Št. 12. V Gorici, v torek dne 28. januvarja 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden r Šestih izdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutrnnje iz-dnnje opoldne, veiferno izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ^Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ......... 6 , 60 „ , ,, 3*30 detrt leta r :• . . .' -> . 3 , '4.0 ;'-H V*-f*?^ Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljafi pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnino se ne oziramo Oglasi in poslanica s« račtmijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,-^krat 6 fcrr vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V^čje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 ki*, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In oglase je plačati loco (Jorlc«. Arse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici §t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom js mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo -*e nahaja y Gosposki ulici 3t.ll. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. , *Soča> in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bafcarni Sehwarz - Šolski ulici in Jeliersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno iziJanje.) V znamenju Klavžarja in brata Fridolina. Naša klerikalna stranka se vrti sedaj v znamenju Klavžarja in brata Fridolina. Ta dva jej dajata signaturo zadnjih dnij. Vsakdo, kdor misli s svojo glavo, je bil prepričan, spozna vsi podla sredstva, katerih se poslužuje klerikalna stranka v političnem boju, da iz take stranko no more priti nikdar nič dobrega, marveč da taka stranka mora prej ali slej zabrosti v tako nemoralo, iz katere ni več izhoda. In to se je zgodilo našim klerikalcem kot naravna posledica na tisto grdo politično gonjo in na sleparstvo, katero so drži to stranke od njenega prvega diha dalje. Nezaslišano je to, da so jo pre-drznila klerikalna stranka postaviti Klavžarja za deželnozborskega kandidata, da jo osleparila ljudstvo za ta mandat, češ, da gre za sveto vero, in kdor ue voli po njeni komandi, da bo pogubljen, nezaslišano jo, da sta so upala c. kr. profesor, kateremu je izročena mladina v izgojo, in katoliški župnik braniti sleparja v javni soji deželnega zbora, nezaslišano je to, ali nam kaže v bengalični luči moralno vrednost stranke. Mislili smo, da z afero Cahojevo je dosegla klerikalna stranka na potu nemorale svoj vrhunec, ali varali smo se. še se ni polegla ta Škandalozna afera, pritisniviši klerikalcem znak sle-parstva, že je prisvetila na dan druga, o kateri se je mislilo, da je že pokopana in pozabljena. Brat Fridolin je sedaj »junak dneva«, in na kakoršnosibodi stran I>c ^edamo affiro, katera se ga drži, povsodi vidimo poleg odgovornost v o d s t v a. Za časa vodstva dr. Jožefa Pavlic e, tega velikega krščanskega socijalista in jednega prvih stebrov klerikalne politike na Goriškem, so se vršili v »AlojzijeviŠču« oni škandali, o katerih se v javnosti ne more obširneje govoriti z ozirom na moralo, ka- »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevih Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) To izgovorivši se je Ana Fedo-rovna nakrat nekaj prestrašila in zaru-dela. Vsa veselost je nakrat zginila grofu z obraza. •— Vaš bratec je tepec! rekel je ostro. — Vi veste, če mož moža razžali, se streljata; ali ko ženska razžali moškega, kaj se naredi pa tedaj, ali veste ? Ubogi Ani Fedorovni so zardela celo ušesa in vrat od vznemirjenja. Povesila je oči in ni odgovorila ničesa. -- Ženska se pa poljubi v pričo vseh, rekel je grof tiho, nagnivši se k njenemu ušesu. Dovolite mi, da poljubim vsaj vašo ročico, pristavil je tiho po dolgem molčanju s pomilovanjem do svoje dame, ki je bila v veliki zadregi. — Samo ne sedaj, rekla je Ana Fedorovna, težko dihaje: —- Kdaj pa? Jutri zgodaj odpotujem ... In to ste mi dolžni. — Ali tako ni mogoče, rekla je Ana Fedorovna s smehom. teri pa mečejo, ker zadevajo di. Jožefa Pavlico kot takratnega vodjo, luč na stranko, pri kateri jo mod voditelji. S Škandali Fridolinovimi je zadeta vsa ki e r i k a 1 n a s t r a n k a, in tako bogatejša za en velikanski Škandal. O morali stranke ni več govora. Stranka, katera ima v svojih prvih vrstah javnega sleparja, stranka, v katero načelstvu sedi mož, pod katerega vodstvom zavoda s tako eminonfcno važnim namenom, kakor je vzgoja dece, so so vršile svinjarije, za katere nimamo besed, taka stranka jo ban d a liuzna-eajev, ko r um p i rani h bitij in nevarnih o 1 o m o n t o v, proti katerim mora v boj vsaki goriški Slovenec, kdor kaj drži na svojo lastno čast in na čast našo ožjo domovino.... Svoj čas smo se čudili, ko je šem-paski župnik Grča branil klerikalnega učitelja K., ker jo govoril v šoli tako nespodobno, tla so ga morali službeno premestiti, no, po daljnih dogodkih, v katerih jo propadala stranica od hipa do hipa, so nismo čudili več, ko so za Klavžarjevo alero prišle na vrsto svinjarijo brata Fridolina, ki so se vršilo za časa vodstva" dr. Jožefa Pavlice, ki je v načelstvu klerikalne stranko. Stranka, ki začne s podlostjo in lažjo, no moro končali z dosego vzvi-šonih idealov, marveč z moralnim propadom, kateri je tudi zadel naše klerikalce. Tako daleč je zašla s pota morale, da so dandanašnji vrti v znamenju sleparja in svinjarja.... Pod vodstvom naših klerikalcev veljajo javni sleparji toliko, kolikor pošteni in neomadežo-vani ljudje, pod njihovim vodstvom naj bi Caheji celo gospodarili z denarjem našega kmeta, pod njihovim vodstvom, kjer imata svojo vrlino zaščito podlost in laž, pa tudi mladina ni varna, da se je telesno in duševno ne pokvari. To nam kaže vodstvo »Alojzijevišča«, ki je odgovorno za škandale brata Fridolina. — Samo dovolite mi poiskati si priložnost, videti vas še nocoj, da poljubim vašo roko. Jo že najdem. — Kako jo najdete? — To ni vaša stvar. Da bi vas le videl, meni je vse mogoče... Ali vam je prav? — Prav. — Škotska so je končala in plesali so še mazurko, v kateri je grof delal čudeže, loveč robce, poklekujoč na jedno koleno in udarjajoč z bstrogami, na nekako poseben način po varšavsko, tako da so prišli stari gospodje od bostonske igre gledat v dvorano, in konjenik, najboljši plesalec, je priznal, da ga je huzar prekosil. Povečerjali so in zaplesali še »grosfatra« (starooČetovski ples), a nato se se začeli razhajati. Grof ni spustil ves čas oči z udoviee. Ni lagal, ko je pravil, da