Issued daily exeept Saturdajs, Sundaji and Holklayi. LETO—YEAH XXXVI. Cena lista je $6.00 PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniiki ln upravnlikl prostori: 2657 South Lawndala Ave. Office of Publication: S6A7 South Lawndels Ave. Tslephone, Ročk we 11 4004 1 LtUc*«o. lllinou. under the Act of Coagnm ol March S. l«7». CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 5. MAJA (MAY 5). 1944 AccepUnce for mailin.; at special rate of postage provlded for la section 1103, Act of Qct. 3, 191T, authorlted Subecription $6 00 Yaarly STEV.—NUMBER 89 on June 4, 1916. Priprave za veliko zavezniško ofenzivo na italijanski fronti Masni zavezniški bombni napadi na nemško trd njavsko steno v zapadni Evropi se nadaljuje jo. Bombe razdejale in poškodovale vse glavne železniške postaje, proge in druge na prave na pasu ozemlja od Kolina do Biskaj »kega zaliva.—Nemci poplavili nižine ob ita lijanski fronti.—Ruske armade obnovile ofen živo proti sovražniku v Rumuniji. Letalci se »trelili 114 nemških bojnih letal.—Britske in indijske čete zavzele več japonskih pozicij Neapel. Italija. 4. maja.—Ameriške in britske pehotne in oklopne kolone se pripravljajo za ve- liko ofenzivo proti nemški oboroženi sili v južni Italiji. Masni bombni napadi na železnice in nacijske komunikacijske zveze od Rima do Bukarešte, glavnega mesta Rumunije, so morda uvod v ofenzivo. List Maple Leaf, glasilo kanadske armade v Itali ji, piše, da je vse pripravljeno za obnovo vojnih operacij na široki podlagi na italijanski fronti. Ameriške in britske vojaške straže so v akcijah v vseh sektorjih fronte, ki se razteza od Anzija do Cassina. London, 4. maja.—Velika zavezniška letalska ofenziva, ki se je pričela pred tremi tedni, se nadaljuje. Nemška trdnjavska stena je tarča neprestanega bombardiranja iz zraka. Britska vlada poroča, da so bombe razdejale ali poškodovale vse glavne železniške postaje, proge in druge naprave na sto pilj širokem pasu ozemlja in m7.ju od Kolina do Biskajske-»liva. Britska in ameriška boj-|)a letala so sinoči izvršila nove napade na nemška mesta in in Rustrijska središča ter nacijska Uporišča v Franciji in drugih okupiranih državah. Nemške radiopostaje so po naznanilu, da so zavezniška letala |*t nad Nemčijo, utihnile. fc>mbni napadi so paralizirali (ibanje nemških čet in transportno bojnega materiala na indijsko fronto v zapadni Evro >i Britsko ministrstvo za eko tomsko vojno poroča, da so toribni napadi zavrli promet na *kv.niškom omrežju v sevherni kanci j i in Belgiji. Ameriške in britske bombe fcdajo na nemške vojaške utrd- * pri Pas de Calaisu, Francija. *talct so po povratku v Angli-0 povedali, da je bil odpor s tram nemške letalske sile ne-naten. Cez tisoč nemških vojakov je ubitih v bombnem napadu * vujaški vlak pri Vairesu, 15 vzhodno od Pariza. Bombe " 1^'U.šilo tudi železniške na-rav> in razbile vlake, naložene slrclivom, B"kski krogi omenjajo kritič-■ ituacijo v železniški trans-^t.icj, v Franciji, Holandiji in Nastala je kot posledi-I" ''"mbrnh napadov in sabota-' H; «dnik ministrstva za eko- N vojno je dejal, da je čez " mških železničarjev do-^'ancijo in Belgijo v zad-"'b mesecih. Nadomestili k«' in belgijske želez- (l;,'ne zavezniške inva-''"t'' v zapadni Evropi in •r ii razkrivajo zmešnja-fK>rtaciji, Nemški vla-na progah. ••pel. Italija, 4. maja.-Nem-1'^vili Pontinske nižine 7lJ*m in Casainom, se "'lo List II Corriere, v Neaplu, omenja za-pnprave za veliko proti sovražniku na ita-fronti. umaknili iz Car-,n ozemlja ob robu r,i'in. Zavezniški le--Jo nemško trdnjav-zapadnem italijan-'J" * hombardira- njem. Genova ih druga prista niŠčna mesta so tarča bomb. London. 4. maja.—Radio Ber lin poroča, da so ruske armade obnovile ofenzivo proti nemški sili na rumunski fronti. Ljute bitke divjajo na ozemlju pri re ki Seret. Moskva ne omenja ruske ofen žive v Rumuniji. Uradno naznanilo pravi, da se položaj ni iz-premenil na frontah. Prej objavljeni komunike je omenjal ruske bombne napade na železniške postaje in križišča na Poljskem in v Rumuniji. Ru si so metali bombe na Lvov, Sambor in Stanislav, Poljska, in na Roman, Rumunija, 40 n^lj zapadno od Jasija ob reki Seret. Bukarešta poroča, da so bili ruski naskoki na pozicije ru-munskih in nemških čet >v enem sektorju fronte ob reki Moldavi odbiti. Sovjetsko poročilo trdi, da so ruski letalci sestrelili 114 nemških letal v zadnjih dveh dneh. New Delhl. Indija, 4. maja.— Britske in indijske čete so naskočit* tn zavzele več japonskih utrjenih pozicij na severni strani Kohime irf ubile več sto sovražnikov, poroča glavni stan admirala Louisa Mountbattena, poveljnika zavezniške sile v južnovzhodni Aziji. Poročilo omenja ljute bitke v bližini Imphala, 60 milj južno od Kohime. V severni Burmi so ameriške in kitajske čete, katerim poveljuje general Joseph W. Stilwell, zadale težke udarce japonski sili v bitki v dolini Mogaung. Operacije čet podpirajo ameriška bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Ameriški vojaki se vračajo domov Rotacijski sistem dopustov v veljavi Odmerjanje mesa preklicano Izjeme veljajo le za nekatere kose mesa VVashington, D. C.. 4. maja.— Urad administracije cen je preklical regulacije glede prodajanja mesa v odmerkih in gospodinje bodo lahko dobile meso brez znamk. Zadevna odredba je danes stopila v veljavo. Izjema je le za goveje pečenke. Preklic odmerkov jc naznanil Bovvles, direktor urada administracije cen, na sestanku s časnikarji. Svinjina, teletina, jagnje-tina, klobase in druge vrste mesa se zdaj dobe brez znamk. Bovvles je dejal, da je več mesa skladiščih in na tržiščih. Bowles je dalje rekel, da je bilo meso odstranjeno z liste odmerkov, ker je bilo zadoščeno potrebam ameriške oborožene si-Ta bo še nadalje dobivala meso boljše vrste. Olje in maščobe so bile že prej odstranjene z liste odmerkov. Uradniki klavniških družb so pozdravili akcijo urada administracije cen. Izjavili so, da bo ezultirala v uničenju črnih tržišč. Washlngton, D. C.. 4. maja.— Ameriški parniki vrše zdaj dvojno službo v prevažanju vojakov. To je razkril vojni tajnik Henry L. Stimson na sestanku s časnikarji. Dvostranski promet, ki je omogočil transportiranje več milijonov ameriških vojakov na fronte in v bližino front, je omogočil povratek okrog 200,000 vdjakorn v zadnjih mesecih. Stimson je naglasil, da to število ne uklju-čuje ranjenih in bolnih vojakov. "Sistem rotacij v dopustih je bil uveljavljen v Evropi, Alaski in Karibejih." je rekel Stimson. Ta se bo raztegnil na ameriško oboroženo silo v južnem delu Pacifika, katere poveljnik je general Mjllard Harmon. Vojaški poveljniki odločajo o vprašanjih, katere čete so zaslužile počitek Minimalna sldžba v armadi v severni Afriki je osemnajst mese-cev, dve leti pa v Alaski in Karibejih." Stimson je dalje rekel, da upravičenost do dopusta se ne nanaša na pravico razrešitve dolžnosti, temveč le postavlja podlago izbiri, katera pa zavun od okolščin. dobi službe na fronti in poteka vojnih operacij. Vojaki. ki dobe dopust si lahko Izberejo kraj, kjer hočejo imeti počitnice. hurchill zagotav-j a grško vlado Ljudst.vo bo odločilo o obliki vlade Kairo, Egipt, 4. maja.—George apandreou, predsednik reorganizirane grške ubežne vlade, je objavil vsebino telegrama brit-skega premierja Churchilla, ki uključuje med drugim zagotovi-o, da bo Velika Britanija podpirala to vlado v naporih, katerih cilj je zedinjenje vseh grških grup za boj proti nemški okupa-ijski sili. Telegram je prvi javni izraz stališča Velike Britanije napram grški vladi. V tej imajo repre-zentante vse grške politične stranke. Churchill je naglasil, da bo grško ljudstvo imelo odločilno besedo brez zunanjega vmešavanja o obliki vlade, ko bodo Nemci izgnani iz dežele. Nov poveljnik ameriškega brodovja v britikih vodah VVashington, D. C., 4. maja,— Mornarični department je naznanil, da je bil podadmiral Alan (i. Kirk imenovan za poveljnika enot ameriške bojne mornarice vodja unue napovedal zmago pri volitvah Kongresna preiskava zasege lastnine Mont-gomery Ward A co. ADF OBSODILA STA LISCE KOMPANIJE Chicago, 4. maja.