila je na Nadini strani in zato je Sonji odleglo. Potegnila je iz žepa na kavbojkah vžigalnik in zavojček s cigaretami, ki je bil na eni strani v oglu odtrgan in so iz njega kukale cigarete. Vzela je na oknu pepelnik, potem pa je sedla, si z užitkom prižgala cigareto in potegnila skodelico s kavo k sebi. Nastali so trenutki tople domačnosti, saj je strina prevzela težko breme. Bila je obzirna in se ni dotikala ne Nadine in ne Mirkove krivde.
Nada pa je bila nestrpna. Rada bi prišla domov, preden bi otroci šli spat. Prav zato se obisk ni dolgo zavlekel. Tudi Treza je hotela, da čimprej odidejo. Sonja je odšla domov. Nada je vse prepustila strini. Nič se ne bi skrivali pred ljudmi. Nada si ni mogla predstavljati, kaj
se bo zgodilo. Strina pa ji je dajala pogum, češ da se v zakonu lahko vse zgodi, a se tudi ponavadi na vse pozabi.
Noč je bila jasna in mesec je svetil kakor v nočeh, kp je ležala na senu. Toda zdaj je niso zanimali ne strehe hiš, ne (gozdovi okrog Orlovščeka, ne daljne zvezde na nebu. Opazila je, da/ je doma razsvetljeno samo kuhinjsko okno. Najbrž otroka že spita. Mogoče je celo tako bolje.
Treza je šla naprej, odprla je preklitna vrata in ne da bi se menila za Nado, je šla v kuhinjo. Tam je bil res Mirko sam. Sedel je za prazno, pospravljeno mizo. Strina je bila sproščena in kot vedno pripravljena, da udari.
»Dober večer!«
»Bog daj!«
Nada se je ustavila v predsobi, ker se je bala vstopiti.
»Nada je prišla z menoj. Samo če boš spet ponorel, bo odšla in se ne bo več vrnila, to ti povem.«
Pustila ga je, da novico malo premelje. Ni se zganil in ni rekel besede.
»Pomirita se in pozabita. Če je kaj napravila, kar ne bi smela. Znaj, da tudi ti nisi svetnik. Tega se spomni, če te bo satan spet skušal vzeti v svoje škramplje.«
Počakala je; ko na to ni nič rekel, je poklicala Nado:
»Pridi, ne boj se. Meni je obljubil, da ne bo položil roke nate.«
Nada je počasi vstopila. Postavila se je za strino, ki je bila suha in majhna, da ji je Nada lahko videla čez glavo. Mirko je zrl nemo v mizo, Nada pa je gledala v tla. Vzdušje, ki je nastalo, se ni hotelo premakniti. Bogu večna hvala, da je prišla z njo strina.
»Otroka spita,« je vprašala Treza, da bi dregnila v sršenje gnezdo.
»Spita,« je zarenčal. Ni vstal in ni kazal nobene volje za spravo, a tudi jezo je krotil, kar se je zdelo strini dobro znamenje. Počasi bo le šlo. Premaknila bo preveč naložena kola.
»Si lačna, Nada?« je vprašala strina.
»Nisem.«
»Reci kaj, ker drugače ne bom šla od hiše, dokler ne prideš k pameti,« je vztrajala Treza in se obrnila k Mirku.
»Dokler ne pridem jaz k pameti ali ona?«
»Oba. Vidiš, da sem pravična. Pravim ti pa, če hočeš sebi in otrokoma dobro, ostani doma. Hočeš še več, kot si nagrabil. Čas je, da se mark že enkrat nažreš. Od tebe je to hablanje za denarjem prišlo že na Nado. Sama pravi.«
»Sovražite marke, pri meni jih pa kupujete. Vi in pol Orlovščeka jih kupuje pri meni.«
»Ne vidiš, da jih je sedaj zadosti? Irak te več ne bo napravil srečnega. Še poklala se bosta, in to samo zaradi mark. - Povej, ali boš dal mir; to je še najbolj važno.«
Nekaj časa je molčal. Potem je spet zarenčal:
»Saj sem vam rekel.«
»Rekel si, a to ni zadosti.«
Obrnila se je in odšla. Zunaj na stopnicah je nekaj časa stala in poslušala, ali bo zagrmelo. Skočila bi nazaj v hišo.
X’
di če je P“štel“’
Mirkov oče, Trezin brat, se ni nikoli nasmejal, W . dehe^°opjik°j volje. Nekaj te krvi ima v sebi tudi Mirko. P pal>ce’ 0^ v preklitnih vratih, v katera so bile vgrajene ?e. silhuC ' & vane v žirovskih kovačnicah, se je pojavila MirK je v vratih ključ in se vrnil v kuhinjo. . npl0e
Hiša je ostala mirna. Čeprav je strina skusai ^eS ničesar ne boji, vendar zdaj ne bi. želela biti na nj a & se v hiši le ni nič premaknilo, ji je odleglo in je .bolj ^ocii je
Prvih trenutkov, ko bosta sama, se je Nada Jujti. v skočil k njej, jo bo zgrabil tako, da ne bo mogla ne bi mogli priti ob pravem času na pomoč,	^je
vrnila. Izročena je njegovi strašni volji. Ostala je	^tu,’J
vsak čas lahko spremeni v morišče.	. „incmu *
Mirko je sedel za mizo, Nada je stopila k P°ml a , jo la«j. bilo prazno in pomito. Ni zanemaril gospodinj« ^ajo, jto
Mirko se je zganil in počasi vstal. Zdaj jo je j tega v pr udari. Pogledala ga je, kakor da bi ga prosila, stopiUca Stopil je proti njej, šel mimo nje in nato P ^jlo, nadstropje, kjer je bila spalnica. Torej je najhuj . Rajs’ejei^a
Vse je bilo v kuhinji na svojem mestu. Ni je c ^a da bi bila školjka polna nepomite posode /dneh^m^ razmetana. A vse diši po čistoči, ki jo je v teh d fc>o sl
A Mirko se je vrnil in sedel nazaj za mizo. l«e
menila.
»Rekla ne boš nič?«
Nada je molčala, kakor da ga ne bi slišala. liud1”'' »Življenje si mi uničila. Za zmeraj bom norec pred 1J mene vem.«	J	'jjudJe^li^
Zazdelo se ji je, da le ni čisto prepričan, kar so taJ^vM1 Mogoče celo ne bi rad verjel. Preblisnilo jo je, da bi t<sjj« bolje za oba, da živita v tem, da ni nič res. Pozneje se spomnila te svoje odločitve, ki se ji je zdela odresil»a’bov^ Mirko to prevaro celo želel, ker jo je pred ljudmi P^nC , dneh iskanja in osamljenosti je prišel do spoznanja, d J sit Nado celo brani pred obrekovanjem, ker s tem bran ^r'1
»Kako naj bi ljudje vedeli več kakor ti? Naj govom ’ mu je rekla.
»Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj govorijo.« , itOogeif° Vendar je bila v njem prizadetost tako globoka, da m	,
srda in ljubosumnosti.
»Ne hodi gor. Spi spodaj. Ne maram te videti.« .
°b tej zahtvi ni bila prizadeta. Nikoli je ni kaj P v postelji, kaj bi jo zdaj. Tudi m bila prizadeta, da ^0^' seboj vrata. Sploh si je oddahnila, ko je ostala sama ,v 1« je na novo doživljala: mizo, stole, omarice na stenh boo svetila izpod stropa, je svetila prijetnejše. Nič je ve da ie
tega, v čemer je toliko njenega truda. Ki-kor	j^e.
zaživela in je to življenje sedaj mnogo lepše, pr^.Oil*Z zato ker je rešena strahu, ki jo je spremljal, odkar je n jem. Nic drugega ni važno, kakor da je spet doma; nieP'
J (Nadaljeva
stran 15
kronika
Trčila tovornjak in vlak
Jvgustazefoh?dan<im^ezn*škein prehodu pri Lukavcih je bila 4.
™ zelo hi 7 ^e^nisKem prehodu pn Lukavcih je bila 4. Mški V|„k a nesreča. Ob 7.45 se je temu križišču približeval M Je zapel- i VOZ’ .na Pro8' Čakovec-Murska Sobota. Prav ^®ič, ne d h-na *'re vozn’k tovornega avtomobila Valter kletni 8 Se prepr’čaI> “ lahko varno stori.
zato n;°jeVodia danilo med Mursko Soboto in Ljuto-^prečiti --------------------------------------—-
»ornjak u Lb'0 silov'to. To-lj *oraJ zmlelo pod
?^rih Vožnip J6 P° nekaJ deset eprej jfjP« trčenju iztiril. lblno tovom°Ttlva odtrgala Mno za Jaka’ kar je bilo Mu J? Vozn'ka, saj je '"nrl- v nesX°ZU V b°ln*šnico *>dOvaireč' Pa. sta se huje ^'k Anton StJ°jevodja in
Zaradi . železniška proga
merom več ur zaprta, potnike
pa so vozili z avtobusi. Poskrbeti je bilo treba tudi za prečrpavanje goriva, ki je začelo iztekati iz poškodovane lokomotive in tovornjaka. Pri tem je posredovalo Železniško gospodarstvo Maribor. Po prvih (nestrokovnih) ocenah znaša gmotna škoda okrog 3,4 milijone tolarjev.
Verjetno bi bila cena zapornice nižja, zato se velja vpra-
Vlak se je iztiril, še prej pa je lokomotiva »odtrgala« kabino
Gasilski jubileji
Tudi ta konec tedna je bilo v Pomurju več proslav v počastitev obletnic gasilskih društev. Najvišja jubileja - 100-letnici - pa so proslavljali hodoški in nemčavski gasilci.
Iz okrog tisoč strani dolge kronike GD Hodoš izhaja osnovna ugotovitev, da je društvo ves čas tesno sodelovalo s krajani Hodoša in Malega Krplivnika. Prvi predsednik je bil Janoš Rigo. Že prej pa je obstajala v vasi gasilska straža. Leta 1910 jim je uspelo kupiti prvo večjo prevozno ročno brizgalno, ki je še danes uporabna. Že leta 1940 pa so sprejeli sklep o nakupu motorne brizgalne, jo naslednjega leta tudi naročili pri tovarnarju Zupanu v Ljubljani, a so jo zaradi izbruha vojne dobili šele leta 1944, ko so jo tudi slovesno prevzeli. Leta 1951 so zgradili gasilski dom, leta 1969 so spet kupili novo motorno brizgalno, leta 1982 pa jim je uspelo kupiti še novo orodno vozilo. Ob proslavljanju 100-letnice pa so prejeli najvišje priznanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge. Podelil jim ga je pred-
tovomjaka.
šati, zakaj imamo še vedno nezavarovane železniške prehode.	j. g.
Fotografiji: T. ŽOHAR
Tat v Globoki
Med 2. in 6. avgustom je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Globoki. »Ogledal« si je tudi klet, od koder je odnesel 15 litrov žganja in 100 litrov belega vina. Le kdaj bo vse to popil? In kdaj bodo tatu odkrili?
Ce alkohol govori...
Policisti iz Murske Sobote so morali 3. avgusta prijeti in odpeljati na »hladno« S. G. s Tišine, ker je domačim .grozil z ubojem in požigom domačije.
Istega dne se je preveč napil tudi 50-letni G. T. iz Murske Sobote, ki se je doma pretepal s sinom in grozil ženi. Zoperstavil se je tudi policistom, ki so prišli posredovat, tako da so morali uporabiti strokovni prijem in sredstva za vklenitev.
S proslave ob 100. obletnici GD Hodoš (Fotografija: A. ABRAHAM)
mS cesti sko^3 se je HpHmeM vas Pelial V avtomobila Sj? H inkU Je Zapeljal osebni Pn tem trdd ^eirTp priPelial iz H^Ht h7n trčeniu se
Navije8,? m°rah od' ]>feboto V b°'niŠ’ hudCl'3-avgusta se bHžini P?me‘"a nez-21.3q nase,lja Ma£‘ .M avton, te že peljala <d«m-po na-Ss?'10]® trčil • Pasul Marija ' je Vo>ii1,1 na*° izgubil Vilije^ š., Se^hl v dreve jal s ceste, S ® « na kraju Mr. Mi ni * no se je po-Ho ^oŽetai8*^ S0P°tnik »i	Pa so hudo
"P"*-M ok Materini ‘ 9b tem je ® «a škoda v 4
HWlC;Otmarjev.
% Hlo« ?^al"e ceste je S nMbnega avgusta. Voz-^'MupoL avtomobila Sa STopValaPr°met-S%aJe '^ilje-< ga avtom d °znikom H. dobila Duša-
nom J. Prišlo je do trčenja, Anna R. je hudo telesno poškodovana, lažje pa je bila ranjena sopotnica v drugem vozilu Anica P. Obe so prepeljali v soboško bolnišnico. Na vozilih je škode za 1,1 milijona tolarjev.
LJUTOMER - Zaradi nesreče, ki se je zgodila 5. avgusta v Lendavski ulici, je kolesar Franc Š. čez dva dni umrl v soboški bolnišnici.
KRAŠČI - 6. avgusta se je peljal zunaj naselja po regionalni cesti avtomobilist Franc K. V enem od ovinkov je vozil preveč po sredini vozišča in silovito trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, s katerim se je pripeljal Drago B. Posledice so bile dokaj hude, saj je ostal Franc K. vkleščen v svojem poškodovanem avtomobilu in so ga rešili šele gasilci iz M. Sobote. Soudeleženec v tej prometni nezgodi pa se je na srečo dobro »izvlekel«. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 500.000 tolarjev.
ČEPINCI - Istega dne se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Čepincih, kjer je v ovinku zaneslo preveč na nasprotno stran vozišča voznico osebnega avtomobila Zdenko K. Trčila je v nasproti vozeči
avto, s katerim se je pripeljala Ivanka G., in se huje telesno poškodovala, zato so jo morali odpeljati v bolnišnico.
PRECETINCI - Prav tako 6. avgusta je imel smolo voznik osebnega avtomobila znamke Chreisler Simca Horizont Drago B. Nenadoma je njegov avto namreč začel goreti in kljub pomoči sovaščanov ga ni uspel pogasiti, tako da je vozilo v celoti uničeno. Vzrok požara je bila po vsej verjetnosti napaka pri dovodu goriva.
ODRANCI - 7. avgusta se
je okrog pol petih zjutraj peljal po Prešernovi ulici kolesar Brane J. Za njim se je pripeljal doslej neznani voznik osebnega avtomobila in ga zbil po vozišču ter se odpeljal. Hudo poškodovanega kolesaija so odpeljali v bolnišnico.
LENDAVA - Istega dne se je zgodila prometna nezgoda na Partizanski cesti v Lendavi. Domnevno zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je avtomobilist Jožef R. podrl pešca Štefana B., ki je dobil hude telesne poškodbe.
Na jubilejni gasilski proslavi v Markišavcih je nastopil tudi pihalni orkester iz Bakovec.
