SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za telo leto predplaćan 16 fld., za pol leta 8 fld., sa četrt lata 4 fld., aa jedra
mesec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eele leto IS fld., sa pol leta ft fld., za «etri leta 3 fld., sa jeden mesec 1 fld. V Lju bljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamn« Številke po 7 kr.
naročnino in osnanlla (ia ser a te) твргејета apravnlltvo ia ebspedlelja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve nllee It. 2.
Rokopisi ee ne vračajo, nefr&nkovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo j« v Bemenllklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne,
^tev. SO.
V Ljubljani, v petek 16. aprila 1897.
J^etiiili XXV.
Neprijatelj pri delu.
Vsakikrat, kader pride v Avstriji do kake krize pri vladi ter se zdi, da se treba vladi opreti na krščanske elemente v državi, vselej se za kulisami oglasi loža s svojo mogočno besedo ter prepreči vse dobre namere, ki imajo dejanjsko podlago v taktičnih razmerah naše države.
Zidovsko-liberalna klika pride vselej s strašili z Ogerskega, iz vojaških krogov, kaže na trodržavno zvezo, katera se baje v bipu razruši, ako bi židovski liberalci ne imeli več odločevalne besede pri vladi, ter tako preslepi odločujoče kroge, da žive v prepričanju, kakor da je v Avstriji nemogoče vladati brez židovskih liberalcev.
Neovrgljiv dokaz zato nam je glede zadnje vladne in parlamentarne krize članek ogerskega Žida Falka, katerega je nedavno objavil v „Pester Lloydu". — Javna skrivnost je, pravi omenjeni list, da se je mnogo delalo ne le od strani čeških fevdalcev in dunajskih klerikalcev, marveč tudi deloma od strani gališkega plemstva, sicer ne brez vednosti, vender proti volji grofa Badenija za ustanovitev sedaj obstoječe večine v avstrijskem parlamentu. Voditelj avstrijske politike je sicer pariral ta mahljej z de-misijo in s cesarskim pismom, ki ga postavlja nad začasne strankarske težave, tedaj tudi nad sedaj vladajočo večino državne zbornice, ter mu zagotavlja popolno prostost akcije. In nazadnje ta list omenja, da je Badeni zopet pričel razgovore z nemško levico ter izraža upanje, da se bo parlamentarna večina v toliko spremenila, da namestu nemških klerikalcev dobe mesto v večini nemški liberalci.
Velikonočni prazniki se torej porabljajo v to, po katerem potu nemškim liberalcem na račun nemških konservativcev omogočiti pristop k večini. Veliko sreče na tem potu, kajti uprav še tega je potreba, da se židovski liberalci роро1ло obrabijo, da
se mej tem krščanski narodi organizujejo ter potem lahko s tako večino nastopijo v državnem zboru, da niti ogerskim, niti pruskim židovskim liberalcem ne bo mogoče za kulisami barantati na stroške blagostanja avstrijskih narodov.
Vrnite se k praktičnemu krščanstvu, ta parola slovečega cerkvenega govornika P. Abelna velja v prvi vrsti vsem pravim prijateljem avstrijskih narodov, ako hote državi in njenim narodom res dobro. Kajti jasno je, da tudi sedaj, kakor že od nekdaj hoče loža razrušiti Avstrijo z umetno borbo naroda proti narodu.
Listi namreč poročajo o divji gonji, katero so pričeli nemški nacijonalci zaradi jezikovne naredbe za Češko. Vsako nemško in nemčursko vas v državi hočejo razburiti, da jim sledi v njih divjanju in celo preko mej v prnskih Draždanih nameravajo napraviti avstrijski nemški nacijonalci shod, na katerem bodo proteetovali proti tej naredbi. Vidi se, kako točno se vse dela po naredbi lože z umetnim netenjem narodnih borb v.naši državi.
Poleg tega pa se seveda najhujša sila liberalnih napadov vliva na tako zvane klerikalce. In značilno je, da je zopet po načelu lože ta gonja proti krščanstvu mejnarodna. V tej borbi si namreč bratski podajajo roke liberalci nemški, češki, poljski, laški kakor slovenski ter krščanstvo slikajo z groznimi barvami kot najhujšo pretečo nevarnost za našo državo.
Neprijatelj krščanstva, torej sovražnik zboljšanja državnih razmer v Avstriji, katere je mogoče vre-diti le na temelju krščanske pravičnosti, je marljivo pri delu, gotovo najtehtnejši opomin, da pozitivno misleči kristjani podvoje svoje sile v borbi proti židovskemu liberalizmu, ki ga vodi framasonska loža, da rešijo avstrijske narode in državo najhujšega razdejanja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. aprila.
Nemški liberalci in socijalni demokratje, ki so navidezno popolno ločeni in se celo v svojih glasilih včasih malo sporeko, so v prvih sejah poslanske zbornice pokazali, da so najboljši prijatelji, kadar velja, boriti se proti krščanstvu in slovanetvu. To pohvalno priznavajo židovsko-liberalni listi sami in „Miihr. Tagblatt" z dne 13. t. m. piše mej drugim nastopno: Pokazalo se je, da socijalisti ne tvorijo skupine izvanrednih sanjačev, ki bi se ogrevali samo za nedosegljive ideale, marveč pokazali so, da so mogočno prodirajoč element, ki s svojim svežim duhom drvi seboj parlament in s praktičnim vspehom zastopa slobodno idejo. V nasprotju z marsikaterim pesimistom smo že davno napovedovali ta preobrat in ob jednem zbližanje vseh slo-bodomieelnih 8 socijalisti in torej danes z zadoščenjem naglašamo, da je malo dnij avstrijskega parlamenta zadostovalo, da se je labko opazilo zbližanje raznovrstnih strank po načelih. V vseh zadevah smo sedaj videli, da so socijalisti bili popolno jedini z nemškimi liberalci. Ta resnica se bo pokazala kot naravna prikazen vselej, ko se bo šlo za rešitev stvarnejih vprašanj na polju „napredka in slobode" I — Več ne potrebujemo ! „Mračnjaštvo" in slovanstvo ima v teh dveh strankah najbolj zagrizene nasprotnike, kateri pa, upamo, s svojo bes-nostjo ne bodo veliko več dosegli, kakor poprej, ko so jim bila še zaprta vrata poslanske zbornice.
Politično gibanje na Hrvatskem je sedaj tako rekoč popolno zadušeno, kajti ne samo zakonito ustanovljena politična društva, marveč tudi vse politične klube, odseke itd. je zadela trda roka bana Qedemryja. S tem je zadel zelo hud udarec pred vsem one hrvatske rodoljube, ki še imajo resno
LISTEK
Povest o hrastu.