je pripravljen skočiti zanjo v vodo. Naj so bile to muhe, ljubezen ali trdovratnost, ta večer ho se združevale vse njegove duševne sile v samem hrepenenju, videti in ljubiti jo. Ko je opazil, da se je Ana Fedorovna začela poslavljati od gospodarice, tekel je v predsobo in od f jd brez kožuha nad vor, kjer so stale kočijo. — Voz Ane Fedorovne ZajČeve! je zaklical. Tn taki ljudje naj bi vodili goriško Slovence?! Taki ljudje se drznejo govoriti v imenu »našega dobrega ljudstva«, taki ljudje hočejo nas učiti morale, in taki ljudje kličejo nad našega ubogega seljaka hudiča iz pekla, ko so ga sami potrebni, da jih zvože ter vržo na dno* gorečega pokla, kjer jo jok in škripanje z zobmi! Stranka sloparstva in svinjarstva hoče nas terorizovati ter držati v svojih krempljih, da bi še dalje »gospodarila« nad nami pod raznimi »znamenji«, med katerimi zav.ema sedaj prvo mesto znamenje Klavžarja in brata Fridolina___ Quousquo tandem abutore, don Autouio, "putiontia nostra ?! Ostro besedo nam silijo So pod pero, ali vzdržujemo so jih, kličemo pa: Goriški Slovenci! Misiito in s o d i t o! Sfraliovlada Gi-edolfiifi - Berlmč. IV. Drugi ali prvi, kakor hočete, deželni odbornik jo — profesor Ivan Berbuč. Ne vsled njegovega narodnega dola, ne vslcd znanja, kar bi ga vsposobilo in opravičilo, marveč vslod čudovitega talenta v spldkarstvu je zvezana s tem možem zares najžalostnejša zgodovina goriških Slovencev. Zalo si ga oglejmo pobliže. Prof. Berbuč je jeden tistih srečolovcev, ki so se celo v mladosti malo učili, pa so naredili vse potrebne izpite. Ko je pa srečno prestal zadnji izpit, se je razkošatil na svoj diplom ter.....se sploh ni nikdar več učil kaj pametnega. V šoli je tolkel leto za letom predpisane fortnulce iz šolskih knjig, in danes zna le še toliko, kolikor morajo znati njegovi učenci. — Da bi se učil še česa drugega, kar zahteva napredujoči človeški duh, se mu je zdelo vodno neumnost in gizdavost. Njegovi predstojniki so dobro vedeli, da v tej „lepi posodi* ni jedra, da je strašno prazna, zato so zahtevali od njoga, ko je silil iz Pa-zina v Gorico .... naj naredi še to in to skušnjo. ISi so veliko zahtevalo, marveč le toliko, da bi moral lepi podčavenski Janez Visoka štirivprežna kočija s sve-tilnicami se je premaknila z mesta in se približala stopnicam — Stoj! zaklical je vozniku in je tekel, do kolena brodeč sneg, h kočiji. Kaj hočete ? vprašal je kočijaž. V kočijo sedem, odgovoril je grof, odpirajoč durice in poskušajoč skočiti v kočijo — Stoj, vrag! Tepec! — Vaška! stoj! zakričal je kočijaž na predjezdeca in ustavil konje. — Kaj hočete s tujo kočijo? To je voz Ane Fedorovne, in ne vaše milosti. — Nu, molči, tepec! Tu imaš jeden rubelj, žlezi doli in zapri duri, rekel je grof. Ko se kočijaž ni ganil, je sam zaloputnil durice. odprl okno in jih zaprl kakor je mogel. V kočiji je kakor v vseh starih kočijah, posebno z rumenim suknom oblečenih, vse dišalo nekako po gnilobi in tlečih ščetinah. Grofove noge so tičale do kolen v tajajočem se snegu in zeblo ga je silno v tenkih škornjih in hlačah za ježo, vse njegovo telo je prešinjal zimski mraz. Kočijaž je mrmral na kozlu in kakor se je kazalo, pripravljal se, da skoči doli. Pa grof ni slišal in čutil ničesar. Obraz mu je gorel in srce mu je močno bilo. Z močjo je potegnil za rumeni jermen, pogledal skozi stransko okno, in vse njegovo zopet malce knjige pogledati. Pa ne! Raje je še počakal v Istri — in potem je po srečnem naključju prišel v Gorico. Ko jo bil enkrat tu, se je čutil takoj vknjiženega na svoje novo mesto; edina skrb mu je bila: komodno vleči svojo profesorsko karijero, delati toliko, kolikor je prav neobhodno potrebno, ne zameriti se nikdar »na vzgor", — pa igrati tudi v naši družbi kako vlogo, ako ne stane ne žrtev ne truda. Njegovi kolegje, ki so bili delavni tudi na književnem polju, so bili deležni k večjemu njegove zavisti. Sam .nesposoben, da bi kaj napisal, se je čutil nekam ponižanega v brezmejnem samoljnbju, ako so so drugi kaj izkazali. Prav zatp tudi do — razkola 1,1899, ni maral niti prof. C, da o drugih tovariših niti ne govorimo. Ako je bilo mogoče reči kaj neugodnega o njih, jo bil takoj pripravljen. Širokoznana komodnost ga jo pustila v takih slučajih in postal jo celo navdušen, da bi navdušil i — druge. Na realki je imel le jako redke prijatelje. Dokaz, da je težko shajati s tom možem, -- Da je prišel A, GabrSček na zatožno klop vsled tožbe Berbučevega tovariša prof. Babscha, je glavno njegova zasluga. Fak-tutn jo, da Gabršček do takrat Babscha ni niti poznal; ni imel ž njim nikdar kakega posla, - pač pa profesor Berbuč, ki jo toliko ščuval, da mu je Gabršček sedel na li-manice. Obsedel je grdo: obsojen je bil in plačal nad 1200 gld. globe, izgube na kavciji in sodnih stroškov za obe stranki. — Tak prijazen spomin ima Gabršček na svoje znanstvo s tem človekom. Dobrega spomina nima niti enega. Že leta 1889. je silil v deželni zbor. Priprava na to je bila znana.....cesarska slavnost v Selu, o kateri se je že mnogo govorilo in tudi pisalo. Ta slavnost je pokazala, kako daleč segajoče cilje ima vsak Berbučev korak, kateri stegne iz skrivališča svoje blažene komodnosti. — Ni bil izvoljen, ker je župnik Blazij Grča iznašel grozovito vest, da je Berbuč — liberaluh in framason. Smešno je to, a omenjati moramo radi kronolo-giškega reda. Na poalagi kakošnih zaslug je silil v deželni zbor on — profesor na goriški realki?! bitje se je združevalo v jednem samem pričakovanju. Čakanje ni trajalo dolgo. Na stopnicah so zaklicali: Zajčeve voz! Kočijaž je potegnil za vajeti, voz se je zazibal na visokih zmeteh, razsvetljena hišna okna so švigala jedno za drugim mimo okna v kočiji. — Pazi, Če le besedo zineš slugi, da sem tukaj,« rekel je grof in pomolel glavo skozi sprednje okno h kočij ažu: -- te pretepeni, če pa ne poveš, dobiš deset rubljev. Jedva je grof zaprl okno, že se je voz močneje stresel in obstal: Turbin seje stisnil v kot, nehal je dihati in celo zamižal je: bal se je, da se iz kakoršnega koli vzroka ne uresniči strastno njegovo hrepenjenje. Vratiea so se odprla, z ropotom so padle doli vozne stopanke, zašumela je ženska obleka in v zaduhlo kočijo je potegnil jasminov duh, hitre noge so stekle po stopankah in Ana Fedorovna jo zadela z odpetim kožuhom ob grofove noge in sedla težko dihajoč na sedež zraven njega. Ali ga je videla ali ne, tega ne more vedeti nikdo drugi nego or. sama, a