(Lj? le dobre
sti. l?°larsk nemških oTProt'vredno-
%ld°godku nam je % nisM gradil“ P°vedal:
'kopali'A80’ smo st«n v 12 nje? tudi «ude-la.
xd°v°li vr P eta smo QaSuPasOnde’ v zad-Me>ralivOzh aml° več-biIo zast8as!lci- To N?1? Wp n]' Hva'
naj bi priključili na gornje-radgonski vodovod tudi Pli-tvički Vrh. (L. Kramberger) ■ GORNJA RAD-
GONA - Vrtičkarji v Gornji Radgoni, teh je nekaj čez 400, lepo skrbijo za vrtove. Toda pri krajevni skupnosti ugotavljajo, da si jih v zadnjem času vedno več postavlja tudi ute, za katere pa nimajo dovoljenj in so torej črne gradnje. KS je o tem že opozorila vrtičkarje. (F. Klemenčič)
B LJUTOMER - Iz občinskega proračuna so morali letos do polletja plačati tudi stroške prevozov šolskih otrok, in to čez 10 milijonov tolarjev. Do konca leta bodo tako imeli na voljo le še 4 milijone tolarjev. To so kajpak zelo visoki stroški. (F. Klemenčič)
OTVORITEV PRELOŽENA - V Lendavi so oktobra leta 1992 začeli graditi dom za ostarele občane. Predvideno je bilo, da ga bodo predali namenu junija letos, a se je zataknilo. Tudi do 5. avgusta ni bilo vse nared za otvoritev. Vsekakor pa se bliža tudi ta trenutek. To bo za starejše občane in upokojence velika pridobitev. Vrednost naložbe je ocenjena na 304 milijone tolarjev. V novem domu bo 120 postelj, v njem pa bosta tudi kuhinja in zdravstvena ambulanta.
Besedilo in posnetek: FRANC BOBOVEC

sednik Zveze Ernest Eory, ki je izročil plakete in odlikovanja okrog 50 zaslužnim hodoškim gasilcem in članom društva. Slavnosti govor ob njihovem jubileju pa je imel predsednik SO M. Sobota Andrej Gerenčer, ki je med drugim dejal, da so lahko hodoški gasilci ponosni, ker je prav iz njihovih vrst izšel predsenik Gasilske zveze Slovenije in da jim je treba dati priznanje tudi za sodelovanje z gasilci iz sosednje Madžarske. Le-ti so se prav tako udeležili njihovega praznovanja in jim čestitali ob visokem jubileju. To so storili še nekateri drugi gostje.
Podobno je bilo tudi na proslavi 100-letnice GD Marki-šavci, kamor so za to priložnost povabili tudi pihalni orkester iz Bakovec, tako da je bilo razpoloženje zares slovesno. Tudi njihovega praznovanja sta se udeležila predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Ebry in predsednik SO M. Sobota Andrej Gerenčer ter spregovorila ob jubileju. Počastili so ga tudi z novo pridobitvijo, in sicer so pred kratkim obnovili streho na gasilskem domu in dogradili manjši prizidek, to jih je stalo okrog 1,5 milijona tolarjev. Kot je zapisano v kroniki, ki so jo izdali ob tej priložnosti in jo tudi prebrali na proslavi, je bil prvi predsednik društva Mikloš Franko. Ob ustanovitvi so imeli enoosno brizgalno, kmalu zatem pa so si priskrbeli dvoosno brizgalno. Kasneje so imeli razne težave pri delovanju društva. Leta 1956 pa so uspešno organizirali »borovo gostuvanje«, 1958. leta pa jim je uspelo zgraditi nov gasilski dom, ki je danes lepo urejen, prav tako tudi okolica. Ob tem visokem jubileju so tudi markišavski gasilci prejeli več odlikovanj in priznanj Gasilske zveze Slovenije in občinske gasilske zveze.
Slovesno je bilo tudi v Dobrovniku, kjer so praznovali 70-letnico delovanja gasilskega društva, proslave pa so se poleg okoliških gasilcev udeležili tudi člani pobratenih društev iz Zalaszengrota na Madžarskem in Vogrč na Koroškem v Avstriji (povzeto iz poročila, ki nam ga je poslal dopisnik Jože Žerdin).
Gasilsko društvo Stročja vas pa je pripravilo slovesnost ob prevzemu novega gasilskega orodnega vozila, ki so jim ga podarili gasilci iz Treffena v Avstriji, za kar ima posebne zasluge tudi domačin Vlado Mihalič. Slovesnosti se je udeležilo čez 150 gasilcev iz ljutomerske občine in Treffena (povzetek poročila našega sodelavca Dušana Kosija).
Pripravil: JOŽE GRAJ
NOVA TELOVADNICA - V Dobrovniku potekajo še zadnja dela na gradbišču nove telovadnice. Dogovorjeno je, da jo bodo slovesno predali namenu 11. septembra, in ob tej priložnosti (šušlja se) naj bi jih obiskal tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Beseddo m posnetek: FRANC BOBOVEC
■ GORNJA RADGONA - Vzgojno-varstvena organizacija
Manka Golarja Gornja Radgona, ki ima enote še v Apačah, Crešnjevcih, Stogovcih in na Spodnji Ščavnici, bo v novem šolskem letu oblikovala 22 skupin (eno manj kot lani), v njih pa bo vključenih nekaj nad 300 prešolskih otrok. Starši bodo prispevali od 3.000 do 11.500 tolarjev mesečne oskrbnine. Zaradi letošnjega neurja so morali v vrtec na Tratah in drugod vložiti nad 3,2 milijona tolarjev za popravilo škode oziroma vzdrževanje. (F. K.)
stran 16	 vestnik, 11 ■ avgusta^
šport
Prva državna nogometna liga
Beltinci: Primoge 2:1 (2:0)
Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1.500. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelca: 1:0 Škaper (23), 2:0 Škaper (29 - Hm), 2:1 B. Lučič (82 - Hm).
Beltinci: Irgolič 7, Godina 7, Božič 8, Jengurazov 7, Jančič 7, Nejman 6, Kosič 6, (Črnko -), Vorobjov 7, Herceg 7, Cener 7, Škaper 8. Trener: Pero Nadoveza.
Hit Gorica: Mura 2:2 (2:2)
Nova Gorica - Igrišče v Novi Gorici, gledalcev 1000. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 1:0 Breznik (7), 1:1 Breznikar (23 - Hm), 2:1 Brezič (32), 2:2 Breznikar (35).
Mura: Vovk 6, Poljšak 7, Cifer 7, Brezič 7, Ilič 7, Breznik 8, Meta 7, (Baranja -), Gajser 6, Belec 7, Bakula 8, Kokol 7. Trener Miloš Šoškič.
Nogomet-------------------------------------------
Še eno prizanje Škapeiju
V hotelu Lipa v Lendavi je bila športno-zabavna prireditev, ki so jo pripravili: Sportske novosti iz Zagreba, Avtobum iz Kočevja, Olimp trade iz Murske Sobote in hotel Lipa iz Lendave. Na njej so razglasili rezultate za trofejo Avtobuma in najboljšim podelili prižnanja. Po ocenah poročevalcev Sportskih novosti je bil za najboljšega nogometaša minule sezone izbran Ermin Šiljak (Olimpija), za najboljšega strelca Štefan Škaper (Beltinci), za najboljšega trenerja prve lige Bojan Prašnikar (Olimpija), za najboljšega trenerja druge lige Jedinko Perica (Gaj) in za najboljšega sodnika Darko Jamšek iz Maribora.
F. Bobovec
Mura druga na Slovaškem
V Brnu na Slovaškem je bil mednarodni kadetski in mladinski nogometni turnir. Med 60 moštvi iz Poljske, Romunije, Češke, Slovaške, Španije in Malte so sodelovali tudi kadeti in mladinci Mure iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so oboji zasedli drugo mesto. Kadeti so v finalu izgubili s 4:5 z moštvom Košič iz Slovaške, mladinci pa so v finalu izgubili s Slovanom iz Bratislave z 0:1.
Visoka zmaga Beltinec
V prvem kolu prve slovenske mladinske nogometne lige, kjer Beltinci nastopajo kot novinec, so prepričljivo premagali Dravo s Ptuja s 5:0. Strelci za Beltince so bili: Horvat 3, Močnik in Kavaš po enega.
Kadeti Drave so premagali Beltince s 3:1.
Mali nogomet
Meteorplast drugi
V okviru Koprske noči je bil tradicionalni turnir v malem nogometu. Med 24 ekipami iz vse Slovenije so sodelovali tudi nogometaši Meteorplasta iz Ljutomera in se odlično odrezali, saj so zasedli drugo mesto. Po štirih zmagah so v finalu izgubili z gostitelji z 0:4. V ljutomerski vrsti je bil najboljši strelec Sašo Makoter zli goli, najboljši vratar pa Robi Žuman. (NŠ)
Turnir
v Lastomercih
V soboto, 13. avgusta 1994, ob 20. uri bo v Lastomercih 5. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, ki ga organizira NK Zlatorog Lastomerci. Poleg prehodnega pokala bodo najboljša moštva prejela praktične nagrade v višini 130.000 SIT. (F.K.)
Niste sami Vestnik je z vami!
NOGOMETNI KOMENTAR
^pešen štarl Beltinec inMm I kakšen zadetek, vendar » ij bili napadalci nespretni. Naj-II lepšo priložnost je imel k® II Vorobjov, ko se je tri minute II pred odmorom znašel pred vratarjem gostov, vendar je II ni izkoristil. V drugem pd' času so gostitelji popustili II tako da je igra postala enakovredna. Za presenečenje jo poskrbel sodnik M01 s Ptuja, ki si je osem minut pred koncem »izmislil« enaj-strovko. Vratar Irgolič je naprej strel B. Lučiča ubranil, vendar je isti igralec žogo vseeno porinil v mrežo.
V nedeljo se igra na pre' urejenem igrišču Mure z novimi tribunami derbi med Muro in Beltinci. Za srečaj je izjemno zanimanje. 0W napovedujejo, da bodo osta neporaženi. Najsi bo koli srečanje, zna biti i^a zanimivo in razburljivo, ta« kot so bili derbiji vselej doslej, pručakujejo pa tudi liko gledalcev. To tembo}-ker igra RCS Gramate^ Turnišča tekmo z Domžale
Začelo se je prvenstvo v prvi državni nogometni ligi, ki bo tokrat zaradi zmanjšanja lige na 10 moštev zelo razburljivo in zanimivo, saj si bo status prvoligaša brez kvalifikacij zagotovilo le 8 moštev. Pomurska ligaša Beltinci in Mura sta dobro štar-tala, čeprav nista povsem zadovoljila. Nogometaši Mure so pred odhodom k Aarauu v Švici na prvo tekmo predtekmovanja za pokal UEFA gostovali na vročih tleh v Novi Gorici in iztržili točko.
izenačil. Tik pred odmorom se je Sobočanom ponudila izredna priložnost, da zopet povedejo, vendar Ilič ni izkoristil enajstmetrovke. Tudi v drugem polčasu so imeli Sobočani več od igre, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. Nogometaši Beltinec so odlično začeli tekmo s Primorjem in bili prvi polčas gospodar na igrišču ter si ustvarili vrsto lepih priložnosti za gol, od katerih so izkoristili le dve. Napadalci pri streljanju na vrata namreč niso bili do-
li
Sobočani so pripakazali so- volj natančni, dvakrat pa je lidno igro in bi lahko osvojili
obe točki. Mura je prišla že v začetku tekme v vodstvo, ko je Breznik spretno izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila. Za presenečenje je poskrbel sodnik Kandare iz Ljubljane, ki je v 23. minuti dosodil enajstmetrovko, s katero so gostitelji rezultat izenačili. Sobočani so z golom mladega Breziča zopet povedli y 32. minuti, vendar so vodili samo tri minute, ko se je povratnik Breznikar zopet vpisal med strelce in rezultat
uspešno posredoval vratar Strajnar, ki je ubranil nevarna strela Skaperja in Ce-nerja. Končno pa se je izkazal najboljši strelec minule sezone Škaper, ki je odvzel žogo srednjemu krilcu Ibra-noviču in prvič premagal solidnega vratarja Strajnarja. Samo nekaj minut zatem je bil v kazenskem prostoru zrušen Cener in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Škaper spremenil v zadetek. Do konca prvega polčasa bi Beltinčani lahko dosegli še
že v soboto.
Pred startom nogometnih drugoligasev
RCS Gramatex, Nafta in Beltrans želijo v prvo polov1C^
Prijateljske tekme
Nogometaši Nafte iz Lendave so v prijateljski tekmi na Hotizi premagali domače moštvo s 3:0. Strelca golov sta bila: Vickovič 2 in Hozjan.
Nogometaši RCS Gramatexa iz Turnišča so gostovali v Lentiju na Madžarskem in s tamkajšnjim moštvom igrali neodloečno 2:2. Gola za Gramatex sta dosegla Lackovič in Zver.
Nogometaši Beltransa iz Veržeja so v prijateljski tekmi premagali novega tretjeligaša Renkovce s 3:2. Gola za Beltrans sta dosegla Modlic 2 in Z. Osterc,
V prijateljski nogometni tekmi je Nafta premagala Jurovec iz Hrvaške s 5:1. Gole so dosegli: Vickovič 2, Hranilovič, Pal in Šabjan. (FB) Nogometaši Gramatexa iz Turnišča so gostili moštvo Čakovca in zmagali s 4:0. Gole so dosegli: Lackovič 2, Kukič in Voroš.
V prijateljski nogometni tekmi je Nafta v Lendavi premagala Lenti iz Madžarske z 2:0. Strelca sta bila Vickovič in Šabjan. (FB)
Prihodnjo soboto bodo začeli igrati prvenstvene tekme v drugi državni nogometni ligi, kjer ima Pomurje tri predstavnike: RCS Gramatex iz Turnišča, Nafto iz Lendave in Beltrans iz Veržeja. Kako so se pomurski drugoligaši pripravili na prvenstvo, ki bo zelo zahtevno, in kaj si od njega obetajo, o tem smo se pogovarjali z novimi trenerji moštev.
RCS Gramatex Turnišče - Na novo tekmovalno sezono smo se zaradi pomanjkanja denarja pri-
Športna napoved--------------------------------
Ni bilo pravilne rešitve
V športni napovedi št. 1 smo dobili precej napovedi, vendar pa med njimi nismo našli pravilne. Pravilna rešitev: Gorica : Mura 0, Beltinci : Primorje 1, Publikum : Svoboda 1, Železničar : Koper 2, Živila : Korotan 2, Istragas : Gaj Kočevja 0, Izola : Olimpija 2 in Maribor : Rudar 1.
športna napoved
N športni napovedi št. 2 sodeluje Jože Magyar - dolgoletni nogometaš in sedanji predsednik Nogometnega kluba Nafta iz Lendave. Prognoziral je takole:
Pari	Napoved
L MURA	: BELTINCI	1
2. Olimpija	: Maribor	1
3. Svoboda	: Rudar	0
4. Gaj	: Izola	1
5. Primorje	: Istragas	0
6. Korotan	: Gorica	1
7. Publikum	: Železničar	1
8. Zagorje	: BELTRANS	0
9. Mengeš	: NAFTA	2
10. GRAMATEX	: Domžale	1
Franc Litrop - vodja strokovnega štaba NK RCS Gramatex Turnišče
pravljali doma pod strokovnim vodstvom novega vodje strokovnega štaba Franca Litropa, trenerja Jožeta Rousa in tehničnega vodje Alojza Pucka. Klub so zapustili Rošu, Dominko in Zver, prišli pa so Kukič (Steklar), Zver (Nafta) in Starovasnik (Maribor). Članskemu moštvu pa so se pridružili še trije mladinci: Škafar, Ha-ubar in Čizmazija. Zaradi dopustov nekateri igralci niso v celoti opravili priprav. Sicer pa so igralci vestno trenirali. En teden je kondicijske treninge vodil Stanko Maučec. Vodja strokovnega štaba Franc Litrop meni, da bo zaradi izpada precejšnjega števila moštev prvenstvo zelo zahtevno in da bo potrebno imeti na voljo tudi dovolj kakovostnih igralcev, zlasti še, ker je potrebno računati tudi na poškodbe in kartone. Vseeno pa upa, da si bodo zagotovili mesto med prvimi osmimi moštvi, kar zagotavlja status drugoligaša.
