ppp'vpppill^l^pr'	.....
in Narečji iloveniki dnevnik	U
< ▼ Zedinjenih državah >	| {
ijl Velja za vse leto ... $3.50	|7|
jtf Za pol leta......$2.00	jjj

.. ^ - sup*- umrmm*«


GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
_____ ___
The largest Slovenian daily (D in the United States:-
fssned every day except Sundays and Legal Holidays.
Q 50,000 Readers m
--
1E30
TELEFON PI8AJLNE: 4697 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 306. — ŠTEV. 306.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 31, 1017. — PONEDELJEK, 31. DECEMBRA, 1917.
VOLUME XXV__LETNIK XXV.
U-53 je bil vjet.
-000-
ZAVEZNIŠKI RUSlLCI SO VJELI NEMŠKI POD MORSKI ČOLN U 63. — POVELJNIŠKA LADJA PODMORSKE MORNARICE. — ZAPLENILI SO VA ŽNE LISTINE. — IZ NJIH SO ZAVEZNIKI POSNE LI METODO SESTANKA PODMORSKIH ČOLNOV. - DALI OBIČAJNO ZNAMENJE ZA SESTANEK. — V ENEM DrfEVU SO POTOPILI PET PODMORSKIH
ČOLNOV.
-000-
Tru» t ru if tu t loti filed with tbr |*>st- uumlcr ar \«>w- York. V. or l>o«\ 31, 1***7. si" r".|uir»-«l \>y the Act of Oetol*« ti. 11*17.
Pari*, :i0. <U'<*ombra. — Nemški podmroski coin t'-5.% ki je pr«»d VW- kot enim letom pripluJ v Newport in jt* potem potopil pol t lica t a ladij blizu Nantucketa in so med Wn am<»ri*ki rn<il<*i redili preživele, so Francozi vjeli.
rne sedaj naliaja v nekem pristanišču, katerega rabi tudi ameriška mornarica.
Wlik sovražni p« m I morski roln je prt»d nekaj tedni za-
fraiu-oski rii^iler in dva francoska lovilca min. Njegov |K>vi/ljnik je l»il ravno isti smehljajoči se in dobrodušni kajiitaii, ki j<» zabaval ameriške mornariško častnike, l<o j. obiskal Newport. Njegovo ime je Hans Rose.
Zdaj pa l -5:> jmmI drugim imenom vsak dan patrolira /a zaveznik.c Imel je že več spopadov s svojimi bratskimi poti morskimi čolni in se približujejo brez straha.
Franeo^ki ix»veljuik prejšnjega nemškega podmorskega čolna zagotavlja, da je gotov, tla je že potopil dva sovražna podmorska čolna in je zadel več drugih.
Franeozje so našli na U-5IJ zelo važne informacije. V H suiri so bile tako važne, da je bila sklicana zavezniška pomorska konferenca. Navzoči so bili francoski, angleški in ameriški mornariški častniki.
Brezžična naprava na 1-53 je bila nedotaknjena, ko .]<• bil podmorski čoln zajet. Našle so se vse skrivnosti, ka-;ere je'kapitan poskušal ohraniti z uničenjem listin. Dnevnik je pokazal, da je	tlel "dvojne mornarice" osmih ]iodmorskih čolnov in da je bil podmorski čoln poveljniška ladja okteta in kapitan je bil poveljnik te grupe.
Natančno pregleda nje dnevnika je pojasnilo, da je mornarica jx»dniorskih čolnov na vsakih par dni imela sestanek, katerega se je dogovorila z brezžičnim brzojavom.
"Napravimo kjerkoli sestanek z ostalimi ]>odmorski-irti čolni in hodimo pripravljeni, da jih pozdravimo", je priporočal ameriški častnik na konferenci.
Te ideje so se oprijeli in U-53 je odpeljal na morje francosko jmsadko, ki je ]x>slala poziv na sestanek prihodnjega dne. Franeo.ski uradnik je oddal obvestilo v obi-■ajni nemški tajni pisavi, katero je našel v prostoru za brezžični brzojav.
Prihodnjega dne, nekaj ur pred dogovorjenim časom, jt bilo živahno gibanje v bližini izbranega mesta. Križari-lo je mnogo zavezniških podmorskih čolnov. Večje število rušileev najnovejšega izdelka je križarilo okoli v velikih krogih. Nad njimi pa je plulo pol tueata hydroplanov v ciogledni višini.
Naenkrat je zagrmel top. Tenek oblak belega dima se je pokazal nad angleškim nišileem.
Strel je kakor presitnil celo zavezniško mornarico. Od zgoraj pa so hydroplani se spuščali nižje in nižje ter so od časa do časa metali bombe.
Zavezniške ladje si se komaj postavile na svoje mesto, poslavivši se v krog s polumerom najmanj dveh milj od stedišča, ko je bilo izdano povelje: v sredini so se vzdignili veliki vodeni curki.
Bombe so prodrle do gotove globočine ter so eksplodirale poti površino z zadostno silo, da si se odprle stene podmorskih čolnov, ki so se nahajali v bližini.
Tekom dveh ali treh minut se je pokazal na površju prvi petih nemških podmorskih čolnov. Njegove stene so bile razbite vsled razstrelbe. Poveljnik je Še oddal torpe-«!o, ko je periskop predrl površino: ameriški rušilec se je moral obrniti za celo dolžino, da se je ognil strelu.
Takoj je bilo oddanih šest strelov in le malo je ostalo od pomorskega čolna. Nekaj posadke so polo vili.
Nato, pol milje vsi ran, je prišel na površje drug podmorski čoln poškodovan. Ko se je prikazal na površju, je nastala velikanska detonacija. Razletel se je na kose, ne da bi bil kak rušilec oddal kak strel.
Tretji podmorski čoln je zadel hvdroplau, ko je pod m roško gladino ravno hotel ubežati. Letalec, ki je plul zelo nizko, je vrgel bombo ravno na podmorski čoln, ki se je potopil kot kamen in na površju je pustil veliko lužo olja.
Četrti podmorski čoln je bil iie|x>škodovau vjet, ko se ;je prikazal na površini z belo zastavo na poveljniškem mostiču. Peti podmorski čoln je potopil francoski in ameriški topovski ogenj, ko je prišel poškodovan na površje.
JUTRI NA NOVO LETO NE IZIDE "GLAS NAHODA". — PRIHODNJA SJEVILKA IZIDE V SREDO
1	UREDNIŠTVO.
Vlada in premegarji.
Vse kaže, da bo zvezna vlada prevzela g premogovnimi rovi vred tndi vse odgovornosti za obstoječe nedostatke.
CO»YI>lttWT UHOIKWQOP f UNDCWWOOD. H^f/
Kitajski gene al JENG ČANG, ki bo poveljeval kitajskim četam, ako se bodo vdeležile operacij na zapadni fronti.
M I R
-000-
BOLGA&UA JE SKLENILA Z RUSIJO MIR. — BOLGARSKI MINISTRSKI PRESEDNIK RADOSLAVOV JE NAZNANIL O-KRAJNIM PREDSTOJNIKOM. — ZEDINILI SO SE V TREH TOČKAH. — DANES SE BO DOLOČIL STATUS QUO ANTE BELLUM. — DELEGATI SE ZEDINIJO, DA SE OZEMLJE IZPRAZNI. — POLJSKA BO SVOBODNA. — VOJNI UJETNIKI SE 30D0 ZAMENJALI -OOO-
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on l>ec. 51. 1917. as require«! l>v the Act of October t>. 1917.
nja vojnih ujetnikov in o obnovi j Ne i vi trgovskih odnošajev. Tu provi ..leče
True translation filed with the post master at Xew York, X. Y. on Dee. 31. ! 1917. as required by the Act of Oltober 6, 1917.
Washington, D. <?., 29. dee. -Vladno in zvezno kontrolo vseh rovov ter koškripeijo dela je napovedal danes L. A. Siu-at. načelnik kurilne administracije v svoji izpovedi pred senatnim komitejem, ki preiskuje premogarski položaj.
— Treba je sodelovanja v polni meri. tla se zadosti sedanjim za-h le vam — je rekel ter dostavil, da je nemogoče proizvesti 50 miljo-nov tou piemoga katere /.aliteva kurilna administracija te-kom u ga leta.
Izjavil je nadalje, da je omejeno uporaba premoga edina resico celega problema.
Naročila, ki so prišla že prej z.1 pošiljanje premoga, bi laliko stvo-rila začasno odpomoč v pomanjka n j n, ki ga je opaziti v različnih krajih dežele. Kljub temu pa je čutiti pomanjkanje primernega in uspešnega transportaeijskega vodstva.