—George J Bott, pokrajinski direktor federalnega delavskega odbora, je naznanil, da se bodo volitve glede reprezentacije delavcev, upo-slcnih pri Montgomery Ward & Co., pri kolektivnih pogajanjih vršile prihodnji torek. Delavci bodo pri teh odločili, ali naj jih unija Unitefl Retail, VVholesale & Department Store Employees, včlanjena v Kongresu industrij skih organizacij, reprezentira pri pogajanjih ali ne. » . Uradniki unije so priporočali odložitev za najmanj 21 dni, da se pripravijo za volitve, toda na konferenci z reprezentanti kompanije in uradniki odbora so se zedinili glede datuma. Henry Anderson, predsednik unije, je dejal, da je unija skušala dobiti dovolj časa za pregled plačilne liste in seznama delavcev, da bi ahko ugotovila, kdo lahko voli in kdo ne, obenem pa je napovedal zmago pri volitvah. Rekel je, da je najmanj tisoč novih delavcev stopilo v unijo, odkar e bila stavka preklicana. Wayne C. Taylor, pomožni trgovinski tajnik, kl je bU imenovan za upravitelja Ustnine kompanije po zasegi, s* je vrnil v VVashington. Tam se bo posvetoval s federalnimi uradniki Federalni sodnik VVIlliam H. Hollv bo prihodnji pondeljek podal odlok o legalnosti zasege lastnine Montgomery VVard St Co. Zasego lastnine kompanije je odredil predsednik Roosevelt 25. aprila, ko se je kompanija uprla odloku vojnega delavskega odbora, da more obnoviti pogodbo z unijo. Naslednji dan je Tay-lor prevzel lastnino kompanije. Federalne čete, ki so pomagale Taylorju, so bile odpoklicane zadnjo soboto. ■ Domače vesti Is Mlnneaole Eveleth. Minn.—Umrla je An tonija Steblaj, stara 59 let in doma z Iga pri Ljubljani. Zapušča štiri sinove (dva pri vojakih) in štiri hčere. Mllwauške vesti Milwaukee, Wis. — Dne 20 aprila je umrla na domu svojega sina v Chicagu Johana Ban-del, stara 68 let in rojena v Trs tu. V Ameriki je bivala 30 let Truplo je bilo pripeljano iz Chicaga v Milvvaukee, kjer'je bilo položeno k zadnjemu počitku. V Milvvaukeeju zapušča dva vnuka.—Mrtvega so našli Mihaela Krnca. Bil je vdovec, star 59 let in rojen v bližini Novega mesta na Dolenjskem, odkoder je pri šel v Ameriko pred .'15 leti. Zapu šča brata in več drugih sorodni-kQw?V postelji so našli mrtvega tudi Radota Gjuriča, ki je bil rojen nekje ob kranjsko-hrvaški meji. Bil je vdovec in star 54 let. Zapušča tri hčere in enega sina. —Zakonca Luka in Mary Soba sta izgubila deset let starega sinčka Ludwiga. Bolehal je Štiri mesece. Poleg staršev zapušča enega brata in eno sestro.-— *o dolgi bolezni je umrl Adolph Sharner, star 56 let in rojen v Šoštanju na Štajerskem. V Ameriko je prišel pred .'10 leti. Zapušča ženo, dva sinova, eno hčerko in enega brata. Vse pogrebe je oskrbel Ermenčev pogrebni zavod. Waahington, D. C.. 4. maja.— Resolucija, ki določa preiskavo legalnosti zasege lastnine Mont-gomery VVard Si Co. po federalni vladi, je bila sprejeta v senatu. Avtor resolucije je senator Byrd, demokrat iz Virginije. Stična resolucija je tudi pred nižjo kongresno zbornico. Predložil jo je kongresnik Dewey, republikanec iz Illinoisa. Ta pride na dnevni red jutri in bo najbrže sprejeta. Dezertacije iz ašistične armade Italijani se nočejo bo riti proti zaveznikom Francoska uprava v osvobo jenih kra jih General Eisenhower sestavlja načrte London, 4. maja,—Zunanji mi nister Anthonv Eden je izjavil v parlamentu, da bo francoski ua rodni odbor dobil oblast v osvobojenih francoskih pokrajinah. Načelnik tega odbora, čigar glav ni stan je v Alžiru, je general Charles de Gaulle. Eden je razkril, da general Dvvight I). Eisenhovver, vrhovni poveljnik zavesnlške oborožene sile, ki se pripravlja za invazijo zapadne Evrope, sestavlja nači te glede vladanja Francije po osvoboditvi. On ima stike s člani francoske misije, ki so prišli v London iz Alžira. Načelnik te je general Pierre Kocnig. Edenova izjava v parlamentu se smatra za velik korak naprej. Možnost je, tla bosta Velika Britanija iu Amerika priznali De Gaullov odbor kot legalno francosko vlado. Sovjetska Rusija ga je že priznala v tem smislu. Poljska vlada zahteva besedo Bojazen pred dominacijo velesil Chlasao, italijansko - švicarska meja. 4. maja.—Dasi italijanski fašistični listi pišejo, da sa nova fašistična armada junaško bori proti ameriškim in britskim če tam na rimski fronti pod geslom "Rim ali smrt", govore poročila iz zanesljivih virov o dezertaci Jah iz te armade. Celo fašistični listi v severni Italiji pod nacij sko okupacijo ne taje dezertacij. Dekret, ki ga je podpisal Be-ni to Mussolini in so ga listi pravkar objavili, določa smrtno kazen ne samo /.a dezerterje, temveč tudi za rekrute, ki se ne prijavijo za službo v fašistični armadi. Smrtna kazen Je določena tudi za one, ki se "začasno ločijo od svojih vojaških oddelkov," kakor tudi za civiliste, ki (»omagajo dezerterjem. Sern dospela poročila se glase, da je več vojakov italijanskega regimenta pobegnilo v hribe, ko jih je vlak odpeljal iz Milana. Vsi vojaki italijanskega alpin-skegu polka so dezertlrali, ko so bili informirani, da bodo poslani v Rusijo. London, 4. maja. — Stanislav Mlkolajczyk, predsednik poljske ubežne vlade, je v govoru pred svojimi rojaki, ko so proslavljali poljski narodni praznik, poudar-al, da bo vztrajal pri zahtevi glede reprezentacije Poljske na mirovni konferenci, ki bo sledila saključenju sedanje vojne. Mikolajczyk je izrazil bojazen, da bodo Velika Britanija, Ame tika iu sovjetska Rusija v momentu triumfa, ki pride z /drobitvijo nacijske Nemčije, pozabile na male narode' in jim zanikale pravico predstavništva pri mirovni mizi. Zavzel je stališče, da morajo vsa ljudstva, ki se bore proti osišču, imeti besedo na mirovni konferenci. Predsednik poljske vlade je dejal, da ne obsoja tajnosti, za katerimi se skrivajo bodoče zavezniške vojne operacije v zapadni Evropi, Sredozemlju in Rusiji, zaeno pa je dostavil, da problemi, nanašajoči st* na pre-ui editev Evrope, morajo biti predmet odprtih diskusij. To bi bilo v interesu enotnosti zaveznikov. "Nobenih ovir ne vidim glede ilskuzije političnih in ekonomskih problemov," je rekel Mlko-lajezvk "Uverjen sem, da so nameni zaveznikov (»ošteni. Demokratični sistem zahteva, da je javnost informirana o teh namenih." Italijanski gerilci so aktivni v več krajih Milanski list Con le. r< Philadelphla, Pa., 4. maja.— Člani eksekutivnegii sveta Ameriške delavske federacije so objavili deklaracijo r. ostro obsodbo stališča Montgomery VVard Si Co. napram uniji CIO. "Ako kompanija ignorira ob-v britskih vodah. Kirk je vodil j Isst vojnega delavskega odbora re della Sera Je poročal, da je izkrcanje ameriških čet v fran- pod pretvezo, da ni udeležena v bilo več gerilcev ubitih in ranje-coski severni Afriki. On je bil I vojni produkciji, uhtvarja s tem nih v bitki z nemškimi tn fašl-nekaj mesecev član štaba adml- nevaren precedent," pravi de- stičnimi četami v chiastijskern tala Harolda R. Starka, povelj- klaracija. "Posnemale jo bodo distriktu nika ameriške bojne mornarice I druge, ki ao udeležene v vojni — -------- v evropskih vodah. Mornarični produkciji, v izzivanju federal # department je dalje naznanil, da nih avtoritet. Nedavno smo na-\Pepper in Hlll zmagala j<< bil podadmiral John L. Hali J slovll! svarilo delavcem, da r(iu) prj volitvah imenovsn za pomožnega povelj- ni < as za stavke SMaJ svarimo nika enot ameriške mornarice v I voditelje industrij, ds nl čas za britskih vodah I m e n o v a n J i stavke proti delavstvu in fede-spravljajo v zvezo s pripravam) talnim avtoritetam za zavezniško invsžijo zapadne' ————— EvT°P* _ Bombe ubile 337S _ , , . . ljudi v Bukarešti Rommel ogleduje nem- i t p »" Bern, Švice, 4 maja Humun sme oomo v rrancijt |§k# avlofllrU. „ priznale, d. ^{Likvidacija bolandskih I/ondon. 