Nafta Lendava - Nogometaši Nafte so začeli priprave na novo tekmovalno sezono dokaj zgodaj pod strokovnim vodstvom novega trenerja in dolgoletnega igralca Varteksa iz Varaždina Stanislava Vugrinca, ki je zadnja leta uspešno treniral hrvaške drugo- in tretjeli-gaše. Njegov pomočnik je Jože Pal. Pri Nafti pa je prišlo do sprememb tudi v vodstvu kluba. Predsednik je postal Jože Magyar, športni direk-
Stanislav Vugrinec - trener NK Nafta Lendava
,ap< Klub s0 Slavko Osterc	in
M. Osterc, Cuk )t Prišli pa so. Z	in
djar. Vrnila ?ta S dijaš, računi P*
Petroviča m K P eD) ute u d« priprave so s0 pok^M Prijateljske tekm spreme”Le li je igra	razurfiy^
To pa Je	|Cj. ki so.ShP
potrebno z igr štv0, kib , ji' ustvariti novo mo^^,^ uspešno tekmo seZoni-tevni tekmovaln' s® ^1%.
Nikola Skrbiča sk b ingOy in rih igralcev do tre Kljub vsemu Pa do^s-do začetka pN je 1Zgu pravljeno, m cep
Strelstvo
ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 2		NAP.
1. MURA	: BELTINCI	
2. Olimpija	: Maribor	
3. Svoboda	: Rudar	
4. Gaj	: Izola	
5. Primorje	: Istragas	
6. Korotan	: Gorica	
7. Publikum	: Železničar	
8. Zagorje	: BELTRANS	
9. Mengeš	: NAFTA	
10. GRAMATEX	: Domžale	
Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 13. avgusta 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi.
Muršič in Varstroj
Strelska družina Varstroj Lendava je pod pokroviteljstvom Cvetličarne Cuk iz Lendave na strelišču v Čentibi pripravila tekmovanje v streljanju z MK puško. Med 8 ekipami je zmagala ekipa Varstroja z 224 krogi pred Dolino, 215, in Nafto, 195 krogov. Med 30 posamezniki je bil najboljši Ladislav Muršič (Varstroj) s 84 krogi pred Vargo, Režonjo (oba Dolina) in Boštjanom Muršičem (Varstroj), po 77 krogov. (A. Zver)
Šah_______________________________________________-
tor je Emil Rošič, vodja strokovnega štaba pa Janez Banotai. Klub so zapustili Herceg, Rob in Zver. Prišli pa so: Vickovič, Prekazi in Kelenc. Zaradi odhoda Hercega in Roba, ki sta bila nosilca napadalnih akcij pri Nafti, je potrebno spremeniti način dosedanjega igranja ter ga prilagoditi razpoložljivim igralcem. Zaradi napornih treningov, saj so vadili dvakrat dnevno, so bili igralci utrujeni in na dosedanjih prijateljskih tekmah niso pokazali vsega, kar zmorejo. Trener Stanislav Vugrinec je optimist in pričakuje, da bo Nafta v jesenskem delu prvenstva med prvimi petimi moštvi. Če bo šlo vse po načrtu, se bodo spomladi potegovali za vrh lestvice.
Beltrans Veržej - Tudi nogometaši Beltransa iz Veržeja so začeli letošnje priprave na novo tekmovalno sezono z novim trenerjem Nikolo Škrbičem. Njegova pomočnika sta Marjan Jaušovec in Boris Rantaša, tehnični vodja pa je
trener
Nikolaj škrbic trans Veržej
kovostne irgalce, upa. da uspešno štartalo. Ze sedalL0 zarja, da bodo vse tekme Porne, saj bo izpadla p°' ^tev. Je optimist in upa. obdržali status drugolff.pt^
Priimek in ime ter naslov
Maukova in Števanečeva na SP
V Szegedu na Madžarskem je svetovno šahovsko prvenstvo za dečke in deklice od 12 do 18 let. Med njimi sta tudi dve pomurski igralki: Lea Mauko iz Osnovne šole Radenci in Lea Števanec, članica ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota. Po odigranih 6 kolih je Maukova zbrala 3,5 točke, Števanečeva pa 2 točki.
Gorsko kolesarstvo____________________________
Zopet zmagal Jauk
V tretji dirki v krosu z gorskimi kolesi za 4. pokal Jezerskega in za slovenski pokal Fun Sporrts je prepričljivo zmagal član PRŠ Scott Marjan Jauk. Jauk je premagal kompletno ukrajinsko reprezentanco in madžarskega državnega prvaka Josefa Otta. (A.D.)
Balonarstvo___________________________________
Žaligova tretja
V okviru priprav za evropsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki bo od 11. do 18. septembra v Murski Soboti, je bilo v Celju tekmovanje balonarjev za pokal Cetisa. Tekmovali so funkcionarji. Zmagal je Branko Ambrožič s Ptuja, izvrstna tretja pa je bila Valerija Žalig iz Murske Sobote.
l...............	.......-
Nogometni veterani Nafte iz Lendave. Stojijo '
Feher, Lukač, Krpan, Pal, Vidak, Kiraly, »	’
čepijo: Kapun, Pečelin, Kovacs, Čeke, Jaka,	/
Donko.
stran 17
šport
športa v Polani
Uub Polana iz Velike Polane organizira v soboto, 13. 22V °.b 18- "" "a igrišču v Veliki Polani rokometni turnir iPolan« ^^bodo sodelovala štiri moštva: Krog, Polet, Črenšovci 1^. ' Med rokometnim tumiijem bo tudi turnir v malem nogometu, ® sodelujejo Črenšovci, Hotiza in Polana.
Jetika _______________________________________
prvih mest TS Radenci
it uCU ?a Pohorju je bil drugi ulični tek. Med 150 tekmovalci iz Se® »»v ke 'n Slovenije so sodelovali tudi tekači TS Radenske in «kihdn^ mest- s,avko Kumek ie zma8al v teku na " Wau et’ Zdravko Mauko je bil drugi. V ženskem telu na 5.400m ii.C^anuela Pergar, Mojca Meglič je bila druga. V osrednjem teku starostni skupini do 34 let zmagal Geza Grabar, nad MirSpri moških nad 40 let je v teku na 1.600m Roman a2700m (g Gr“80 mest0’ Darian Meglič pa pri fant‘h d° 14 et V kU
Kasaške dirke v Ljutomeru
Derbi dobila Jasa, Leona II šele tretja
J hfl travi
Moritev igrišča v Predanovcih
^vni Uk> Trigtav Predanovci, ki v zadnjih letih uspešno tekmuje "Pokalnem tekmovanju, bo v nedeljo, 14. avgusta 1994, ob n T6™ novo 'grišče z umetno travo. To je drugo tovrstno k.ktjskikiuh Stravov Pomurju in pomenj pomembno pridobitev tako z !ehtdi izr>ni3?81av Predanovci kot za slovenski hokej na travi. S tem p
P “tila dolgoletna želja vaščanov in ljubiteljev hokeja na travi.
^etni klub Črenšovci
jubileju otvoritev igrišča
se i^ien N0JiU^'te^ev nogometa je bil pred dvajsetimi leti ^a Prvič^vi-1' ^uk> Grenšovci. Nogometaši Črenšovec so v v5ava in mej V~ju®Ii v tekmovanje občinske nogometne lige °SVoi-?^n°	m°štvi zasedli prvo mesto ter se uvrstili
vPorn' nasl(>v ntv v S1NL Murska Sobota, kjer so prav tako »aljl rski nogom • ‘ Sicer Pa so vrsto let uspešno tekmovali 198S/&;11' ^g'- Svoi naj večji uspeh so dosegli v tekmo-pajkvaijf^^i »o, ko so osvojili naslov pomurskega prvaka in vanja n,s° Uspeij VStoP v drugo slovensko nogometno ligo, kjer ? ?.Othurski Nogometaši Črenšovec so imeli ves čas tekmo-!tore„ jih klubskJ?8°metn' k'8‘ Pomembno vlogo, četudi so bili t Vne šol • Prostorov in so v ta namen uporabljali pro-°vPliva|ne’'8ra'' Pa so tudi na premajhnem igrišču, kar je dok., Prostore nj.'h°ve rezultate. Zato so si leta 1987 zgradili ?jo trojih doBnS .Anicami. Leta 1992 pa je vodstvu kluba po h Že ;Ve8a noEon,Vorih uspelo kupiti potrebno zemljišče za grad-na. RSf»n; _ etneua t	«« lotili gradnje igrišča
V okviru praznovanja visokega jubileja - 120-letnice prvih kasaških dirk v Ljutomeru - so se ob koncu tedna v prleški metropoli zvrstile številne prireditve in slovesnosti. V soboto je bila najprej skupna slavnsotna seja Skupščine občine Ljutomer in Konjeniškega kluba Ljutomer ob letošnjem občinskem prazniku in 120-letnici Konjeniškega kluba Ljutomer. Ob tej priložnosti je dobil Konjeniški klub Ljutomer med petimi nagrajenci občinsko priznanje. Konjeniški klub Ljutomer pa je zaslužnim za razvoj kasaškega športa podelil klubska priznanja. Zatem so na prenovljenem hipodromu z razširjeno tekmovalno stezo in novimi tribunami pripravili prvo slovensko razstavo kasačev. Osrednja proslava ob ' 120-letnici prvih kasaških dirk v Ljutomeru je bila v nedeljo na hipodromu, udeležilo pa se je je blizu 4000 gledalcev, med uglednimi gosti
so bili predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc in drugi. Po slavnostnih nagovorih predsednika IS SO Ljutomer Ludvika Bratuše, predsednika KK Ljutomer Janka Slaviča in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška so bile na sporedu velike kasaške dirke z osmimi vožnjami, v katerih je sodelovalo 88 kasačev iz Slovenije
in Hrvaške. V središču pričakovanj je bil četrti slovenski kasaški derbi, v katerem je sodelovalo 12 najboljših slovenskih štiriletnih kasačev. Prve tri derbije so namreč dobili Ljutomerčani: Letja (Ku-kolj), Duras (Sagaj) in Lasso Red (Osterc). Zmagala je Jasa (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:23,0, medtem ko je glavni favorit Leona II (Slavko Makovec, Ljutomer), ki je pre-
cej časa vodila, zasedla šele tretje mesto 1:23,3. Ma Belle Meghan (Branko Slana) pa je bil četrti s časom 1:23,5. Zelo zanimive pa so bile tudi nekatere druge dirke. Med dveletnimi kasači je zmagal Dori Lobell (Marko Slavič, mlajši) s časom 1:22,9 pred Anabe-lom (Mirko Šonaja), 1:23,8. V zrelo razburljivi 6. dirki je zmagal Duras (Jože Sagaj, Ključarovci), 1:21,0, Albatros (Marko Slavič mlajši) je bil četrti, 1:21,8. V 8. dirki, kjer so nastopili najhitrejši
konji, je zmagal Soulmen (Janko Makoter, Ljutomer), Shury Lobell (Marko Slavič mlajši) je bil tretji, Charly So-molli (Marko Slavič starejši) pa četrti. Omeniti velja še drugo mesto Moni Hill (Milan Kukolj), 1:23,4, v tretji dirki ter četrto mesto Amorja III (Branko Slana), 1:23,6, v četrti dirki.
Ob 120-letnici prvih kasaških dirk v Ljutomeru je Konjeniški klub Ljutomer zaslužnim podelil priznaja. Ta so prejeli: Skupščina občine Ljutomer, Franc Žitek iz Bu-čečovec, Mirko Rajh iz Ljutomera, Franc Galunder iz Veržeja, Jožko Seršen iz Veržeja, Anton Slavič iz Ljutomera, Jože Slana iz Bolehne-čic, Marko Slavič starejši iz Ključarovec, dr. Jože Osterc iz Ljubljane, Mirko Hanže-kovič iz Veržeja, Jožko Novak iz Stare Nove vasi, Alojz Novak iz Grlave, mag. Janko Slavič iz Ljutomera, Jernej Bolkovič iz Ljutomera, dr. Alojz Slavič iz Radenec, Janko Tratnik iz Ljutomera, Janez Kuhar iz Ljutomera, Henrik Ubeleis (Delo) iz Ljubljane, Feri Maučec (Vestnik) iz Murske Sobote in Janko Slavič iz Gornje Radgone. Med letošnjimi občinskimi nagrajenci je bil tudi Mirko Hanžekovič iz Veržeja, sicer dolgoletni tekmovalec in funkcionar KK Ljutomer, ki je denarno nagrado odstopil Konjeniškemu klubu Ljutomer za nakup fotofi-niša.
S"'8’ '8^ Lani pa so se 1 v k uh ' ,rav°- Za- k™---------------- Prosm S°i večino MvSojimP^tovo,Jno. pri P’ «0 ?ka osnov^F1' uženci StaS’1' k okor”6’ L**05 ograin ,C0 'grišča ‘“rneoh- ,'n druge in-pa j11 nogometa ^n^tribune'^'^0’ da bi d*1 so 01 'griščemZ n2v,m no" »ostj 2aUstVarjen^™Hv Črenšov-V°j n0o "eftioten 'd^ine mož-ttVrstite?neta, s .° del° 'n raz-^tno r V tret in n J? pa tudi za ^nonogo-
Šoj °deiuie noon Skrb'j° tudi za lasten kader, saj že drugo leto 0Spa te že <ja[a 8 metna šola Panorama, ki jo vodi Vaško Janev. t^ki$'tbrhujefo rezultate, saj nižje selekcije Črenšovec t ,Vstou $nski mi ,!ast'so *etos razveselili mladinci, ki so postali ni "''Aa/ drugo ci at lnski ligi Lendava. Igrali so tudi kvalifikacije ^"ski n' Se*oni °Vensko hgo, kjer pa žal niso uspeli. V minuli ^ka. K?^untetn ^r 80 uspešno tekmovali tudi člani v prvi Im % Tv° noon' '8' Lendava, saj jim je za las ušel naslov p^^erno meLno igrišče pa bo koristilo tudi šoli in rekre-a?11'0 let° besedah8 °° ,udi za igranje mednarodnih nogometnih in^sta u UsPeštm predsednika kluba Daniela Kolenka, ki že D S tern b°doobiK°d' k*ub’ se “I0 veselij° ponedeljka, 15. ru^kuje- Proslavi, iAUr' sl°vesno odprli novo nogometno igrišče Wster p10 tudi nek "1-letnico delovanja kluba. Na slovesnosti pote Pr°8ratn. že3tere u®'edne goste. V ta namen so pripravili ste{an'. se bod	ur' b°do športne aktivnosti otrok.
febio^omet^^iH člani nogometne šole, sledilo pa bo (y tva b Oritvi igri«^Veteranov Črenšovec in Odranec. Po slav-^^ci>vcf Št f ^er b°sta govorila predsednik Športnega hie '*i Dr’ b®'®! Ki” pt'čar in predsednik Nogometnega kluba & b»do,Litija ter enk° in že nekateri gostje, bodo zaslužnim o?"šovej k'enili z n pr,Pravili krajši kulturni program. Praznova-tiebzira ’ Uedelio8^016100 tekmo med prvoligašem Beltinci in ^rja _ to,Ubolo ’ v ' avgusta, pa Nogometni klub Črenšovci nenioten atero želijo dobiti nekaj zelo potrebnega 10 delovanje kluba.