Mr. Sneat-a so zatem vprašali glede premognega položaja v Washington u. — Kurilna admjtf i nistracija — je rekel — ima baje »a razpolago dosti premoga, da zadosti potrebam v tem kraju. Trpljenje vsled pomanjkanja premo j ga je bilo povzročeno baje vslect ! nagromadenja od strani odjemal j<*e% v preteklem letu in tekom je-' sen 1 ter vspričo neprimernega raz-deljevalnega dela in slabe službe , proda palcev za sodelovanje / ku 1 l ilno administracijo, j Kurilna administracija je mo | rala tekom preteklega tedna odvažati premog na svoj lasten način da dobavi zadostno potrebo za jKapitol. Vsprieo tega velikega j mraza, ki prevladuje sedaj, je .bilo \ danih tisoč ton premoga-, naslov-i Ijenega na vlado, na razpolago tr-| govcem in v prid privatnim odje-j malcem.
Ker postajajo razmere vedno ; bolj težke, je odredila kurilna ad-j mi hist racija vstanovitev peterili j novih zalog ter naročila, da se i v vsako stavi petsto ton premogu. 1 ki naj bi bil občinstvu na razpolago.
Odbor se je odgodil do prihodnje srede, ko bo živilski administrator Hoover podal svojo zapriseženo izjavo glede sladkornega j položaja.
Vojna poročila.
True translation filed with the post-
| master at Xew York, X. Y. on i^ec. M, 11917, as required by the Act of Oltober 6, 1917.
London, Anglija, 30. decembra. Vo artilerijski akciji severovzhodno od Ypresa, o kaHeri se je poročalo v sinočnih poročilih, je sovražnik včeraj vprizoril krajevni napad na naše postojanke v bližini Ypres-Staden železnic. Z našim ognjem je bil napad popolnoma odbit.
Pari*, Francija, 30. decembra. Na več krajih fronte je bilo artilerijsko streljanje. Nemci so napadli naše postojanke južno od St. Quentina ter v bližini Bezonvauxa in Vauquoi&a. Vjeli smo nekaj vojakov, med temi enega častnika.
S posebnimi topovi smo včeraj izstrelili tri nemška letala.
Nemiri ▼ Vladivostok^
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Doe 31, 1917, as required by the Act of Oltober 6, 1917.
Šanghai, Kitajsko, 30. dec. — Listi severne Kitajske poročajo, da je položaj v Harbinu v Mandžuriji resen.
Listi tudi pravijo, da so se pripetili bol jševiki nemiri v Vladivostok ter d* grosjjo Kitajei, 4a bodo poslali vojafero.
Nemški mirovni predlogi in
Italija.
-OOO-
S TEM, DA SO ODLOČILI RUSIJO, SKUŠAJO UPORABITI PRONEMŠKI PROPAGATORJI PRILIKO DA DOVEDEJO DO SEPARATNEGA MIRU Z ITALIJO. — ZAVEZNIKI NE MOREJO PRIVOLITI V PRO GRAM "NIKAKIH ANEKSU" IN SICER Z OZ~ROM NA ALZACUO, BALKAN IN TURŠKO OZSMLJE.
OOO---
True translation filed with the post master nt Xew York. N. y. on [v. :;i 1!»17. as reqalred by the Act of October G, 1917.
Washington, D. P., 29. decembra. — Glede astronomskega predloga za mir in sieer na podlagi "srah,^ qno ante bellimf', razpravljajo sedaj ofieielno v im ter domnevajo, <"a ima ves predlog le en name. — namreč separaten mir v. Jtalijo.
Propagandists centralnih «il so bij« uspešni v t in, da ro izlorili Rusijo t.r se sedaj v polni meri prizade\ajo, da odtudijo tudi Italijo zavezniški stvari.
Njih neposredni cilj je podminiranje vere italjanske-ga naroda v Anglijo.
V državnem depart mentu je bilo danes objavijeu<j, da pričajo vsi dokazi, da nameravata Nemčija in Hn i ;a okleniti mir na podlagi pogojev, ki so bili predloženi Brest-Litovsko.
Te zadeve naj bi se tikale tudi Združenih držn-» : naj bi se izvršilo ali potom posredovanja poslanika Fran-•isa v Petrogradu ali pa potom švedske viade, poslujoče za Nemčijo.
Državni department je baje sprejel besedilo boljše viških mirovnih predlogov, temelječih na mirovnih predlogih grofa temina in potom mirovne konferenco v Rre«t Litovsku.
Vsa ta poročila so prišla kot informativna zadeva. — sprejeta iz švedskih listov in ne pa naravnost iz gla^ ne^a stana boijševikov v Smol nem zavodu.
Smatrajo za nevrjetno. da bi zavezniki pristal«, v prhi eTp "ni kak i h aneks i j in nikakili vojnih odškodniit".
Tudi zavezniki so edini v mnenju, da je treba vrniti Franciji ATzacijo in Lotarinško. Vsi so proti stan.jo, ki je obstajalo pred vojno in vsi so proti temo. da bi obranila Turčija svoja posestva in Egipt.
Vse novice iz Italije so na najbolj skrben način prr^ tehtali diplomatični krogi.
Vojaški izvedenci smatrajo pozorišče operacij vedno za zelo resno stvar.
Razmere, tako glede vojaštva kot glede prebivalstva so se precej izboljšale tekom preteklih dveh ali treb tednov. —	. : j f
Kljub temu pa je pričakovati, da ne bo opustil sovražnik svojih poskusov, da vstvari v Italiji isto konfu-zijo, ki obstaja sedaj v Rusiji.
Spoznavajo, .da se bodo začeli, če bi bil nasprotnik uspešen v Italiji, veliki živilski izgredi v številnih laških mestih. Položaj je postal dvojno kritičen vsled popolne od visnosti laške vlade od zaveznikov in Združenih držar glede dobave živil in kredita.
Z vojaškega stališča izjavljajo, da ni položaj na Ba! kanu dosti obetajoZiv f-zniki niso pri vo!.»i, da bi nadalje oslabili svojo fronin na zapadu ter Kolo ostali sorazmerno neaktivni, če n<- r klanski v defeivi.i na solunskem *k ter ju, dokler b: bila ir* ska araiada pripravljena str/^i-ti na mesto zavezniški-t čtt
Novi položaj, kateri je bil ustvarjen potom «epaletnih mirovnih pogajanj z Rusijo in potoni političnega pohoda jirot i zaveznikom, bo baje povzročil neposredni u-( inek na Japonsko ter vzbudil to deželo k spoznanju, da ne sme dalje omahovati v vojni, ki bi lahko do vedla do končnega osvojenja Pacifika in Kiavčava.
S tem pa bi pri-1 a tudi do spoznanja, da je i roba od njene strani višje s udeležbe v tej vojni.
-:-------
RUMUNSKI KRALJ BAJE ODSTOPIL?
_ True translation filed wiUi tlie postmaster at Xew York, N. V. on P;-c. ;a. as refjuired by the Act of October 6, 1017.
Petrograd, 29. decembra. — Tukaj se vzdržn-ejo ve-i-ti, da je rcununski k«-ii!j Ferdinand odstopil in sletr na korist prestolonaslednika Karola.
Kdor hoče samemu sebi dobro, kdor hoče pomagati
\ladi, ki nam je napravila že toliko dobrega, naj kupi voj-
110-vareevalne znamke. Nikjer drugod ne morete naložiti
denarja tako varno in na tako visoke obresti! r 'I II msessms^—g—i—agf^—m-—-—. ■	--s -	^^
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci.
OOO	- T f - —.
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Anglfr #kem, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pisno, katero sto prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naalov.
FRANK ftaram
Amsterdam, Nizozemsko, 30. decembra. — Boljrarski ministrski predsednik Vazil Kadosiavov, kakor pravi enako poročilo iz Sofije, je poslal vsem provinejalnim pred-stojnikom poro<"i!o z vsebino, da je Bolgarija sprejele ruske po-soje.
Prvi*; da se vojna med Bolgarijo »n Rusijo konča.
Drugič: da se obnovi status quo ante bellum z ozirom na trgovske odnošaje ter konzularne in druge pogodbe.
Tretjič: v zadevi donavskega vprašanja %e bo odločilo jutri na plenarni seji vseh delegacij in Bolgarija bo imela pri donavski komisiji svojega zastopnika.