ko jo je prijel za roko in rekel: »no, sedaj pa poljubim vašo roko«, se je le malo prestrašila, a odgovorila ni niče- I nu, pomagal je nekaj mesecev Gregorčiču pri urejevanju one — velikanske »Sočice", katero je prodajal Gregorčič po 4 gld. 40 kr., v časih, ko je bil v Gorici tisekza50% ceneji nego je dandanes. Pa v posojilnici je sodeloval v letih, ko je imela čelo leto toliko prometa, kolikor danes v treh tednih. Drugače je bil mož brez pomena v družbi goriških Slovencev. — Pač kjer je bilo treba kaj podražiti, je že bil poleg. To vedo dr. Jos. Tonkli in vsi njegovi p ristaši one dobe. Ker 1. t889. ni bil izvoljen, je bila tako užaljena njegova rodoljubna visokost, da je sklenil: ne migniti več mezinca za to nehvaležno slovensko ljudstvo. — Kar dobrodošla mu je mala disciplinarna preiskavica brez slehernih posledic, kar se zgodi lahko vsak dan^temu alr onemu, — ali on se je skrival j za utemeljeni strah morebitnega premeščenja, j češ; »moram skrbeti za »familijo" (ipsissima | verba!) — in izstopil je celo iz posojilnice, I a v Čitalnico se n več prikazal. Njegova edina družba je bil krog raznih c. kr. mož J neslovenskega rojstva! — In tako je c. kr. profesor Berbuč popolnoma izginil v ozadje. Le na Klavžarjevo 25-letnico se je bil spravil ter spustil pri Marziniju v potu obraza slabo I priučeno napitnico. j Marsikdo je moral poslušati njegove slavospeve samemu sebi .... »kako so ure- j jevali »Sočo" Gregorčič, pokojni Erjavec in on", — aH od 1. 1889. dalje, v najtežjih časih onega hudega boja, ni bilo nikdar črkice od njega. On je bil lepo skrit v ozadju J ter čakal, da bo — žel, kar so drugi sejali brez njega. (Dalje pride.) J DOPISI. Iz tolminskih hribov, dne 24. jan. — Ker je letošnja zima nenavadno lepa in gorka, skobacal sem jo bil nekega lepega dne tudi jaz iz zapečka doma ter jo udaril peš naravnost k sv. Luciji, želeč videti to klerikalno gnjezdo in tiste trdne stebre, ki se tako ponosno potegujejo za »slavno* pro-slulega Gaheja. Mikalo me je pa tudi zvedeti, ali jo bo kmalo primahal tam mimo Že dolgo težko in željno pričakovani »lukaniatija". Po-mudil sem se bil tam nekoliko časa tiho in mirno, ker sem slišal že prej, da na »Mostu" so klerikalci ali bolje: »Cahejčki" tako surovi, da kakemu naprednjaku še celo na prste brizgajo. Poslušal sem pogovore pri- \ prostih ljudij in v moje veselje sem čul, da to klerikalno gnjezdo ni v resnici tako na trdnih nogah, kakor si mislita »Norica" in bratec »Prim. List", kajti pravili so, da bi že marsikateri rad pristopil k naši stranki, v duhu pa da so večinoma z nami, samo da jih je sedaj še malo sram, kar naenkrat se spreobrniti. To se mi je pa vendar čudno zdelo. Z nami naprednjaki naenkrat potegniti, jih je sram, v klerikalni bandi ostati inzvati se ,Cahejčki", pa jih ni sram, in vendar so klerikalci provzročili pri volitvi v dež. zbor tak nečuven škandal in sramoto za celi tolminski okraj, da ga še nobena politična stranka enakega ni provzročila. Pamet, pamet, ljudje božji, in proč s terorizmom!! sar, temveč mu je podala roko, in on jo je obsul s poljubi, dosti višje nad rokovico. Kočija se je premaknila. — Povej kaj. Kaj ne, da se ne jeziš? rekel je on. Molče se je stisnila v svoj kot, ali nakrat je zaplakaia in položila glavo na njegova prša. VI. Novoizbrani izpravnik s svojimi tovariši, konjenik in drugi plemenitaši so že dolgo poslušali cigane in pili v novi gostilni ko se jim je .pridružil grof v medvedjem kožuhu, prevlečenem z modrim suknom, ki je bil last pokojnega moža Ane Fedorovne. — Vaša svetlost! Dolgo smo vas čakali in čakali, rekel je škilast Črn cigan, s svetločrnimi brkami, kateri ga je srečal še v veži in mu hitel slačiti kožuh: Z Lebedjane se nismo videli.... Steša se je od hrepenjenja po vas popolnoma posušila.... Tudi Steša, razvita mlada ciganka, z opekno rudečico na zarjavelem obrazu, s svetlimi, globokimi črnimi očmi, ob-senčenimi od dolgih obrvi, mu je prišla naproti. — A! grofic! golobček zlati! kako veselje! rekla je skozi zobe z veselim smehljanjem. Kar se tiče »lukamatije«, so mi pravili ljudje na vso sapo, zadovoljno si roke men-caje, da so gg. inženirji zatrdili, da mora isti v letu 1905. zagotovo tam mimo pihati; videl sem pa tudi sam, da res ne bodo le šale, kajti brezštevilno kolcev in drugih znamenj je že postavljenih ter tudi kopali so že neke jame ali kakor jim »aizenponarji* pravijo: .probeštolne*. Ko sem bil to tam zvedel, odkurii sem jo bil od tam, ne da bi mi bilo žal za pot, vesel nazaj proti domu. Na Bači nisem hotel vstopiti v nobeno gostilno, čeprav sem imel že precej suho grlo, ker tamošnji »Padar* baje je postal tako silovito pobožen »klerikavc", da ne mara niti naprednjaških grošev, če jih ni; »Marjanee" pa nisem n ^1 poslušati, da bi mi bila godla na svojo »oguljeno harfo"; zato sera jo mahal rajši proti Idriji, posebno zavoljo tega, ker mi je med potoma neki mož pripovedal senzacijonelno vest, da imajo na Idriji ta pust ženina-kapucina. Beži, beži, sera si mislil in verovati nisem mogel, da bi se kak kapucin ženil. Podvizal sem, kar se je dalo, do Idrije, kaj hočete, radovednost me je gnala zvedet, v koliko me je mož »na-farbal". Ker mi pa na Idriji razmere niso bile prav znane, vstopil sem v krčmo ravno istega ženina, le sreče moje, da nisem bil prenagel v jeziku, če ne bi bil prav lahko slabo naletel. Kmalo sem zvedel od mojega sopivca, kako je s to zadevo. Ta krčmar je bil mežnar pri kapucinih, potem škofov »pe-dintar" na Krku, a ti stanovi mu niso ugajali in prišel je na Idrijo, kupil tam pol hiše (ali po dolgoma ali po čez, ne vem) otvoril v isti polovici hiše krčmo' za »klerikalno bando". Niso mu pa prinesli »klerikavci* in njegova gonja proti naprednjakom še prave zadovoljnosti na ta svet, temveč mislil si je: Še to čem storiti, Oženil se bom; Kaj more boljš' biti, Kot žena in dom. Radovedni smo torej naprednjaki, ali bo temu našemu nasprotniku ta stan ugajal, in če ga bodo tudi naši podpirali! Govorica torej o kapucinu-ženinu je pojasnjena in videli bomo, kako se bo ta 45-letni »kave" ponašal. Popotnik. Z Žage. — Ker vidim, da se že noče noben tukaj na Žagi oglasiti in tudi ne na Srpenici o našem g. nuncu Matiji, zato si štejem pa jaz nekako v dolžnost, s svojo žuljavo roko napisati par vrstic v Vaš cenj. list, g. urednik. Tisto nedeljo pred novim letom, ko sem bil slučajno pri maši na Srpenici, je ta naš Matija tako rohnel čez nas liberalce, da je