Daniel Kolenko - predsednik NK Črenšovci
Predstavljamo vam----------------------------
Rade Bačič na SP
Med pomurskimi kandidati za svetovno prvenstvo v rokoborbi v grško- rimskem slogu, ki bo v začetku septembra v Tam-peru na Finskem, je tudi Rade Bačič, član Rokoborskega kluba Murska Sobota.
Z rokoborbo se je začel ukvarjati z enajstim letom, ko je obiskoval puconsko osnovno šolo, pod strokovnim vodstvom Blaža Davidovskega. Kot nadarjenega rokoborca so ga pritegnili v Rokoborski klub Murska Sobota, katerega član je še danes,
njegov trener pa je Edi Vogrinec, ki je hkrati tudi trener slovenske reprezentance. Svoj doslej največji uspeh je Rade Bačič dosegel na evropskem kadetskem prvenstvu v Turčiji, kjer je zasedel peto mesto, deseti pa je bil na evropskem mladinskem prvenstvu na Madžarskem. Sicer pa je bil pionirski in kadetski prvak v nekdanji Jugoslaviji. V mladinski konkurenci je bil vedno med prvimi tremi tekmovalci. Že trikrat zapored je postal članski državni prvak Slovenije. Več medalj pa je osvojil tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Za sodelovanje na letošnjem svetovnem rokoborskem prvenstvu se Rade Bačič že dalj časa pripravlja skupaj z drugimi člani državne reprezentance. Skupne priprave so bile v Ankaranu in na Madžarskem in tačas je v zelo dobri formi. To je njegov prvi članski nastop v tako močni konkurenci. Želi si ugodnega žreba in uvrstitev med prvih deset tekmovalcev, ki bi bila zanj velik uspeh. (FM)
Feri Maučec
---------	—u
h * r®1*«
< ^čan^T--------------------------------------------- brez Pokr°vite!ja
namizni tenis znašel v velikih težavah, "i Usn^^elj Ar. nas*ova državnih prvakov nihče ni pričakoval.
<li^ihi b Pričar d°biti nn”* namrei prekinil pogodbo, klubu pa do adentJ dosedan Ve®a' Sodstvo kluba je razočarano, ker mu ni pke J "je,. PriZadJega Pokrovitelja in najmočnejšega podjetja •'Po deni bila v.i?° si’ da bi našli novega pokrovitelja v občini Ac do Zand-'^a ^k°da- &■ najkakovostnejši klub v občini JPi, le ve ir°Vali v nn' teb težav Radgončani še ne vedo, s kakšno >toPord »J ostal sezon'- Robi Smrekar je odšel v Nemčijo.
• ^gn^^jivo (H,.0®61' Aleš Smrekarje zahteval izpisnico, t; "jiLJe vO(Lnbanov v 1 je domačin Rihtarič. Pred skorajšnjim % ”ekd V?. kluba n° državnih prvakov, ko bodo igrali doma
°a bodo S' 'gralec r hitro angažiralo Kuzmo in Žitka, v igri pa je ^adgon^. . an- Nič obetavnega, vendar vseeno priča-
8 nčan' našli rešitev.	M. U.
Zdravilišče Moravske Toplice ureja športni park in večnamenski plato za koletivne igre z umetno travo (veliki in mali nogomet, odbojka, rokomet, košarka, badminton, tenis in hokej na travi) ter štiri peščena teniška igrišča. Poleg tega bodo tudi zgradili tribuno s 500 sedeži ter uredili razsvetljavo in namakalni sistem. Igrišča bodo dali v uporabo konec tega meseca, medtem ko bo uradna otvoritev okrog 27. septembra, ob svetovnem dnevu turizma. Poleg tega bodo tudi uredili okrog 420 parkirnih prostorov z novim dostopom v avtokamp in križišče ter asfaltirali kilometer ceste in zgradili most čez Lipnico. Razširili in uredili bodo tudi ribnik za športne in turistične namene. Skupna vrednost naložbe bo okrog 15 milijona DEM. Fotografija: F. Maučec
Hokejisti Pomurja iz Murske Sobote. Stojijo od leve: Aleš Zadravec, Ludvik Črnko, Matej Ružič, Matej Časar, Aleksander Šeruga, Ludvik Zelko, Jože Črnko, Vendel Gorza, Martin Glavač (predsednik); čepijo: Dejan Banko, Gorazd Zelko, Marko Horvat, Aleš Županek, Primož Vogrinčič, Jože Časar in Zdenko Lenarčič. Fotografija: FM
RAZPORED TEKEM IU. SNL vzhod
I. kolo-20.8.94 Pohorje: Impol Žalec: BAKOVCI Pobrežje: Šentjur Sl. Gradec: Papirničar RENKOVCI: Dravograd Kob Ford: Kovinar Aluminij: Svoboda
II. kolo-27.8.94 Impol: Svoboda Kovinar: Aluminij Dravograd: Kob Ford Papirničar: RENKOVCI Šentjur: Sl. Gradec BAKOVCI: Pobrežje Pohorje: Žalec
III. kolo -3.9.94 Žalec: Impol Pobrežje: Pohorje Sl. Gradec: BAKOVCI RENKOVCI: Šentjur Kob Ford : Papirničar Aluminij: Dravograd švoboda: Kovinar
'IV. kolo -10.9. 94 Impol: Kovinar Dravograd: Svoboda Papirničar: Aluminij Šentjur: Kob Ford BAKOVCI: RENKOVCI Pohorje: Sl. Gradec Žalec : Pobrežje
V. kolo-17. 9. 94 Pobrežje: Impol
Sl. Gradec: Žalec RENKOVCI: Pohorje Kob Ford : BAKOVCI Aluminij: Šentjur Svoboda: Papirničar Kovinar: Dravograd
VI. kolo-24.9.94 Impol: Dravograd Papirničar: Kovinar Šentjur: Svoboda BAKOVCI : Aluminij Pohorje: Kob Ford Žalec: RENKOVCI Pobrežje : Sl. Gradec
VII. kolo-1.10.94 Sl. Gradec: Impol RENKOVCI: Pobrežje Kob Ford : Žalec Aluminij: Pohorje Svoboda: BAKOVCI Kovinar: Šentjur Dravograd : Papirničar
Vlil, kolo-8.10.94 Impol: Papirničar Šentjur: Dravograd BAKOVCI: Kovinar Pohorje: Svoboda Žalec: Aluminij Pobrežje: Kob Ford Sl. Gradec: RENKOVCI
IX. kolo-15.10.94 RENKOVCI: Impol Kob Ford : Sl. Gradec Aluminij: Pobrežje Svoboda: Žalec Kovinar: Pohorje
Dravograd: BAKOVCI Papirničar: Šentjur
X. kolo-22.10.94 Impol: Šentjur BAKOVCI: Papirničar
Pohorje: Dravograd Žalec: Kovinar
Pobrežje: Svoboda Sl. Gradec: Aluminij RENKOVCI: Kob Ford
Xl.kolo-29.10.94
Kob Ford: Impol Aluminij: RENKOVCI Svoboda: Sl. Gradec Kovinar: Pobrežje Dravograd : Žalec Papirničar: Pohorje Šentjur: BAKOVCI
XII. kolo-5.11.94
Impol: BAKOVCI Pohorje : Šentjur Žalec: Papirničar Pobrežje: Dravograd Sl. Gradec: Kovinar RENKOVCI: Svoboda
Kob Ford : Aluminij
XIII. kolo-12.11.94
Aluminij: Impol Svoboda: Kob Ford Kovinar: RENKOVCI Dravograd: Sl.
Gradec
Papirničar: Pobrežje Šentjur: Žalec BAKOVCI: Pohorje
stran 18
vestnik, 11 ■ avg^j!.
»e
šport
Predkolo evropskega nogometnega pokala
Velika predstava igralcev in navijačev Mi®
■

W *
Zastave, zastave, zastave...
FC AARAU : NK MURA = 1:0 ( 0:0 )
AARAU (Od naših posebnih poročevalcev) - Prvi nastop prekmurskega nogometa v Evropi so nogometaši Mure opravili, kljub porazu, dostojno. Na stadionu Bruegglifeld so, kljub slabi razsvetljavi (570 luxov), pred 4.800 gledalci bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik ekipi FC Aarau, ki je doslej v Evropi odigrala že pet mednarodnih srečanj.
Po enakovredni igri v prvem polčasu je bila za Muro usodna 43. minuta, ko je portugalski sodnik Mendes Pratas pokazal drugi rumeni karton (in hkrati rdečega) igralcu Mure Damjanu Gajserju zaradi prekrška nad Martinom Finkom. V drugem polčasu je trener Miloš Šoškič spremenil taktiko, kajti 10 murašev je moralo bolj paziti na obrambo, kot pa je bilo to potrebno v prvem polčasu.
Švicarji so v drugem polčasu močno pritiskali na Murina vrata, kjer sta vse do 70. minute v obrambi briljirala libero Srečko Ilič in vratar Robert Volk, takrat pa je obramba morala kloniti pred silovitim pritiskom aaraucev. Martin Fink je žogo lepo podal z desnega krila prostemu Cesaryu Kucharskemu, ki je dosegel edini in zmagoviti zadetek na prvi tekmu predkola za pokal Evropske nogometne zveze. Povratno srečanje bo 23. avgusta ob 17.30 na prenovljenem stadionu NK Mure v Murski Soboti.
Izjave:
Miloš Šoškič: »Z rezultatom sem (glede na dogajanje na igrišču) še kar zadovoljen. Izključitev Gajserja me je prisilila, da sem v drugem polčasu spremenil Murino taktiko.
Hvala vsem, ki so nas prišli spodbujat v Aarau.«
Robert Volk: »Posnetki igre FC Aaraua, ki smo jih lahko videli, niso dali prave podobe našega nasprotnika. Aarau je močan, to je dokazal lani proti Milanu, v torek pa proti nam, predvsem v drugem polčasu. Mislim, da smo se borili dovolj srčno.«
Rolf Fringer (trener Aaraua): »Murini navijači so pokazali, kako se je potrebno boriti tudi s tribun. Mislim, da so spodbudili naše navijače, da so bili nekoliko glasnejši kot običajno. Ne vem, kako bo v Murski Soboti. Rezultat je dokaj ugoden za nas.«
Tonček Gider, Dušan Loparnik

Dobra obramba
Švicarska temeljitost in natančnost
Mura je najboljša
Ko bom velik bom Black Gringos
Miloš Šoškič: Bomo zmogli?
Postava Mure
Robert Volk, Andrej Poljšak. Franc Cifer, Danijel Brezič, Srečko Ilič, Peter Breznik, Šokol Meta (Anton Slavic), Damjan Gajser, Robert Belec (Adamo Baranja), Marjan Bakula, Vladimir Kokol.
Black Gringosi so blesteli
85 Black Gringosov in okoli 200 drugih navijačev Mure je bilo vzor Švicarjem, kako navijati. Ta peščica Slovencev je močno preglasila domačine. Z disciplino in »fair« navijanjem so pokazali, da so Black Gringosi dostojni tudi evropskih nastopov. Ne glede na to, da je bila kontrola pri vhodu na stadion Bruegglifeld zelo ostra, so na stadionu vihrale črno-bele in slovenske zastave ter drugi transparenti Sobočanov.
Prvi ( tudi zadnji?) mednarodni prenos nogoinc*n' Gidetja in Ferija Horvata
11. avgUsta 1994
stran 19
NAROČILNICA
VSE POVE
Podpisani
AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota do o
Metne Wbe H
S?.1*. i,
CUdno hel<> Pri-sZnogTaj°.in a,psk° ,erasi’ !e ^asl
Ščavnici, lPašui!!nj,e'u ^e^nik ^’k°!,ko.^ VeSI' Mij, v,narji prispe-itkt !aso in naj arhivi strokovnjak el! * P"' °srajo in
tn j
Patrulja ■’ (a tunstična ^eie!l!dela večilh ^itWcmiht0Čk’k0' Postan A na av,°busni akreP^' ,poslop^enske’ ki ie Posluj! P°staje, pridno Reviji ! tUdi ,rSovina Etični Vr’	‘n
freja Mar! °PazHa finske et’ ki ‘ma le neureie-
Rii tZa!esa Parka loncih‘Čne sez°ne ceste’ k> je;
'Rekaih!1^ Radenec Vse eb‘se nMo.
Hokusa ~ ne-primor^a ief J lPp 5treho ze[o !n“ Pa bolje sradnja kot no-
Kaučič
/sak
*tttek ritnik
vestnik
NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45!
Za Vaš avto izberite najboljše
KLEPARSKO-LIČARSKE STORITVE
- kakovostno kleparsko obnovimo vaš avtomobil - popravimo karamboliranega
k - imamo najsodobnejšo rav-nalno mizo CAR-O-LI-NER z elektronskim meril-nim sistemom.
Vse meritve vašega avto-mobila vam računalniško rv	izpišemo!
- z LAKIRNO-SUŠILNO KOMORO in z materiali uglednega izdelovalca STANDOX delno ali v celoti opravimo ličarska dela na vašem avtomobilu.
KAKOVOST PO KONKURENČNIH CENAH!
Obiščite nas, SERVIS VOZIL AS!
Inf. in prodaja AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29a, telefonski številki sta: 21 459, 21 884.
Vestnik z vami tudi na dopustu! Prodajna mesta: Ankaran, Piran, Portorož Lucija, Izola in Terme Čatež.
/Ve zamudite novic iz domačega kraja!
kraj
ulica
poštna številka____
naročam VESTNIK.
pošta
Naročnino bom poravnal po prejemu položnice.
Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota
PODPIS
W MERKUR
I H ...F?-.j i J k
i .tako prepoznaven!
1 ?0
...jok ; r 0 k.............
1	.H ..—..] f....j
Znižane cene vseh izdelkov
J t J - s I- - 1
proizvajalcev Izolacijskih in gradbenih materialbv:
NOVOLIT, IZOLIRKA, TIM, LJUBEČNA, IGM, SIPOREX, TERMO,
.lin izdelkov zelenega programa:
kosilnice z nitko ADLUS, vrtno orodje BANDO, vsi izdelki AL-KO, ! celoten program za zalivanje in namakanje vrta CLABER. 1
>MERKUR
Visoke Gore se Daleč
■' «'y
Vidi!