Premjervo poročilo dodaje-. "O-be stranki sta si k uspehu čestitali"
Breat-Litovsk, Rusija, 30. dce. V celi vrsti zelo važnih to. k so se delegati Rusije iu centralnih zaveznikov danes zedinili, med drugim tudi glede ozemlja, osvoboje-nja vojnih ujetnikov in o obnovitvi trgovskih odnosa je v. To provi zorično razpravljanje je bilo danes končano; podlaga pogodbe pa je bila sprejt-ta pod pogojem, da preiščejo zadevo države, ki so bile zastopane po svojih delegatih.
Glede medsebojnih pogodb se je določilo, da se obnovi položaj, ka kor je bil pred vojno.
Sklenilo se jc, da se opustijo nekatere postave, ki so bile sprejete tekom vojne.
Glede vojnih stroškov i u škode se bo določiol v podrobnosti. Sklenilo se je tudi glede škode, katera je zadela civiliste izven vojne zone.
Dosegel se je tudi sporazum glede medsebojnega osvobojenja in povratka vojnih ujetnikov ter interniranih civilistov; ravno tako tudi o povrnitvi trgovskih ladij.
V dogovoru j«1 tudi zapopadena takošnja obnovitev diplomatičnih konzularn^r odnošajev. Nadalje se skleue, da se takoj preneha z eko-; uomično vojno in se obnove trgovski odnošaji hi izmenjava potreb »čin.
Glede zavzetega ozemlja so Rusi stavili sledeče predloge:
"V polnem soglasja z javno izjavo olik pogajajočih se stranz. da m JBtoied jeta slabili namenom
iu da želita skleniti mir brez anek-sij, bo Rusija umaknila svoje čete iz vseh delov Avstrije, Ogrske, Turčije in Perzije, kar je zavzela, države četverozveze pa bodo i* maknile svoje čete i z Poljske. To je v soglasju s principi ruske vlade. ki je razglasila pravico vseh narodov, ki žive v Rusiji, za sa-moodločitev, iu celo ločitev.
Prebivalci teh okrajev bodo v najkarjši dobi imeli priliko, da rešijo popo'noma prosto vprašanje, svoje zedinjenje s to ali ono državo, ali pa vstanovitev neodvisne države.
V zvezi s tem prisotnost katerihkoli Čet, razun narodnega ali krajevnega vojaštva, kjer se vrši glasovanje. ni dovoljena, dokler se to vprašanja ne reši. Vlada v teh krajih bo ostala v rokah zastopnikov krajevnega prebivalstva in bodo izvoljeni demokratično. Dan izpra-znenja iu drugih okolščin ter pri-četek demobilizacije se določi po posebni vojaški komisiji/'
Nemčija je nato predlagala sle deče pogoje:
i '"Ru>ija in Nemčija razglasita, da je vojno stanje končano.
I Oba naroda se odločita, da bo-! deta v bodoče živela v miru in prijateljstvu na podlagi popolnega medsebojnega obeevanja. Nemčija j je pripravljena takoj, ko je skle-| njen mir z Rusijo in je izvršena ' demobilizacija ruske armade, izpra i zniti svoje postojanke v ruskem ; zavzetem ozemlju. | Ruska vlada, ki je v soglasju s svojimi principi, razglasila za vse narode brez izjeme, ki žive v ruski .državi, pravico samoodločevanja |in tudi popolno ločitev, vzame na znanje sklep, ki izraža narodovo voljo, ki zahteva popolno neodvisnost in ločitev od ruske države za Poljsko, Litvinsko, Kurlandijo in dele Estonije in Livonije.
\
Ruska vlada priznava, da poti sedanjimi okolščinami se morajo te manifestacije smatrati za izraz narodove volje i je pripravljena iz tega izvajati posledice.'* J Avstrija delegacija je podala enako izjavo.

"GLAS NARODA"
{Slovenian Dally.) Owned ud pob II« bed by the
ILOVINIC PUBLISHING COMPANY
(I corporation.>
rnAKI BAKS15B. PruMent.	L0018 BEXBDIK, Tre—are
Place of Bolneee at the corporatkm and addreeeet of above officer«;
82 Cortlaodt Street, Boroogb of Manhattan. New York City, N. Y.
lie celo Leto velja Uet sa Ameriko	Za celo leto ca mesto New York 95.00
In Canedo........................98 60 Za pol leta aa meeto New York.. 8.00
Ea pol leta	2.00 Za četrt leta za mesto New Yotf 1JK)
Za četrt leta .......................1.00 Za lnoeemstro «a celo leto ...... §410
"GLAS NARODA" lshaja Tast dan Izvzemšl nedelj ln pranilkot
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") tmama every day except Sundays and HoLu!xya
Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Doplai bres podr»tea ln osebnosti se ne prlobčujejo. Deuar naj se blagoroU pofilljatl po — Money Order. Pri n i ininiM kraja n*ročni ko* prosimo, da se nam tndl prejflnjtf UnJlI nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poMljatvam naredite ta naslov: -O L A 8 NARODA" W Ourtlanflt BI.__New Tort dty
Telefon: 2870 Port land t
Glasovi o miru.
w—1—- - w
GLAS NARODA. 31. DEC. 1911
Trti** trati nation filed with the post-master at New Ywrk. X, Y. «»n J Kv 1*1, 1917. a-. reqvlred by the Act of October 1017.
\ < i*niiiH»v»'in odgovoril na }>rc*dlog Trockija, v para-._ r*. i lit, Ui t i<V vojnih odškodnin, j«* lie jasna, a kljub temu aži;a I.lanzola. o kateri s<> lahko misli, da je niso zapazili .mu ri-ki časopisi in katero so si zavedno ali nezavedno .<} im prrdstavili «>ni, ki so se postavili na pronemško t r*i 11
Ifusi, sli-deri svoji dobroziiani formuli j^ledt1 miru. so e izjavili v svojih predlogih proti vsem vojnim odškodninam. vnular pa so spoznali moralno strahoto, da puste Belgijo brez polnega povračila, katero se je predlagalo po-»om ustvarjenja mednarodnega fonda, iz katerega naj bi se plačevalo vse vojne stroške.
V svojem odgovoru je izjavil grof Oernin, da so een-*'-.-iiiM zavezniške sile že večkrat dale izraza možnosti: da stranki od|w>vesta. ne le vojnim odškodninam za • uj»M stroške, temveč tudi poškodbam, povzročenim vsled
V tem smislu je rekel grof Oernin nadalje:
V teh razmerah, ki obstajajo sedaj med vojskujočimi državami, bi bilo treba določiti le odškodnine za i/datke vsakega naroda, katerega podaniki so postali voj-l jetniki, ter tudi stroške za poškodbe v dotičnih deželah j tt.uii nrpostanvih dejanj, nasilja, izvršenega proti eivil-neinu narodnemu lastnininstvu sovražnika.
komentarju glede tega pravi newyorskr "Mail", da morala Nemčija plačati Belgiji katerokoli vojno od-!;odi.iiuo, ki hi jo zahtevala mednarodna komisija. — Te (h.-I ThUm* so bile nasprotne vsem določbam mednarodnega prava.
IJesniea pa je ravno na nasprotni strani. \< ntčij;i jiredlaga, da se nji plača, ne pa da ona pla-> tem, da zahteva izločanje vsake kompenzacije za i	/ i I m »šk<xlbe. storjene od Xemeev na belgijski zem-
;iht»-va v pivi vrsti, da plača Belgija Nemčiji ves ra-i to, <la i«- Nemčija zasužnjila Belgiio ter tudi zahte-v d. plačajo stične račune Rusija. Ftvncija. Srbija, J»u-
•	linnska in druge države. To | t le na način, ker je Nemčija zajela toliko toza-
•	t vuih vojnih jetnikov. Ker je držala Nemčija miljon ali več ruskih vojnih jetnikov tekom treh let, je plačilni list, kot ga zahteva, zelo velik.
!• ! stvar je, združiti te vojne jetnike v Nemčiji, dru-ga st var pa je, vzdržati koristi, ki so bile posledica dela teh lojnih jetnikov.
.!< pa še neka druga stvar, za katero zahteva Nemčija l'i.-i« ilo. namreč za poskodlie, katere so bile storjene nem-- ni civilistom, ki so se nahajali v nesrečnem položaju, ia >o stanovali ali imeli lastnino v ozemljih njenih nas-prot ni ko v.
NeinŠki državljani so imeli ob času izbruha vojne ne-l.ako t soč miljon«»v dolarjev naloženili v različnih podje-tih v Rusiji.