bilo kar vse črno. Najprvo je začel nekako pridigovati o nekakih prepovedanih knjigah in sv. pismu. Že po prvih besedah sem iz tuhtal, kaj da izraste iz tega ter si mislil: kmalu dospemo do »Soče* in »Primorca", da sta najslabejša lista na svetu. Tako jim tudi ni naš gosp. nune prizanesel. Črnil jih je, da je bilo groza. Kmalu smo že bili z eno nogo v peklu, tako je bilo hudo za nas naprednjake. Seveda, g. nune, novo leto se je bližalo, čas za novo naročbo; zato ste pa rekli, da Vam je sveta dolžnost, povedati nam, da kako so pohujšljivi taki listi Sam Iljuška mu je pritekel na-: proti in se delal, kakor bi se jako ve-i selil. Starke, babe, dekleta so poskakale > s svojih mest in obkolile gosta. Ta se je j smatral za kuma, oni za botra, j Mlade ciganke je Turbin poljubil | vse na ustne, starke in možaki so pa I njega poljubovali na pleča in roke. 1 Plemenitaši so se tudi jako razveselili gostovega prihoda, tembolj, ker je popivanje in razveseljevanje, dospevši do J svojega apogeja, že začelo pojenjavati; vsi so že bili presiti, vino . je že zgu-j bilo bodrilni vpliv na živce in je le težilo njih želodce. Vsi so že izpraznili svoje zaloge dovtipov, in gledali so drug I drugega; vse pesmi so že bile izpete, in so se mešale v glavi slednjega, za-pustivši nekak hrupen, zmeden vtis. Naj bi bil kdo .». redil karkoli čudnega in spretnega, *% m bi se zdelo, da ni nič j posebnega i smešnega. Izpravnik je I ležal v ostudi m stanju na tleh pri nogah neke starke, brcal z nogami in kričal: — Šampanjca!... grof je prišel... šampanjca!... prišel je... no, šampanjca !.. j v banjo nalijem šampanjca in se bodem kopal v njem... Plemenita gospoda, jaz j ljubim plemenitaško družbo... Steška, pOJ »DorOŽbO«. {Dalje pride). ] za pravega kristjana. Prištevali ste tudi »Slo-I venski Narod" in »Rodoljuba" k naši »Soči« j in »Primorcu", da ti so štiri najslabši listi na celem svetu, da niti judovski listi in sploh I po celi Avstriji ni takih pohujšljivih listov, j kakor so ti. Prav rad Vam verjamem, gosp. I nune, da Vam ne ugajajo, ali m? jih pa prav i radi čitamo in jih bodemo tudi širili, kar se I bode dalo. Mi Žagarji ostanemo vedno na-I prednjaki in nas tudi noben ne predrugači. I Ali ste videl, g. nune, kaj Vam je pomagal I zadnji shod tukaj na Žagi ? Prav nič. Prišle i so neke stare babe, Vi pa ste mislil, da je j že vsa Žaga preobrnjena. Ne boš ga! Mi smo i volili po svojem mnenju, Vaš shod je bil pa j ničla. Rekli ste tudi, da časopis je nekako j potreben vsakemu, da čita, da ko je čas vo-I Iitve, da ga ne peljejo z zavezano glavo v j žaklju na volišče. Res smešno! Vas vprašam, J kdo je vozil volilce z zavezano glavo v žaklju j na volišče? Gotovo gospodje okoli »Gorice« j in ^Primorskega Lista", da so izvolili takega j slej trškega mojstra, kakor je mali Cahej. J Vam vsem dober tek! I še nekaj imam na vesti. V četrtek I zvečer 16. t. m. nam je umrl prvi podžupan, kateri je bil pred nekaj leti tudi župan naše I občine. Res je bit priprost kmet, ali poštenjak I skozi in skozi. Vsem je nam bilo nekako j tesno pri srcu, ko smo culi, da je izdihnil J svojo blago dušo, ter mu tudi vsi ob jednem j kličemo večni mir in pokoj! Ko je bil v so-I boto popoludne pogreb, katerega se je ude-I Jezilo mnogo ljudij s starašinstvom, so prosili I tudi našega g. nunca, da bi spremil pogreb od Žage do Srpenice. Ali kak odgovor so j dobili? Da ne mara in da ne gre. Lepo, g. J nune, prav lepo od Vas. Zdaj vidimo, kdo j goji sovraštvo in jezo med ljudstvom. Samo J Vi ste krivi, ko vera peša; nikar ne mislite, j da se nam lepo zdi od Vas, najpriprostejši I ženici se je grdo zdelo, in sovraštva ste si j nakopali, posebno pri Žagarjih. Kaj pa hočete I tukaj, ko ne spolnujete svojega poklica? Le po taki poti naprej, potem mora vera pešati. J Ko so ga prinesli na Srpenico pred cerkev, j je ravno g. nune pohajal pred farovžem in J gojil sovraštvo do ranjkega; se je šele proč J obrnil in še dalje pohajal, da je nam kazal j še bolj svojo »ljubezen". Še enkrat kličemo: Gospod nune! Prav lepo od Vas. j Domače in razne nnvice. j Osebna vest. — G. Franju C a r 1 i j u, j c. kr. višjemu davčnemu nadzorniku v Trstu, I je podeljen naslov in značaj finančnega I svetnika. j Deželnim šolskim nadzornikom za I Primorsko je imenovan na mesto g. Klo-I diča, ki je šel v pokoj, gosp. Fran Matejčič, J ravnatelj hrvatskega gimnazija v Pazinu. No-l vega g. dež. šol. nadzornika natančneje ne I poznamo, upamo pa, da je s tem imenovanjem vprašanje, kdo bo Klodičev naslednik, I povoljno rešeno. Sodili pa bomo po de-I janjih! Namestnik grof Gotfss je bil vsprejet J včeraj v avdijenci od Njeg. Veličanstva ce-| sarja. — Sodijo, da stoji ta avdijenca v j zvezi z govorom nasproti nemškemu princu J Adalbertu v Trstu. Gorica v letu 2000 aH velika Sokolska J maskerada, ki se ima vršiti na pustni torek J v »Čitalnici*, je pričela zanimati posebno j naše, v zadnjem Času za vsako narodno j stvar zelo navdušene dame. Odbora so se javile doslej za udeležbo štiri skupine, med J tem velika skupina, ki nam predstavlja bo- I dočo slovensko Gorico, in pa mnogobrojna j skupina »Goriški bruci v letu 2000". Vabila J se prično razpošiljati v kratkem. Vstopnice izdaje odbor, oziroma njega pooblaščenec gospod Bisail v »Krojaški zadrugi*. I Ples bralnega In podpornega društva, ki bo v soboto dn<§ 1. febr., vzbuja vedno večje zanimanje in obeta po pripravah in glasovih biti res sijajni ples. Ponavljamo, da J je ples namenjen našemu delavskemu stanu j v Gorici; zato ni potreba nikomur prizadetih imeti pomisleke, ali bi šel na ta ples ali ne. J Odbor je pripravil vse potrebno, da se bodo j naši delavci in delavke v družbi prijateljev delavca prav izborno zabavali. Že dolgo vrsto J let ni priredilo društvo nikakega takega plesa, J in marsikdo, ki bi se bil rad poveselil Pred- I pustom v pošteni slovenski družbi, je moral med Lahe. Letos pa bomo imeli slovenski delavski pies. Zato pa ne sme zamuditi nikdo te pri- I -ike, kdor ima namen, poveseliti se; zato I upamo, da bomo videli v soboto na plesu I zbrani delavski stan v impozantnem številu, I kakor tudi, da se odzovejo vabilom prijatelji društva, ker je čisti dobiček namenjen bolniški blagajni, Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj se oglasi v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček, kjer se mu radovoljno vstreže. Smrtna kosa. — Iz Sarajeva nam poročajo, da je umrl kalkulant