'm:
DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE D.D. GOSPOSVETSKA 5, LJUBLJANA


Vpis certifikatov že poteka od 25.07.1994 dalje na več kot 600 vpisnih mestih po celotni Sloveniji.
dobite: S HRAM, Gosposvetska 5 tel. 061/ 133 40 29; SVEMA, Ljubljana tel. 061/ 125 62 93; Medvešek Pušnik tel. 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, Ljubljana tel. 061/ 125 80 01; Consulting Koper tel. 066/ 61 690, 67 272 67273-
ABE Marketing, Trbovlje tel. 0601/ 24 065, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer tel. 069/ 83 116
U)
AVGUST
■XI AVGUST ^NEDELJA
PONEDELJEK
ČETRTEK
£D
N)
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
10.10 Čudežna leta, amer, nanizanka - 10.35 Loganov beg. ameriški film - 12.25 Že veste -13.00 Poročila - 15.50 Omizje - 18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak, mehiška nadaljevanka - 18.30 Lutkovna igrica - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.05 Forum - 20.20 Korenine slovenske lipe - 20.45 Obmejni policist, ameriški film - 22.20 Dnevnik - 22.40 Sova: Trpki sadeži, avstral. nadaljevanka - 0.15 Brane Rončel izza odra
10.10 Radovedni Taček - 10.30 Risanke - 10.55 Zmigaj se! - 11.15 Zgodbe iz školjke - 11.45 Risana serija - 13.00 Poročila - 15.55 Obmejni policist, ameriški film - 17.25 Boj z obstanek - 18.00 Dnevnik - 18.10 Živ žav - 19.14 Žrebanje 3 x 3 - 19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Portret Irvinga Berlina - 21.25 Karaoke, razvedrilna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.45 Sova: Trpki sadeži, avstral. nadaljevanka
Drugi program
Drugi program
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
13.20 Mesto upanja, ameriški film - 15.25 Sova - 16.50 SP v košarki - 18.10 EP v atletiki - 20.40 Podeželski utrip, angl, nanizanka - 21.30 Moški, ženske - 22.30 Slovenski kvintet trobil
13.30 Godalni kvartet - 14.00 Turistična oddaja - 14.20 Gozdarska hiša Falkenau - 15.10 Sova - 16.45 SP v košarki - 18.05 EP v atletiki - 20.30 SP v košarki - 22.20 Filmska magija, avstral. serija - 22.45 Sobotna noč - 2.55 SP v košarki, polfinale
10.15 Živ žav - 11.05 'Čudežna leta, amer, nanizanka - 11.30 Revija mladinskih pevskih zborov - 12.00 Kmetijska oddaja - 12.35 Boj za obstanek - 13.00 Poročila - 13.05 Podeželski utrip, angl, nanizanka - 15.05 Pridite v Las Vegas, ameriški film - 17.00 Krila nad svetom, kanadska serija - 18.00 Dnevnik - 18.10 Jeeves in Wooster, angl, nanizanka - 19.20 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zrcalo tedna - 20.25 Igre brez meja - 21.55 Zgodovina evropskih držav - 22.30 Dnevnik - 22.45 Sova: Mestne zgodbe, amer, nadaljevanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program
8.30 Huckleberry Finn - 8.55 Korenine slovenske lipe - 9.15 Učite se z nami - 11.15 Poletno gledališče, ameriški film - 13.00 Poročila - 14.55 Umetniški večer - 16.20 Moški, ženske - 17.20 Dober dan, Koroška - 18.00 Dnevnik - 18.10 Radovedni Taček - 18.25 Risanke - 18.40 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Mednarodna obzorja: Hrvaška - 21.15 Huda kri, nemška nadaljevanka - 22.10 Dnevnik - 22.30 Sova: Na drugi strani mavrice, angl, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program
10.30 Zgodbe iz školjke - 11.00 Otroška oddaja - 11.35 Univerzitetni razgledi - 12.05 Filmska magija, avstral. serija - 12.30 Revija mladinskih pevskih zborov - 13.00 Poročila - 14.45 Sobotna noč - 16.10 Ime mi je Drago Ulaga - 16.35 Športni pregled - 17.20 Mostovi -18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak, mehiška nadaljevanka - 18.40 Iz življenja za življenje - 19.30 Dnevnik - 20.10 Mojstrovine - Prado, Madrid - 21.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 22.00 Svet poroča - 22.35 Dnevnik - 22.55 Sova: Lahko noč, ljubica, angl, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
10.15 Skok med zvezde, angl, nanizanka - 10.40 Iz življenja za življenje - 11.10 Znanstvena oddaja - 11.40 Zgodovina evropskih drždv - 12.10 Otrok za dediščino, 1. del francoske drame - 13.00 Poročila - 18.00 Dnevnik - 18.10 Risana serija - 18.50 Človeški rod, angl, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film tedna: Ljubezen do polnoči, ameriški film - 22.20 Dnevnik - 22.40 Sova: Grace na udaru, amer, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program
HTV 1
HTV 1
10.30 Portret Irvinga Berlina - 11.20 Sova - 13.00 EP v atletiki, maraton - 17.35 Formula 1 - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ime mi je Drago Ulaga - 20.25 Ljubezen med tatovi, ameriški film - 21.55 Košarka - 23.45 Športni pregled
15.20 Igre brez meja - 16.50 Forum, Utrip, Zrcalo - 18.05 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Otrok za dediščino, 1. del francoske drame - 21.05 Znanstvena oddaja - 21.35 Naravoslovna fotografija - 22.00 Brane Rončel izza odra
Drugi program
17.30 Kmetijska oddaja - 18.05 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Tusitala, avstral. nadaljevanka -21.10 Svet na zaslonu - 22.00 VideoŠpon
16.20 Huda kri, nemška nadaljevanka - 17.05 Mednarodna obzorja: Hrvaška - 18.05 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda: GP v atletiki - 23.00 Omizje
TV SLOVENIJA 1
9.55 Ostržek, gledališka igra - 10.30 VideoŠpon - 11.30 Človeški rod, angl, serija - 12.05 Tusitala, avstral. nadaljevanka - 13.00 Poročila - 16.35 Svet na zaslonu - 17.25 Porabski utrinki - 18.00 Dnevnik - 18.10 Čarobna piščal, tuja glasbena oddaja - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gozdarska hiša Falkenau - 21.00 Seks gre za med, ameriška oddaja - 22.00 Turistična oddaja - 22.25 Dnevnik - 22.45 Sova: Gledališče Raya Bradburyja, avstralska nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program
11.30 Kinoteka: Na severni sledi, ameriški film (čb) - 15.50 Svet poroča - 16.20 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 17.10 Mojstrovine - Prado - 18.05 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Krila nad svetom, kanadska serija -21.05 Umetniški večer
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroški program - 10.35 Otroška serija -11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Monofon - 13.15 Potovanja - 14.10 Murphy Brown - 14.35 Severna obzorja - 15.25 Film film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Latinica - 21.45 Poročila - 21.50 Film - 23.35 Slika na sliko - 00.05 Film Bruna Baretta
TV AVSTRIJA 1
8.00 Poročila - 8.15 Film za mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Pevski festival - 11.050 Cirkus, serijski film - 11.35 Risanke - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.10 Prizma - 13.55 Poročila - 14.00 Katoliška cerkev in Hrvati zunaj domovine - 14.45 Me je kdo iskal? - 15.25 Dirigenti in glasbeniki, dramska serija - 16.25 Hišni ljubljenci - 17.00 Beverly Hills - 17.55 Poročila - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zbogom policist, ameriški film - 21.45 Dokumentarni film - 22.45 Športna sobota - 22.40 Poročila - 22.50 Slika na sliko
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
8.35 Poročila - 8.40 Film -10.00 Poročila - 10.05 Daktari, serijski film - 11.00 Otroška oddaja - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.05 Oliver Twist, ameriški film - 15.50 Opera Box - 16.20 Samostrel, serijski film - 16.45 Srečni dnevi - 17.10 Poročila - 17.20 Pomalem živi, pom a le m ljubi, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Po vrnitvi, serijski film - 21.05 Split in concerto - 22.05 Poročila - 22.10 Dokumentarna oddaja - 23.05 Slika na sliko
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška serija - 10.30 Risanke - 11.00 Poletni Šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Terra X. dokumentarna oddaja - 13.25 Alo. Alo - 13.55 Severna obzorja - 14.40 Ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 20.55 Striček Vanja, drama - 22.05 Poročila - 22.20 Potepam se in snemam - 23.00 Slika na sliko
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.10 Orlova zemlja - 14.00 Alo, Alo - 14.30 Severna obzorja - 15.20 Strupeni bršljan, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 V ospredju - 22.20 Poročila - 22.25 Akustikoteka - 23.(K) Slika na sliko
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Orlova zemlja - 14.05 2.4 otroka - 14.35 Severna obzorja - 15.25 Obala Kona. ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Dokumentarna oddaja -21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Kulturna okolica - 22.50 Slika na sliko
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Orlova zemlja - 14.05 2.4 otroka - 14.35 Severna ob-zoija - 15.25 Ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 21.00 Zvečer z vami - 21.45 Poročila - 21.50 Izzivi hrvaškega turizma - 22.35 Slika na sliko

N

9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Čudovite slike iz živalskega sveta - 10.00 Veliki Bellheim - 12.10 Stan in Olio - 12.15 Poletni pogovori - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Draga Brigita. komedija - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stari - 21.20 Pogled s strani - 21.30 Tudi angeli so za vroče, kriminalka - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Večerni šport - 0.10 Brez očitnega nagiba, film - 1.50 Tisoč mojstrovin.
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV MADŽARSKA
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Colorado, vestem - 10.45 Riba po imenu Vanda, kriminalna komedija - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Usodna simfonija, film - 15.00 Otroški spored - 16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Avstrija v sliki - 18.30 Kornelij pomaga - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oh, ti moja Avstrija - 22.05 Zlata dekleta - 23.30 Radovednost ubija, film - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Super policist, kriminalna komedija -1.40 MacGyver.
9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 9.40 Pihalna godba - 10.25 Univerzum - 11.10 Visoke kulture človeštva - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Indija: Hary in tigri, film -15.15 Otroški spored - 16.15 Moja knjiga o džungli - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 X-Large, potovanje: Kanada - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large, reportaže - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Njena visokost, veleposlanica - 21.00 Jesen 1937 - februar 1938, tv-film - 22.30 Vedno spet Manhattan, film - 23.15 Poletnonočna seks komedija, komedija - 0.40 Izzvenevanje.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Kralj Drosselbart, film - 10.40 Sam s stricem Buckom, komedija -12.15 Svobodno kot veter, film o balonarjih - 13.00 Čas v sliki - 13.20 Tujec na plaži, film - 15.00 Otroški spored - 16.50 Mini Čas v sliki - 17.05 Morilec sem jaz, film - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Doneča Avstrija - 21.20 Marec 1938 - poletje 1945, tv-film - 22.40 Prebujanje, film - 0.20 Čas v sliki - 0.25 Rdeča zanka, film.
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Dallas -11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.37 Resna glasba - 12.55 Formula I, trening -14.05 Usode - 14.45 Glasbeni film -15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik -16.11 Umetnostni film - 16.25 Človek, podložen z vetrom - 16.55 Podeželske zgodbe - 17.30 Za upokojence - 18.00 Teka - 18.10 Okno, magazin s prilogo - 19.30 Risanka - 20.00 Dnevnik - 20.45 Dallas - 21.40 Panorama - 20.40 Konectedenski šov program - 23.10 EP v atletiki - 0.10 Dnevnik BBC-ja.
2. program
12.00 Siesta - 15.15 Videostrani - 15.25 Alpe--Donava-Jadran - 15.55 Za otroke - 16.35 Biografije - 17.00 Pop rock - 17.30 Ameba, za mladino - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka - 19.45 Preizkušnje življenja - 20.35 24 ur - 21.00 Telešport - 21.15 Tiplista - 21.30 Dnevnik - 22.00 Zabavni magazin - 22.30 Mešana dvojica, posnetek gledališke predstave - 0.44 Posel
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Kdor se smeje, zadene - 10.15 Hary in tigri, ponovitev - 11.55 Glasbena skrinja - 12.00 Avstrijske sledi v Trenti - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Divjak iz Montane, vestem - 14.30 Očarljiva Jeannie - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 16.35 Operacija Donava - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah -18.00 Čas v sliki -18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum - 21.00 Pogledi s strani - 21.40 Svet številk - 21.50 Druga sreča, film - 23.45 Čas v sliki - 23.50 Le Mans, film.
TV MADŽARSKA
RTL
6.03 Jutranji program - 8.15 Za otroke: verski program, risanke, magazini - 11.27 Begavčki, po sledeh izginulih otrok - 12.00 Zvon, videostrani - 12.05 Madžarska polpreteklost - 12.44 Plevel - 13.00 Formula I, trening - 14.05 Stavimo! - 15.00 Panorama - 16.00 Moja knjiga o džungli - 16.25 Zrcalo - 16.35 Venezuela - 17.35 Loto - 18.05 Reportaža - 19.00 Kolo sreče - 19.32 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.39 Telešport - 21.00 Kviz o Madžarski - 22.33 Minispoti - 22.50 Psycho, amer. film.
2. program
6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 10.30 Zlate očke - 11.00 Telešport - 13.00 Familija, pon. - 13.30 Zabavna glasba - 14.00 Čudovite živali - 14.20 Natura magazin -14.50 Gospodinja leta, kviz -15.45 SP v košarki - 16.50 Spominska drevesa - 17.00 Avtomagazin - 17.30 Za otroke, Smrkci, Novi Lassie - 19.29 Policijski dnevnik - 18.40 Umetnik meseca - 19.01 Familija, zabavna serija - 19.37 Delfinov zaliv - 20.30 Beata Korda, šov - 21.05 Policist ne popušča, francoski film - 22.35 EP v atletiki - 23.35 Amor, erotični šov.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Srečanje z naravo - 10.15 City Slickers, komedija - 12.00 Glasbena skrinja - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Bratje Marx - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 16.35 Operacija Donava - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah -18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki -*20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Jo, fotomodel, filmska romanca - 21.45 Pogledi s strani - 21.55 Evropski policisti - 22.50 Red, tv-film - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Druga sreča, ponovitev.
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.25 Jo, fotomodel, ponovitev - 11.50 Inšpektor Ho-operman - 12.15 Morje - 13.00 Cas v sliki - 13.10 Pet tednov v balonu, pustolovski film - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 16.35 Drugi obraz, začetek nanizanke - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Iris in Violeta - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 MacGyver - 22.00 Rdeča luč, tv-film - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Breacking Glass, glasbeni film.
<z>
o

5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 'Jmori so njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je
6.45 Vaška TV - 7.30 Za otroke - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Zvon, videostrani - 12.05 Tv-magister - 13.40 Zrcalo - 13.50 Formula I, VN Madžarske, prenos - 16.12 Pesem doni -16.37 Reformatorski verski program - 17.02 Disneyjeve risanke - 18.06 Magnum, kriminalka - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Teden - 20.30 Dnevnik - 20.50 S smrtjo pridobil življenje, francoski film - 22.40 Minispoti, sodelujejo domači in tuji zvezdniki - 22.55 Telešport: Nogomet, atletika.