(Spisal Angelar Z—n.)
(Dalje.)
II.
Dasi sta oba pretila, da ogled „vzdigneta", vendar ni tega ni jeden, ni drugi storil. Sicer se ne ve za gotovo, zakaj nista inženirja poklicala, pa verjetni viri trdijo, da Kožuhar ni imel prav mirne vesti, Rekar pa denarja ne, da bi stroške plačal. Toliko pravijo viri.
V Osojniku se ljudje ne brigajo za svetovne dogodke, ne za težnje in potrebe sedanjega časa; zato jih pa tembolj zanimajo domači dogodki. Ker ni bilo ob istem času nič važnejših novic, zanimati so se jeli ljudje za dolski hrast in za prepir, ki ga je provzročil.
Večina je bila na strani Kožuharjevi, da bi vedeli, čegav je hiast. Viri nam tudi to uganko razrešijo, čujmo jih 1 Ti reko, da so bili sosedje Kožuharju po večjem dolžni: ta več, oni manj. To nam stvar razjasni. Rekar je bil pa revež, in reveži nimajo prijateljev.
Le stari Tabrski Pavle, katerega so že zanesli
med grobove k cerkvi sv. Avguština, trdil je, da spada dolski hrast k Rekarjevemu posestvu. Temu najlaže verjamemo, ker je najbolje vedel za mejo, in ker je mož lahko resnico govoril: on ni bil nič dolžan Kožuharju. — Dnevi so se pa vrstili mirno brez ozira na razna mnenja osojniških vaščanov. — Vendar ne smemo jednega dogodka prezreti, ki se je vršil v prvih dnevih po onem nesrečonosnem prepiru na kvaterno nedeljo. Sicer se lahko bojimo zamere pri čitatelju, ker vsake malenkosti omenjamo, vendar upamo oproščenja, da natanko zapišemo vse dogodke, ki se tičejo hrasta, v kolikor jih hranijo viri: namreč ljudsko pripovedovanje. Zgodilo se je pa v tistih dneh to-le.
Kmalu potem pride Kožuhar s svojim sinom s sekiro in žago, da bi hrast posekal. Hrastu je bilo takrat gotovo tesno pri srcu : tako mlad, ko se je komaj v poštenega korenjaka razrasel, pa bi moral zapustiti ta veseli svet. Saj veste, smrti se vsakdo brani.
Kožuharjevo namero je videl tudi Rekar, in hajdi k Dolu. Zopet sta se trdo spoprijela. To je toliko koristilo, da je odjenjal Kožuhar, da bi hrast posekal, a oklestiti ga je vendar hotel. Tega mu Rekar ni smel braniti, ker je po neki postavi — ne vem ravno, katera je — dovoljeno obsekati one veje, ki se raztezajo na tujo last.
Kožuhar je sicer obsekal vse veje krog in krog. Rekar mu tega ni branil, ker se je nerad prepiral. Da je le toliko dosegel, da je hrast še ostal. Pozneje, mislil si je, bo že Kožuhar spoznal, da je hrast tuja last.
Tako je zgubil dolski hrast tisti dan svoj kras : senčne veje. Gol je strmel odslej proti nebu, in sram ga je bilo. Gotovo se je bridko pokesal, da je začel pri meji rasti. Pa bilo je sedaj kesanje prepozno.
Kožuhar in sin pa sta pobrala veje na mal vo-žiček in odšla.
Končala se je za jeden pot nesrečna pravda in prepir za hrast.
Hrast je sicer še ostal, a zgubil je vse veje. Golo deblo, z malim vršičkom, je štrlelo in strmelo v prijazni svet.
Oj, nesrečni hrast!......
III.
Minulo je za tem nekaj let. Ljudje se niso več zmenili za dolski hrast. Pa to ni čuda. Ssg so prišli bolj važni dogodki na dnevni red, ki so zanimali osojniške prebivalce. Suša, moča, v okolici huda ura in druge novice so pretresale osoj-niska srca.
Tudi Kožuhar in Rekar sta se zopet spopri-jatljila. Kmetska jeza navadno ni dolgotrajna. Ta
Toljo, z vso silo braniti hrvatsko zemljo pred maža-ronsko povodnjo, kajti ravno ti so se v poslednjem času mnogo prizadevali, karkoli je bilo v njihovi moči, da organizujejo hrvatsko ljudstvo, je poučujejo in bodre k vztrajnemu delu. Vse to trudapolno delo je sedaj malone uničeno in ljudstvo bode moralo zopet neorganizovano tavati v politični nezrelosti ter hotć ali nehote zreti, kako mu židovski Mažar izpodkopava tla pod nogami. Ta udarec je pa še tem huji, ker se je pripetil ravno pred volitvami za hrvatski deželni zbor. Koliko vspešneje bi bilo delovanje ljudskih voditeljev, ako bi ne bila razbita vsa organizacija, ki se je v nekaterih krajih že dokaj lepo razcvitala. Skoda torej, ki jo je vlada namenoma provzročila, je mnogo občutnejša, nego pa korist, ki se bo pokazala vsled razpuščenja soci-jalistične organizacije.
Pruski društveni zakon. Že težko zaže-ljeni načrt novega društvenega zakona je sedaj dogotovljen in se v najkrajšem času predloži pruskemu državnemu zboru. O načrtu samem ne vedo listi poročati že nič pozitivnega, zatrjuje se pa, da bo novi zakon dobro orožje zoper revolucijonarno gibanje. V načrtu se baje nahajajo določbe, ki so naravnost naperjene proti socialističnemu gibanju. Liberalnim in socialističnim listom seveda to ni po volji in skušajo vse tako zaviti, kakor da je tak načrt na Pruskem sploh nemogoč. Svoje trditve opirajo na dejstvo, da je državni kancler do sedaj vedno ugovarjal takim zakonom, tega pa ne pomislijo, da je cesar Viljem že opetovano pokazal svoje sovraštvo nasproti socijalni demokraciji. Konečno ne morejo umeti ti listi nadaljnega določila v načrtu, da se mladoletniki ne smejo udeleževati političnih zborovanj, češ da je po pruski ustavi dovoljeno »vsakemu državljanu« udeležiti se zborovanja. — Ta načrt je torej očividno naperjen proti vsem ekstremnim strankam, toda za-željenega vspeha jim ne bo donesel. Največ bo škodil novi zakon brez dvoma že sedaj nečuveno zatiranim Poljakom, ki se niti ganiti ne bodo smeli.