pri tamkajšnjem deželnoračunskem uradu g. Franc Pire, bivši gardni nadporočnik ranjkega mehikanskega j cesarja Maksimilijana; dosegel je 63 let. j Ranjki je bil svoj čas cesarju Maksimilijanu J desna roka in je bil ž njim vred v Kvere-taru po generalu Eskobedu ujet in k smrti obsojen, ali poznejši prvosednik ljudovlade Juarez ga je izpustil, na kar je šel k svojemu bratu v Jelšane. Študiral je v Gorici, potem se je i posvetil vojaškemu stanu; pri naših vojakih in v Meksiki je prejel več medalij. Bodi mu lehka, bratska zemlja! J Iz Št. Andreža pri Gorici smo preieli J dopis, ki pove, da nova cerkev stane — j 91.490 K 98 vin. brez Iece in križevaga pota. — Dopisnik je jako radoveden na posamične račune: koliko je stalo 1. podiranje stare J cerkve, 2. kopanje temeljev, 3. kamenje in j vožnja, 4. pesek in vožnja, 5. opeka, 6. apno, 7. les, 8. klesarstvo, 9. železje itd. itd. j —- Po naši misli vse to ne spada še v javnost. Tisti, ki so dolžni račune polagat, to najbrže tudi store, in takrat je prilika, da se zahte- j vajo pojasnila ali bolj podrobni računi. — Dopisnik dalje zahteva ... cenitve strokovnjakov. — Vsekakor mnogo denarja stane Št. Andrež nova cerkev. Civilno stanje prebivalstva v Gorici J tekom leta 1901. — Sklenjenih je bilo 156 I zakonov, in sicer prvo četrtletje 38, drugo četrtletje 34, tretje 42 in četrto 42. ' Rojenih je bilo lani v Gorici 623, in sicer prvo četrtletje 155, drugo 145, tretje 169 in četrto 154. Mrtvorojenih jo bilo 22. Umrlo jih je lani 727, in sicer prvo četrtletje 235, drugo 164, tretje 169 in četrto 159. Zaprti lani v Gorici. — Pripeljanih je bilo v tukajšnje zapore lani 304; za letos je od teh ostalo še 22. 296 jih je obsedelo I svojo kazen, med temi 42 do konca leta. Od J okrajne sodnije je bilo prijetih 100, izmed katerih ni ostal za letos nihče; izmed 822 obsojenih jih je ostalo 15 za letos. Redar-stvo je dovedlo v zapor 612 oseb, izgnalo I jih je 97; od teh so ostali v zaporu 3, ker se še ni dala dognati njihova pristojnost. — Med aretovanci in obsojenci je bilo 167 žensk. 34 obsojencev so prepeljali v kaznilnici v Gradišču in v Kopru, in ti vsi skupaj I imajo presedeti 64 let in 1 mesec ječe. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega"! — Napovedbe ali fasije za osebni dohodninski ter za rentni davek je napovedati do konca tega meseca. — Tisti razglas so priobčili tudi razni listi, med njimi ,Prim. List", ki ga je namenil v glavnem gotovo g. nuncom. Ker le ti dandanašnji toliko govore o pravičnosti itd., bi upali, da bodo toliko pra- I vični, da bodo dali po Kristusovih besedah J cesarju, kar ie cesarjevega, to je, da bodo j povedali svoje dohodke istinito ter se ne bodo zlagali. Ali dosedanja skušnja nas uči, j da večina gg. nuncev ni napovedavala resnično svojih dohodkov in premoženja, marveč je predlagala lažnjive fasije. Poznamo nekega nunca, ki je kapitalist, posojuje denar na j visoke obresti ter ima lepe dohodke, pa ne J plačuje več osebnega dohodninskega davka, j nego tamkajšnji občinski tajnik. Župani potrjujejo istinitost fasijam. Naj J gledajo torej, kjer je še čas, da bodo vedeli, j kaj potrdijo, ter ne postanejo sokrivi golju-I fije, ako potrdijo nuncu neresnično fasijo. { Doslej se je v tem oziru veliko grešilo, naj I se zanaprej ne več! — Ako mora plačevati j drugi davkoplačevalec v redu svoje davke J ter mu celo, ako naznani toliko in toliko, urad kar iz svoje volje včasih še pripiše to-I liko in toliko, da mu odmeri večji davek, j potem se pač sme zahtevati, da bodo tudi I nunci tako obdačeni, kakor gre. Zakaj bi imeli povsodi izjemo, da potem toliko bolj J pritiskajo druge davkoplačevalce ?! Pri uvedbi tega davka se je sodilo, da se zniža obrtni davek, ali zgodilo se je in se dogaja, da mora marsikdo poleg ogromnega obrtnega davka plačevati tudi ogromen dohodninski davek. Taka mora nositi marsi-I kdo velike davke, da se pusti pri miru nunca, j ki napove fasijo dokaj manjšo v primeri z resničnimi dohodki ali premoženjem, ~- Ker dandanašnji toliko razsajajo nad drugimi ter se delajo toliko bogoljubne in pravične, dajte jim priložnost, da bodo tudi oni sami dajali cesarju, kar je cesarjevega, ter ne bodo učili. le druge, tako delati, sami pa bodo »farbali*. — Opozarjamo na to županstva, da ne pustijo zlorabljati svoje moči v prilog politi-kujočim nuncem, kateri potem s pritajenim denarjem tepejo naprednjake, marveč, da jim porečejo: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega !, Tako mora biti. Enaka postava za*vse! ' »- dollo je velika neumnost vsaka zahteva po pravičnosti in neprislranstvu! »Da bo ljudstvo edino med seboj, da se vrne mir v deželo*, to tudi zahteva »Prismojenee* od deželnih odbornikov. Ali ker zahteva »Prismojenee* edinost in mir, mc.amo pokazati v pravi luči, kako si on to misli. »Prismojenee* je že večkrat pisal o miru in edinosti, ali vselej lako, da so je razumelo, da hoče mir in edinost pod klerikalnim plaščem, da bf bilo vse ljudstvo lepo pokorno in brezmejno udano črni suknji ter bi le nunci s par posvetnimi privrženci mislili za vse goriške Slovence. Potem bi vladala na Goriškem po pojmih »Prismojenca* mir in edinost.... Zdi se nam, da zahteva „Prismojenec* v takem delovanju pomoči od deželnih odbornikov, katera sicer ne potrebujeta premetenosti nasproti Lahom, ali potrebujeta znati, vezati naše občine z neizpol-njivimi obljubami ter z bobnanjem o velikem vspehu in veliki dobroti za vsako malenkostno stvar, če pritiče še tako umevno tej ali oni občini, ali pa celo tako z lahko umljivim žu-ganjem. To bi bilo delo za mir in edinost v deželi. Rodoljubi, bodite pozorni, in govorite jasno in gladko, ako se začno kazati taka znamenja »miru* in »edinosti" pri naših dveh deželnih odbornikih! Abderitovstvo v naših literarnih razmerah se je pokazalo te dni zopet prav očitno. G. Govekar, ki je svobodno dra-matizoval in z izvirnimi prizori opremil naj-efektnejši in doslej najpopularnejši slovenski igri »Rokovnjači* in »Deseti brat", je izročil posredovanje za vprizarjanje teh dveh iger najodličnejšemu avstrijskemu gledališkemu posredovalcu, odvetniku dr, Eirichu na Dunaju. Dr. Eirich zastopa pisatelje vseh jezikov, torej tudi slovanske. Vse Smetanove opere n. pr. zastopa dr. Eirich. Govekarja sta zategadelj napadla »Edinost* in »Slovenec*, češ, da je s svojimi, za avtorske pravice oprtimi zahtevami oškodil družbo sv. C. in M. Zares, čudni ljudje so nekateri Slovenci! Pisatelji naj menda pišejo brezplačno ter dovoljujejo, da igrajo razna društva mecene na —tuje stroške! G.Govelar je prepustil dve premijeri »Rokovnjačev* družbi sv, C' in M. docela brezplačno. S tem, da je prepustil tantijeme, je podaril družbi vsaj 80 K. Ker pa so nesle tudi reprize velike dohodke, je s tem Govekar zopet povzročil, da je dobila družba lepe prispevke. To je menda za slovenskega pisatelja dovolj. Nekateri Slovenci pa menda še vedno mislijo, da se morajo pisatelji vedno in do kosti žrtvo- vati. Tudi na Češkem so bili pred nedav- I nim razni ravnatelji razburjeni, ko so morali začeti izplačevati tudi domačim —¦ in ne le tujim — avtorjem tantijeme. Danes pa so že vsi slovanski narodi uverjeni, da je pisatelj tudi delavec, ki zasluži plačilo. Sicer pa so bili Tržačanje glede posredovanja dr.Eiricha trikrat obveščeni: dvakrat pismeno i!fe»k^fr*v^,-SloY^}Jflfodu«.