\ -.i ta naložila so postala na en ali drugi način povedmi brez vsake vrednosti. Preklicane so bile koncesije, in
•	iviliii tujei so bili internirani. Zato naj bi plačala Rusija poliio «xlškoduino. N<mčiia stavi ja potom avstrijskega zunanjega rnini-
ira gro;.. ( črnina s tem dva predloga in sicer da ne pla-■a ničesar za j>oškodbe in razdejanja, ki jih je izvršila izven meja nemške države in da se plača za jioškodbe. katerih so bili deležni državljani Nemčije j>o celem svetu.
To je prava nemška misel, to je pravi nemški način mišljenja.
..... .....'_____ . i _
Dopisi
-ooo-
NESREČA NIKDAR NE POČIVA; BODITE PREVIDNI« ooo
Denar, ki ga hranite doma. Vam ne prinese obresti, lahko Vam je ukraden, lahko Vam zgori, lahke se V'ml /gubi na kak drug način; kupite zanj vojnovarTvvalne znamke, katere Vam nesjeo obresti, in za katere garanti-la vlada Združenih držav ravnotako kakor za gotovi denar.
Olejte oglas \ tem listu: 4 4 Vojne varčevalno znamke
in 81nvaoiH, ■""•"■............... 1
ftOJAKL V4JtOdJL*TK 8S HA "GLAS VAB ODA" MAJTBim SL0TO0UQ DJOVHIE ▼ uuuituui DBIAVAM.
4	' i ' ' . '	T % . v	.
Pozdravljam prijaK-Aje in znance po širni Ameriki, posebno pa pečlarje v P»arbertonu. ker sem sam peci ar. Srečno Novo leto!
Gregor Vi-digoj.
Sheridan. Wyo.
Namenil sem se napisati par vrat ie, da malo omenim, kako je tukaj ojvoli Sheridan a.
Kar s*' deia tiče, je še prqeei dobro; dela t»e vsak dan in zasluži se še tudi precej dobro. Ali živ-
-u*
North Side, Pittsburgh, Pa.
Prifili so zopet božični pra/niki. katerih se vsakdo veseli. Tudi jaz sem jih hotel še enkrat obhajati ter ožiti nekaj veselih uric med svojimi starimi znanci Zatorej sem zupcegel svojega vrane a ter se.?n mu pokazal pot proti Cleve-landu. Re< me je 'beštija'' nekoliko pretresla, ali vendar me j? prinesla do zaželjenega cilja. Kj doj^pe-m do svojili rojakov, ni bil3 veselju ne konca, ne kraja. Kmalu bi bil pozabil na to, da tovarne zopot plskajo, a ko me ne bi bila na tc opozorila moja boljša polovica.
Svojt znance v ('lev elan d u moram puh valit i za njih prijaznost in postrežbo. Zahvaljujem se tudi pečlarskeinu društvu. ker vsak tako dobro razume svoje delo. Pri nekih pečlarjih sem bil štelo dobro postrežem; kar tri dni smo se veselili. Tu sem se prepričal, da je pečlarski stan vendar-le lep.
Pozdravljam vse lijake in ro-jaiknje v Clevelandu ter jim želim v«iseh» in srečno Novo leto.
L. S.
McVeigh, Ky.
Naj nekoliko poročam, kako .se tukaj dela. V tukajšnji naselbini s<> premogorovi in delamo sedaj prav dobro. Delo se sicer dobi, toda dela se samo po tri dni <na teden. Vedno berem, da po mestih primanjkuje premoga, tukaj ga pa imamo preveč. Kadar naloži ino železniške vozove, pm stoje na progi po cel teden. Kaj je temu vzrok, ne vem. Mislil sem vc-dno, ia so mesta napolnjena s premo gom.
kajti vedno jih je nekoliko, ki čakajo za delo.
Tudi zima se je nam približala; padlo je nekoliko snega in začel je pihati tisti mrzli veter, kakor je že navada v Wyomingn.
Obiskala nas je tudi bela žena in si je izbrala Marijo Ložekar, ki se je precej časa vstavljala, ali bela žena ni odjenjala poprej, IOeiminom j da jo je dobila. Marija Ložekar je umrla 17. decembra zvečer in pokopali smo jo 20. decembra. Zapušča do tri leta starega sina m moža ter brata v ChLsholmu, Minn. Bila je čdanica društva sv. liarbare št. 36. liojaku Ložekarju izrekam svoje sožalje, ranjki pa kličem: v miru počivaj in lahka t i bodi tuja zemlja!
Tomaž Pire.
Na Francoskem.
Vsem znimcem in prijateljem, kakor tudi slovenskim vojakom v Stric Samo vi službi ter ostalim rojakom in rojakinjam pošiljam iskrene i>ozdrave. Vsem skupaj želim veselo in srečno Novo leto.
Anton Kužnik, korporal. I
Cernin in njegovi mirovni nazori
ooo
(From The Evening Mail.)
ooo »
True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. «>n 31. 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
pa se iau zdi boljše, če th vrok! f narod sam plačal stroške za svoje vojne jetnike. Poleg tc*ra *pa je.' rekel:
Plačalo se bo tudi škodo, pri zadeto na ozemlju civilnih prebi-1 valcev nasprotniških nartxlov.l vprizorjeno potoni zamišljenega kršenja, mednarodnega zakona.''
Ce <bo postala klavzula del mirovne pogodbe, bi biia Nentčija prisiljena in obvezana plačati Belgiji katerokoli svoto. ki bi jo med'.iarodna komisija določila, kajti v tem slučaju se je dejanski prekršilo mednarodno postavo. | Axnstro-ogrski zunanji minister objavlja mirovne pogoje, katere radi slišimo. Ti pogoj: naznanjajo, da so pridobile sile liberalizma premoč v zadevali centralnih esaveznikov. To so pogoji ki pričajo o tem, da se ne bodo izpolnile želje nemških militaristov, da bi se v polni meri okoristili z brozupno pozicijo Rusije. Kljub temu pa potrebuje ta mirovna ponudba nadaljnili dostavkov. pred-no more preiti v dejanski nnr. S se lahk^ pogajamo, ne moremo pa se pogajati s cesursko nemško vlado. Mihce bi ne \zei njene besede za jamstvo trajnosti mirit. Nihče bi tudi ne stopil v mirovna pogajanja s cesarsko neuško \ lado. Dokler ne bo nemška vlada reorganizirana na način, da bo narod sam jamčii za pogodibc, katere bo storila vlada, ne more biti nikakega miru.
m
P	=
Jugoslovanska m	-
■j£i (
Katol. Jednota
Društva za vojno varčevanje.
Vsaka družba desetih oseb naj napravi društvo vojnega varčevanja, naj izbere predsednika in tajnika ter naj o tem poroča odboru za vojno varčevanje št. 51 Chambers St., New York, N. Y. Nato bo izdan certifikat ali charter o združenju društva z Narodnim odborom za vojno varčevanje (National War-Savings Committee).
Ustanovljena leta *S98 — Inkorporiraria leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNj
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemau«h. Pa Podpredsednik: LOUIS B ALAN T, Box 10C Pearl Ave.. Lorain Ohio.
Tajnik: -JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICE, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS ^OSTELLO. Salid» Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago. 111. IVAN YAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wa»t» LEONARD SLABODNIK, Ely. Minn. Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPn PLAUTZ, Jr, 432 — 7th St., Calumet. Mich JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chi. ago. T".
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PfcRDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohlc ^RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, D^nvar Colo.
FRANK KOCKEYAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vai dopisi, tikajoči ae uradnih aadev, kakor tudi donara< foWjatve, naj §e pošljejo na glavnega tajnika Jednote. vi« pri •olbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na ouebna ali neuradna piama od »trani tlanov ce nt» kod-odrti«.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Na božični večer je izdal grof Cernin, avstro-ogrski minister iza zunanje zadeve, poslujoč kot delegat rusko-neimške komisije, izjavo, ki bo prav gotovo postala zgodovinskega pomena.
Prvič je značilno, da ie podal to izjavo grot Cernin, ne pa von Kuehknan ali katerikoli drugi izmed Nemcev. Avstro-Ogrska je biia radi svoje želje po miru brez aneksij, po miru spoprijateljenja že dolgo trn v peti nemške vojaške iivtokracije. Avstro-Ogrska, posebno izza časa zaseden j a prestola od strani novega cesarja Karola, je bila mogočen zagovornik vrste miru. Id so ga zahtevali nemški liberalci v svoji asiavni ju lij-ski resolueiji. Bilo je to radi-tega. ker je zahtevala Avstro-Ogrska lak inir ter se postavila po robu Ludendorft' - Hindenbur-•^ovi kliki,.— bilo je raditega, da «no se toliko časa obotavljali napovedati vojuo proti dvojni mo-uariujL
V redno je omeniti, da je pripomnil grof Oernin v prieetku svojega ugotovila na odločen način, da govori za narode in za vlade centralnih zaveznikov.