Dogodki na vzhodu. Kakor smo že na kratko omenili, sešel se je predvčeranjim grški parlament ter na priporočilo ministerskega predsednika Delyannisa dovolil 25 milijonov drahem kredita za ministerstvi za vojno in mornarico. Ministerski predsednik je v kratkih potezah pojasnil zgodovino kre-čanskega vprašanja. Povedal je namreč, da se velevlasti boje za Turčijo in vsled tega nasprotujejo postopanju Grške. Deljannis naglaša dalje pravico Krečanov, da smejo sami odločevati o svoji osodi; vendar pa se nadja vlada, da se v tem oziru doseže jedinost. Korake, ki jih je storila Grška na meji, je provzročil mejaš sam, ker je jel prvi pošiljati vojne oddelke na mejo. Pomanjkljivosti v grški armadi, katerim se v naglici ni bilo mogoče izogniti, se bodo odpravile v najkrajšem času. V ime opozicije je predlagal posl. B&lli, naj zbornica v sedanjih razmerah ne pričenja razprave o budgetu. Temu predlogu je pritrdil tudi ministerski predsednik in obljubil predložiti trimesečni provizorij. — Turkom
potrebuje to, drugi kaj druzega, in nikjer se bolj ne kaže, kakor v kmetskem življenju, kako potrebno je zadružno življenje.
Hrast je pa nekaj časa gol sameval, na spomlad se je pa obrastel. A prejšnje živahnosti, prejšnje lepote ni bilo več. V vrhu se je še nekoliko razrasel, v ostalem je pa ostal pust in na oči neprijazen. Ježic in želoda ni imel poslej nikoli več, k večjemu še kaka šiška se je na njem dobila, ki je pa za kmetiške potrebe brez pomena.
Pozabljen je sameval in zdelo se je, da ne cel svet ne meni več zanj.
Med Kožuharjem in Rekarjem ni prišla več govorica na okleščeni hrast. Človek bi mislil, da je prepira konec, pa motil bi se. Kakor vlada navadno v naravi pred nevihto grobna tišina, tako je bilo tudi med sosedoma vse mirno, a pripravljalo se je na odločilni boj, ki bi imel odločiti, čegav bo konečno hrast.
Kožuhar je molčal, a v srcu je pa vedno še hrast za svojega štel. Večkrat je mislil in mislil, kako bi jo izpeljal, da bi hrast dobil. Posrečilo se mu je. Poslušajte, kako!
Bilo je kakih štirinajst dnij po ev. Jakobu, ko je v Črnomlju živahen semenj. Tje je šel tudi Re-kar kupit volov, dasi je pot dolga. To je vedel Kožuhar in tudi to, da ga ne bo tri dni domov.
prijazni listi zelo zamerijo grški vladi, da si ,drzne zvaliti vso krivdo na turško vlado", in se norčujejo iz tako male Bvote dovoljenega posojila, češ s tem denarjem (sedem milijonov gold.) bodo oskrbeli vojno komaj s prvimi potrebščinami. Poleg tega se sedaj z nova potrjuje vest, da je ministerstvo vložilo ostavko, katero je pa kralj Jurij odklonil z besedami : „Notranja vprašanja se ne rešujejo v ino-zemlju". Sedaj pa se pričakuje, da bode ostavka v kratkem vsprejet» in bode novo ministerstvo popravilo, kar je zakrivilo sedanje. Najpreje bode baje potrla pogum Grkov turška vlada s tem, da ne bo hotela pričeti vojske, akoravno bodo vstaši nadlegovali turške vojake. Kako sodijo Grki o tej turški »velikodušnosti", ni jasno dosedaj, pač pa bo pokazala bodočnost.
Cerkveni letopis.
Cerkve ne moremo zidati, ker smo — v Istri.
Podgrad, v Istri, meseca aprila.
Grozni in neznosni odnošaji v Istri znani so vsaj deloma čitateljem „Slovenca". Ti nas tarejo in ovirajo povsod — še celo v cerkvi. V Podgradu si vsled grdega in strastnega hujskanja in nasprotovanja merodajifih oblastnij niti toliko potrebne cerkve zidati ne moremo.
Podgrad, glavni kraj skalovite Cičarije, sedež okrajnih oblastnij, je tako rekoč brez cerkve 1 štirideset let je od tega, ko se je vsled nujne potrebe odločilo zidati cerkev in se pripravil neki načrt, a cerkve še ni, ker ni denarja, a revščina je pa velika. Stara in slaba kapela, katera je tako majhna, da mora narod pred vratmi ostajati, nikakor ne zadostuje. Zbiral se je denar in nalagal v hranilnici, a še sedaj ni potrebne glavnice in je ne bode tako brzo, ako ne vdobimo izdatne pomoči.
Marsikoga bode zanimalo čitati nekoliko o tem. Leta 1876 pokazala se je velika nevarnost, da se stara kapela podere. Vlada jo je zaprla in silila nas, da zidamo novo cerkev. Ni bilo mogoče. Narod v skrajni bedi ni mogel zložiti naenkrat toliko denarja, a pomoči ni dobil od nikoder. Popravili smo staro kapelo za silo in z veliko težavo. Zgubili smo pa koj potem svojega duhovnika in ostali c e-lih, dolgih 17 let brez njega. Vse prošnje bile so brez uspeha. Odgovor bil je vedno isti: z i-dajte cerkevl Ali kako ? Kamenja je dovolj, da, ali potrebnega denarja ni, in ga ni kje nabrati.
Na predlog županov sprejelo je občinsko zastopstvo v proračun za leto 1892 svoto 10.000 gld. za zidanje nove cerkve. Vedelo se je, da je ta svota mnogo prenizka, a hotelo se je sploh pričeti reševati to stvar in pridobiti po tako dolgem prestanku duhovnika v Podgrad. In — prosimo pazljivosti — deželniodbor in vlada potrdila sta proračun! Ker se vsled revščine z delom ni moglo pričeti, prenesla se je gornja svota 10.000 gl. v proračune za leta 1898 in 1894. In deželni odbor in vlada sta potrdila tudi ta proračuna.
Ker ni bilo od nikoder druge pomoči, se cerkev še ni mogla zidati, doseglo pa se je, da se je na
Tedaj vzame sekiro, žago in drugo potrebno orodje in odide s svojimi sinovi k Dolu. Ljudje so vedeli, kaj Kožuhar namerava, zato jih je gnala radovednost tja. Da je bila množica večja, nabralo se je brez potrebe tudi precej osojniških otrok.