2. program
7.30 TV SHOP - 8.02 Julijin program - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke - 10.05 Pojoče drevo - 10.55 12 mesecev v gozdu - 11.20 Vera in kultura - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.15 SP za motoma letala - 14.00 Orli, serija - 15.30 Delta - 16.00 Telešport - 17.10 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Regionalni program - 18.30 Deklamacija - 18.40 Za otroke - 19.00 Koledar - 19.05 Operete -19.45 Mis Universe Hungary, uvod - 20.00 Prazniki - 20.30 Igre brez meja - 22.15 Mala večerna glasba - 23.00 Angel ognja, mehiški film.
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 10.30 Disneyjeve risanke - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Welcome To Hungary - 14.10 Vaška TV - 14.30 SP v košarki - 16.00 Dnevnik - 16.13 Debussy in Ravel, angl, film - 16.42 Szžntddpuszta - 17.05 Zunanje zadeve, serija - 17.35 Misli - 17.45 Dimenzije - 18.25 Simboli, lilija - 18.30 Za otroke - 19.05 Kolo sreče - 19.37 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.46 Columbo, kriminalka - 22.25 Varstvo mest - 23.03 Usodna vprašanja - 23.50 Dnevnik BBC-ja.
Drugi program
16.00 Videostrani - 16.10 Teden - 17.05 Za otroke - 17.25 Civilna korajža - 17.50 Pratik? - 17.56 Begavčki - 18.00 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.00 Telešport - 20.55 Filmske novosti - 21.30 Dnevnik - 22.00 Naši stiki - 22.30 Dnevnik neke sobarice, francoski film - 0.05 Posel, gospodarski poročevalec
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Junaki svobode - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Your English Magazine - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.17 Kako smo si pridobili sosede, švedski film - 16.58 Minispoti - 17.13 Zunanje zadeve, serija - 17.43 Ženski magazin - 18.08 Za boljši jezik - 18.18 Za otroke - 18.48 Odgovarjamo na telefone - 18.58 Maček v Žaklju - 19.25 Katoliška kronika - 19.42 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 College, serija - 21.45 Gospodarski magazin - 22.25 Varstvo met - 23.05 Čar športa - 0.15 Dnevnik BBC-ja
2. program
17.15 Živijo med nami - 17.30 Za otroke - 18.00 Regionalni program - 18.45 Pratika - 18.30 Na pomoč, gradimo! - 19.05 Zelena točka - 19.35 Policisti, serija - 20.05 Studio ’94 - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Dnevnik - 21.57 Policijska poročila - 22.30 Evropa molči, 1. del - 23.15 In golob se vrne, češka družbena drama -1.00 Posel
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
00
RTL
RTL
RTL
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Hotel Paradiž - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 16.12 Resna glasba - 16.34 Nacionalna zakladnica - 16.44 Hišna blagajna - 18.54 40km/h, dokumentarni film - 17.39 Zunanje zadeve, serija - 18.09 Razstava - 18.24 Za otroke - 19.59 Maček v Žaklju -19.25 Vprašanja kristjanov - 19.33 Otroški kotiček - 20.00 Dnevnik - 20.30 Čmo-belo - 20.55 Coca Cola Kid, avstralski film - 22.35 Madžari - 23.20 Atletika - 0.20 Dnevnik BBC-ja
Drugi program
15.40 Videostrani - 15.50 Za otroke - 16.55 Mena -17.25 Družinsko potepanje -18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina, zdravstvena tv-revija -19.05 Kratki film - 20.25 Unitaristična konferenca - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Dnevnik - 22.00 Pravoznanstvo - 22.30 Evropski popotnik - 23.10 Minisporti - 23.25 Posel
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.00 Sanjska ladja - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.25 Telešport - 16.58 Minispoti - 17.13 Zunanje zadeve, serija -17.43 Prosta ura -18.28 Za otroke - 18.58 Stavimo! - 19.25 Otroški kotiček - 20.00 Dnevnik - 20.45 Sosedje, tv-roman - 21.20 Madžarska polpreteklost, 41. del serije o nezakonitem socializmu - 22.08 Apropo -23.08 Portreti - 23.48 Dnevnik BBC-ja
2. program
16.10 Videostrani - 16.20 Dekle iz prihodnosti - 16.45 Za otroke - 17.23 Hišna blagajna - 17.53 Igre brez meja - 18.00 Regionalni program - 18.48 Novo stanovanje, posnetek gledališke predstave - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Dnevnik - 21.57 Policijska poročila - 22.00 Pratika - 22.05 24 ur - 22.30 Korenine - 23.10 Nekdo, ki ga poznaš, dokumentarni film - 23.55 Posel

ero
</>
RTL
RTL
RTL
5.30 Doboro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19 .40Dobri časi, slabi časi - 10.15 Zrcalce, zracalce na steni, kriminalka - 12.00 Eksplozivno - 22.45 Deset pred
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - ll.OO Vroča nagrada - H.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornij-^ ski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00
I llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo
l je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 \ Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno -18 45 Poro-\ tila —19 AO Eksplozivno — 19.40 Dobn časi, slabi \ Sasi — 20.15 lAorilec, mrtva glava, filmska. snr-
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski f klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas 1 hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgoda - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00
j llona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo 1 \ je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 1 \ Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poro- \ \ čila-19.10 Eksplozivno-19.40 Dobri časi, slabi ’ \ časi - 10.15 Co\umbo - 11.05 Quincy - 23.05
’	..... .......PorotAa — O.30 Prijazna Uruž.uxa
5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 llona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poro-, čila - 19 .10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi
CD
CD
5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 9.35 Pcwer Rangers - 10.00 Rdeča strela - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročica - 13.00 Major Dad - 13.30 Formula 1-16.00 Pacifiška flota 214 - 17 .05 Dva super tipa v Mi-
amiju -18.45 Poročila -19.10 Mini playback šov
-10.15 8ov za 1OO .000 mark - 21.50 Spie&iov tv-— 11-35 Prime Time — Pozna izdaja
— 11.55 TLaUnje me nekeg,a pop idola — 13.55 — 0.30 Vbidsko
5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 9.10 Guliverjeva potovanja - 10.25 Pustolovci v 26. stoletju - 10.50 Hitri dirkalec - 12.00 Power Rangers - 12.25 Vsi ljubijo Julijo - 12.50 Major Dad - 13.20 Princ iz Bel Aha - 13.50 Polna hiša
- 14.20 Družinske vezi - 14.50 Kni^at Rider — 15.45 Ek\pa A — 16.45 Pomorska raziskava
Voka) ^eCl - 17 .3C Vrijazna družina — 18,00 Ho-gati m lepi - 18.30 'Eksplozivno - 18.45 P er ulila — 19 .10 Eksplozivno — 19.40 Dobri čast, slabi čast - 20 AS Harodna ^.asba - TV AS Pri krčmarju.
Svangbi — TV .45 VoA eno	— TTAO kako,
— TA -OS kotili program — O VcsotTa.
"DSV - n AS Beverkj H\Ws. - VSA5 Portala — 19 A 5 UtAvose. Y\aee — TO AS otoVa, Vomt-
diva. — TLVKb Y<rvaNx Vcceraplii, CTOT-VAka — TA ,30
§^dl-avgusta 1994
stran 21
vestnik
Vestnik

^05
*!Soiiatehn'čne s°le m fizike
v 8 dneh
Delavski svet GEP Kartonaža Murska Sobota, Lendavska 1
razpisuje
delovno mesto
direktorja podjetja
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
-	višješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: GEP KARTONAŽA Murska Sobota, Lendavska 1 - za razpisno komisijo, in sicer v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Na podlagi 23. člena statuta javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota
razpisuje
svet zavoda dela in naloge
direktorja zavoda
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih zakonskih pogojev še zahtevi:
- visoko strokovno izobrazbo in
- najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Mandat direktorja traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska 24.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh od dneva razpisa. K imenovanju direktorja mora dati soglasje ustanovitelj zavoda - Skupščina občine M. Sobota.
Novo v Murski Soboti
Jeans BLACK JACK za vso
družino:
O

popust za šolarje!
OBIŠČITE
BOUTIOUE
Lendavska ulica, za blokom 19b
MURSKA SOBOTA
PODJETNIKI
V najem dajemo zanimive in lepe poslovne prostore na Madžarskem (ob slovensko-madžarski meji) po zelo ugodni ceni. Tel.: 003692353188 Telefaks: 003692351559
Niste sami Vestnik je z vami!
TRADICIONALNI
GORENJSKI SEJEM
KRANJ, 12.-21.8. ’94
VEČERNI ZABAVNI PROGRAM
Glasba, ki preveva kraje ob Muri je zaklad.
Kdor ji zna prisluhniti, postane bogatejši."
Ravnina, iz katere se dvigujejo vinorodni . griči. Reka, ki hkrati ločuje in združuje ljudi obeh bregov. Dežela zdravja, v katero se vsako pomlad vračajo štorklje. Da, to je Pomurje.
Tu živimo dobri gospodarji. Da premoženje, ki smo ga ustvarili z lastnim delom, ne bi odšlo iz regije, je Pomurska družba za upravljanje skladov ustanovila POMURSKO INVESTICIJSKO DRUŽBO.
Z naložbami v podjetja domače regije bo skrbela za razvoj krajev ob Muri, njihovim prebivalcem pa s tem omogočila pravo naložbo certifikatov.
V vaši enoti Pomurske banke, na posebnih okencih • Pomurske investicijske družbe, lahko certifikat zamenjate za delnice Pomurske investicijske družbe.
Naši strokovnjaki vam bodo na voljo za informacije in pomoč pri izpolnjevanju lastninskih nakaznic, prav tako bo na razpolago obširen prospekt Pomurske investicijske družbe. S seboj imejte osebno izkaznico - to je vse, kar potrebujete, da postanete delničar Pomurske investicijske družbe.
Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce
stran 22
vestnik, 11 ■ avgusta^
AKCIJSKA PRODAJA
-25%
vseh izdelkov
KURIVO-PREVOZ BOJAN JAKŠIČ, Gor. Bistrica 51, vam sporoča: Zdaj je najprimernejši trenutek, da si priskrbite
PREMOG
HITRA DOSTAVA NA DOM, DOBRA KAKOVOST IN ZELO UGODNE CENE:
-velenjski lignit, kocke	6.200,00
- velenjski lignit, kosi	6.800,00
- trboveljski premog (kocke, kosi)	11.800,00
Možnost plačila na obroke brez obresti.
Pridite ali pokličite, tel.: 71 106.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, taSČe, ba prababice
Neže Šeruga
iz Murske Sobote, Prešernova 13
palomc^
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,, P^tvovaUji znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in z nami ° darovali vence, cvetje, sveče, za maše, nam pa izrazili p
sožalje.	podjelji
Posebna hvala kolektivom Pomurske založbe in knjig?®16’ Komunala in tovarne Boris Kidrič iz Manco ■
Iskrena hvala g. Angeli Erjavec iz Bakovec za požrtvovalno p
njeno boleznijo.	»aJosftto1
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za lepo odpete
Še enkrat hvala vsem, ki ste se zadnjič poklonili njenemu
od 8. avgusta do 10. septembra '94 v vseh Jeklotehninih prodajalnah
EXPORT - IMPORT
Finančni ingeniring
ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU.
Pri nakupu nad 3000 SIT izdelkov Paloma Vas čaka presenečenje!
Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila.
P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. -telefaks: (069) 32848
★ ★ ★_________■ ■ I
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071
Popravilo z garancijo na vašem domu.
Vsi njeni
JEKLO
V TEHNA
S Kartico zvestobe še dodatno 5%popusta!
motorna vozila
OPEL REKORD 20 S, Z 750 (za 150
DEM) in precej rezervnih delov za opel rekord prodam. Tel.: (069) 45 522.
m243
MOTORNO KOLO MZ TS 250/1. letnik 1979, dobro ohranjeno, neregistrirano, prodam. Tel.: 87 346.
m6864
GOLF JL, letnik 1980. in avtomobilske gume 700-140 ugodno prodam. Vaš, Moravske Toplice, Dolga ulica 76.
m293
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam.
Tel.: 51 410.
m295
MOTORNO KOLO SUZUKI 125 RM za motokros prodam. Tel.: 54 156. m272
FORD ESCORT. letnik 1985. delno karamboliran. prodam. Tel.: 54 156. m279
AUDI 80 prodam v celoti ali za rezervne dele. Tel.: 46 483, od 19. ure. m284
LADO SAMARO, letnik 1990, prevoženih 44.000km, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 26 146.
m286
JUGO 45. letnik 1987, prodam. Benko, Cvetkova 19, M. Sobota, tel.: 53 046. m297
TRAKTOR DEUTZ 4006. nemške izdelave, registriran, ohranjen, in DEUTZ, 15KS, s koso, brez hidravlike, ter dvoosno prikolico Tehnostroj. prekucne, prodam. Bakovci, Partizanska 30. m285
TRAKTOR STEYR 18 prodam. Tel.: 70 775.
m288
KOMBAJN FAHR 1322H, letnik 1982, z obema »hedroma«, ugodno prodam, kombajn Fahr 900 s kabino ter traktorje Steyr 540, 650, 760, 870, 980, 8070, 8080 A turbo s prednjim pogonom, v odličnem stanju, prodam. Tel.: 0609 621296. m291
BALIRKO znamke New Holand, dobro ohranjeno, prodam za 5.500 DEM. Tel.: (069) 82 580. 81 487. mrč
ŠTIRIREDNI ADAPTER ZA KO-RUZO ali kombajn Univerzal Zmaj z adapterjem za koruzo kupim. Tel.: 77 180. mle
V MURSKI SOBOTI ali okolici najamem enosobno stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Stanovanje«.
m290
MANJŠE STANOVANJE v G. Radgoni ali Radencih najamem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Dogovor«.
m291
V CENTRU LJUTOMERA prodam ali dam v najem 83m2 poslovnih prostorov (2. nadstropje). Tel.: (069) 81 487. mrč
6 arov VINOGRADA, skupaj z letošnjim pridelkom, v Čentibskih goricah prodam. Tel.: 77 370.
mle
ŠTUDENTKI iščeta stanovanje v Ljubljani. Tel.: 46 312.
mhh
JTOneDIVER ,
ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR — SVETOVNI HIT
Stegne 27
tel.: 001/571875
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas jebr8t mož, oče, dedek, pradedek
Jožef Ošlaj krojaški mojster v p^1 iz Dobrovnika
ki S0 na®0’ Iskrena hvala vsem dobrim prijateljem in znancem, njegove®u boleči izgubi pomagali, izrekli sožalje, se pok Ion' poseM3
spominu s cvetjem in darovali v dobrodelne nam odpe,e hvala g. župniku za poslovilne besede in pevc
žalostinke.