"Delegacija, prihajajoča iz za-vrtmiških (eentr*alnih) sil, poslujoča aia jasno izraženi volji tozadevnih viad in narodov, bo sklenila kakor hit»o mogoče spločen
mir."
sti. Ni nobene druge poti, ki bi bila bolj priprosta za rešitev bodočnosti Poljske, baltiških provinc, l krajine, Mezopotamije. Palestine, Armenske in nemških kolonij.
I »a, tuui nemških kolonij. Avstrijski zunanji minister zahteva, naj se slednje brezpogojno vrne. Zakaj bi se jih razlikovalo od drugega zasedenega ozemlja? Ig-noranca in divjaštvo domačega prebivalstva prepoveduje vsako ugotovi jen je njega političnih ambicij in če bi ne bilo mogoče ugotoviti teh političnih ambicij, bi bilo najboljše, da se izroči te kolonije mednarodni komisiji. Taka komisija bi predstavljala povsem vrjctno rešitev problema glede vseh tropwnih kolonij, ki nimajo svoje lastne vlade.
Grof Cernin je raizpravljal o razlikah v mnenju, ki obstajajo med ruskimi in ceniralno-zavezni Škiirai vladami. Nemške sile ne morejo privoliti v rusko idejo, da bi imele narodnosti, ki predstavljajo sedanja cesarstva, pod mirovnimi pogoji pravico, da se od ločijo glede svoje- lastne politične i usode, — če naj bodo neodvisne, ali če naj še vedno pripadajo sedanjim eentralno-zavezniškim državam. Cernin vstraja pri mnenju, da morajo te narodnosti iskati svojega varstva v ustavah svojih odnosnih držav, ki upoštevajo pravice manjšin.
-Jasno izražen je volje vlad in narodov ne more pomeniti ničesar drugega kot sprejem resolucije nemškega državnega zbora juliju ter slične akcije od strani avstrijskega državnega zbora. Cernin je nato ugotovil mirovne predloge, ki so za milje oddaljeni od zahtev, ki so jih stavili Tir-pitz, Hindenburg in cela vrsta ostalih nemških patriotov. Av strijf-ki zunanji minister objavlja, da so centralni zavezniki pripravljeni skleniti mir na podlagi brez aneksij in vojnih odškodnin ter brez ekonomskih bojev po končani vojni obenem z neposrednim i »praznjenjem zasedenega o-zemlja.
Pri tem je treba pripomniti, da je rabil izraz ''nikake prisilne aneksij e*:. kateri to*az dopušča (narodom osvojenih ozemelj odločitev. ee hočejo ostati pod vodstvom njih zavojevalcev, ali če se hočejo vrniti pod njih prejšnje pedaui&vo. Če bo mednarodna konferenca vodila proces določevanja želja narodov v Miedenih oceinijih, bi odgovarjal njih od-govor vsem ztbtorsm pravično-
X tem ciiiru ima prav. Predsednik Wilson je v svojem zadnjem nagovoru na kongres prerekel vsako vmeševanje v notranje zadeve Avstro-Ogrske. S tem je zadal smrtni udarec predlogu, da se tujei vmešatvajo v notranje narodnostne probleme držav. Zgodovina kot življenje spravlja na površje eudna sorodstva. Nekatera teh vztrajajo, kajti stroški prekinjenja takih sorodstev so večji kot pa je krivica, katero predstavljajo teka sorodstva. Če bi morala stopiti mirovna konferenca na polje naojonalizma. bi se marala pečati -ne le -z Alzaeijo in Trstom, temveč tudi s Slezvig-Holitajnom, z Egiptom, Indijo. Irsko, z vsemi kolonijami, ki predstavljajo dele vsake velike države.
V nekem drugeou ozaru pa je imel grof Cernin predlog, ki nad-kržljaje vse ruske predloge. Rusija si želi mednarodnega zaklada, katerega naj bi se uporabilo za poprave škode, katero je povzro-vojna. Černin ae nasprotuj« v eelam temu predlog^, vendar
Društvo naj podpise sledečo prošnjo:
S tem prosim za članstvo v.... ter obljubljam sledeče:
1.	Izvrševati ekonomijo in sistematično varčevati.
2.	Zdržati se vseh nepotrebni I: izdatkov in kupovanja nepotrebnih stvari.
3.	Priporočat i varčevanje med prijatelji in znanci ter pridobiti nove člane za to društvo.
4.	Stalno prodajati znamke za vojno varčevanje zjiesek ne manj kot	na teden.
Potem ko je bilo društvo vsta-novljeno, naj ima, ako mogoč ', vsak teden sejo. Predsednik in tajnik gledata na to, kateri član izvršuje svoje obljube in kateri ne. Ni treba zaznamovati posameznega varčevanja, pač pa celega društva.
Člani in uradniki društva naj si prizadevajo, da pridobe nove .člane in naj pospešujejo prodajanje znank. Odbor za vojno varčevanje bo zalagal tajnike z vsemi informacijami glede napredka v kampanji vojnega varčevanja potom znamk ter z drugimi važnostmi za tedensko sejo.
Vsak član naj sam določi, koliko si bo na teden prihranil.
Potres v Gualsmali.
Prot. ar. Mullin
Zdravnik-špecjalist za Slovence.
411 - 4tH Avenue,
nasproti pošte
Pittsburgh, Pa.
električna preiskava z x-7arki
Star in Izkušen zdravnik z 38-letno prakso. Zdravi naglo in vse boioznl. Posebno Izkušnjo Imam v zdravljenju tajnih moških bolezni. Ozdravim vsako bolezen. katere we lotim zdraviti. Najboljia zdravila Iz Evope, Amerike In ostalih delov sveta. Nizke cene in nasveti zastonj. Točna preiskava in popolnoma zajamčena. Pridite k meni. pomaKai vam bom v resnici. Prt meni se zdravi veliko Število Slovencev.
Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer; ob nedeljah t am o od 10. do 2. ure ooooL
Potres je porušil glavno mesto. — Napolnjeno gledališče se je porušilo. — 125 tisoč oseb brez strehe.
Washington, D. C., 30. dee. — Guatemala, glavno mesto mal« republike v Srednji Ameriki, je potres popolnoma porušil. Potres se je pričel na Božič ter se je končal s s-ilnimi sunki sinoči in je dovršil delo pokončanja. Kablsko poročilo na mornariški urad naznanja, da je 125 tisoč ljudij na cesti brez strehe. Mnogo oseb je bilo ubitih, ko so razpadle stene.
Bojnim ladjam v vodah Srednj-. Amerike se je naročilo, da nudijo nesrečnemu mestu vso močno po-au-č.
V naslednjem navajamo kratko poročilo, ki pove katastrofo:
"Hud potres je včeraj dokončal delo drugih. Vse je v razvalinah in ne more se popisati, kar je posledica sinočnih sunkov. 125 tisoč prebivalcev je na cesti. Del de žele je zelo mrzel in viharen. Zelo se potrebujejo šotori. Včeraj so razpadle stene mnogo'ljudij usmrtile."
Iz San Salvadorj« se naznanja ftledeče:
"Glavno mesto repubiiae Gua-
Zaštapaj, poglej, poslušaj!
Kam si namenjen T
Saj veš kam, tam, kjer je popolna zmaga, tam bom dobil domače klobase iu krače s kislim zeljem; tam dobim gotovo tudi prijatelja.
Na svidenje!
John Ralkovec Hotel
6400 BUTLER STREET, Pittsburgh, Pa.

Indijanski zdravnik.
lhn>UH« MNit trpi a. rmxaifc WtczalW. kat-rih zJraTtj*«i«ufct**« preiskava z X-iarfci. ki W»*i«»taaj* Ur pr«jr«č'j* asraikAJcr« •peracij* kake T* stMpcitcjQ xfovaika. Ts bioaiMi airavuk pravi. d. nm M« <Ufcra jdra*Ua ia aaUacsa preukar > rrmiia prtjjmj* lir«.je.
Ne (Me aa to kaka bolmi Ut, ali pa. kd« vat ju rdrirU is kak«	Um rteeao p*>kaiil
MrartP rae a kras mk<f> Jnat na U »rail tirana ia »očatili m k*<Ute upet mU<^r*. tirite »akra« -m aijracje «car|« is zadeaaliaoat vaicga ži«B«ua j« Tal* idravja.