4 maja.—Nemška ča* bombe, kaU-re m, zavezniški le- doorimna nlška sgentura por<*a, da feld- i talci vrgli na Bukarešto, glavno, 'aov aoi/rsena maršal Erwin Rommel ogleduje meato, ubile 337H ljudi in ranile London, 4 maja—Likvidacija nemške baze in u^rdb* v južni 2970 Zavezniki eo izvršili šti- okrog IHOOOO židov v Holandiji je bila dovršena po poročilu, ki ga )e dobil« uradna holandska časniška agenturs iz zanesljivih VVaahingtoo, D. C, 4, maja Pri primarnih volitvah v Kloridi je zmagal senstor Claude Pepper, v Alabsmi pa senstor Lister Hlll. Oba sta zagovornika ln podpornika Kooaeveltove administracije. Franciji. Te se nahajajo na ri napade na Bukarešto v zadnjih ozemlju ob Sredozemskem mor- tednih Bombe ao porušile IS§2 u med Lyom»kim. zalivom in hiš, pr4k'*Jovale 1481* in zanetile pansko mejo. J čer sto požarov. pritisk na nevtralne države se povečal Skupna akcija Velike Britanije in Amerike ŠPANIJA SE KORA. KA Z NEMČIJO VlfVV, Amerika naf pomaga Italiji Rekonstrukcija razdejanih mest Neapel, Italija, 4 maja - Pre-tolonaslednik Humbert, ki Ih* prevzel oblast, ko se kralj Vik« tor Krnanuel umakne v (sikoj, Je v razgovoru / ameriškimi časnikarji dejal, da m» Italija zanaša na ameriško |>om«M pn rekon-atrukrljl razdejanih mest ln na-sičevanju prebivalcev. Kralj Je nedavno naznanil, da se ho odpovedal prestolu, kadar bodo zavezniške armade vkorakale v Rim. Humbert je priznal |x»te>k'»če v Italiji, kl )e deloma okupirana po zaveznikih. Slednji kontrolirajo Sicilijo, Sardinijo In Južno Italijo, sevems Italija pa Je pod ku|>aclJo nemške armade "Potežkoče rne ne strašijo, ker imam raupanje v Italijansko ljudstvo in Ameriko," je dejal. "Razdejanje v severni Italiji bo morda večje nego v južni Italiji. Milan, Genova, Turln in druga London. 4. maja.—Nevtralne evropske države so pod močnim pritiskom Velike Britanije in Amerike, ker še vedno pošiljajo kovine in drugi material Nemčiji, katerega slednja potrebuje pri izdelovanju orožja. Zavezniki ne morejo razumeti, zakaj Švedska, Turčija, Španija in deloma Portugalska ne pretrgajo trgovinskih zvez s Hitlerjem, ki uničil neodvisnost drugih evropskih držav. Nedavna deklaracija ameriškega državnega tajnika Hulla, vsebujoča svarilo nevtralnim državam, je dobila odmev v Turčiji. Slednja je ustavila pošilja-»je kroma v Nemčijo. Španija se še odločno upira zavezniškemu pritisku. Diktator Francisco Franco niti ne skriva svojih simpatij napram naeijski Nemčiji. On koraka naprej z naciji, Nemčija dobiva tovino "wolfram" iz Španije. Preteklo leto je Španija pro-ducirala čez 10,000 ton omenjene kovine. Pred izbruhom vojne Je produkcija "vvolframe" znašala le nekaj sto ton. Tona te kovine stane tisoč dolarjev. Doznava se, da je Nemčija dobila dve tretjini španske produkcije "wolfrarna . Francova vlada se upira zaveziulkemu pri-tieku, naj ustav! |K»šiljanje te kovine v Nemčijo. Šv edska je zmanjšala dovoz železne rude od deset milijonov ton letno na sedem milijonov. Njen položaj se razlikuje od položaja Španije in Turčije. Britski in ameriški parniki lahko prihajajo v španske in turške luke, ne pa v švedske, ker dostope do Švedskih luk ščitijo Nemci. Švedska Je odvisna od nemškega premoga za obratovanje Industrij. To kaznuje, zakaj noče pretrgati stikov z Nemčijo. Tito proti sporazumu s kraljem Partizani zasedli dva kraja pri Zagrebu London, 4 maja.-—U e n e r a I Vladnim Velevlt, član vojaške misije maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, je izjavil, da ni nobenega izgleda /u sklenitev s|>orazuma med jugoslovansko provizorlčno vlado in kraljem Petrom pred zaključenjem sedanje vojne. Velevlt Je grajal Petra in člane ubežne vlade in naglasil, da ne mara imeti nobenega opravka z njimi. "Nobene možnosti nl za dosego a|K»tazuma s kra-em," je dejal. "Svet za narodno oavolMMlitev je oavojil načelo, In mora ljudstvo pri svobodnih volitvah od |i k'| 11, ali hoče rcjni-hliko ali monarhijo." Velevlt je dalje tekel, da je general Ora/a Mihajlovič, vojni rmniater v juiartlzanl zasadil dve mesti na severni in severovzhodni strani Zagreba—Bednjo in Columbovac, kateri pa so morali zapustili p«k! pritiskom nemške sile Nscijski poskusi, katerih cilj je bil okupacija Ivaneca, kl ae tudi nshaja v bližini Zagreba, so se Izjalovili. meata so deloma v razvalinah kot posledica ravecniškega bombardiranja iz zraka,* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE =j| Organ oi and pubiishod JEDNOTE br Slovan* National Btn«fil Soctaty Naročnina aa Zdruiana dišava (isven Chlca®«) ta KanadoM.00 na lato. »3 00 ta pol lata. 11.50 »a ia trt tata; aa Chlcafo ta otolta Cook Co« »7.40 sa celo lota. »3.7S ia pol tat« sa taoteiMtao »9.00. Susbcription ratas. for the Unitad Stala« a Hitler in Mussolini lahko svobodno kupovala vojni material v Ameriki in Angliji in z njim zalagala španske fašiste! Zakaj naštevati to grehe zdaj, ko je že stvar preteklosti?—bo mogoče kdo ugovarjal. Ce bi bila ta trugediju stvar preteklosti bi bil ugovor mogoče nu mestu. Ampak nt. Močne niti iste med naiodne politike, ki je zadavila španske lojaliste, "upizala" Hitlerja in Mussolmija, se nepretrgoma nuduljuje ves čas in je tudi še d s ne« na konju. Kljub temu, da je diktator Franco ves čas odprto sodeloval z i*nščem, juvno izpovedoval svoje prlstaštvo do nacifa6izma in Hitlerju poslu! nu pomoč v Husi)o tudi pur divizij "prostovoljcev", je bil ves čas In je tudi še dsnes "persona grata" v Londonu in Wash-ingtonu. Do zadnjega času ga je umeriška in angleška zunanja politiku "spizala" nu vsej črti. Sele pred par meseci mu je umeriška vlada ustavila dovoz gasolina in strojnega olja. To je storila iz čisto vojaških, ne iz političnih vrrokov Politično je Fianco še vedno "parsona grata", toda vojaškn strategija zahteva, da Španija in sploh vse nevtralne drža-ve prenehajo zalagsti Nemčijo z žlahtnimi rudami, brez katerih ut mogoče Izdelovati finega jeklu. Dovoz olju je bil juniji ustavljen, ker Franco ni hotel nič sli-Aatl, da bi dul kakšne koncesije zaveznikom. V to gu je bilo treba prisiliti z ekonomskim bičem. Pri pogajanjih zadnjih par mesecev je pristni na nekakšen kompromis. Kompromis je v tem, da bo Nemčija Se vedno prejemalo sporne rudo—tungsten—iz Španije, sicer v mupjši količini. Nu podlagi pogodbe bo znašal letošnji uvoz tr rude v Nemčijo 580 tort, lani pu jo je dobila H00 ton iz Spunije. Torej U* 220 ton manj, kur ne bo usodno za nacijsko produkcijo jekla. V zameno pa bo Frunco dobival meseno 48,000 ton olju iz Centi alne Amerike. Franco jc tudi priNtul na zatvorltev nemških konzulutov v Tangirju in Moroku, kakor tudi na izgon nemških rpionov in na nekatere druge zahteve. Tuko bo Frunco zopet prišel nu cenen način do gaaelinu in strojni ga olja, ki gu Španija tako potrebuje. Kar se tiče zutvoritve nemških kon/ulutov in izgonu šplonov, kutere po btdo morali od-ki ili in navesti i imenom zavezniki, ni to sploh nobena koncesija, kajti tudi kivniku Francu je znuno, du je poraz Nemčije le vpra-. an jt* časa. Tudi predaja italijanskih ladij ni noben udarec za Fi anca, kajti ludje niso njegove, O "prostovoljcih" .pravi, da jih je že potegnil iz Rusije. Preostaja še količina znižanega uvoza tuimsteiiu v Nemčijo. Ampak tudi pri tem špansko^gospodarstvo ne bo lijielo, kajti to rudo bo lahko produl Angliji,* V danih iszmerah diktutor Fianco lahko reče, da-js napravil dola o kupčijo z ameriško in angleško vlado in da bo prišel na cenen način /o|H-t do gatolinu in strojnega olja. Z drugo besedo: "upi-/arska" |Militika napram Francu ie še vedno v cvetju. Znatno je tudi to, da t>• • t tugalski diktator Sala/ar nemoteno zulugu Hitlerja s lungstenom, čeprav bi An jliju in Amerika luhko to preprečili / odločnim korukoin. Belllngham. Wash. — Danes ne bo treba na šiht, ker je nedelja, zato sem kake pol ure-dalj