živali
posesti
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
A Štab. POKLIČI ME'
TEL. (069) 32322
FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA
kmetijska mehanizacija
JERMENICO za traktor Zetor prodam. Anton Vurcer, Radvenci 39, Sp. Ivanjci.
m239
ENOOSNO PRIKOLICO Tehnostroj kiper, nosilnost 4t, prodam. Tel.: 66 205.
m246
TRAKTOR STEYR. 15 KS. in dvo-brazdni plug prodam. Tel.: 23 959. m248
TRAKTOR URSUS. 35 KM, s plugom in jermenico ter traktor Zetor 6011 z originalno kabino prodam. Tel.: 68 086.
m253
KOMBAJN ZMAJ 142 prodam. Jože
Gjerkeš, Lipa 3. m255
TRAKTOR IMT 533 prodam. Tel.: 46 006.
m266
NOVI PLUG OLT, 12-colni, visok kli-rens, prodam za 20% ceneje. Dokle-žovje. Železniška 12.
m271
PRIKOLICO ZA MOTOKULTIVA-
TOR IMT 605 ugodno prodam. Tel.: (069) 31 746.
m281
SVEŽA ZELENJAVA
S KMETIJE
pridelana na naravi prijazen način - paprika, korenček, zelje, cvetača, radič, krompir - dobite na kmetiji Rengeo, Sa-lovci 3, tel.: 59 033.
MEŠANI GOZD v Domajincih, 14 arov, prodam. Za posek za drva je okrog 15 m3. Informacije: Anton Fuks, Radovci 46.
m244
GRADBENO PARCELO veliko 6,4 ara, v Murnovi ulici v Krogu prodam. Informacije po tel.: 76 510.
m252
V NEPOSREDNI BLIŽINI LJUTOMERA - Sp. Kamenščaku prodamo dve komunalno urejeni gradbeni parceli (903m2 in 1.021m2). Informacije po 15. uri. Tel.: 22 484, 23 753, 24 753.
m259
STARO HIŠO v Borečih (Križevci pri Ljutomeru) ugodno prodam. Tel.: 87 752.
m6865
PARCELO ZA POČITNIŠKO HIŠICO v Bogojini, 22 arov, sončna lega, asfalt, prodamo. B.I.K.. Kardoševa 1. M. Sobota, tel.: 21 049, od 8. do 16. ure.
mrč
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, 70m2, na zelo lepi in mirni lokaciji v M. Soboti, prodamo na obroke. B.I.K.. Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049. od 8. do 16. ure.
mrč
HIŠO z nekaj zemlje in gradbeno parcelo v Murskih Črncih ugodno prodam.
Tel.: 23 774.
m270
PARCELO v Lendavskih goricah. 20 arov, s kletjo 4x 8, voda, elektrika, asfalt. ulična razsvetljava, možnost priključka na telefon, prodam. Možna zidava stanovanjske hiše. Informacije po tel.: (069) 75 975, proti večeru, ali Partizanska 17. Lendava.
m275
POSLOVNE PROSTORE. 40m2, v centru M. Sobote - Šoping, 1. nadstropje, dam v najem. Prodam električni štedilnik Gorenje in jedilni kotiček. Tel.: 21 574. popoldne.
m277
RODOVNIŠKE MLADIČE pasme ruski terier in nemški ovčar, odlični čuvaji, prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13. m256
PUJSKE prodam. Lutar, Trubarjeva 50, Krog.
m282
KOKOŠI, MLADE NESNICE ugodno prodaja KZ. Lastna vzreja. Nesnost zagotovljena v dveh tednih. Dostava na dom. V zalogi imamo tudi mlajše jar-čice, od 210 SIT dalje. Naročila sprejemamo po tel.: 82 401.
m6857
PUJSKE prodam. Ivan Hoheger, Tišina 41.
m273
KOZE Z MLADIČI prodam. Naprodaj tudi vrtni robniki in avtoprikolica nosilnosti 500kg. Trnje 150.
m274
PUJSKE prodam. Bratonci 45. tel.: 41 171.
m278
VISOKOBREJO KRAVO prodam Lipovci 56, tel.: 41 003.
m292
NESNICE, MLADE JARČICE, pa-sme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik ■ pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci. tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044.
mpp
NOVO MOTORNO ŽAGO, zamrzovalnik, 58m2 stenske obloge - hrast, late, moped, postelje z jogiji, omare in umivalnik kompletno prodam. Moravske Toplice, Levstikova 11.
m245
STISKALNICO ZA GROZDJE. 1201, novo kad, vino šmarnica in mešano rdeče vino (jurka, izabela, frankinja) prodam. Krog, Murska ul. 104.
m249
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3201. prodam. Horvat, Zelena ul. 40, M. Sobota.
m257
VINSKE SODE, malo rabljene, od 200 do 2501, prodam. Tel.: 46 002.
m262
3001 RDEČEGA VINA, jurka in izabela, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 68 100.
m263
CEPLJENO VINO prodam. Kančevci 35.
m264
BOROV ŽAGAN LES različnih dimenzij prodam. Cena po dogovoru. Franc Vogrinec, Spodnja Ščavnica 52. m7514
ITALIJANSKE STROJE - formatno žago 3m VOZ, visokotlačno črpalko za lakiranje, kombinirko 40cm - 5 operacij in travnik v Trnju, 54 arov, prodam. Tel.: 70 250.
m294
LADIJSKI POD. smrekov, suh. 7cm, 1. kakovost, prodam za 520 SIT z-dostavo. Tel.: 063 33 343.
m296
ELEKTRONSKO HARMONIKO
Hohner-electravox in 2 trisistemska zvočnika HIFI bas refleks za priključitev na stolp ali manjši ojačevalec poceni prodam. Potočnjek, Vadarci 31, tel.: 49 284.
m298
delo
sestr9
Žalujoči: žena Gizela, sinova Jože in Milan z družin Marija in drugo sorodstvo
Kako je prazen d°m' naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaj , le trud in delo tvojih p za vedno nam ostaja-
v SPOMIN .^lO, Z bolečino v srcih se spom' Opustil® avgusta 1993, ko nas 1 1D draga žena, mama, tašča
Aranka VaSnf
roj. GrofizSebeb«*®
• obiskojete Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate m
grob.
SATELITSKI SISTEMI
Pace, Lasat od 399 DEM. Sistemi z vrtenjem že od 679 DEM. Tudi vaš sistem spremenimo v vrtečega. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021
razno
NATAKARICO redno zaposlim. Okrepčevalnica TROPIKANO, Srednja Bistrica, tel.: 71 120.
m268
IZUČENO ALI PRIUČENO NATA-
KARICO iščem. Okrepčevalnica Majda. Dolga vas, tel.: 77 313. mle
BAS KITARIST išče narodnozabavni ansambel. Proda pedal A 4. Tel.: 57 078.
mpp
zahvala
V 74. letu starosti nas m<” trajni bolezni zapustil n oče, tast in dea«
Alojz žbiit iz RogašoveC va]jlljell^> Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno tte^e sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so .S*«’
kih stali ob strani, vsem, ki so nam pisno in ust zar^Le, ter ga v tako velikem številu pospremili na njeg^^ pai^jli mu darovali čudovito cvetje, za sv. maše in v .jnebese Posebna hvala govornikoma, g. župniku za pos pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči domači
KMEČKI TURIZEM MARIČ, VA-DARCI, vabi 13. in 14. avgusta na domače koline z bujto repo.
m247
JADRALNO DESKO, komplet z vso opremo (obleka, čevlji), prodam. Tel.: 59 091.
m201
SMREKOVE »ŠVARKLJE« ZA
DRVA poceni prodam. Dostavim na dom. Tel.: 24 766.
m240
PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice HKS Panonka M. Sobota, izdane na ime Avgust Zver, Do-kležovje 180, p. Beltinci.
m241
KNJIGE za 2. letnik gimnazije, rabljene eno leto, prodam po ugodni ceni. Tončka Horvat, Boreča 14 , 69203 G. Petrovci.
m242
storitve
INŠTRUIRAM MATEMATIKO.
Tel.: 23 038.
m267
POLAGAMO TLAKOVCE in opravljamo razna zidarska dela, tudi fasade Tel.: (069) 77 296.
mle
INŠTRUIRAM MATEMATIKO za srednje šole. Te!.: 22 825.
m294
OPRAVLJAMO PREVOZE tovorov do 1.000 kg. tudi v mednarodnem prometu, in prevoze do 9 oseb. Informacije po tel.: 21 590. od 7. do 16. ure.
m299
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje- nOt Hiša, dvorišče zdaj je ker tebe več med nami
ZAHVALA
V 91. letu je prenehaloku možu, stricu m
Emeriku iz Neradn<>veC ■ sose'
Ob njegovi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodni k^nj^ dom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenpob’^ in nam izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi z a odp vence in cvetje. Posebna hvala g. župniku in pevce stinke. Vsem še enkrat hvala.
Neradnovci, M. Sobota
Žalujoči vsi njegovi
^Kavgusta 1994
stran 23
ZAHVALA
Po hudi in kratkotrajni bolezni nas je v 61. letu zapustil dragi mož, oče, tast, stan oče in brat
Ivan Stanko
iz Sred. Bistrice 56
ena hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali.
Žal ’
“Joči; žena, sin z družino in drugo sorodstvo
Že leto dni te zemlja krije, zaman te iščejo naše oči, podoba tvoja v srcih naših do konca naših dni ne zbledi. Ostaja solza nam spomina, bolečina, ki hudo, hudo boli.
V SPOMIN
7.	avgusta mineva žalostno leto, odkar je tragično preminila naša draga hčerka, žena, mamica, sestra, snaha, tašča in sorodnica
Mira Balek iz Šalovec
’ se z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu.
Vsi njeni najdražji
ZAHVALA
V 29. letu nas je zapustil dragi brat, vnuk in nečak
Rajko Hunjadi - Raso
iz Lendave
' ---------------"•
se iskreno zahvaljujemo vsem ta S>e8°vi zad zriancem in vsem, ki ste pospremili hv.i Pete žaln^' Pot'’ darovali vence in cvetje. Hvala pevkam Ivanu k'nke >n g. Štefanu za odigrano Tišino. Iskrena rte|h grobi, incutu 'n g. Janezu Zagu za ganljive besede ob ■ Zahvaljujemo se kolektivu SATRIZ iz Kapce. ^Ujočj. s
Ses*ra Ivanka z družino, stara mama in drugo sorodstvo
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
V SPOMIN
9.	avgusta mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, zet, tast, stric, dedek in brat
Štefan Olaj iz Lipe
T'k
vsen^ tvojem grobu, a polno lepih spominov na hjeg0Ve kl se ga kakorkoli spominjate, se ustavite ob m grobu, mu prinašate rože in sveče.
Žalujoč; vsi, ki smo ga imeli radi
Ob k
Gospod, daj ji večni pokoj in večna luč naj ji sveti. Naj jo nesč pred obličje Najvišjega.
ZAHVALA
V 66. letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Terezija Koles
iz Murske Sobote
'n Pnjater6 iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, > n'	cv ste nam 'zrekk pisno ali ustno sožalje,
i Pt>rn ?j' Poti pCtIe’ sveče in za sv. maše ter jo pospremili na ^ted n v težv ^bna hvala stanovalcem bloka v Stari ul. 12 besnem z^trenutkih. Hvala g. župniku za pogrebni h°rvat eslovesa 7^te^alostinke ter govornici KS g Hertlovi ’ k°Iektivn a”va'iuierno se tudi gospema Fridi in Emili m Mure, KEMA Puconci, Idee in bistroja
. v Grili Tržnica.
4 Cl: •»oŽ k tn' enkrat iskrena hvala.
atel, sinova Branko z družino in Tomo ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
na dragega moža, očeta in dedija
Franca Mikola iz Stanjevec 79
ki je umrl 4. avgusta 1993
V naših srcih bo ostal svetel spomin na moža, ki kljub težki bolezni ni klonil in ni tožil. Vedri nasmeh, iskrene oči, tople besede za vsakogar, ki je bil v stiski, so tisto, kar nam bo ostalo v spominu.
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Gizela, hčerka Matjana, zet Ignac, hčerka Gizela z možem Ernestom ter vnuki in pravnuki
DEDI
Zaprta so vrata, ki si nam jih odpiral, ko smo se z veseljem vračali iz tujine k tebi domov.
Tvoje neutolažljive vnukinje Gloria, Sabina in Andreja
Delo in trpljenje bilo vajino je življenje, nam ostala je praznina in z njo bolečina.
V SPOMIN
Letos mineva trideset let, odkar nas je zapustil oče, tast in opapa
Ferdinand Horvat
iz M. Sobote
in trinajst let, odkar nas je po dolgi bolezni zapustila mama, tašča in omama
Gizela Horvat
roj. Lanjšček
Še vedno je težko spoznanje, da smo ostali sami. Ohranili smo vaju v lepem spominu.
Vsi vajini
Solza kane iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
16.	avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš mož, ata, sin, brat, vnuk in zet
Marjan Šeruga
iz Radovec
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Bila je prej tako prijazna, vesela, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Kje tvoj smeh je, kje je sreča, ki delili smo si jo? Zdaj smo sami, a srce nam čuti, da si tu. Tam, kjer si, Marjan, zdaj ti, kjer počivaš, ni svetlobe, ne luči, le vetrič okrog groba piha in sprašuje, zakaj našega Marjana več med nami ni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
ATI, POGREŠAM TE
Le kam naj svojo bol izlijem, le komu naj srce odkrijem, le kam naslonim naj glavo, le komu naj povem, kako mi je huda.
V SPOMIN
dragemu možu
Janezu Svetcu iz Moravskih Toplic ob prvi obletnici smrti in nadvse ljubljenemu sinu
Marjanu
ob dvanajsti obletnici
Tudi prižiganje svečk na grobu ne more potolažiti bolečine. Šele ko ostaneš sam, se spomniš, kako lepo je bilo živeti z njima. Hvala vsem, ki se ju še spominjate.
Nikoli potolažena žena oziroma mama
V SPOMIN
Na ta lepi praznik 15. avgusta bo minilo eno leto, ko ni več med nami
Leopolda Kuzmiča
soboslikarskega mojstra iz Murske Sobote
Z upanjem živimo, da je tudi on vzet tja kamor mati božja. Iskrena hvala za vsako rožo ali svečo, še posebno pa za lepe spomine na našega dragega.
Njegovi
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina.
V SPOMIN
4. avgusta sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marija Lončar
iz Bodonec
Čas gre svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine, žalosti, spomina nanjo. Vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala.
Vsi njeni
Ostala je neizmerna praznina.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče in dedek
Franc Rudolf iz Sp. Kamenščaka 24
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, izrečeno pisno in ustno sožalje, dar za cerkev in sv. maše. Hvala g. duhovniku za opravljen obred, govorniku g. Ficku za besede slovesa, godbenikom g. Štefa-neca, moškemu pevskemu zboru kuda Ljutomer in godbenikoma za odigrano Tišino. Hvala predstavnikom ZB Ljutomer, sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in tolažilne besede. Vsem hvala!
Vsi njegovi
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel.
Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju'bom legel...
(S. Kosovel)
ZAHVALA
V 71. letu se je iztekla življenjska pot dragemu možu, očetu in dedku
Francu Fujsu
iz Kroga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravniškemu osebju kirurgije, gasilskim društvom. Društvu upokojencev Krog, g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
V 63. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Ipol Novak
iz Križevec 153 a
v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v druge namene. Hvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala Lovski družini Križevci-Cankova za vso pomoč in ganljive besede slovesa, pevcem in rogistom. Hvala Društvu upokojencev in dr. Kiršnerju za vso pomoč v zadnjih trenutkih življenja. Vsem, ki ste z nami sočustvovali, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozina, sin Jože z družino, hčerka Anica z družino in hčerka Danica
Na prijazno povabilo profesorja za jezikovna in telesna vprašanja Francija Justa - Džasta v rubriki Za zeleni jezik, naj bralci predlagajo drugo besedo za kos ženskega spodnjega perila, ki se mu z grdo tujko pravi »body«, je prišlo dokaj predlogov tudi od moških bralcev. Vsi se začenjajo s »slečen«, »odpet«, »strgan z nje« in tako dalje. Franci sporoča, naj bodo predlogi brez pridevnikov in drugih opisnih določil. »Jasno je, da je najlepši odstranjen bodi!« je izjavil v čisti in kleni slovenščini.