SVARILO. - T» aazsaajlo k* biU t Um l.ta UB. aedeakrat ia a« kadeta "i alii.lt • ms. Zato	to aanaaa*. Ako iaatc iaUdčae kolcčiac. kake trm aepriUVr, aH boiaa nakar,
»	«K karate, afi isaU kaka«, aa akutik, t oček. aac^k ali »ratu; ako iauta itsaičaia pa
"S P»	rrrtaatiaea. ptUilc k aaaai. a« (le je aa to. kaka kalezca
j—Z4rsra aa»>a>». a«b is iwlu kalasai t Mri. atpekooi. aa glada aa to. kak« koiexe. „ ML Vadaa dukta, ds aa »asdfsnia via Mafiaa akajik kMaatov v aajkrajaeai čaaa U p« aajaU^ caw.
Dr. Jin Fuey Moy.
fcillJi ti $. Wt lip lih I Ji t. OTt »t afar.	Garati« vsak jank
30S Grand PITTSBURGH, PA.
30S Grand PITTSBURGH, PA.
immmmKsmmmmmsm
miMS^i
temala, Guatemala Citj*, je por res popolnoma porušil. Pri tej kata strofi je bilo mnogo oseb ubitih; nekateri v stanovanjih, drugi pa Jia cesti.
Colon-grledališče, ki je bilo pol-: no ljudstva, se j« porušilo. Med poslušalci je bilo mnogo ubitih. J Mnogo bolnišnic, zavetišč in kaznilnic je hudo poškodovanih; j bolniki in kaznjenci so bili ubiti.
Železniška postaja, sladkorna ovarna, pošta, ameriško in angleško poslaništvo, ameriški konzulat in vse cerkve so bile porušene.
Sredi mesta so se odprle velike I razpoke.
' Prebivalci so v paniki bežali i/, mesta. Več kot -80 tisoč ljudij j-, brez strehe. Zajoga živil v mestu je zelo majhna in nujna pomoč je potrebna.
Sansaivadorska vlada jo opustila običajne novoletne slavnosti in žaluje v simpatiji z GuatemaJo."
POTREBUJEM 30 MOŽ
za delati doge. Dobra plača in dttber gozd. Pišite na: t	John Oswald,
1301 X. Fulton St. Marshall. Tex.
(29-31—12&2--1)
Severozapadna meja balkanskega polotoka.
ooo
^rut translation flkd with the postma^U'r at New York. N. Y. ou Dt^e. 31. r«17. u« required by the Act of October 6, 1»17.
Brez dvoma it<ra geografieni faktor v razvoju držav in i u. rodm veliko ulojro. Zato ni čudno, da so politiki, kakor-liitro so pričeli misliti na-osnovno linijo za bodoči mir in na poravnavo med narodi, posvetili posebno pozornost na Balkanski polotok in njegovi konfiguraciji.
Najprej Gladstone, potem pa avstrijsko-nemski so-ejalisti so inf>w'a junija 1917 v Stoekholmu postavili kot enega prvih temeljev za razpravljanje o bodočem miru — aksiom: BALKAN BALKANSKIM NARODOM.
Na drugi strani pa italjanski nacjonalisti govore o neki provineiji z novim, nalašč za to napravljenim imenom "Venezi&-Giulia" ter pišejo, da je Italija "stato balcani-co ]»re eeeelenza'*, ali pa trdijo, da je Dalmacija "polotok Italije".
Medtem pa je narava na Balkanskem polotoku napravila napremiene in nespremenljive meje, ki bodo ostale i*te navzlic aspiracijam različnih narodov. Cilj tega članka ni, da bi podpiral eno ali drugo aspiraeijo, temveč, da objektivno konštatira, kako daleč se razprostira polotok proti severozapadu.
O južni in vzhodni meji ni treba irmogo" razpravlja t i, ker je jasno in markantno odrejeno: Egjesko morje, He-lespont, Marmarsko morje, Bospor, f'rno morje in ustje J^onave.
Kakor južna in vzhodna meja, tako je tudi jasno zavrtana zapadna meja, ker se je med Italjanski in Balkanski polotok vrinilo globoko Jadransko morje, ki je povprečno široko JHO km, tako da ni nikakega dvoma, komu kaj pripada.
Polotok in obal vzhodno od črte, katero si mislimo potegnjeno po sredi Jadranskega morja, od izliva Soče do Otrauske morske ožine pripada Balkanu; Apeninskemu polotoku pa pripada vse, kar je na zapadni strani te črte.
Dasiravno se Istra odcepi, kot sekundarni polotok Balkana, vendar ni v nobenem slučaju del Apeninskega polotoka, ker med njima leži Beneški zaliv (širok okoli 100 km) in Tr/aški zaliv (širok okoli 35 km).
Kakor liaprimer zareza med dvema prstoma deli ene-ga od drugega, ravno tako deli Jadran Balkanski polotok od Apeninskega v celi razsežnosti od najsevernejše toč.-ke, to je ml izliva Soče v Tržaški zaliv.
Ustje Donave ob Trneni morju m ustje Soče ob Jadranu sta dve markantni to<"ki v konfiguraciji Balkanskega ]x»lotoka in ako bi ju priroda vezala z isto vodeno < rto, ali pa pravim gorskim grebenom, bi bil Balkanski polotok zelo lepo odločen od trupla evropskega kontinenta.
Taka prirodna meja, ki bi bila povsem identična z zračno črto med omenjenima dvema geografičnima točkama v resniei ne obstoji. So pa j)rirodne meje, ki leže nekoliko bolj severno o<T te črte.
Nekateri lokalni geografi jemljejo za severno mejo Balkanskega polotoka vodeno črto: Donava od ustja do izliva Drave v njo. nato Drava do Beljak od Beljaka do Podkloštra, reka Žila, od Podkloštra do Predilskega prelaza, reka Žilica in slednjič od Predila do Jadrana — reka Hoea.
Ta nu ja se oddaljuje za kakih fM) kin od izliva Soče, to je od korena Balkanskega polotoka.! Toda to ne pomeni iunogo, ako pomislimo, da italjanski in nekateri drugi evropski geografi jemljejo za severno mejo Apeninskegt pol otoka tudi greben Kamskih Alp na Koroškem, greben . entralnih Alp na Tirolskem (Alpi Venoste, Dreiherren-l»ttz 3")iC> ni), ki leži mnogo bolj severno (okoli 150 km) ' 1 >..."•»• k«»t |»a slučaj /. Dravo in mestom Beljakom.
V	«M»i-rled tako mlmerjene meje bi pripadala Balkanskemu polotoku tudi štajerska, južna Koroška in pokne-žena Goriška na levem bregu Soče.
Najvažnejši reprezentantje moderne geografične vede (A. Philippson, K. Suess etc.) jendjejo za severno, oziroma za severozapadno mejo Balkanskega polotoka naslednjo črto:
Donava od izliva do Belgrada, Sava <xl izliva Sore (se-, verno o<i Ljubljane), reka Sora do svojega izvira pri ru-darskeimt mestu Idriji, reka Idriea do izliva v Sočo pri Sv. | Luciji. Pri tem, v prehistorični arheologiji znanem me-j -tecu, nai ravlja severna meja pregib proti jugu iu postane zapade « meja, katero dela reka Soča do izliva v Tržaški zaliv.
Naj tukaj omenim, kaj uči na učna geografija, namreč, da leže mesta: Ljubljana, Gorica in Trst na tleh Bal-j kanskega polotoka.
Reke Soča, Idriea in Sora ne dele samo Balkanskega j polotoka od trupla evropskega kontinenta, temveč tudi j svet vzhoduAlp in Dinarskega gorskega sistema.
Sleme in dislokaeijske črte tega sistema gredo v smeri proti se ver« »zapadu-jugovzhodno, medtem ko ima greben vzhodnih Alp smer zapad-vzliod.
V	voglu med reko Sočo in Idrieo se vidi že geološki fenomen Krasa, ki ostaja enoličen do ( rnegore in Srbije: podzemni tok reke, kretaeejski apnenec, ki se raztopi v atmosferiii vodi, mnogobrojne udrtine v terenu (dolina, polje, terra rossa), podzemske jame s stalagmiti in sta-j laktiti (Post on j ska jama, Divaška jama, Škocjanska ja-! ma pri Sv. Križu), perjodična jezera (Cirkniško jezero v zapadni Kranjski), pogoste kršne gole gore.
Zemlja med Sočo in Skadrskim jezerom je v geogra-j nem iu etnografičnem oziru oblikovana, kakor morebi-i ti nikjer v Evropi.