ostal v postelji. Čez noč je blagodejni dež namočil že dokaj suho. zemljo in tako pomagal vrtni zelenjavi. Ura je sedem, predno zakurim grem nakrmit zajce, po zajtrku pa sem napisal ta dopis. Mimogrede naj omenim, da se v mojem zadnjem dopisu ni pravilno glasilo glede fjosojila moje matere. Glasiti bi ae moralo, da je- islicitirala v Metliki v sodnijskih poslopjih, ne pa sadovnjake in poslopja, kar je pač vse nekaj drugega Toda dovolj o tem. Vojna in politika. V mislih imam marsikaj. Na primer, ko e Musso še sedel na fencu pred štirimi leti, se bi bil vsekakor pridružil zaveznikom, ako bi bil slutil, kaj prihaja, ampak se je "zmotil". Za Slovence bi bila brez dvoma drugačna igra, zato je boljše, da se je "zmotil". Jugoslovani bi ne bili v očeh zaveznikov to, kar so danes. Mussolini se bi bil kajpak pridružil demokracijam, podjarmljene slovenske zemlje pa bi ne izpustil in zavezniki se bi nagibali k Lahom bolj nego k Jugoslovanom, najbrže tudi ne bi bilo ne Tita He osvobodilne fronte. Mussoli-nijeva "zmota" je torej sreča za Slovence, kajti sedaj postoje dobri izgledi, da bodo Slovenci dobili svojo zemljo, ki jim po vseh pravicah pripada — tako tudi Trst! Seveda, glede Trstu bodo Lahi imeli razne "argumente." Vsa deistva in mnogi vplivni komentatorji govore o Rusiji, da bo imelu nu bodoči mirovni konferenci glavno besedo. Slo venci in ostuli Jugoslovani \ vrstuh osvobodilne vojske so si v svesti, da jih bo Rusija ščitila na mirovni konferenci in jih tudi podpirala pri njihovih težnjah bolj kot ostuli zavezniki. Onim dopisnikom, ki jim ni po volji "toliko navdušenja" za Rusijo od strani ameriških Slovencev naj bo to v pojusnilo. Ti dopisniki tudi brenkajo, da se naj bi bolj briguli za nu|o novo domovino in zu naše može in fante, ki služijo v ameriški urmadi in se enako hrabro bor,ijo, zato bi njim morali dati največ navdušenju S temi dopisniki se popolno mu strinjam, le dovolijo naj mi da dostavim svojo pripombo: sa baš za to gre. Junaki v ameri ški ui mudi in mornarici, ki so potomci slovenske oziroma slovanske nurodnostl, naj. sc ne čutijo manj vredne, ker jih je rodila slovensko aH slovanska mati, od onih, ki jih je rodila mntl druge narodnosti. Žalostno dejstvo je, du so se še v nedavni preteklosti otroci slovanskih staršev sramovali narodnosti svojih staršev. V mnogih slučajih sem slišal sina uli hčer, ki angleških, fram-oskih, irskih ali švedskih starirv, ali so se tudi oni sramovali narodnosti svojih staršev? f Mi živimo v Združenih držar vah in smo državljani te republike, V. kateri so grupirane narodnosti z vseh delov sveta. V zvezni ustavi ni nobene "nad" ali "pod" pravice za posamezne narodnosti — vsi smo enaki. Pa poglejmo v praktično življenje in videli bomo, da je še veliko nedokončanega dela. Če se torej Slovenci navdušujejo za slovansko Rusijo, hočejo, da bodo enako upoštevani pred vsem svetom z drugimi velikimi narodi vred. In ker smo Slovenci le veja velikega slovanskega dre vesa Rusije, je samo po sebi u-mevno, da se kot taki naslanjamo na Rusijo. ( V tem ni nič narobe, kar se tiče naše nove domovine. Naši fantje naj se ne čutijo manj vredne, ker so Slovenci, zlasti zato ne, ker so pokazali, da so prav tako hrabri in navdušeni za ohrano časti in svobode svoje nove domovine. Saj ph je tudi v interesu^ltooperacije, da sc odpravi v človeku tisti inferiorni tompleks o "manjvrednosti," tako tudi zmotni kompleks o "nadvrednosti". Seveda, nihče nc ve kako bo po vojni. Lastninska pravifa bo igrala glavno vlogo. Ali bodo lastovali zemljo veleposestniki in plemenitaši, finančniki in, industrijci ter izkoriščevalci, ali bo postala zemlja last delavcev in kmetov? Kuko bodo uredili samostanska in cerkvena posestva, to je, kakšna re-formu se bo uvedla? Zdi se mi, da bo to zelo pereče vprašanje, ki pa ga bo treba pravilno re siti, . Sedaj se navdušujemo za zedinjene SloVoncev in vseh Jugoslovanov, ampak na kakšni podlagi? Kako se bo rešilo vprašanje veleposestev? Dve poti sta možni: ali ostane po starem, ali pu pride do agrarne reforme po vzorcu ruskega sistema, to je, du vlada nadzoruje delo in plačuje delavce. To bi bil sistem brez privatnega profita, torej prava ekonomska demokracija Vsekakor seth zelo radoveden, kako se bo to vprašanje rešilo kajti to je vitalnega pomena za vsa ljudstva. Pozdrav čitate-Ijem Prosvete! George Gornik ima pravico udeležiti se te seje vsak član teh dveh društev, kdor je prostovoljno kaj prispeval ali če ni. Na tej seji boste lahko izvolili drugega tajnika, ki bo morda imel več vpliva kot sedanji. Kakor že gori omenjeno, je bila ta postojanka ustanovljena po dveh društvih. Upam, da jo bosta ti dve društvi tudi v tem Jetu podmrsli, kakor sta jo lani, ter da b<)d(AiT*nian)« vojna, ko ao /dtavniki pri vojnakth nabofih prve leto ravrgli 46'. v srh vpoklt-rane« v tadi trlnmlh h«b in tlnh« 'a zdravja, kav vnr )r izviralo is htibr htanr Zadnja tata vlada fltiSfi« iijm šoUka kosila *tiom dr*ele Deloma jr to storila ir mlravstvrnih orlrov tU kih otrok tn deloma rato. da kreira čini vef^t trg se farmtke pridelke. Profram ar zrlo • h*br» otmeart novem! V ta nanwn zvrva« vlada pntro4i SAoinsi ona t.a tat«* nt »m kat tudi državne in < im~tnske vlado Stan.it tr zda) rrttl 's ptogrmu ta limtato taio r dovolitvijo potarhorga denarja, tod« pristati mora ie tušja zbornica. PRIJATELJU V SLOVO Chicago. IIL—Četudi je res, da je življenjska pot dokaj strma in čestokrat trnjeva, kljub temu pa čas tako naglo leti, da se nam zdirda nas starost vse prehitro dohiteva ter da neizprosni zakon narave vse prehitro tir j a na£a življenja. Dan 17. aprila tega leta mi bo ostal v trajnem spominu kot dsn bolečih občutkov, kajti tega dna je moj iskren in dolgoleten prijatelj Joseph Rom dokončal svojo življenjsko pot v lepi starosti 80 let. Umrl je na svojem domu v Clintonu, Indiana, kjer zapušča žalujočo ženo Mary, hčer Jus tino, vnukinji Zello in Josephine ter-več sorodnikov. Pokojni Joe je bil dober, zvest društvenik število let, bil je vedno aktiven in uslužen in v korist društva se je vselej velikodušno odzval ter ga podprl moralno in gmotno. Ob času smrti je bil član druAtva 213 SNPJ. Običajne društvene poslovilne obrede je izvršila predsednica Frances Hudomal ob številni udeležbi članstva in prijateljev, ki so prišli od bliau in daleč. Jednota je z njim izgubila dobrega in agil-nega člana, ki si je s svojo popularnostjo pridobil v življenju ši roko spoštovanje in ugled. Ohranimo mu trajen spomin! Pokojni Joe s6 je rodil leta 1864 v Črmošnjicah pri Novem mestu in je prišel v Ameriko še v zgodnji mladeniški dobi. Tu se je pozneje poročil z Mary, katera mu je bila zvesta žena, spremljevalka in sobojevnica na poti skozi življenje. Skupaj sta prepotovala dokaj ameriških dr žav, končno pa sta se naselila v Clintonu, kjer sta si ustanovila svoj dom, v katerem sta preživela približno 40 let in dočakala srečni dogodek v tem, da sta pred nekaj' leti obhajala zlato poroko. Takrat so jima prihiteli čestitat številni prijatelji in ju obsuli s svežim cvetjem. Tako so prihiteli tudi sedaj, da se poslovijo od svojega prijatelja in ga zagrnejo s piramido svežega cvetja. Vsi, ki smo Roma poznali, smo ga visoko cenili in spoštovali, zato smo se s tugo v srcu od njega poslovili. Orosile so se nam oči kajti pred nas so stopili oni številni, lepi in prijetni dnevi, ko smo skupaj kramljali, sedaj pa smo prišli od ojega. jemat slovo za vselei. Ob takih prilikah sem v zadregi, kako b* našla primernih izrazov, da bi izrazila čuv stva nad izgubo iskrenega prija telja, obenem pa da bi izrekla tolažilno besedo žalujoči družini Kolikokrat smo skupaj tešetali društvene zadeve, šli na piknike in veselice ter na gostovanja Romov avto je bil vselej na razpolago. Vsega tega ne bo več zato sili tožba na dan: "Zakaj življenjskim časom tako hitiš, zakaj nam tako hitro potek življenja v žalost spremeniš?!" Žalujočim ostalim, mojim dru gim prijateljicam Mary, Justini Zelli in Joscphini, izrekam svoje globoko soialje. Tolaži naj vas zavest, da v žalosti niste osamljene, temveč da z vami sočustvuje število prijateljev, da je vaša bol tudi naša bol. Želim, da nam bo življenjska usoda mila in nam še veliko let zdravja naklonila. Ckrtailaa Moaaly. A mar Uk i letale! močejo bombo na 11 po nek o bata aa tovornem obrežju Nove Gvlaojo. NAŠI SINOVI-VOJAKI Clairion. Pa.