*^wnu torej ta abderitski krik, ki nas smeši?! »Rokovnjači* so se doslej že na raznih krajih igrali brez dovoljenja. To se mora nehati. — Zato poskrbi za bodoče dr. Eirich. Niti avtor, niti založnik nista iger nikomur ponujala. Če se igri igrata, potem smeta opravičeno zahtevati, da se pogoji za vprizoritev izvršujejo. Založnik že posebej zahteva, da se — kakor so se n. pr. v Trstu! — ne rabijo rokopisne uloge, nego da se igra po knjigi. »Edinost* je dolgo časa knjigo »Rokovnjači* docela zamolčala, zato pa so se rabile v Trstu večinoma le pisane vloge...... — Tega ne bo založnik trpel več.. Kakor pisatelj, tako tudi založnik ne bo delal zastonj, nego poskrbi, da se mu pravica z -- umazanostjo ne krati. Tudi naši kričavi Abderitje, ki zahtevajo žrtev le od drugih, se bodo morali končno navaditi evropskih, v knjigotrštvu običajnih oblik I »Rokovnjači* so se doslej igrali: v Ljubjani 16 krat, v Dobu 2 krat in v Trstu 3 krat. Igrali pa se bodo v kratkem tudi v Novem mestu, v Celju, Mariboru in v Kranju. — Povsod in vselej so bile in tudi bodo hiše nabito razprodane. Avtor pa ni imel — razen v Ljubljani — doslej nikake koristi, še manje pa založnik! Izpred sodnlje, ¦— Na Sveti večer sta šla v klerikalnem Št. Ferjanu v Brdih Pintar Andrej in Maraž Al. krast v stanovanje Andr. Škerjanca. Pobrala sta raznih rečij v vrednosti 36 K. Zato sta dobila po 4 mesece trdega počitka pri Sv. Antonu v Gorici. — Francesco Borghese je klical na novega leta dan »Viva l'Italia*, ko ga je neki Pielro Bulfon nahrulil z »m.... pei pullagrosi ila-liani*. Borghese je namreč doma iz loškega Vidma. Bulfon je klical tudi »Viva 1' Austria" ! Konec obravnavo je bil ta, da je bil Borghese oproščen. -— Pred sodnijo jo stal tudi Fr. L. iz Br., ker je pred meseci v »Gaffc Na-zionale* v Gospodski ulici v Gorici izp^ego-voril nekaj besed proti laškemu kralju. Naznanili so ga sodniji in jc bil obsojen na 10 dnij zapora. (O tej priliki svetujemo ponovno naširn gorjanom, ne hoditi po laških kavarnah v Gorici, ker ponočni laški Čuki jih le grdo gledajo in spravljajo celo v nesrečo in troške, kakor kaže gorenji slučaj. Posebno kavarna »Nazionale* v Gosposki ulici je v takem oziru nevarna. Le pamet in pozornost!) V pomoč vinogradnikom. — Tudi za letos je v deželnem proračunu svota 20.000 K določena za brezobrestna posojila v pomoč vinogradnikom, da si pomagajo z amerikanskimi trtami, kjer so prejšnje uničene po trtni uši. Prvotno je pustošila trtna uš le po Krasu in po Vipavski dolini, sedaj pa je konstatovana tudi v Brdih in v Fur-laniji. Zato se oglaša tudi neki tukajšnji laški list, zahtevaje povišanje kredita v pomoč poškodovanim vinogradom, zlasti, ker bi po dispoziciji dotične določbe zvišal v primeri erar svoje doneske. Bil bi zadnji čas, da se res kaj stori v tem pogledu! Drobiž. — Stavka v Stračicah je kon« čana. — Nekega nepoznanega človeka je peljal te dni hlapec fijakarja Grusovina v Trnovo. Ko je prišel domov, je zapazil, da je ves voz prehoden k žepnim nožem; škode je bilo 160 kron. — S prvim febru-varijem prepeljejo ubožce v Gorici v novo zgrajeno ubožnico. Teh revežev je 80. -— Te dni je pregledoval tukajšnje bolnišnice deželni zdravstveni nadzornik. — 60-letni Simon Ukmar s Sež^nščine se je bil nekaj ranil na srednjem prstu leve roke, ko je delal na vrtu. Ker je rano zanemarjal, se je povečala, in sedaj, ko je prišel v tukajšnjo bolnišnico po zdravniško pomoč, so mu morali odrezati srednji prst. Razgled po svetu. Obsodba »Slovenca*. — Porotno sodišče v Ljubljani je dne 7. decembra ua tožbo župana Hribarja, obč. svetnikov, dr. Tavčarja, gospe dr. Tavčarjeve in odbornic ter členic slov. ženskega telovadnega društva obsodilo izdajatelja »Slovenca", dr. Lampeta, na globo 1000 K, odgovornega urednika »Slovenca", I. Rakovca, na globo 100 K, oba pa na plačilo vseh stroškov ter za- jedno izreklo, da morata v prvi, po pravo-krepnosti sodbe izišli sobotni štev. »Slovenca* na prvem mestu priobčiti razsodbo. Proti tej sodbi sta dr. Lampe in Rakovec vložila vzklic zaradi previsoke kazni, zastopnika tožiteljev dr. Triller in dr. Kušar pa zaradi prenizke kazni. G. kr. višja dež. sodnija v Gradcu je po zaslišanju c. kr. višjega državnega pravdnika zavrnila vzklic "aT %'atnpeta in I. Rakovca, ker je v smislu § 283 kaz. pr. reda nedopusten, ugodila pa vzklicu dr. Trillerja in dr. Kušarja ter vsled tega. dr. Lampetu prisojeno kazen 1000 K povišala v trimesečen zapor, v drugih točkah pa sodbo porotnega sodišča potrdila. Med temi potrjenimi točkami je tudi ona, da se mora sodba priobčiti v prvi po pravokrepnosti sodbe izišli sobotni številki" »Slovenca*'.' Proti tej točki s#e je obsojeni urednik v svojem vzklicu posebno upiral, a brez uspeha. Ker je bila razsodba obsojencema dostavljena, jo je »Slovenec* v sobotni številki priobčil. Kaplan Kostanjevee na Rečici na Štajerskem — pa čistost. -— Meseca listo-pada p. I. je prišel napreden kmet, Ivan Hren iz Dobletine, v gostilno k „Slepcu* v Mozirju, kjer so bili zbrani poleg župnika Ramorja iz Šmihela razni zagrizeni klerikalni pristaši. Razviia se je takoj politična debata, v kateri se je Hren izrazil, da je v gornje-gradskem okraju pač nekaj več častivrednih duhovnikov, nekaj pa je tudi takih, ki niso vredni nobenega spoštovanja, tako n. pr. Kostanjevee, ki se s k...... vozi okrog*. Prišlo je do tožbe. Prva obravnava v tej zadevi se je vršila začetkoma grudna pred okrajnim sodiščem v Gornjemgradu. Kmet Hren je nastopil dokaz resnice, ki so mu jo tudi popolnoma posrečil. Dr. Hrašoveč