Kot refleks geografične oblike izgleda tudi oblikovanje v psihologiji in tradiciji, ko vidimo, da Hrvati v Istri iu Črnogorci ob Skadrskem jezeru slave z istim jezikom nit ve bitega junaka "cura1 .Lazarja, yjfo^P- Obilica, Kra-«
Kmetski upori so »e vršili pri' nas že pred reformacijo in tudi po reformaciji, nekako od 1478 do 17l:{ Ma, zdaj v večjem (1515 in! 1573), zdaj v manjšem obsegu. To je bilo v svojem bistvu socijalno gibanje. ki se je pojavljalo po Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Hrvaškem. Predno so kmetje segli po orožju, so kzkušali doseči izboljšanje svojega položaja s prošnjami do svoje gospode, do deželnega kneza in cesarja.
Podložniki >o nastopali proti temu. da bi graeaki samovoljno izpreininjali določila ur) »ari je,, k«-r "»o se po pravici bali, da jim hoče gospoda izpodmakniti pravna tla, na katerih je slonelo podlož-uištvo, in jih pahniti v prvotno suženjstvo, ki so se ga bili rešili toliko težavo. Ako prebiramo n. pr. pritožbe gorenjskih kmetov, ki jih je objavil Anton Kaspret, vidimo, kako ponižno prosijo podložniki, da se jim odpravijo krivice. in kako zagotavljajo, da molijo za zdravje in dolgo življenje svoje gospode. A ko postavna pot t ni imela uspeha, tedaj so kmetjt j v svojem užaljenem pravnem čutu posegli po silobranu. da si iz-v o ju jejo 'staro pravdo", t. j. upoštevanje določb v starih urbarijih. In tako so "zažareli gradovi bi samostani %■ maščevalnem ognju.''
Prvi kmetski upori so bili omejeni zgolj na domači grad in domačega plemenit aša. Duševno in gospodarsko nizko stoječi podlož-uik se pač ni mogel takoj jasno zavesti, da lahko proti soeijalni ! krivici kaj opravi le organizirana j moč. Kako napačno so še pojmovali položaj, je jasno iz tega. da [so vabili k sebi tudi plemstvo, meščanstvo iu duhovščino. Posamezni usmiljeni graščaki so bili izjeme, ki niso odločevale; kajti tedanji pravni iu gospodarski red je zahteval uredbo, ki je slonela na soeijalni krivici.
Celo kmetsko gibanje ni imelo izprva versko-eerkvenega značaja. Toila kakor je na Nemškem in irugod verska ideja vplivala na socijalno gibanje, tako je bilo tudi pri nas.
Razne komunistične sekte, ki se nastopale v iirifnu evangelija za socijalno svobodo in enakost, ni so sicer pri nas našle globljega odmeva iz tega razloga, ker na Slovenskem ni bilo dovolj izrazi-ie ga proletari jata: pri nas sta j kmet in rokodelec še čutila tla ! i k hI nogami, imela sta še neki ma-| ter i j al en predmet, ki sta se ga o-j Klepala. Zato se socijalno gibanje | v svit« verske ideje na Sloven-j skem ne uda j a hilijacstičnim sa-[ n jam, marveč ostaja na realnih [tleh. Slovenski kmet tlačen sprejema reformacijo, evangel jsko svo-i»odo, da v njenem imenu zahteva uresničenje '4božje besede".
Leta 1525 »e že T*ažejo določno reformacijski vplivi na zahteve kmetov na Kranjskem: odprav« akse na odpustke in svobodna volitev župnikov po župljanihv O-glejski patrijarh je leta 1528 s pomočjo kralja Ferdinanda I- nastopal proti temu, ker se je ljudstvo upiralo plačevati cerkveno desetino in dajati duhovščini zahtevane darove.
V kolikor je imelo kmetsko gibanje verski značaj v smislu reformacije, ker je nastopalo proti papežu iu katoliški cerkvi, je bilo posvetni gospodi všeč, nasprotno pa je bilo plemstvo proti vsaki soeijalni olajšavi, ki jo je zagovarjal tudi cesar; bilo je tisti nedolžni volk, ki mu hudobno jagnje , kali vodo, poudarjajoč 1515 leta, da bo v sili rešilo dinastijo "pobožno zvesto plemstvo ', in ne i "nezvesti slovenski kmet7*.	J
Po uporu 1515. leta so zahtevah plemiči, da podro kmetje tabore j svojo edino obrambo proti Tur-[j kom. Dimite dobro pripominja, daj
'šilo v kali s tako odločnostjo, s kakršno se ni nikdar odlikovali zoper Turke.
Plemstvo je vsak upor kruto maščevalo: kot kristjan, katoličan ali protestant je bil slovenski kmet predmet verskega boja med katoličani in protestanti, kot pod-ožni-ka ira je zatiral in posvetni plemič i duhovski ve likaš.
Pisatelji plemskega in duhov-skega stanu nam mnogro več poročajo, kaj so delali razsrjeni kmetje. ue^o o tem. kako so divjali neusmiljeni zmagalei, kako so ravnali nečloveško, ne prizanašajoč nil i ženam, niti otrokom in odirajoč kmete po zadušenem uporu tem huje. Značilno je ,sledeče dejstvo,- Peta cerkvena zapoved se na Tolminskem ni glasila tako, kakor dandanes, ampak: "Ti imaš odra jtovat i zapovedano desetino in kvartež."" Tako so nekateri duhovniki učili še v novejšem ča»u.
Dočim so bili prvi upori krajevnega značaja, hipen izraz nezadovoljnosti in bede, brez pravega na črta in jasnega cilja, vidimo pozneje. da je kmet polagoma spoznaval svoj položaj vedno bolj zavedno in prihajal do prepričanja, da <ia organizirane krivice more o-svoboditi le organizirana lastna sila. Ob največjem kmetskem uporu leta 1573 nastopajo z združenimi močmi slovenski in hrvaški kmetje. Njih zahteve niso več samo izboljšanje gospodarskega stanja. njih cilj marveč je odstranitev fevdalizma, soeijalna svoboda snloh : Priznavajoč cesarja in nadvojvodo nad seboj si hočejo osnovati svojo vlado v Zagrebu, kjer bodo sami pobirali davke, svobodno trgovali do morja in sami varovali mejo nred Turki.
Velika ideja slovenskih in hrvaških kmetov je zahtevala strašnih žrtev. Zmagala je krivica nad pravico : sam ostrogonski nadškof Anton Vrančič je po porazu kmetov 1573 leta pisal carju Maksimilijanu II., da se živini na Hrvaškem godi boljše nego kmetu. Uskoki, o katerih so mislili uporniki, da bodo njih zavezniki, so pomagali plemstvu; saj so se bili v večni borbi s Turki, ki je bila njih vsakdanji kruh, tako privadili nevarnemu življenju, da bi ga ne bili zamenjali za najboljšo službo v kaki drugi, mirni deželi. V svoji divji bojaželjno-sti in surovi hra-brotsi, vojaško organizirani s posebnimi pravicami in svoboščinami, niso mogli pojmovati soeijalne ideje, za katero so slovensko-hr-vaški kmetje žrtvovali kri m imetje. In največji kmetski upor se jej končal z barbarsko, po erdeljskem vzorcu prikrojeno in od hrvaškega bana. zagrebškega škofa Jurija Draškovica vladarju v potrditev predloženo kaznijo Matije Gubca, kmetskega voditelja: kronali so pa sedečega na razbeljenem železnem prestolu z žarečo železno krono!
Tako se je posvetna iu duhovska gospoda nečloveško maščevala nad onim. ki je hotel priboriti sloven-sko-hrvaškemu ljudstvu človeško življenje, ne pa sebi kraljestva, kai si je bilo izmislilo plemstvo, da o-blati kmetsko gibanje.
Kmetska moč je bila strta za vselej, kajti poznejši upori so bili zopet omejeni na posamezne kraje in brezuspešni.
Soeijalni boji slovensko-hrva-ških kmetov so obenem narodni boji. Tujec in izkoriščevalec stif bila nerazdružljiv pojem. Proti bogati posvetni in duhovski gospodi, ki je bila obenem tujega rodu, se je dvignil slovensko-hrvaški kmet. mali rokodelec in celo nižji plemič. Abditus v svoji analizi kmet-skih uporov pravilno sklepa, da se narodni čnt širokih mas na Slo venskem in Hrvaškem ni mogel kazati drugače nego v socijalnem nasprotsvtu.