—Ko bodo te vrstice zagledale beli dan, bo že krasni maj, četudi je danes (29. aprila), ko pišem te vrstice, bolj podobno jeseni kot pomladi, naši naselbini ni posebnih sprememb. Kar je mladih fantov, so večinoma že vsi v službi strica Sama, ostali pa delajo s polno paro.* Regrad se bo letos precej razrasel, ker ni časa za nabiranje, kajti tudi žeue delajo na moških mestih, tako da je treba precej dobro pogledati, če je pri dehi moški ali ženska, ker je vse v hlačah. Tako i% menda povsod, zlasti pa po velikih industrijskih središčih: vse, ki je zmožno a delo, dela in producira za pora sovražnika. Mesec maj je torej tu. Za mnoge je mesec majnik najlepši mesec v letu, kar tudi je. Ampak ne zame, kajti dne 8. maja poteče 19 let, odkar je umrl moj moz in oče Vinc Drnač. Blag mu spomin! Iz dopisov je razvidno, da mi-tere zelo pogosto poročajo o svojih sinovih. Moji trije sinovi so pri vojakih. Frank je bil na d» pustu v januarju. Obiskal je tudi mater svojega prijatelja. Prra kratkim je bila mati obveščena, da njenega sina Andyja pogreb jo in potem so ji sporočili. da P padel za domovino. Pokojni Ar-dy je bil dober prijatelj moji sinov. Blag mu spomin, kjerkoli počiva. Andv ie bil slovaške rodnosti, zelo priljubi ion med vsemi in star šele 23 l<'t. To je pač žalostno za vse matere, ker ne vemo ka i nam prinese bodočnost. Moii sinovi daleč drug od drugega. Krank SVAKINJI V SPOMIN Library, Pa^—Na velikonočno nedeljo zjutraj, hai ko sem začela pripravljati kosilo, je prišla k meni moja sestra Ana. Ker »e ni bilo devet ura, ne mi je njen obisk zdel sumljiv, kajti ona navadno ne pride v vas tako zgo-taj Slutila sem nesrečo. Posedela ml je. da je umrla žena najinega brata Franka Bar biča v Clevelandu Fiank jo je obvestil o tem prejšnji večer Ta veet le bila za nas žalostna Pokojna Ana ta bila dobra žena n zame kot ljubeča sentra. Ko se je vršila konvencija SNPJ v je nekje na morju. Henrv. ki služi Pri mornarici, ie na Hav A Joseph, ki je on rr ' h . nahaja v San Diegu. Calil- . in dan mislim nanjr tu ostale matere na svoji sino^ 2elja vsake mater, da bi bilo kmalu konec da se bi naši sinovi in nili med nas. tako d« bi me ^ Ure zooet lahko mirno Slovo od sinov, to so ^ ševne bolečine. Čim pr'(lf na dopust, ie nepopisn" « ko zopet odhaja pa Vo7Ui lost. rui Iz naše naselbine j< * fantov dalo svoif mlai H" '»•»•» ili, g« MillMM . i VlalA.« kt|H< ' » lK)il»lWu $* mul) i* t milun <> ali laH Tito in njegovi partizani (Se nadaljuje.) 2 • Vsaka stotnija ima sejo najmanj enkrat na teden, pri ka-nndseduje _ prezračijo ten predseduje politični čast S in tam se "prezračijo" vse nritožbe. Na te seje častnik pri-Le vse politične probleme, ka kul hitro se pojavijo. Pretresa a. splošni politični in vojaški položaj v Jugoslaviji in drugod |n tudi vodi razprava o enem ali drugem predmetu. Ob času bit ke se ta častnik udejstvuje kot drugi. Ko se bitka prične, ima stotnijski poveljnik polno oblast, toda pri sejah, katere se vrše po bitki, ima politični častnik pravico kritizirati akcijo,' kakor tudi posamezen vojak. Te seje so nenavaden pojav pri armadi. Vršijo se pred in po bitki. Pred bitko govorijo možje o namenu te posebne akcije, o taktičnih načrtih in o pomenu, katerega zavzema v splošni strategiji. Pošljejo sc tudi pozdravi maršalu Titu. Seja po bitki ima značaj kritike. Vsakemu možu je do\;oljeno reči, kaj misli o obnašanju stotnije. Kakšno je bilo vodstvo—dobro ali slabo. Posamezniki so pohvaljeni ali grajani. Če posameznik koga kriti-ziui, mora imeti definitiven dokaz v podporo svojih izvajanj. Kadar se odkrije, da je bilo kaj narobe, se nemudoma deluje na tem, da se popravi na zadovoljstvo cele stotnije. Toda kadar je sklep enkrat narejen, je zakon >n nihče mu ne sme ugovar jati. Stotnija tudi voli kulturno izobraževalni odbor, čigar delo jo opiavljati družabne in politične posle stutnije. Neukaželjnost je zločin; vsakdo mora znati čitati in pisati. Odbor tudi naredi učni načrt za stotnijo in pripravi predavanja o vsem—od zgodovine do računstva. Ako so knjige na rokah, so razdane po skupinah 5 ali G mož, kateri delajo na istem predmetu. V nekaterih brigadah ima vsaka stotnija svoj list, kateri izhaja enkrat na me-ftc in vsebuje od 40 do 50 tipkanih strani. Večina stotnij ima list žepnega formata, ki gne od moža do moža in v katerega mora vsak prispevati najmanj en članek na mesec. Vsa partizanska armada hrepeni {X) novicah, in ko pridejo dnevna radijska poročila, se hitro razširijo po enotah. Možje se posebno zanimajo za politična vprašanja in rečeno je, da ima povprečen partizanski vojak precej natančno in V)čno znanje vsca ocl notranje situacijo v ftaneovi Španiji do vojnih razmer v Ameriki. Vsaka partizanska brigada tudi ima najmanj enega duhovnika. kateri se z njo bori. Cerkev, je trpela toliko kot narod v Ju-RosUviji, in duhovščina je posta-f iski en del osvobodilnega gi-•nja. Navadno ie videti dolgo-1)1 "i1 nitiiaihe korakati z vo-la,(; armada ima geslo: "Eni bf'' zračni poti od Mocklml-ma. To dejstvo bi razložilo br-roja v k r>r pofUno pred kratkim na Aaiandftke otok* Iz zanesljivega 4vid«ko-finskega vira nam ____hI - k poročeno, da ao Finci sa- um* CIO v Buffalu. N. Y.. k. ao .magale v tekmi nej se Nemci odstrani)o Qd na deeoot Norine Tonge. Marflirol Furloivj • 1-nnio. in ri.ij tam ni ve«" nemških (Office oi War Information, Washington, D. C.) VAŽNOST KRVNE PLAZME ZA VOJAKE Washington.—Od nekje iz Nove Gvineje je mornarski kaplan Frederik P. Gehnng poslal pismo, ki ni samo izreden dokaz junaštva ameriških vojakov, ampak tudi popis o važni vlogi, ki jo ima krvna plasma v tej vojni. Newyorški oddelek Rdečega križa je objavil pismo kaplana Gehringa. Zgodaj letoa j« kaplan dobil dopisnico newyorškega odseka alpžbe za darovalce krvi, v kateri so mu sporočili, da je Irving Siegel, uslužben pri kaplanovem sorodniku, daroval njemu na čast pajnt krvi, ker je slišal o njegovem delu na južnem Pacifiku. Pismo kaplana Gehringa od 14. februarja 1944 se glasi: "Ena najlepših stvari se mi je dogodila danes. Dobil sem dopisnico, v kateri mi sporočajo, da je nekdo daroval kri v mojo čast, njegovo ime je Irving Siegel. "Ne poznam gospoda Siegela. In ne verjamem, da on potna mene. Niti ne vertamem, da je moje vere, in vendar je on, nedvomno sijajen domoljuben Žid, daroval pajnt svoje krvi v čast katoliškega duhovnika. Qog ga blagoslovi. "Želim, da bi sporočili gospodu Sieglu, kako sem mu hvaležen. Želim, da bi sporočili njemu, kakor tudi tisočem drugim ameriškim državljanom, ki so tako velikodušno darovali svojo kri, kaj pomeni ta žrtev našim fantom. S tem, da darujejo pajnt svoje krvi, podaljšajo našim fantom življenje, da vodijo bitko do zmage. Imel sem prednost, biti z našimi pomorščaki v dneh, ko je Guadalcanal skoro postal drugi Batann. Videl som mnogo smrti. Junaški, plemeniti fantje, ki so dali svoja življenja, da bi vi in jaz lahko živeli. V naročju sem držal razmesarjena trupla mladih pomorščakov in ko sem poslušal njihove molitve—protestantske, katoliške, židovske, in vseh drugih izpovedi—sem dvo mil, da bi lahko živeli. A ko so bili prenešeni v zasilne bolnišnice na bojiščih, so vse to nekako preživeli, vse zaradi čudežnih transfuzij krvne plazme. Tisoče naših mož umira na svetovnih vojnih bojiščih. A na stotisoče jih ne bo umrlo, in mnogi dolgujejo svoje življenje ljudem kot je Irving Siegel, ki velikodušno dajejo ne samo denar, temveč tudi svojo kri." — KOPIČENJE JB VZROK , POMANJKANJA "Čeprav je bila izdelava tka-ninastega papirja zmanjšana, bi morale dobave v glavnem zadostovati povpraševanju," je dejal John W. Mulonev, vodja oddelka za tkaniilusti papir od "War Production Board Paper Divl-.sion " Produkcija tkaninoatega papirja znaša približno šest tiso«' sedemsto ton maeečno. Pomanjk-jlva dobava slednjega je bila v glavnem posledica nepotrebnega kupovanja v mnogih gospodinjstvih, a/i izjavili pri WPH Zadnji dve leti je bila produkri-a obdržena na isti višini kakor ota 1942. Oddelitev snovi za izdelavo papirja v drugi četrtini je presegala oddelitev prve četrtine. Zaradi uporabe tuga tkanina-stega papirju v vojnih tovarnah za čiščenje finih kovinamtih delov in čiščenje leč, ter večje uporabe v bolnicah, je bila dobava za civjluU nekoliko zmanjšana, fttiri IW netfito higljenakih vložkov Je izdelanih na mesec v razmeroma lahk< dobavi. In tisoč ton higljenhkega papirja izdelujejo mesečno v razmeroma lahki dobavi, razen ne zepadni obali v Texssu, k • Ho. 1.