Radgonski mehurčki
Joj, ljube moje. Malo osvežitve sem (in smo) dočakala (dočakale). To se je prileglo. Saj pravim, zlati dež. Na srečo ni bilo preveč nevarno, da bi zopet kje »udarila« toča. Ja, našo Radgono vedno kaj prizadene. In bliža se konec avgusta! Radgono bo zopet »prizadel« sejem. Ja, prav ste slišale, prizadel! Po vseh peripetijah z našim »ljubim« sejmom se blazno pripravljajo na kmetijski sejem. In tu se razbija podnevi in ponoči in sejem se širi proti vzhodu (to je dobro, tam je šuma!) in proti zahodu. Tam so bloki, stanovanjski. Velike hale rastejo že skoraj na dvorišču stanovanjskih blokov. Vse v redu in prav. To mislite ve! Žal pa bo parkirišč za sejem manj. In kje bodo naši »dragi obiskovalci« parkirali? Ja, po zelenicah. Upam, da bodo parkirali na tržnici in da bo pri nekdanji vojašnici pravočasno urejeno parkirišče... Še o parkiranju! Poznam to gnečo med sejmom! Prosim turistično društvo (saj menda še živi?!), da pogleda vse zelenice pred 20. avgustom in po 30.
♦ * *
Marjan Žerdin - Kozorej je lendavskemu zavodu za velik napredek malega gospodarstva, ki ga vodi Tone Ba-lažek - Saks, predložil projekt z naslovom: O sociološkem položaju koz v času tranzicije. V njem se zavzema za popolno rehabilitacijo teh nesrečnih živali, ki so bile po njegovem mnenju ena od najbolj preganjanih vrst v času prejšnjega režima.
* ♦ *
Ker se prezidij PPR boji, da bi prišlo pri srečanju med umetnostno zgodovinarko Metko Hari - Mato Hari in arhitektko Tanjo Vukanič Borovšak - Pepelko na rodnih soboških tleh do vnetja, je zaprosil republiški inštitut za tiho umiranje pokrajine in nadaljevanje izročila arhitekta Novaka, ki ga vodi Janez Ori - Speer, naj po načrtih svojega duhovnega ustanovitelja preuredi soboške ulice in sprehajalne poti tako, da bo zadoščeno protipožarnim zahtevam.
En TOTI in TOTA izLotmerka
Vse je lepo in prav, če ni drugače. Kaže, da so se vsi najini kandidati za vodstvo namišljene Prekmursko-Prleške republike, ki sva jih predlagala, strinjali s kandidaturo. Nobeden namreč ni sporočil, da odstopa. Menda pa so bili nekateri užaljeni, da nisva vzela v obzir tudi njih. Nekdo nama je omenil, da bi bil lahko gospod Slaviček iz Razkrižja glavni škof to te republike, ko pa je po mnenju gospe Žerdi-nove tako dober človek. Ver
jetno bi se tudi Razkrižani strinjali s tem, če bi bil sedež škofije nekje v Prekmutju. Kaj pa minister za obrambo? Neki gospod Ferenc iz Veržeja bi bil po najinem mnenju najboljši človek na tem položaju, saj je dokazal, kako se da uspešno braniti Prekmurce pred Prleki iz Križevec. Zato bi prav gotovo znal obrniti top tudi v vsako drugo smer, od koder bi prihajali morebitni napadalci. Če so še kakšni drugi predlogi, pošljite jih z obrazlo-
♦ * *
Ludwig Bratuscha - Aaron se je za ljutomerski občinski praznik v spremstvu oborožene in motorizirane čete vozil iz časov tretjega rajha poklonil ptujskim občanom in tamkajšnjemu vodstvu. Opozorili so ga, da je nujno potrebno vzdrževati dobre odnose s prekmurskimi horti-jevci, da v času anšlusa ne bi bili brez svojih ljudi na levem bregu Mure. »Po anšlusu se bo tudi levi breg imenoval desni,« je izjavil Ludwig.
* * *
Štefan Dravec - Retušer ponuja visoko ceno za originalno fotografijo štorklje nad Muro v zimskem času. V 40.000 izvodih je v turističnem prospektu za izginulo pokrajino Pomutje ponaredil nekatera zgodovinska in geografska dejstva.
* * *
Tokrat Std se v našem uredništvu oglasila dva bralca Vestnika, ki sta se prepoznala na fotografiji. Oba, tako Viktor Modlic iz Murske Sobote in Anton Pozvek iz Bodo-nec, trdita, da sta na posnetku. Strokovna žirija je srečneža identificirala. In kdo bo prejel nagrado, vredno 10.000 tolarjev, danes?
NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE!
Pa v Vestnik poglejte! Če se najdete »zaokroženi« na sliki, pridite po nagrado, vredno 10.000 tolarjev.
NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE!
§1©,^ Company Veščica d.o.o.
69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576
»Pozdravljen šsm... Glede teme okoli ženskih riti vam piše ena izmed mnogih (večine) žensk z ritko za «uščip-niti» in sporoča, da smo prav zadovoljne, da ta naša telesna lastnost vzbuja toliko pozornosti ter da so v tem modernem odtujenem svetu še vedno moški, ki imajo dovolj krvi v ... Pogrešamo pa malo več asociacij s strani moških razvedrilnih lastnosti! Prosimo, da kot (...) naredite nekaj za to.« Podpis pod gornjim pismom: LENDAV-CANKE. Komentar prezi-dija: Zadevo bomo zaupali naši ljubi članici anju Mariški in kmalu je za pričakovati fotoreportažo o zaželjeni temi. Pripis Velikega cenzorja: Šsm-ju ni za zaupati, ker ima preveč izrazito filozofsko provenienco!
KESHMl KONJ
Cene sadja in zelenjave
Cene rabljenih avtomobilov
Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 41 vozil, prodali pa 4.
Znamka avtomobila	Letnik	Prevož. km	Cena
Renault 4 GTL	1988	70.000	330.000 SIT
Lada Samara	1993	7.000	11.600 DEM
Hyundai Pony	1994	5.600	18.000 DEM
Golf J	1978	124.000	2.200 DEM
Golf JX D	1988	77.000	9.500 DEM
Jugo 55	1989	54.000	4.200 DEM
Alfa 33 1.3	1984	131.000	5.0O0DEM
Škoda Favorit	1992	24.000	9.500 DEM
BMW 318 i	1984	130.000.	10.500 DEM
Renault 5	1991	34.000	10.200 DEM
Zastava 126 pgl	1978	94.000	800 DEM
	Tržnica Murska Sobota	Osred. Ijubljan. tržnica	Tržnica Gornja Radgona
Jabolka	120.00	160.00	200.00
Pomaranče	180.00	150.00	
Limone	180.00	120.00	150.00
Slive	200.00	190.00	200.00
Lubenice	95.00	80.00	100.00
Banane	120.00	110.00	140.00
Nektarine	200.00	250.00	250.00
Breskve	260.00	230.00	200.00
Grozdje	360.00	300.00	300.00
Hruške	210.00	190.00	200.00
Krompir	50.00	50.00	50.00
Paprika	150.00	200.00	240.00
Paradižnik	160.00	150.00	200.00
Zelje	80.00	80.00	80.00
Čebula	120.00	130.00	160.00
Česen	400.00	450.00	400.00
Korenje	90.00	100.00	120.00
Jajca	14.00	13.00	
avgustu in potem zahteva od vodstva sejma (katerega?) odškodnino za »divje« parkiranje. Upam pa, da nisem preveč zlobna in da bodo obzirni šoferji lepo in pravilno parkirali.
Pa še nekaj. Ne vem. na koga naj se obrnem, da bi uslišal mojo prošnjo, ki ni samo moja. So kakšne šanse, odgovorni gospodje, da bi šel težki tovorni promet mimo Radgone v času sejma in zdaj, ko je nešteto gradbišč od Radgone do Maribora? Bog, usliši mojo prošnjo! Vesela bom, če bo vsaj delček moje želje uresničen.
In še enkrat turistično društvo. Bilo bi lepo, če bi v naših trafikah našli kakšno novo razglednico Radgone z okolico. V eni trafiki sem našla samo eno prastaro razglednico in cel kup razglednic Moravskih Toplic. Oh, ti naš turizem!
Turističnemu društvu pa vseeno hvala za lepo in urejeno pot na grad.
Pozdravlja vas
Radgonska klepetulja
žitvijo uredniku Vestnika, on pa jih bo nama bo posredoval v Lotmerk.
Kaj bi vam še tvezila? Morebiti vas zanima, kaj se nama je ondan lepega sanjalo? Da je prišel v naš Lotmerk predsednik Drnovšek in prinesel s sabo polno vrečo denarja, s katerim naj bi zgradili v Lotmerki podzemno železnico in mestne ceste na stebrih, tako da bi bilo pri nas vse drugače. Če pa bi ostalo še kaj denarja, bi ga nemudoma poslali nekemu italijanskemu gospodu Turriju, da bi lahko spet nekaj časa deloval njegov obrat v Lotmerki', ali bi ga namenili za odpravo razpoke na vratu Miklošičevega kipa, ki stoji pred lotmer-ško farno cerkvijo; ali pa bi ga poklonili nekemu gospodu T., da se mu ne bilo treba več ukvarjati s tveganimi posli. (Tako se vsaj govori.) In pomislite: Drnovšek je bil res pri nas! Hura za naju, ker znava tako dobro sanjati! Žal je nekje na poti izgubil tisto težko vrečo...
Vsak četrtek Vestnik
\7acfnilr 7 vami ▼ valllm L Valili tudi na dopustu!
Prodajna mesta: Ankaran, Piran, Portorož, Lucija, Izola in Terme Čatež.
Ne zamudite novic iz domačega kraja!
lendavski pereči
- duh/	da se je spodaj podpisal moj dvojnik i
M ,	U]’ taka ^šlogarica«, ki se je tako hudo zmotila-
„	me ,e hotela le preskusiti, kako bom reagiralP'd
napovedamm srečanjem s sv. Petrom?
rubriki ^ezad ki je svojo pisarijo dvakrat vskočil v j z dom ’,me 1! zf Parkrat opozoril, naj napišem kaj o j® nrod^t^L Naibrz se boste spomnili, da sem pred č^0 prodal bika in se z denarjem napotil na slovensko morp Z menoj }e sla tudi ženska.	1
V enem t A hrWili sk°ral 20 meSeCSV’ SW zaradi L?P°’ mar ne? SaJ vem’ da me n iv razg asili za zapravljivca, a kaj sem si moge\ P ] na na vsak način hotela videti »morsko« ŽivlfiU (sikuh°nile u°; Zju!ra>seveda wtrk- kipasJsa2-ski h “H kakem šotoru, ampak samopostrežni »gj p.' obrok v hotelski restavraciji. Koliko različnih le	k°Iiko P^ ■.! Na krožnik sem sip^
vi^l	ker nisem hotel bid »kmet«, pozneje, ko
mn’l a ■ ° Se bascda prava gospoda, pa seveda trka L- °z!roffa smei biti več izjema. Zaradi ozirom	ne bi bil° treba- KerP°sem
nico	P°ln Penzion (enako tudi Ona), spet v J
hdnmObrjd Se ie POnOVil zvečer' Po vseh ‘reh nckn ( Odzeian’e s pivom. Tako je ravnala večina,
1 ‘ va ov, ki so si naročili radensko.	. #
na ni	‘“di, kako je bilo meni, pišočem^
Hudlčevo vroče! Toda moral sem vztra^^ ne bi prišel zag°rei in sosedie ne bi veri^ sem m -Zr^n° resnlčno na morju. Ko sem se takoPr P med n 151 ™ moie domače kmečke sotrpine, ki s« j ,, a)večj° vročino šli v senco košatega drevesa,
v hladni sobi, v skrajni sili pa so se lahko skrili v kor^ večkrat Se s^°kaznoval in cvrl na soncu! Ob e nanre' pomjs d na Pekel, kamor utegnem Prdi.’,.C!,
P , ! Preden. Sicer pa, ali je greh, če se starejši c proda bika in gre na morje, tam na plaži ozira po hab\tl od katerih je bilo veliko »zgoraj brez«? Zaradi tega ^M bom spovedoval! Na nič »grdega« nisem mislil^ vznem^	Sploh ni več vznemirjala.
vz™”“nl zvečer pred odhodom, ko je direktor hotel«P .
Za « jo bilo treba sev^j.
kod? obleci, kake damice! Odkod so se vi ■	S° bde deklice, mamice in tudi še do
7 bntharlCe ~ S plaze! Tiste’ ki sem jih teden dni »fnkr “n manj debelimi zadnjicami (vsaka je i m naPetimiad visečimi »cecki« .. •	"Z/
lako t A0 Čl°Veka' Še dob^ da sem 56 tako tudi Ona, lepo oblekel in ni nihče mogel m stanu sem- Saj ne, da bi se sramoval, atnp me kdo vprašal za pMic	h. moggllagat.
rezivel sem napovedamo smrt, preživel sem dog ' ji not ’ OSta i P.aso spomini. Dobro je, da človek kam S / em ve ceniti, kako lepo je doma v senčici- ^(1


Turnišče: cene p“jsk5
Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem do so bili stari od 7 do 10 tednov in težki o o gOO
r^mov’ Kupci so morali za par odšteti o
12 JXK) tolarjev, kupili pa so 25 živali. „ ^ajak1' P
Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob 7.00> P .• te, morajo imeti za pujske veljavne živinske potne
m Pomurska banka
,	.	Moja "
j994, । Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 9. avgus,a 10. 8.1994 od 00.00.	dW Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. avgusta 1’’				ecaj' Jih ' proM?/
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	
Avstrija	100	1,133.0291	1,015-^	
Francija	100	2,329.5091	2,1^L-j	
Nemčija	100	7,971.2192	7,555J£_	—
Italija	100	7.9959	7.45	
Švica	100	9,451.4746	8^70^	
ZDA	1	126.2243	119-W J	
Dopust v hrvaški ISTR1 s čekom LB-Pomurske ban^*nej^' kartico ACTIVA je lahko phl01
Kartica ACTIVA
Gotovino lahko dvignete v enotah IstarsK g ju r na Umag, Buje, Savudrija, Novigrad, Vrsar>
V Umagu, Novigradu, Pulju, Bujah m MafJ. pj<o A1, 14. prodajnih mestih, ki so označena z na možno plačevanje s kartic ^j^। z Tolarski znesek se obračuna po prodajne za57<” Splošne banke Koper, ki se zmanj
Čeki LB-Pomurske banke, d-d
S čeki je možno dvigniti gotovino v vseie banke d.d., Pula in Riječke banke, d.d„ plača 3% provizijo od vnovčenega zn#’ t® izplačajo po dnevnem nakupnem menjam