Toda sedaj je prišel pravi križ. Kakor sem že omenil, stoji hrast v bregu Dola: spodnja stranje Rekarjeva, zgornja pa Kožuharjeva. Kakor bi hrast sekal, pal bi gotovo na Rekarjevo stran. To je Kožuharja skrbelo. Pa znal si je stari lisjak pomagati. Tako-le. Kožuharjev sin je vzel dolgo vrv, splezal na hrast in v vrhu privezal vrv; sedaj bodo vlekli vrv na njegovo stran.
Rekarica ni tega mirno gledala. Hotela je ubraniti, pa zaman. Zato je pa tembolj jezik rabila, meneč, da bo s tem odvrnila njej škodljivo početje. Njeno vpitje je privabilo še ostale vaščane. Vsa vas se je zbrala pri Dolu. In sekira je zapela.
Votlo so odmevali njeni udarci in iveri so daleč odletavale od debla. Ljudje so molčali in si niso upali skoraj govoriti. Vsi so nestrpno pričakovali, kaj bo iz tega. Pa Rekarica je bila na zunanje mirna, znotraj jo je pa silno jeza lomila, da bi ne vem kaj dala, ko bi mogla to podiranje hrasta preprečiti. Kožuhar pa je nekoliko obsekal, potem pa zažagal.
(Konec sledi.)
mnoge prošnje vlada vdala v toliko, da je privolila v novo 8i8temizovanje kapelanske službe (ekspoziture) v Podgradu. V dotičnem odloku pa je k a t e -gorično zahtevala, damora kapelan vdružbi s županstvom z vso odločnostjo delati na to, da se čim prej zida nova cerkev. Po 17. letih torej dobil je leta 1894 Podgrad zopet svojega duhovnika. Začelo se je resno misliti na zidanje cerkve. V ta namen nakupilo in pogasilo se je potrebno apno ter preskrbelo stavbišče. Zadnje darovala je častitljiva gospa Marija Božič - Pfivfel, katera ima še edino željo, da vidi novo cerkev na svojem zemljišču še prej nego gre k večnemu počitku.
Ali — prihrumela je grozna burja nad Podgrad. Dobri in pošteni naš narod nakopal si je jezo mogotcev, ker ni hotel poljubiti one roke, katera mu trga iz prs edino tolažbo sv. vere in mile slovenske besede. Prvi udarec bil je razpust poštenega občinskega zastopstva. V sporazumljenju z deželnim odborom imenovala je vlada občinsko upraviteljstvo. To upraviteljstvo sprejelo je sicer v proračun za leto 1895 ono svoto za zidanje cerkve in deželni odborinvlada potrdila sta zopetta proračun. Ali najglavnejše sredstvo za divje hujskanje proti bivšemu občinskemu zastopstvu bila je — nova cerkev v Podgradu! Upraviteljstvo občine je kar na kratko sklenilo, da se ima pri sodišču vložiti tožba proti bivšemu županu zarad nakupljenega apna.
Ne bodemo z nova popisovali junaške in dolgotrajne borbe poštenih naših občinarjev in nesramnosti od Italijanov podkupljenih agitatorjev. Le toliko omenjamo, da so begali osiromašeni in obo-žani narod največ s tem, da jih bo nova cerkev v Podgradu spravila na beraško palico. In taka hujskanja čula so se še celo v c. kr. uradih od ljudi, kateri so v višjih cesarskih službah. Prava slika fra-masonekega upliva na Primorskem. Navzlic temu, da ste bili vasi Račice in Sobonje, spadajoči v Pod-gradsko duhovnijo, zarad nove cerkve najbolj na-hujskani in da ni bilo posebno iz Eačic pričakovati niti enega glasu za pošteno narodno stranko, zmagali smo sijajno pri občinskih volitvah in vrgli ob tla občinsko upraviteljstvo in njega nesramne agitatorje.
Novo občinsko zastopstvo s prejšnjim županom na čelu pa je navzlic temu, da je v Sobonjah in Bačicah še vedno vrelo zarad drznega hujskanja proti zidanju nove cerkve, stavilo ono svoto zopet v proračun za leto 1896 in ob jednem volilo stavbeni odbor, kateremu se je naložilo, da stvar z vso resnostjo razpravlja in izvrši. Proti postavki v proračunu za zidanje nove cerkve pritožili so se najodličnejši pristaši bivšega upraviteljstvo na deželni odbor z razlogom, da je cerkev v Podgradu sploh nepotrebna in da naj se denar drugam porabi. —
Po večmesečnem zategovanju ovrgel je d e-želniodbortaproračuninzahtevaliz-b r i s a n j e o n e s v o t e z a z i d a n j e ce r k v e v Podgradu — oni deželni odbor, ki jo je že štiri leta zaporedoma odobril! P r i -tožba na c. kr. namestništvo, katero j e ž e 20 let sililo občino k zidanju, bila je brez uspeha in občinskemu zastopstvu ni preostajalo druzega, nego izbrisati jo, da s i r e š i p r o r a č u n in obvaruje občino velike škode. Tako oškrbljeni proračun bil je potrjen stoprav avgusta meseca, in ker občina v tem času ni smela pobirati doklade na u ž i t n i n o , i m e 1 a j e n a ta načinvletu 18 9 6 škode blizu 2000 gld.!
Naravno in umijivo je, da pri takih razmerah tudi za leto 1897 ni več prišla svota za zidanje cerkve v proračun, ker bi bila občina, da jo je vanj postavila, zopet z velikansko zgubo kaznovana, ali, kakor uradno pravijo, „massreglovana".
Iz vsega tega se isterske razmere kaj jasno pokažejo. Narodu se oblastno ukazuje, ne glede na njegovo revščino : stori več, kakor moreš, zidaj si cerkev, potem dobiš duhovnika. In ko hoče narod zadostiti tej zahtevi, ko do skrajnosti napne svoje sile, pahnejo ga nazaj v še večji prepad — tedaj zaprečijo to s surovo silo, samo da obupa, da zgubi vero v Boga in v svojo boljšo bodočnost.
Ali smemo pri takih razmerah držati križem roke in opustiti misel na cerkev v Podgradu ?
Stavbeni odbor, svest si svoje težke naloge, začne svoje delovanje zdaj ob velikonočnih praznikih.
AH z vspehom ? Da! Kajti na svoji strani ima božjo pomoč in dobrj voljo vseh Slovencev 1
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. aprila.