so je pozneje baje izrazil, da ga jo bilo pri obravnavi tako sram, da bi ne bil šel zastopat, ako bi za to preje vedel, ni za 1000 K. To jo dovolj značilno! — Hren jo dokazal, da se je kaplan Kostanjevee — vozeč so od sv. opravila na Gorici proti domu s farovško kuharico •— lopo Lojziko in z devico Marijo Mcnconovo ~ vedel o belem dnevu v spolnem oziru tako po-hujšljivo in naravnost — nesramno, da je prvi sodnik moral konstatirati, da se je »pijan kaplan spozabil na način, ki se nikakor ne strinja z vzvišenim poklicem duhovnika*. Takisto je priznal, da se je dokaz resnice v tem oziru doprinesel, le glede besede »k... a" se baje dokaz ni dognal. Vsled tega je Hrena obsodil prvi sodnik na deset dni zapora. Hren se je seveda proti tej razsodbi takoj pritožil. Vsklicna obravnava se je vršila dne 20. t. m. pred c. kr. okrožnim sodiščem v Celju. Ivana Hrena je zastopal odvetnik dr. Mravlag. Vzklicno sodišče je razsodbo prvega sodišča v celem obsegu razveljavilo ter razsodilo, da je Ivan Hren glede svinjarij kapl&na Kostanjevca doprinesel dokaz resnice, vsled česar je bil Ivan Hren popolnoma oproščen od tožbe in vsake kazni, kaplan Kostanjevee pa obsojen v plačilo vseh pravdnih stroškov. Kaj bosta rekli k tej sodbi župnikova kuharica, prelestna Lojzika in sveža devičica Mica Menčonova?! — Vidite, taki so nekateri božji namestniki, ki pa pošiljajo svojega bližnjega že radi malih pregreh v pekel, kamor tičejo sami. V Rušah pri Mariboru se nahaja velika železarna in livarna, katera je bila doslej last nekega Hermana. Zdaj je to tovarno kupil g. Alojzij Pogačnik, trgovec in župan v Cerknici. S tem je prišlo večje industrij?1 >.u podjetje v slovenske roke. Kdor pozna g. Pogačnika, tisti ve, kolikega pomena bo to za narodno življenje na meji. Altroche »Naša Straža*. V železarni v Rušah se izdelujejo vsakovrstne potrebščine in je upati, da bodo slovenski trgovci podpirali to narodno podjetje, ker je gosp. Pogačnik občečislan kot vseskozi soliden, vseskozi reelen trgovec. Veseleč se, da je na jezikovni meji ležeče podjetje, na katero so mariborski Nemci že dolgo špekulirali, prišlo v slovenske roke, upamo, da naš apel na slovenske trgovce, naj to podjetje podpirajo, ne ostane brez vspeha. »Alla Cltta di Trieste. — Enrico Negro." — Ta ponosni laški napis se blesti zadnji čas nad gostilno v beljaškem predmestju celovškem — in Celovec se le še ni podrl, na mestnem rotovžu se vsled tega prav nič niso razburili — mir in tihota vladata povsod! Čemu to omenjamo? Ker vemo, kak hrup bi nastal v nasprotnem neraško-naeijoualnem taboru, kako hitre noge bi dobili magistratovci, če bi kak gostilničar napravil — slovensk napis nad svojo gostilno. Saj vemo, kako nesramno so se »Freie Stim-men" zagnale v gosp. Ogriza, ker je svojo dvorano prepustil za veselico »Bisernice«* Mohorjevi družbi so zidanje nove hiše dovolili le s pogojem, da se ne napravi slovensk napis! In vendar je tretjina prebivalstva na Koroškem slovenska. Mestna okolica je slovenska, od Slovencev ima mesto mnogo dobička. Lahov tukaj malone nič ni in vendar smejo se napravljati laški napisi, a nikakor slovenski!! — Da, še več! Tam v gostilni »Citta di Trieste", katere posestnik je Lah, ima svoji dom (»Bundesheim"), najbolj »nemško" društvo celovško,_ » Jugendbund_ Šudwacht* !! Bori se to društvo zlasti zoper nas Slovence, češ, da je nemštvo v nevarnosti ! Eden glavnih agitatorjev v društvu je urednik Lakner in suplent dr. Angerer, ki ob vsaki priliki prav na glas poudarjata svoje nemštvo. Laška gostilna, laški napis — jih no moti 1 A taki so bili naši ljubeznivi »prijatelji* od nekdaj: pri svežem češkem pivu in mjnem laškem vincu srkajo navdušenja za »sveto nemško stvar*! Pa hajl! — tMir", Papež bode praznoval, kakor javljajo iz Rima, zopet jubilej. Dne 20. svečana 1903. bode namreč 25 let, kar je bil izvoljen za papeža. Za ta jubilej, ki se ima praznovati z vsem mogočim sijajem, delajo že sedaj velike priprave. Angležki katoličani so sklenili, da mu bodo darovali trojno krono (tiaro) z diamanti, ki bode vredna 1V4 milijona lir. Katoličani v Zedinjenih državah severne Amerike pa mu nameravajo darovati 500.000 dolarjev, torej več kot 2 milijona kron denarja. »ttokovnjaei* In »Deseti brat*. ~ V Ljubljani so igrali v petek »Rokovnjače* sedemnajstič. »Desetega brata* so igrali v Ljubljani že 7 krat, v Celju pa ga igrajo v nedeljo drugič. 1. februv. bodo igrali v Novem mestu prvič »Rokovnjače", Pripravljajo pa se na to igro tudi v Mariboru in v Celju. Vsa narodna društva, ki bi hotela to dve krasni narodni igri vprizoriti, opozarjamo, naj to poprej naznanijo dvornemu in sodnemu odvetniku dr. O. F, Eirichu ha Dunaju, H. Pr**- *l«rasse 38 ter naj rabijo le tiskane uloj > ijige), ker je raba pisanih ulog prepov«. -na. Na dvornem obedu v soboto je govoril cesar z drugim podpredsednikom poslanske zbornice, dr. Žačkom, o bodočem zasedanju parlamenta. — Cesar je pohvalil pridnost in delavnost proračunskega odseka, na kar jc dr. Žaček pripomnil, da najvažnejše točke proračuna še niso rešene. Cesar je menil smehljaje, da se iste že še rešijo polagoma. Izrekel je nadalje še željo, da bi se tudi zbornica slično proračunskemu odseku privadila na objektivno razpravljanje in je obžaloval, da je v parlamentu še vedno elementov, ki preprečajo normalen in miren razvoj parlamentarnega delovanja. Zdrava fara je Kamen na Koroškem. Od dne 2. oktobra pa do sedaj niso imeli nobenega pogreba. Poroke pa niso imeli nobene v vsem letu. Na kaj kaže pa to...? Bojkot proti Nemcem. — Krakovsko trgovsko društvo je na svojem občnem zboru sklenilo, vse trgovske zveze z Nemčijo opustiti. Društvo bode tak poziv poslalo tudi vsem poljskim trgovcem. Beda. — Na Dunaju imajo tako zvane ogrejevalne sobe (WLrmestuben), kjer se reveži *po zimi lahko nekoliko ogrejejo. Letno poročilo društva, ki vzdržuje te sobe pravi, da je pretečene zime 1,179.923 ljudi obiskalo te sobe. Ned njimi je bilo 600.000 otrok. In lanjska zima je bila mnogo boljša od letošnje. Ali razumejo ljudje, l-aj je beda ? Nemčija. — Pruska naseljevalna komisija je od leta 1886. pa do zdaj nakupila na Poznanjskem 113.200 hektarov, v zahodni Prusiji 49.200 ha poljske zemlje. Do 1. oktobra lanskega leta je bilo oddanih 77.000 ha na nemške kmete in delavce, in sicer se jih je naselilo na Poznanjskem 3497, v Zahodni Prusiji pa 1203. Tako je bilo na novo ustanovljenih 116 nemških vasi. Zemlja, ki jo je nakupila ta ponemčevalna komisija, in ki je prešla iz slovanske v nemško last, obsega že večjo površino, kakor jo imata kneževini Reuss in Schaumburg-Lippe skupaj. Bazne vesti. — Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand pojde baje začetkom februvarija v Petrograd. — Knez Oton Windischgratz se nahaja s svojo soprogo, cesarjevo unukinjo, sedaj na Bledu, kjer so prirejali visokemu paru razne ovacije. Potem odpotujeta v Italijo. Buri. — V koncentracijskih taborih je umrlo v sedmih mesecih, od junija do koncem decembra, m. 1.2500 burskih žen in deklet ter 12.265 burskih otrok, tako da od vsakih štirih oseb umre v jednera letu jedna. Na ta način pomr6, ako se razmere prej ne spremene, v štirih do petih letih vse burske žene in vsi otroci, ki so v angleških koncentracijskih taborih. A tako postopanje imenuje angležki prestolni govor: humanno voje-[ vanje! Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. EJifiMuNisKici Lp\z 188!. v Gorici us!anqyliena tvrdka "Ml (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlie za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Kormin-Nabrežina in obratno. Kraji nad Trstom in pod Kormlnoiu kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji. pisalni stroj »IDEAL* Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro - Ogersko: & Dunaj 111.3. Heumarkt S. Iščejo se zastopniki za deželo. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim b lagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijaiij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršifi & ValenCič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdi Ca iz Kranja. Razpošilja naroCeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. • Jaz Ana Csillag • Gospa Ana Csiflag! Prosim, da takoj pošljete šest lončkov Vašega preskušenega mazila ža raščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani - Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu. Blag. gospa .Ana Csillag! Izvolite *( . _ t Ricmanje p. . . t 9-1« _ 0-41 — 7-2G! 0*11 4-54 8-07 ;9-55 - I Boršt . ... 9-1? KKJ« fi-37 901 9-28 S 02 9-20 r>-09 • 8-21 3-10 — t fraga..... 9 ST.S _.. 10-13 fi-iU 8-47 9-15 H-23 9-38 5-21 8-32 322 ~ dob Herpelje-Kozina . odh 8-4« 9-52 TI 2 8.33 9-04 0'43 5'30 — 8-38 7: odh Herpcljc-Kozina . doh 834 5'59 i na !r- 959 5-45 8-49 1 1 Podgorje . . . A 8-23 — "rt 5-4o: »¦ 52(i " — 8-49 — ;10t7 fi-04 — „ Rakilovič . . . H-0fi • — •p — 1028 6-15 — 9-13 ; J Bnzet..... 7-50 'S 5-10 ~ — 8-22 i Osbo. 10-40 fi-2« „ a — Roč..... 7-41 .a 4-5!) ! B, ..... 1 ll 10-56 6'42 9-31 s Lnjiogliivii . . . 7 -30 % 4-44 g ..... 8-0-1 vlaki 11-11 T— , e, "~ Borut p. ... 7'09 O 4*22 | ..... ,6-3?» 11-21 7-12 — 9'52 B Gorovij« .... 7-03 (»'25 413 ^ - 7-43 0-40 ir2fi 7-18 — , '" Novaki |..... 0-55 0-20 4-03 ': ~ 0-51 lf.jS 7'31 1003 « Paziti..... (i-19 _.. 0-13 3T.3 t - 7-3«) 7-1211-58 7-54 „ •3 ¦ — Sv. Peter „u Šumi* 0-31 .... 5-55 3-31 l - 7-3l!l3'13 8-14 .... 10-33 o ' -¦ Kanfnnar .... 014 — 5-38 309 g - 701 i 7-37:12'IS 8-21 __ „ 2 — Smoljani »• • • • 010 _„ 31)3 a — 17-44; 12 24 8-28 „ o — Sv. Vinccnc \>. tt-04 — — $'»~> ° „ !7-49;12'29>8-35 Zabronič. p. • . 5-59 _. 2-48 3 — 8-0312-42 9-51 — 10-54 i- Vodnjan .... | 5-45 — •J-30 , — «-3«i 8-1112-48 i 9-— _ Galezan p. . . . 5-37 — .„ 8-25 V— 9-15 — i IMC ^ f PuU..... i 5-liU — 0-15 Sr.il Sili. 1-1: -\ 11-21 poncdelj. d >h Pulj-luka . . . |5- torek — — • • katerega se je prodalo v svetovni razslavi v Čikagi nad 2l/s lijona komadov, se Jobiva odslej pri m^ni za nizko ceno samo kron 2-40 **W^| (povečevalno steklo) ___ _ katere treba naprej posMi, bodici za kron 2-60 franko, ali proti A ^k |f|||/Pn>Nni1 povzetju 40 vin. več. Prednost lega nenavadnega mikroskopa je, da ^* ^ lllini UOnUU se vsaka reč vidi do 1000-krnt poveganu. Vidi se prašne mrčese tjr za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenojra lirosca. Ne-obbodn ¦ potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-jega se je žo davno želelo za hišno rabo za preiskavo ponarc-j'nih jedil ter pokvarjenega m sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smufejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven 7a kratkovidne, da lahko čitajo najmanjše pisave. — Boljl mikroskop kateri poveča do 2500-kral, skupno r. mnogimi objekti in objektivnim i stekli, stane v elegantni Jkatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. - Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v velke daljave, z akromaličnimi stekli, s triliatno medeno cevjo v elegantni satu ji za samo 5 kron. --- Razpošilja A. Foit, Dunaj, V/ . Matzleinsdorforstrasse 70. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Anton Pečenko GORICA - Via (Jianl... priporoča Vrtna ulica 8 — pristna bela ) in drna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 5K litrov naproj.-Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gmnm imirat. PomtrmiUm seitona. Naznanjamo vsem veščakoir., častnikom, poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rr.lii dobro uro. da smo »prejeli edi.-o razprodajo novoiznajdenc originalno genfske 14-knralne remont, ure zlatega-clektro-pla-que, .sestav gla^-battr-*. Te ure imajo prothnagnctičnc pre-ciziski urni st:>'j. m» n:vjnalančni';e rivuli-i»n-.- in i.re^kuaone in dajaino 7.:» vsako uro 3-lelno piM:H'nu jainst-.o. Okrov, ki je sestavljen <)d treh od.-kočnih pokrovčkov, je moderno in kra>no izdelan '-vv 'napravljen z novo i^nnjdene amerikanske goldinskc kovine ter pickiit -14-kaiv.t. zlatom, tako, (,tl ¦? podoln-n čistemu zlatu, in ve^čaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 2» 10 kron. Edina vn\ na h vetu. katera ne 7j.-jbi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v tJ. mesecih lO.thK) dod.itDib naro;b in okoli 3000 pohvalnih pis-en.. Cem uri za gosp-ode ali dame le Hi kron poštnini .n col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in. moderne verižice od zlitega plapie za gospode ali dame (tudi ovratnjiee) po 3- 5--- in 8- - K. Ako ura ne uj-aja, se sprejme nazaj vsled če>ar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje pa poštnem povzetju al; predplačilu. N a r o č. b e je pošiljati na RazpoiHJanjo »Chronos Basal" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 si nt., na dopismVe t^ •¦tot, i\arol praščik, pekovski mojster in sladčičar v Gortei na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, koluCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.