«wmlulr Ava„ CMoago U. IU. ANTON T MOJ AM. «1 po mul nI tajnih .. ......... MS? So Lawndaia A v«.. i/nicaau U. IU. M1MKO O. KOMU. g| blagatnlk .......... MM? Ho I.awndala Ava.. Citira*« ta. III. LAWKENCE OKAOISMRK. tajnik bol. od*. IM? Ho Lawndala Ava . Cltlcaa« 13. III. UKilAKL VHHOVNIK. dirakt. mUd. .nldvl. MSI Sv I*»itdaW Av«. rhlcago n. III. l»Ht!.n» OOntNA, upravitelj «U.II. ... So Uwnda!« Av«. Chivaio U. III. ANTON UAI«DKN. uirdnik alatlla. fcia? So Lavvndul« Av« . ChM-aao U. III. WPA O STANJU RIB IN MESA Zuradi povečanega povpraševanja civilnega prebivalstvu za proteinska hranila, ter zaru^i vojnih in posojilnih (land-leuae) zahtev, ne bo dobava rib leta 1D44 zadostovala, tako poroča Office of the Coordinutor of Fisheries, Department ot lnte-rior, und the Wur Food Adminis« trution. Ameriške gospodinjo luhko nudomestijo morsko ribo s sladkovodnimi, da zadostijo domačim potrebum. To je vštovši "carp, bovvfln, buffulo fish, fll-lets of shark", ali pu školjke, katerih sezona se ravno začenja in ki so v letu 194:i postale bolj priljubljena jed pri Amerlkun-cih, pravijo v Office of the Co-ordinator of Fisheries", Isti urad poroča, du zutogu konserviranega Ion osa zu loto 1JM4-- ribe, ki jo najbolj priljubljena ori ameriških odjemulcih —ne bo nič večJ*Hn mogoče niti tuko velika kot leta 1944. WFA pričakuje, du bo meso nabuvljeno v mnogo večjih ko« ličinuh kot letu l»4.'i. Civihati M1CIIATL H Kt'M Kit. prvt podprrdaodnik CAM 11.1)S ZAHNtOK. drugI prnlpivdardnlk M. l)nlv«raal. Pa. Cl<-ve Und I. Olik) 3M7 W MIh St DUtrtktel podpredsedniki ..........-...... <1T Woodtand Av«.. Johnatown. PS. JAM RS MAGLICH, duign ukini j«.............. _.„ k l>. No 1 Oekdate. Pa HAVMUNU TRAVNIK. ti«tje okiulj. TtiaS MUhUrpoUU.. l*.,Uot,i. Ml^ -------aata >t«mdaii at., St Louta ?, li». ■ 41« PtaiM at, Kv«l*ui. Minn JOHN »1'll.l.EJt. fouto okrolj« URŠULA AMRKOZICtt, peU oktuftj«......... EDVVAHD TOMSIC. Mato okrolj« BU W ?th St.. Wala«Mibur|, Colo. MATU PETROVICH predaednik. VINOKNT CAINKAlt .................. r. A VIOKH ............._................ MINKO O. KUHEL ..................... J Al'OH ZUPAN ............................ LONALO J LOTU U'I I KUUOLPH LISCH __________________ ANTON SHUT.AIt. piedeednik rHANK VRATA MUH .................... rHANK UAHIlIl" .......................... ANOHKW V1DRK iOSKOlilNK liltlUH ... MOČNUC.. OMpoderekl odete -......—............. «M E. ISlat St., ClrvrUnd 10. Ohlo ....------------HM So. Lawndala Am. Chicago n. lil. .....................M07 So Lawndala Ava., Obirajo U. lil. -.................HI? Ho Uwndal« Av«. Cltivago n. IS. -...........— Lontbard Ava., U«r»yn. III. ' — S«t. TrumbuM Av«. Chlrego U. III. --------------------------7ou k. amuh m , lualt« it, o. Potou^adate Uoa I?. a i ma. Kanaaa ................................>1» T«n«r at, Lu»«rna, Pa.- ...............Muakoka Ava., Clavvland I«. Ohlo rvieat Ava, Joltnalown, Pa. 7?« R. laotli Street, Cleveland IS, Ohlo MadaenU FHANK ZAITZ. pivdaednlk MILAN MKOVBSEK............ ANHHKW ORUM ____________ IOIIN OLIP ........................ ritEU MALOAl.. _................... OK JOHN J. ZAVKHTNIK .........................*« I JI wn da le Ave . Chl»a««» Rt IU, -............... UHIU UpttMi Ave, Cleveland 10. Ohiu .........................mu« Snowd«it. lietiuit ll, Mlolt, Ul Su. Proapecl Av«., ( laiandtm 11 lila. Il|. .....- -.........- - U Weatt lna Ave., P«ru. III. Olaval adravalh -----------------—mii ao. Mld««way, Chl«a«o ta. m. bodo dobili mnogo več mesa letos nego luni, ko so jo znušulo na l.'tl funtov zu posnmezniku. Dne 4. maju jo postalo vso meso prosto pointov, ruzen boof ateak in boef roaat. Tu odredba ostane v veljavi zu nedoločen čus. Apel za enotnost francoskih grup Svarilo pred nacijtko propagando London. 4. muju—Voditelji frunooskegn podtalnega gibanju so nuNlovill iipul na vse grupe zu enotnost z namenom, da pre-irečijo nepotrebno prelivanje trvi, kakršno je sled Ho revoluciji v osemnajatem stoletju. Apel vsebuje tudi svarilo prod nacij-sko propagando, katere cilj Jo ustvaritev konfuzije med voditelji upornega gibanja. Odbor za osvoboditev Francije, čigar načelnik je general Churles de Gaulle, je oddul apel po londonski rndioiMistuji. V tem priporoča Francoiom kon-eentrlranje vseh sil za borbo proti sovražniku. Dalje obljub-Iju, da so uru kaznovanja onih, kl kooperlrajo z nemško oku|>u-cijsko silo, bližu, zaeno pu opo-zarju, du ^e treba razlikovati mrd pravimi zločinci in onimi, kutore je nemšku propaganda označila zu zločincet čeprav ni-m). Ta propaganda trdi, da ckI-porno gibanje sloni na terorizmu. A|h I priporoča previdnost pri sestuvljunju seznamu imen ko-loborutorjev in nuglušu, da so razlike mod izdajalci in bedaki, ki 110 vedo, kuj delajo. Nlkdur IhfiU* vrv pro^ nd vro^«ta li kainika. Vtaknile najprvo alik v likalnih u in potrm V t«»k Odalranli« riajprvo vrv Ir loku ln |*rirrvi ic etika, Ako )«• vrv lirrvnrf«, 'lujte tuko) vrv 10 likalnik preal«*«tall i«fcu*»o« mo i i« ktriearju, VnorHt« vrv i/ atiku kadar mpuillU m»I»»> iw li IOi m likalnih • »hladi spravi* ta ga. rta sr rv /aptail. i'asit«>, H« m I i k a I n i k n«r pr»|ft)r line JU- vodno pravn gi«rhid«i m vaako porL Ui pnarbs). No pritiskaj-to provoT (ki • kM* m po pri (lah u 11 a d I lilogu * 1'oritr, «ia vam lihainih no poditi rte. a t« m Jtn nsjvci im- f\ ( j rusue SERVICE COMFANV or nobimssn IUINOII Tovarn« mfnOi drl /fOlrtbu/t/o rlrklnku-—rabil* j<# |«m.'In«f PROSVETA ALUED AIRBORNE TROOPS PREPARE FOR D-DAY (Nadaljevanje) "Da," je trpko odgovoril Jurij in z užitkom bičal svoje lastne spomine, obenem se je pa že zavedel, da je on, Jurij, vseeno nekaj čisto drugega kot ostali. 