(Velikonočne procesije) se vrše jutri po nastopnem redu: Ob 3. uri popoludne pri Uršulinkah, ob V,5. uri v stolnici, ob 6. uri v Trnovem in pri sv. Petru, ob 6. uri pri sv. Jakobu in oo. frančiškanih, v nedeljo zjutraj pa ob 4. uri v cerkvi Jezusovega srca. —
(Zaobljubljena procesija.) V smislu obljube, storjene dne 12. maja leta 1895, pojde veliko nedeljo popoludne ob 3. uri zaobljubljena procesija ljubljanskega mesta s presvetim Bešnjim Telesom iz stolnice k nunski cerkvi na Kongresni trg. Procesije drugih far& naj prihajajo po navadnih potih, kakor prošnji teden, in sicer naj se vredć tako, da bo trnovska pri stolnici ob dveh, šempeterska ob l/* na tri, frančiškanska ob '/» treh, šentjakobska ob s/i na tri in ob treh gre stolna (šenklavška) po navadni poti, kakor prošnji teden, proti nunski cerkvi. Vsaka procesija naj ima svoje reditelje, ki naj pazijo zlasti' na to, da se bodo procesije druga za drugo vrstile brez presledka ter da se tudi med potjo ne bodo pretrgovale. Da se odhod predolgo ne zavleče, gred6 naj po štirje in štirje skupaj. — Pri nunski cerkvi se bodo pele litanije Matere Božje, potem molitve za odvrnenje potresa in blagoslov z Najsvetejšim. Po danem blagoslovu naj gre vsaka procesija po najbližjem potu nazaj v domačo farno cerkev, kjer bo k sklepu še jedenkrat blagoslov s presvetim Rešnjim Telesom. Ako bi bilo vreme neugodno, da bi morala procesija iz-ostati, izpostavi naj se v smislu obljube presveto Rešnje Telo ter naj se ravna sploh tako, kakor je zaukazano v pastirskem listu z dne 5. maja 1.1895.
(Proslavljanje 1. majnika v „Narodnem domu".) Kakor čujemo, bodo res socijalni demokratje proslavljali 1. majnik v „Narodnem domu". — Tam torej, kjer pri otvoritvi „Narodnega doma" naš polteni priprost narod ni imel vstopa, tam se bo šopirila rudeča internacijonala. S tem se pač vzorno spolnuje namen „Narodnega doma"!
(f Valentin Pečnik.) Veliko sredo popoludnd je gospod dekan kamniški ob azistenci .devet dru gih gospodov duhovnikov pokopal gospoda Valentina Pečnika v Špitaliču. V cerkvenem nagovoru je poudarjal njegovo ponižnost, prijaznost, potrpežljivost. V Špitaliču je preživel samo dobrih osem mesecev Z Vranje Peči, kjer je prej služboval, je prišlo do sto župljanov k pogrebu. — Omeniti vredno je, da je pred 18 leti prav isti dan, to je veliko sredo, bil pokopan tudi njegov sprednik na Vranji Peči, gospod Janez Parapat, ki je, preselivši se v Zagra> dec, ondi živel samo še 14 dni. Zadnji čas bolezni je gospodu Ptoniku na strani stal ter ga s sosed nimi gg. duhovniki nadomestoval g. Kumer, vpokojeni župnik, kar je bilo pokojniku v veliko tolažbo R. I. P.
(III. izkaz darov za pogorelce v Koritnem pri Bledu.) Darovali so župljani s Srednjevasi pri Bo hinju 25 gl. 50 kr., v Boh. Bistrici 7 gl., v Beg njah (v drugič) 5 gl. 45 kr., duhovnijani v Draž gošah (v drugo) 3 gl., prof. A. Zupančič 10 gl. — Bog vsem blagim dobrotnikom obilo povračuj.
(Utopljenec.) Iz Smlednika: Pred kratkim smo poročali o veliki nesreči, ki se je zgodila na Savi mej Mavčičami in Mošami dvema mladeničema, ko sta se hotela preko Save prepeljati ter se je njima čoln čez slap zvrnil ter sta oba zginila v valovih. Skozi 14 dnij ni bilo o utopljencih ne duha ne sluha Predvčerajšnjim, v sredo, pa so zagledali v Drago-čajni na Jureževem jezu truplo Jurija Juvana, mli-narjevega hlapca, doma z Brega, kojega so poko pali v Smledniku. Druzega je najbrže Sava nesla dalje čez medvodski jez. — V petek dne 9. aprila je utonilo krčmarju na Jeperci pri veliki cesti l1/«-letno dekletce v pedet\j globoki gnojnici; dan pozneje, 10. aprila, so pa videli na Podreči ljudje, ko je savsko valovje tiralo sabo utonjeno dekletce, kaka 3 do 4 leta staro. Tako neprevidnost vedno svoje žrtve tirja.
*
* *
(Novice s Štajerskega.) Koncem tega meseca se vršč volitve v celjski mestni zastop. Nemški nacijonalci se pridno pripravljajo zanje. Imeli so vo lilni shod, na katerem so postavljali kandidate. Za radi oseb kandidatov so bili sicer nekaj navskriž vendar so bili vsi jedini v sovraštvu do Slovencev.
Jeden kandidat je celo odpuščanja prosil volilce, ker e kot mestni zastopnik glasoval za to, da se dovoli gostilna slovenski čitalnici v „Narodnem domu". Nekateri ultranacijonalci mu niti zato niso hoteli dati abeolutorija. Celjski nemški „verein" je seveda tudi povzdignil svoj glas proti jezikovni naredbi za Češko. Sedaj, ko se je ta „verein" oglasil, Badeni gotovo takoj umakne to ministersko naredbo I — Poštni urad so zopet otvorili v Jurkloštru, ki ima zvezo s poito na Laškem. — Na Ponikvi bo ve-ikonočni ponedeljek popoludne v župnišču občni zbor novega „kmetijskega bralnega društva". — Isti dan ob devetih dopoludne bo poročal državni poslanec gospod J. Zičkar v Vitanju v bralnem društvu o zadnjih dogodkih v državnem zboru. — Starčki pri umivanju nog v Mariboru so stari skupaj 984 let, najstarejši jih ima 95. Slovenska posojilnica v Mariboru je sklenila, v Nagyjevih ulicah postaviti „Narodni dom". Stavbišče v ta namen je kupila že pred več leti. — Dirkališko društvo ljutomersko bo zborovalo na velikonočni ponedeljek ob devetih dopoludne v pivarni Vavpotičevi v Ljutomeru.
(Dunajskim Slovanom) se zopet bliža prilika, katera združuje celo tukajšno slovansko kolonijo: bliža se drugi letošnji redni koncert „Slovanskega pevskega društva," kateri bo v veliki dvorani „Mu-sikvereina" pričetkom maja. Zagotovljeno je sodelovanje odličnih dunajskih umetnikov pevcev in pevk Pela se bodo dela Dvoraka („Stabat mater") Zelen skega, Moninszka, Mokranjaca, Brahmsa in jugoslo vanske pesmi. Naj se dunajski Slovani mnogošte vilno zbero na torišču, kjer je lani „Glasbena Matica" vila lovorike slovanski pesmi. Natančen program pozneje. Gg. dijaki so prošeni, po moči sodelovati.
(Za delavsko organizacijo.) Krščanski volilci pete skupine na Solnograškem so izvolili železniškega kondukterja Tuselna za državnega poslanca. Ta je bil do svoje izvolitve v službi; pozna torej dobro razmere svojega posla, težave svojih tovarišev in zato je najbolj pripraven, da pametno in vspešno zastopa koristi svojih stanovskih sobjatov. Poslanec Tusel namerava osnovati zvezo krščanskih železničarjev nasproti socijalno-demokratični zvezi, ki je že dolgo obstala, katere voditelji pa niso ničesar storili za železničarje, marveč so le pobirali in povži-vali visoke doneske, katere so morali posamezni člani vplačevati v blagajno. Upamo, da kakor po drugih deželah, se tudi pri .nas osnuje proti soci-jalnodemokratičnemu društvu, kojega kričači in vo ditelji nimajo v dejanji prav nobenega srca za de lavce, zveza krščanskih železničarjev in drugih strokovnih društev, da se delavci 'zberejo v krščanski organizaciji tei složno nastopijo.' borbo za svoje pravice.
(Jezikovne razmere na Finsifejn:) Zadnja šte vilka dunajskega lista „Die Zeit" je јрт-iobčila jako zanimivo razpravo o jezikovnih razmtirsA' na Finskem, in sicer izpod peresa znanega ^доепјака, na šega rojaka dr. Murka. Razprava je zlasti radi tega tolikega interesa, ker nam kaže, da so Finci/eprec leti dosegli tiste jezikovne pravice, katere a6 se avstrijskim Cehom še le sedaj po znani jezikovni *na redbi deloma odmerile. Po zadnjem ljudskem štetju 1. 1890 je bilo v finski pokrajini poleg 322.000 Švedov še 2,048.500 prebivalcev finske narodnosti Dasi v znatni manjšini smatrali so Švedi deželo vedno do našega stoletja izključno za svojo posest, kakor n. pr. naši Nemci Moravsko, r Toda ko je prišla Finska pod rusko gospodstvo, so se razmere izpre-menile na korist'domačemu prebivalstvu, Nova vlada je takoj pokazala svojo naklonjenost napram prezi-ranemu finskemu jeziku, in fiaski narod se je zače dvigati in finsko slovstvo se je zlasti po letu 1860 kaj bujno razcvetalo. A treba je bilo definitivno re šiti jezikovno vprašanje in prvi poskus je storila vlada 1. 1863 z naredbo, po kateri naj bodo vsi uradi zavezani s finskim ljudstvom v materinem je ziku uradovati in tudi pismene vloge v istem jeziku reševati. In to je veljalo za vse urade finske dežele in vsi uradniki so morali biti vešči obeh deželnih jezikov. To seveda ni bilo po volji švedski birokraciji, katera po večini fiaski znala ni. Prav zaradi tega je tudi našim Nemcem zadnja jezikovna naredba tolik trn v očeh, ker se bodo morali učiti češčine. Zanimiv je nadalje razvoj finskega narodnega šolstva in g. dr. Murko navaja v svojem spisu celo vrsto podatkov, iz katerih je možno uvideti, v razmerno kako kratkem času je zadobil fiaski jezik tudi v šoli popolno jedn&kopravnost. Se pred 1. 1840
se je poučeval fiaski jezik le v normalkah, in še le iz leta 1841 datira prva naredba, da naj se tudi v sredojih šolah poučuje domači jezik. Prvi korak je bil storjen, in sedaj je finsko šolstvo neverjetno hitro napredovalo. Ze I. 1857 se odpre gimnazija s finskim učnim jezikom, in za devet let so dijaki že ahko polagali izpit za na vseučilišče v finskem jeziku. A ker je bil učni red na teh srednjih šolah še jako pomanjkljiv in so se zanemarjale zlasti rea-ije, začeli so zasebniki ustanavljati modernim za-itevam odgovarjajoče liceje s fiuščino kot učnim jezikom. Ruska vlada je te težnje finskega naroda pospeševala in zadnja leta se že celo na vseučilišču predava v finskem jeziku. „In vse to se je vršilo", kakor pripaža praška „Politik", „pod rusko knuto I" Nemci na Češkem pa naj si tako po nepotrebnem ne razburjajo živcev, ako zahtevajo Cehi ono pravico, katero je Fincem ruska vlada že pred leti podelila.
Društva.
(„Obrtno in trgovsko društvo".) Veliko trgovcev in odjemnikov na deželi je že odpovedalo sleherno zvezo z raznimi laškimi trgovci v Gorici. Ze to je mnoge Lahone prestrašilo ; toda tolažijo se, češ: ščavi so ovce, jutri že pozabijo na današnjo jezico. In zares se nadejajo naši laški protivniki, da ostanejo brez posledic vsi škandali, katere so počenjali proti nam. Nadejajo se, da naši rojaki na deželi bodo še dalje nosili svoje novce goriškim La-honom, da bodo le-ti toliko ložje psovali, zmerjali, pljuvali, napadali, žalili Slovence v goriškem mestu. Toda zdaj so se varali, piše „Soča", in čas je, da so se varali! Doslej je le majhen del Slovencev na deželi odpovedal Lahonom vsako zvezo, toda v teku pol leta bo pretrgana sleherna zveza med Slovenci in našimi zagrizenimi nasprotniki. To se zgodi, ker se mora zgoditi, ako Slovenci nočemo biti pred celim svetom v posmeh. In da se to tudi res zgodi, nam je porok vesela novica, katero moremo danes naznaniti. Snuje se namreč „Obrtno in trgovsko društvo" za celo deželo, a sedež mu bo v Gorici. Društvo bo imelo svojo posojilnico po načinu laške „kooperative". Ker je nad 1000 slov. obrtnikov in trgovcev v deželi, a bodo vsi udje novega društva, tedaj bo tudi posojilnica razpolagala takoj z dovoljnimi svotami denarja. S tem denarjem se bodo dajala posojila obrtnikom in trgovcem, ki se hočejo bodisi šele ustanoviti, ki st hočejo rešiti iz laških rok ali da hočejo svojo obrt razširiti. To bo torej silno važen delokrog novega društva. Ali še važnejši bo drugi del društvenega delovanja. Tu bodo morali biti združeni vsi slovenski obrtniki in trgovci. Prva in glavna dolžnost vseh članov pa