'To je ena največjih krivic na svetu. Kar vprašaj koga od nas, ali bi se hotel oženiti z javno žensko," je hotel reči Jurij, a se je premislil in rekel: "s kokotko, in vsak bo odgovoril, da ne . , . Toda koliko je prav za prav vsak moški boljši od kokotke? Ta se proda vsaj za denar, za košček kruha, moški pa kar . . . počenja razuzdanosti in vedno na naj-gnusnejši, najbolj pokvarjen način." Ljalja je molčala. Neviden netopir je hitro in plašno letel pod balkonom, dvakrat udaril s frfdtajočo perutjo ob steno in je lahko šušteč švignil ven. Jurij je molče prisluhnil temu tajinstvenemu glasu nočnega življenja in je začel zopet govoriti; pri tem je postajal razvnet po svojih besedah, vedno bolj razdražen. "Najhujše je pa to, da vsi, ne samo da to vedo in molče, kakor da bi bilo tako tudi treba, ampak celo igrajo najtežje tragikomedije . . . poveličujejo zakon ... lažejo, kot pravijo, pred Bogom in pred ljudmi! ... In vedno pridejo najčistejša in nasvetlejša dekleta," je dostavil misleč na Karsavino, ki jo je ljubosumil k nekomu, "v roke najbolj pokvarjenim, najblat-nejšim in včasih celo okuženim moškim . . . Pokojni Semjonov je nekoč rekel, čim čistejša je ženska, tem umazanejši je moški, katerega last je . . . In to je resnica!" "Ni mogoče!" je tuje vprašala Ljalja. "O, seveda!" je z zlobnim smehljajem rekel Jurij. "Ne vem . . ." je hipoma vprašala Ljalja in v glasu so ji zatrepetale solze. "Kaj?" je prekinil Jurij, ki ni poslušal. "Mar je Tolja tudi tak, kot vsi drugi!" je rekla Ljalja in prvič tako nazvala Rjazanceva vpričo brata; nato se je zajokala. "Seveda . . . tudi on je tak!" je zaihtela. Jurij Jo je v grozi in bolesti prijel za roke. "Ljalja, Ljalička ... kaj je s tabo! . . . Niti mislil nisem .... Dragica ... . nehaj, ne Jokaj se!" Je ponavljal brez zveze ln vlekel od obraza njene mokre prstke in Jih poljubljal. "Ne ... jaz vem . .. res Je .. je ponovila Ljalja in solze so jo dušile. Rekla je sicer, da je že mislila o tem, toda to se ji je le zdelo. V resnici nI nikdar premišljevala o notranjem življenju Rjazanceva. Seveda je vedela, da ni bilo mogoče, da bi bila ona prva, ki se je vanjo zaljubil in je vedela, kaj to pomeni; toda zavest o tem nekako nI prišla do. jasne predstave, ampak je samo lahno drsela po duši. Čutila je, da ga ljubi in da on ljubi njo in to je bilo glavno, ostalo ni bilo več važno; toda sedaj, ko JI Je govoril brat z rezkim poudarkom obsojanja in preziranja, se jI Je zdelo, da se odpira pred njo prepad, da Je to nesramno, da se ne da več popraviti, da se je za veke udrla vanj sreča, ki se ne bo nikdar več vrnila, in da že ne more več ljubiti Rjazanceva. Jurij toliko da ni jokal; prigovarjal Ji je, jo poljubljal, božal po laseh, toda ona se je vseeno trpko in brezupno jokala. "Ah, moj Bog!" je neprestano ponavljala in solze so JI lile kot otroku; ker je bila tema, je bila videti tako majhna in uboga, njene solze pa tako brez pomoči trpke, da se je Jurija polastilo neznosno sočutje. Bled ln zmeden Je stekel v hišo, se pri tem občutno zadel v senci ob vrata ter Je prinesel kozarec vode, ki se mu Jc polivala po rokah in po tleh ... r "Ljalička, nehaj vendar . . . Kako se more tako! . . . Kaj je s teboj? . . . Anatolij Pavlovič je mogoče boljši od drugih . . . Ljalja!" je zatrjeval v obupu. Ljalja se je tresla od drhtenja in zobje so ji šklepetali ob robu kozarca. "Kaj je tu?" se je prikazala med vrati hišna in razburjeno vprašala: "Gospodična, kaj vam je vendar! ..." Ljalja je, opiraje se za držaj, vstala in je šla v sobo, ne da bi se nehala jokati ter se je pri hoji spotikala in podrhtevala. "Draga moja gospodična, kaj je z vami . . . Ali naj mogoče pokličem gospoda? . . . Jurij Nikolajevič! . . ." Iz svojega kabineta je s trdimi in umerjenimi koraki prišel Nikolaj Jegorovič in se ustavil med vrati ter začudeno gledal jokajočo Ljaljo. "Kaj se je zgodilo?" je vprašal. . u "I tako ... nič hudega ..." se je prisiljeno smehljal Jurij; "o Rjazancevu smo govorili. . . čenčarije." Nikolaj Jegorovič ga je vprašujoče pogledal in nekaj premislil; hipoma se je pa prikazala na njegovem postarnem obrazu nekdanja gen-tlemanska skrajna nevolja. "Vrag jih vedi," je trdo zmajal z rameni, se obrnil v krogu na levo in odšel. Jurij je silno zardel; hotel je reči nekaj surovega, a ga je postalo mučno sram in nečesa strah. Cuvstvo razjarjene zlobe na očeta, zmedenega sočutja do Ljalje in bolestnega zaničevanja samega sebe se ga je polastilo in tiho je odšel po stopnicah na vrt. Majhna žabica je sunkoma zacvilila in se zganila pod njegovo nogo ter zdrsnila in odletela kot pohojen želod. Jurij se je spodrsnil; ves se je stresel, zaječal in skočil daleč v stran. Dolgo4časa je mehanično brisal nogo ob mokro travo. Od studa ga je nervozno zeblo po hrbtu. Od slabe volje in grdega občutka po mehkem na nogi se je Jurij bolestno nagubančil. Vse se mu je zdelo ogabno in zoprno. Tipaje je našel v temi klop in se usedel nanjo; z napetimi, suhimi in hudobnimi očmi je zrl v vrt in ni videl drugega kot meglene pege, ki so se prelivale ena v drugo. V glavi so se mu porajale motne in težke misli. Gledal je proti tistemu kraju, kjer je nekje v temni travi umirala ali morda že v strašnih mukah umrla žaba, ki jo je on pohodil. Tam je sprejel konec cel svet, poln svojevrstnega in samostojnega življenja, toda o resnično groznem in nepojmljivem mučeniškem koncu ni bilo ne duha ne aluha. Po nekakih skritih potih je prišla Juriju v glavo mučna in zanj nenavadna misel, da je vse, kar zavzema njegovo življenje, in celo najvažnejše, zaradi česar je on eno ljubil, drugo sovražil, eno proti svoji želji odbijal, drugo proti volji sprejemal, da je vse to — dobro in zlo — samo lahek oblak megle okrog njega samega. Za svet v njegovi ogromni celokupno-sti vsi njegovi naj mučne j ši in naj Iskrene jšl doživljali prav tako ne bivajo kot nepoznane muke te majhne živali. Ce je mislil, da so njegovo trpljenje, njegov razum in njegovo dobro in zlo silnega pomena tudi za koga drugega kot za njega samega, je s tem nalašč in očitno brez zmisla pletel nekako zapleteno mrežo med seboj in med svetom. In edino trenutek smrti bo v hipu potrgal vse te mreže in ga bo pustil samega brez plačila in končnega rezultata. (8a nadaljuje.) Zakon življenja Jack London 1. Stari Koskoosh jc poželjivo vlekel na ušesa. Dasi je že zdavnaj oslepel, vendar je imel še zelo oster sluh in najneznatnej-ši šum je proniknll v njegov duh, ki je žarel za velikim čelom Nič več nI zrl na stvari tega sveta. Oj! To je bil glas Sit-cum-to-he. ki je a cvilečlm glasom oštevala pse. Sit-cum-to-ha je bila hči njegove hčere. Ni mislila na svojega deda. ki je sam zapuščen sedel v snegu, preveč je imela posla. Taborišče so morali prenesti. Dolga pot Jih je čakala in kratki dan ae ni hotel podaljšati Klicalo jo je življenje in dolžnosti življenja — ne smrt. On pe je bil sedaj zelo blizu smrti. Te misli se je za hip ustrašil. Stegnil je svojo od kustenice po-ločeno roko, ki )e, tresoč ae. otipala butaro suhth drv.« Da. drva »o bila tu. Roka se je nato vrnila v zavetje garjevega kožuha. Prisluhnil je. Sllial je škrtanje jelen jih koš in jo vedel da podirajo poglavarjev ftator Kože vežejo v cule, da jih bodo lažje nosili, Poglavar je bil njegov sin. Močan in silen. Najboljši mož vsega plemena in mogočen lovec. Ko so se ženske pečale z vezanjem prateža, Je zazvenel njegov glas: ozmerjal jih je. ker so bile počasne. Stari Koakoosh je napel ušesa. Po-slednjikrat bo slišal danes njegov glas Sedaj so podrli Gee- DOVVNED AMERICANS AWAIT RESCUE Aftsa tsvsastv »Amaoino a J.p a-tm,., . e.rrie»-beeed rti v iMNnbar Bm bf Lt I rs HsrOms«, ot W satan. \*a, vas shot do« ti •t*-*<41 Pele« u, tlte CatolUM* Tha Sier and hw un H*"—4 "»»'»ft ?a »afere Naoa Steks Thr me« »m ptcaeo up bjr meva e?afi U. S. Navy ptoafe PETEK. & ma^ peščica bevskajočih mladih p^ ga lahko premaga. Spominjal se je, kako je nek* zimo zapustil svojega očeta nk zgornjem toku Klondike, ono Z mo, predno je prišel misijo^ z brbljavimi knjigami in 2 bojem, polnim medicine. poe« stokrat se je Koskoosh obhzo" val, kadar je mislil na tisti boj; sedaj pa niti slin nima več v ustih. Tisti lek za lajšanje bo-lečin je bil posebno slasten No misijonar pa jim je kljub temu bil v nadlogo. S seboj ni pnne. sel mesa, jedel pa je za tri in lovci so se togotili zaraditega Ob Mayskem razvodju so se mu vnela pljuča. Z njegovega gro. ba so psi razmetali kamenje in so se stepli za njegove kosti. (Dajje prihodnjič.) OITTINO SCAOY KM THK HOUR when they'U land ln Europe to breach Hitler'« fortress, AJlied airborne troops unload a jeep from a glider during glgantlc maneuvera held ln England. Thousanda of British and American parachutiats and tranaport-glider infantry partlcipated ln the exercises, during which invaaion conditions were simulated. It will be their Job to establish a front behind the "WaU." howsov šator. Baš sedaj Tu-skensov! Sedem, osem, devet, samo šamanov (čarovnik) šator še