bo, da se bodo medsebojno podpirali. Osrednji odbor bo moral torej sestaviti popolen imenik članov in razdeliti jih po raznih strokah. Ako ne bo dovolj trgovcev ali obrtnikov jedne ali druge stroke, bo naloga vodstva, da jih preskrbi. V Gorici imamo Slovenci n. pr. povsem dovolj čevljarjev, krojačev, zidarjev, mizarjev, kovačev, gostilničarjev, trgovcev z jestvinami, tobakar-narjev, pekov, zalog piva, vina, moke, soli, žita itd. Vsi člani v celi deželi se bodo morali posluževali pri njih! Ko se leto izvrši, bodo nasprotniki že debelo gledali; videli bodo, da Slovenci nismo več ovce, tudi ne več potrpežljivi osli, ki se pustimo pobijati, marveč resni in odločni možje, ki vemo, kaj hočemo. Pogrešamo le še velike zaloge koloni-jalnega blaga, večje prodajalnice z železjem, miro-dilnice ali drogerije, brivcev in še par malih obrtnikov. Novega društva naloga bo, da nam te preskrbi na jeden ali drugi način. Ali prva in glavna naša naloga bodi, da se najprej združimo v tako društvo; potem nam bodo narodni trgovci in obrtniki rasli sami, kakor gobe po dežju, kajti videli bodo, da se jim ni bati za prihodnjost. — Mi smo trdno u ver jeni, da v nekaj tednih bo novo društvo že delovalo, na kar opozarjamo vse rodoljube na deželi. V nekaterih krajih so se že osnovali agita-cijski odbori, ki skrbe za kontrolo, kje kupuje ta ali oni svoje blago. To je prav, le tako naprej I — Prosimo pa, naj bi se oglasili rodoljubi iz cele dežele, ki hotć iti na roko novemu društvu v Gorici; društvo bo potrebovalo zanesljivih, delavnih, razumnih poverjenikov po vsej deželi. V kratkem bomo mogli že kaj več poročati o novem društvu, kajti odbor 18 gospodov izdeluje že pravila in zbira potrebno gradivo za razumen in premišljen začetek tako važnega delovanja. Ali tudi to, kar smo povedali, razveseli naše rojake na deželi, ki že povprašujejo, ali ne uprizorimo nič uspešnega delovanja proti lahonski šopirnosti in zagrizenosti ? I — Rodoljubi ostanite vedno jednaki — in prihodnjost bo naša! Le na delo. Tak bodi naš odgovor na vsa sramočenja in žaljenja I Cemu se bomo jezili in razlivali si žolč, kar bi škodilo našemu zdravju, — izpraznimo raje zagrizencem želodec, da jih mine vsa volja do izzivanj in škandaloznih demostracij I Evo naš prvi korak ! Na delo, na delo 1
Telegrami.
Dunaj, 16. aprila. Mej navadnimi obredi se je vršilo včeraj v ceremonijalni dvo-
rani na dvoru umivanje nog 12 starčkom. Cesarica letos ni umivala nog, ker biva na jugu, vendar pa so bile dotične ženice obilno obdarovane.
Dunaj, 16. aprila. Ruski poslanik grof Kapnist je odpotoval za teden dnij v Petro-grad.
BudimpeSta, 16. aprila. Uradni list objavlja ukaz notranjega ministerstva, s katerim se dovoljuje slobodna kolportaža časnikov po mestih. Ukaz so prejeli vsi župani Ogerske razven Sedmograške.
Berolin, 16. aprila. „Localanzeiger" poroča iz Worishofena, da je bil župnik Kneipp nevarno zbolel za plučnico, da pa se mu je sedaj zdravje nekoliko zboljšalo in je upati, da kmalu popolno ozdravi.
Marselj, 16. aprila. Iz Tonkinga poročajo listi, da so napadli morski roparji nemškega poslanika ter tudi angleškega posla-niškega tajnika nadlegovali. V mestu Bang-kok so roparji v premoči. V notranjem dežele vlada velik nemir.
Atene, 16. aprila. Vojni minister je prejel pismo, v katerem je bilo nekaj razstre-livnega prahu. Dogodku se ne pripisuje nikake važnosti.
Bombay, 16. aprila. Odkar je jela razsajati kuga, je obolelo dosedaj 11.333 oseb, umrlo pa 9493. Na teden je umrlo povprečno 970 oseb.
Dogodki na vzhodu.
Sredeo, 16. aprila. Posebno pozornost vzbuja članek v „Miru", kjer se glasi, da ima Bolgarija ravno tako pravico oboro-ževati se v sedanjem temnem političnem položaju, kakor to store tudi druge države.
London, 16. aprila. „Standard" poroča iz Carigrada: Mej zadnjim izvanrednim mi-nisterskim posvetovanjem je bil sultan v neprestani brzojavni zvezi s carjem in cesarjem Viljemom, katerih svet je neki zanj mero daj en.
Kaneja, 16. aprila. Vstaši so streljali na avstro-ogerske čete. V obližju Herakle-jona se bije ljut boj.
Kaneja, 16. aprila. Avstro-ogerske tor-pedovke „Sperber", „Staar" in „Krahe" so zasledovale mej Selino in Kissamo grške ladije, ki so hotele čez določeno mejo. Vstaši so vsled tega streljali na torpedovke, vendar brez vspeha. — V okolici Kaneje so se sprli Grki in Turki. Padlo je sedem, ranjena sta pa dva moža.
Atene, 16. aprila. Poslanska zbornica je odobrila načrt zakona glede najetja posojila v prvem branju. Ministerski predsednik je na vprašanje izjavil, da so se vršila mej Turčijo popolno uradna pogajanja glede Krete in da nobena velevlast ni poskušala preprečiti direktnega sporazumljenja.
London, 16. aprila. „Times" poroča iz Aten: V Kalambako so došli mnogoštevilni ranjenci, tako da je bolnica prenapolnjena. — Isti list poroča iz Arte, da je 13. t. m. četa 2500 vstašev ostavila Valanos in prodira proti Janini.
a * Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	J a S ■g*-6 t>
16	9. zvečer	737-6	12-u	si. jzah.	dež	
16	7. zjutraj 2. popol.	739 6 7406	8-4 90	si. vzjvz. sr. vzjvz.	oblačno oblačno	9-7
Umrli bo:
14. aprila. Frančiška Pelan, zasobniea, 72 let, Marije Terezije cesta 9, ostarelost. — Vilibald Merhar, deželnobramb-nega narednika sin, 9 mesecev, Poljanska cesta 9, dušljivi
• " Ij-	-
16. aprila. Ivan Zadnikar, kajžar, 68 let, Orna vas 11,
Meteorologidno porodilo.