stoji. Tako. Pričeli so razdirati tudi tega. Prav lahko je slišal, kako je mrmral šaman, ko je tovoril na sanke. Neko dete je plakalo in mati ga je nežno tešila in žalostni so bili njeni golt-ni glasovi. Mala Kooteea — je dognal starec. Nemirno dete ni baš močno. Mogoče bo kmalu umrlo. Potem bodo izžgali v zmrznjeno zemljo jamico in jo bodo zasuli s kamenjem; zaradi požeruhov. No, da ... ? V najboljšem slučaju nekaj let in tolikokrat lačen želodec, kolikor-krat sit. In naposled smrt — večni lakotnik, nenasitni lakot-nik. Kaj pa je bilo? O, možje pripravljajo sani in pritrjujejo vprego. Poslušal je — on, ki ne bo nikoli več slišal. Biči so zažvižgali in se zarezali v pse. Cuj, kako tulijo! Kako sovražijo delo in dolgo pot. Sedaj so potegnili. Sanka za sanko se je počasi zazibala v molk. Odšli so. Zdrčali so iz njegovega življenja, sam pa gleda poslednji trpki uri v obraz. Nel Sneg je zaškrtal pod mokasini. Mož je stal 'poleg njega in njegova roka se je mehko spustila na starčevo glavo. Dober je njegov sin, da je storil to. Spomnil se je starih mož, čijih sinovi niso storili tega, ko je odhajal rod. Njegov sin pa je ostal. Misli so se potapljale v preteklost, potem pa ga je predramil sinov glas: "Ti je dobro?" ga je vprašal. In stari mož je odgovoril: "Dobro mi je." "Poleg tebe so drva," je govoril sin, "in ogenj gori s plamenom. Takoj bo začelo snežiti. Že pričenja." "Da, ie sneži." "Ljudstvu se mudi. Tovor je težak, telesa pa ploska od lakote. Pot jc dolga in hitro bomo potovali. Sedaj grAn. Je dobro tako?" "Je dobro. Jaz sem kakor poslednji listič, ki se samo še rahlo drži rodu. Prvič vetrič —• in odpadel bom. Moj glas je kakor glas stare ženske. Moje oči niso več kažipot nogam in moje noge so težke in truden sem. Dobro je." Udano je sklonil glavo, dokler nI zamrl poslednji škrt snega. Potem je vedel, da ne bo nikoli več mogel poklicati svojega si- na. Njegova roka je naglo otipala drva. To je bilo še edino, kar ga je ločilo od večnosti, ki ga je pričela zagrinjati. Njegovo življenje je bilo vredno samo butaro drv. In butara bo vedno manjša, ko bo z njo krmil ogenj in korak za korakom se mu bo približevala smrt. Ko bo poslednje drvo oddalo svojo toploto, bo pritisnil mraz. Najprvo bodo popustile noge, potem roke; počasi se bo plazila otrplost v ude in telo. Glava bo zdrknila na kolena — in potem bo počival. To je zelo lahko. Vsak človek mora umreti. Ni tožil. To je zakon življenja in prav tako. Tik zemlje je bil rojen, tik zemlje je živel in poznal je njen zakon. Bil je zakon vsemu, kar je od mesa. Narava pa ni dobroti j iva napram mesu. Narava ne skrbi za posameznika, njena skrb velja samo splošnosti. To je bila najgloblja miselnost starega Koskoosha. In močno ga je držala v svojem objemu. V vsem živem stvarstvu je videl slične primere. Dviganje soka v rastlinah, odpirajoče se zelenje vrhovega popka, odpadanje rumenega listja, že v tem je bilo vse zapopadeno. Toda eno nalogo je vendrale dala narava posamezniku. Če jo ne reši, u-mre vseeno. Mnogi so se pokoravali naravi. Živi pa le pokorščina, oni ki se pokoravajo morajo umreti. Koskoshov rod je bil zelo star. Stari možje, ki jih je poznal kot deček, so poznali še starejše može. Torej je bilo resnično, da je rod živel, da je jamčil za pokorščino vseh njegovih članov, čijih grobovi segajo v pozabljene pračase. Ti so izginili. To so trenutki. Izginili so kakor oblaki na solnčnom nebu. Tudi sam je trenutek in bo izginil. Narava se ne briga za to. Življenju stavi samo eno nalogo, samo en zakon. Njega naloga: množiti se, njen zakon: smrt. Prijetno je očem, če vidijo devico, močno in s polnimi prsi, s pomladanskim korakom in s svetlobo v očeh. Toda njena naloga jo še čaka. Luč v njenih očeh je še svetlejša, njen korak hitrejši in napram mladeničem je sedaj drzna, sedaj boječa. Lepša in lepša postaja, dokler jo ne vzame kak lovec v svoj"šator, kjer mu pripravlja jedi, dela zanj in postaja mati njegovih SLMUBSBigl aitu c taba-)ga je asa in otrok. In ko so potomci že tu, propada njena lepota. Njeni udje se potegnejo in niso več urni, njene oči postajajo tope ih mračne in samo še mali otroci se razveselijo gubastih lic stare skvav (žene) sedeče ob riščnem ognju. Njena naloga izvršena. Samo še malo časa prva lakota, prvo daljne potovanje jo bo odrezalo od roda, kakor njega. Pustili ji bodo samo majhno butaro drv. Tak je zakon. Položil je drvo na ogenj in se zopet potopil v razmišljanje. Vsepovsod in z vsemi stvarmi se je godilo enako. Moskiti (vrsta komarjev) izginejo, ko pritisne prvi mraz. Mala veverica se skrije in umre. Kadar se zajček postara, postane daljši in tolst in postane plen sovražniku. Še celo veliki jelen postane zavaljen in slep ter prepirljiv in AGITIRAJTE ZA PROSVETOI RAZPIS SLUŽBE Raaplaana je služba pomožnega urednika pri dnevniku Pro-svete. Sprejme se moška ali šenaka oseba a potrebnimi spo-sohnostmi sa to delo. Kdor m zanima, naj so prijavi čim prtj mogoče ln navede svoj« kvalifikacij« in kdaj lahko nastopi. Pišite na naslov: VINCENT CAINKAR. pr*. sodnik SNPJ. 2657-59 S. Lawn-dale Ave.. Chicago 23. IU. Razni mali oglasi POTREBUJEMO STROJNE OPERATORJE (Langston Corrigated) "SLITTER OPERATORS" in SLITTER POMOČNIKE Mr. RUBACK 715 W. Cermak Road Haymarket 4324 POTREBUJEMO "Drill Press Hand." Oglasite se pri: STENBERG FORGINGS CO. 3717 Milwaukee ave. TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unij sko delo prva vrite Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RlN T E RY 2657-59 S. Lawndal. Ar.au. . . Chicago 23. Illlaola TEL. HOCKWELL 410« KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $2 .50 Kntffa je trdo vezana in ima 821 strani Recepti ao napisani v angleškem lostku; ponekod pe ao tudi v lostku naroda, kl mu lo kaka led posebno v navadi. Ta knjiga Je neVaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri KNJI6ARNI SLOVENIC PUBLISHIN6 CO. ti« Weei llth Street N.w York 11. N. Y. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencija se lahko naroči na Ust Prosveto ia prišteje eden, dva. tri. štiri ali pet članov is ene druiine k eni naroč-nlnL List Prosveta stane aa vso enako, sa člana ali nečlane S« 00 ss eno letno naročnino. Ker pa člani io plačajo pri asesmentu $1.20 u tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroka. reči. da )e list predrag aa člane SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnina la gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti Član iz dotične družine, ki Je Uko »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto li#tu ProsveU. Ako icgn ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Za Chicago ln okolico 1« JJ 1 tednik ln...~____-.............1 2 tednika la....................J-JJ 3 tednike in ____________ 3 4 tednike in —......-........- J-JJ 5 tednikov in.....-......... 1" Cena llatu Prosveta Jet Za Zdrui. dršave ln Kanado SS.00 1 tednik ln......................440 2 tednika ln.................340 3 tednike ln..................... 2.40 4 tednike ln.....................1.20 5 tednikov ln.................... nič Za Evropo Jo I spolni le spodnji kupon, prilošite potrebno vsoto denar js aH Money Order v pismu ln si naročite Proaveto. UsL ki ie vaia lastnin* PROSVETA. 81VPJ. 2S57 So. Lewndale Ave. Chicago 29. UL Priloieno pošiljam naročnino sa lkt Proavete vsote I - ~ ~ I. Ime ............J........................._..........društva št----- Neslov ____________________________________________—-------—----- Ustavite tednik ln ga pripišite k mo|i naročnini ed članov meje druiine: 2_______________________ _________________________ČL društva št.------- a .......................................................ČL droštve št ----------- 4. ..... .................. .................ČL droštva št- .......... ». ................................................ČL društva št - —- Mesto .......1 ' __ _ ___ Nov naročnik O