Srednja včerajšnja temperatura 13 8°, za 4'1° nad normalom
Vsebina 8. zvezka 1897:
Cvetje s pol|a modroslovskega. (Spisal dr. Fr. L. — Dalje.) — Arabeske. (Zložil E. Gangl). 1. Slikar. — 2. Vrata. — 3. Kje ste? — 4. Plemstvo.
—	5. V svetišču. — Sovražne sile. (Zgodovinska slika. — Spisal dr. Jos. Gruden. — Konec.) — Ob Balkanu. (Spomin iz Bolgarije. — Spisal Jos. Re-pina. — Dalje.) — Slika. (Spisal Janko Barle.) — Vzori in boji. (Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben. — Dal|e.) — Miserere ... 1 (Zložil Anton Medved.) — Srca. (Zložil Anton Medved.) — Molitev. (Zložil Anton Medved.) — Celje in okolica. (Narodno društvene črtice. Poleg raznih spisov sestavil A. Fekonja. — Dalje.) — Prodiranje proti severnemu zemskemu tečaju. (Spisal dr. Simon Šu-bic. — Dalje.) — Zagorje ob Savi. — Književnost: Slovenska književnost. Knjige „Slov. Matice" za 1. 1896: Zgodovina slovenskega slovstva III. zv. — Konec.) — Na platnicah. Pogovar Od pijače, inu ventočejna tega Vina med enim G : Fajmoštram, inu med šterpm Farmanim. — Slike. Leonarda da Vinci-ja Kiistus v „Zadnji večerji". — Kristus pri spečih učencih. (Risal Eulenburg.) — Kristusa de-vajo v grob. (Slikal B. Schedone.) — Mladi vrtnarji. (Risal H. H.) — Zidani most ob južni železniei.
—	Pozdrav Nansenove ladije v tromsoskem pristanišču. — Simon Robič.
Službo išče
mlad mož izurjen v cerkveništvu, kateri je zmožen tudi mizarstva. — Več se izvć pri Fr. Koporo-u, organistu in trgovcu v Dobrničab, pošta Trebnje.	276 1—1
Proda se še malo rabljeno in popolnoma dobro ohranjeno
pnevmatično kolo.
Kje, povč upravništvo „Slovenca".	271 5—2
šestnajstletnega, ki je krepkpga telesa in lepega vedenja, takoj sprejme v poduk
Valentin Hihar, 258 5-2	strojar v Polhovem Gradcu.
i'
Ђвг Pege -ЗД1
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-
Christolf-a izborni, neškodljivi j
Ambra-creme j
gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za •
izvirnih R
ani. I
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani
HJLdvo
Liniment. Capsici compos.
144 6 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 26-16
Richter-jev liniment s .sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Prodajalka,
Izurjena v specerljski trgovini, dobi dobro
službo. — Ponndbe vspreiema iz prijaznosti pod šifro : „Na deželi" upravništvo „Slovenca". 253 6-4
Kdor čipek potrebuje za cerkev
piše naj pred nakupom po vzorce 688 12-10
Teod. Giinther-ju v Gottesgab (Češko). Dva dobro izurjena
za fina dela iz mehkega lesa
sprejmem v trajno delo proti dnevni plači od gld. 1'20 do gld. 1-30.	. _ _ v ,
Aurtr. Rovsek,
274 3-2 podobar v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
P
248 12
irnlie, prazne in z razno vsebino, križe, palice za sprehod, popotne jerbase, vozičke za otroke
priporoča raznovrstno izdelane in prav v ceno
Fr. Stampfel,
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonballe.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civilno-dobrodelne namene.
7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov a 3834 preddobltkl ln 3834 podobltkl v skupnem znesku 165.000 kron v zlatu ln 100.950 gld.
veljave in sicer: 1 dobitek po 150.000 kron v zlatu 150.000, 1 dobitek po 15.000 kron v zlatu 15.000, 1 dobitek po 6000 gld. 6000, 1 dobitek po 4000 gld. 4000, 1 dobitek po 3000 gld. 3000, 1 dobitek po 2000 gld. 2000, 1 dobitek po 1800 gld. 1800, 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 dobitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld. 3000, 4 dobitki po 600 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200, 4 dobitki po 200 gld. 800, 8 dobitkov po 175 gld. 1400, 14 dobitkov po 160 gld." 2100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 75 gld. 2100, 52 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 50 dobitkov po 26 gld. 12S0, 182 dobitkov po 20 gld. 3640, 584 dobitkov po 15 gld. 8460, 350 dobitkov po 12 gld. 4200, 1360 dobitkov po 10 gld. 13.500, 660 dobitkov po 7 gld. 4620, 4400 dobitkov po 6 gld. 26.400.
Žrebanje ae vrši nepreklloljlvo 10. junija 1897.
Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovale« zastonj. — Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek za državno loterijo. 26 10—3
gttB D u n a j e k a borz
a.
Dn6 15. aprila.
Sknpni drlavni dolg v notah.....100 gld.	90 kr.
Bknpni državni dolg v srebru ... .	100	,	90 .
Avstrijska zlata renta 4%............122	.	80 .
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	05 .
Ogerska zlata renta 4%.......121	,	90 ,
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	35 .
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	942	,	50 .
Kreditne delnice, 160 gld............347	,	40 .
London vista...........119	,	50 .
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drf. velj.	58	„	62',«.
»0 mark............11	.	73 ,
20 frankov (napoleondor)............9.511/» .
Italijanski bankovci........45	„	10 „
C. kr. cekini........... 6	„	64 ,
Dn6 15. aprila.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srefike b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4* kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna piema av. osr zem.-kred. banket % Prijoritetne obveznice driavne železnice . . •	„ južne ielezniee 3% ,
.	, južne železnice b% .
»	, dolenjskih železnic 4%
154 gld.	—	kr.
154 „	76	
189 ,	—	
99 ,	35	
137 .	50	
126 ,	50	
108 „	—	
112 .	60	
98 .	75	
99 „	80	»
■	-	•
174 „	60	
127 ,	30	
99 „	60	f»
201 146 19
26 69 73
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Oenćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 151 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v, 3415 Akcije tržaškega L'oyda, 600 gld. . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
gld.
362 74
79 155 127
50 kr. 40 ; 50 .*
25 25
25
00 75
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanl* za zgube pri ireb&njlh, pri iiirebanja
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnićna delniška družba
„H ERC1J
«ollziili it. 10 Dunaj, liriihilfirstraiii 74 B.
66
Pojasnila TE» v vseh gospodarskih in Inantnlh stvarsh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaaf|iklli vradnestate papirjev in vastnl sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti V* naloženih glavnin.