Zakaj ni iwpela slovenska refor-»•ciia in aakaj m soeijalni boj
slovenskih kmetov ni posreeii* j Proti slovenski reformaciji sta se združili cerkev in država, jezni ' ti in Habsburžani. da jo zatro; kjer ni zadoščal moralni pritisk' cerkve, tam je pomagala nasi'nost |državne oblasti. Zanimivo je sta-1 jllšoe habsburških vladarjev. Ko( i papež Pavel IV. ni hotel priznati,
•	Ferdinanda I. za nemškega cesar-; ja. ker so ga izvolili protestamski
j volilni knezi, in ko mu je očital, i !da je podelil v imenu svojega bra I i ta. cesarja Karola V., nemškim dr-i jžavnim stanovom versko svobodo t takrat je Ferdinand I. po svojem državnem kancelarju Seldu zavrnil papeževe zahteve tako ostro, da bi noben protestant ne bi! mo-■if*l govoriti odločneje. Njegov she nadvojvoda Karol II. in vnuk cesar Ferdinand II. pa sta dovršila na Slovenskem protireformacijo s pomočjo jezuitov.
Čeprav v polni meri uvažujemo nasilno protireformacijo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, in drugih proti reform a t or je v. pri čemer i je treba pripomniti, da je verski i boj razvnemal' strasti na obeh straneh, nam vendar ta okolnost ne more docela utemeljiti propada slovenske reformacije. Prezaplete-
•	ni so dogodki, da bi se dali razrešili z enim vzrokom, dasi mogočno vplivaj očim. Soeijalna struk-
. tura te dobe in karakterizaeija či-. niteljev, s katerim je delovala re-i formacija pri nas, nam šele izpo-. polnila sliko.
Protestantizem je deloval na . Slovenskem s faktorji, ki so si bi-i li socijalno naravnost nasprotni.
V tem nasprotju je bil eden izmed l vzrokov njegovih končnih neuspe-
•	hov, kakor pravilno s-klepa dr. Fr. Ileršič. Najodlienejši stan je bil
i plemiški, ki se je, dasi sodno in u-. pravno avtonomen, umikal korak za korakom. Nekaj značilnih zgle . dov iz zgodovine kranjskih deželnih stanov nam to pojasni. Leta lf>02 se je sicer večina izrekla zoper to, da bi imeli jezuit je sedež in . glas v stanovskem zboru, toda s . pristavkom, da jim to dovoli, ako t bi nadvojvoda ne upošteval njih govora in ako jezuitje podpišejo l rezerv, da bodo delovali v korist . deželnih svoboščin. Istega leta so . dovolili katoliškim stanovom pa-i riteto s protestantskimi pri odbor-niških mestih. Leta 1611 so prosili jezuitje "seltu principis" (z ved-. nostjo deželnega kneza), kakor je t poudarjal škof Hren, podpore za zidavo svoje cerkve in v stanov-. skem zboru se je dobila večina, ki
•	je dovolila 2000 goldinarjev; poleg tega jezuitje kratko malo nisc plačevali davkov in so potem prosili, da se jim zaostanki izpregle-dajo. kar se je seveda tudi zgodilo
i Ko je leta 1614 postal Hren no tranje-avstrij. namestnik v Gradcu, je dobil od deželnih stanov darilo v vrednosti 2000 tolarjev. Ali ne odseva iz takih in ]*>dobnih i dogodkov razredni duh, ki bi se , bil zadovoljil tudi s svojimi najhujšimi verskimi nasprotniki, ako bi bil imel fevdalizem sicer kako i korist od tega?
Ne moremo kratiti protestantskemu plemstvu zaslug, ki si jih je pridobilo z moralnim in materija ln i m poti piran jem slovenske literature in kulture; toda ni znalo prikleniti nase svojega podložnika z milejšim ravnanjem, dokler je bilo to mogoče, s čimer bi bi'.o lahko imelo izborno protiutež nasproti katoliški protirefomaciji.
Bazredni interes je stal više ne-iffo verski. Tega očitka jih ne moremo oprostiti, da so moledovali za versko svobodo s popirnatimi spomenicami, dočim so vsak poskus podložnega kmetstva za izboljšanje gospodarskega položaja znali udušiti v kali.
Vpliv absolutizma, ki se je družil s cerkvijo in meščanstvom, je naraščal. Škof Hren je v stanovskem zboru podpiral meščanske težnje, da bi si naklonil mestne za stopnike. ^
Leta 1604 je n. pr. predlagal odpravo trgovine na kmetih in druge trgovske ugodnosti za mesta.
Na drugi strani so izgubili pro-.testantke mestno upravo pod pritiskom deželnega kneza.
Med absolutnim vladarjem in trgovski^-, kapitalom je vladalo
razmerje: meščani so bi-nodvisni od milosti vladarjeve, ki jim je varovala in razširjala trgovske pravice i domačem in svetovnem trgu, deželni knez pa se je! naslanjal na mesta, da je imel v njih oporo zoper fevdalno gospodo. —
Zato se je protireformacija po naših mestih in trgih vršila brez krvayih bojev.
■Ojafcl mmIiJIi m m, mGkm Km«
l.ieviča Marka kot branitelja Balkana pred Turki, kakor,
tudi Zrinjskega, Frankopana in Matijo Gubea kot branitelja pred Nemcem in Madžarom.
Ako še enkrat ponovimo postulat avstrijsko-nemških socjalistov * Balkan balkanskim narodom' in ga obširnejše izrazimo z drugimi rečmi, z ozirom na za pa dne meje. bi i o pomenilo, da se bo morala prihodnja di*žava Srbov, Hrvatov in Slovencev raztezati na zapadu do Soee in Tržaškega zaliva.
A' geografienem oziru leže mesta Ljubljana, Idrija. Trst in Gorica na tleh Balkanskega polotoka.
To je zahteva Gladstona, kakor tudi soejalistov Avstrije in Nemčije; mi pa, ki stojimo na principu narodnosti. zahtevamo, da bomo zedinjeni vsi. kolikor nas je od Celovca do Soluna, od Soče do Strume.
London, avgusta 1917.
Niko Županič, Ph. D.
-ooo-
KMETSKI UPORI NA SLOVENSKEM
BOŽIČNI VEČERo-
Spisal Charles Dickens.
Za 4'Glas Naroda" prevel G. P. ooo
(Nadaljevanj«).	{
j Seroge in prikazen sta stopila i poleg tega moža ravno v trenutku, i k-> -e je neka ženska s težkim svež-i n jem na rami splazila v prodajalno. Komaj pa je vstopila, ko je j prišla za njo neka druga ženska.1 ! je istotako nosila sveženj. Tik za drugo žensko j«* vstopil neki r.u žki v po nošen i, črni obleki, ki je bil ves prestrašen in presenečen ko je vklcl pred seboj obe žen-, 11 ski. Po par trenutkih nemega presenečenja, katerega se je vdeležil 1 tudi starec s pipo. so izbruhnili vsi v hrupen smeh.
—	Pa naj reče kdo, da bo umi
1	mrličev prva. — je rekla
i. nska, ki je prva vstopila. — Ph naj reče kdo. tla bo bolniška sirež-' niča druga! — ln sedaj št- pogre-1 bee! Poglej sedaj, stari doe, k&iio
I	lepo se vse to strinja. -1
j — Ne mogli bi najti boljšega"
II	prostora, — je rekel stari -loe. ki je vzel pri tem pipo iz ust. — Pojdite z menoj v državno sobo. Saj imate vsi trije že zdavnaj v njej državljansko pravico. Čakajte, da zaprem vrata prodajalne. O, kako škripljejo! Mislim, da ni v eeli prodajalni tako zarjavelega kosa železa kot so obodi teh vrat. Vem
1 pa tudi, da ni v teh kupih kosi i " nobene tako stare kot so moje. —
*	Pojdimo v državno sobo!
' Državna soba pa je bil prostor, ki se je nahajal za zagrinjalom iz
*	cunj. Stari je pod k uril ogenj \ pe-' či, očistil nekoliko stenj zakaje-
*	ne svetilke, ter nato zopet utaknil 1 pipo v svoja usta.
Dočim je bi lzaposlen s tem, je " vrgla prva izmed došlih žensk 1 svoj seženj na tla ter sedla /. nekako nedoločljivo nesramnostjo na 1 stol, dočim se je ozirala v oba dru-s ga z izzivalnimi pogledi. ' — No, kaj . pa je v tem razlike, 1 Mrs. Dilber 1 Vsak ima pravico ) skrbeti zase. Saj je tudi skrbel le ^ zase.
} — To je res. — je rekla bolniška " strežnica. — Nihče ni nikdar bolj " skrbel sam zase . 1 — Na, zakaj pa gledata diug na ' drugega kot da se bojita? Kdo je pamenejši? — Saj si vendar no-1 čemo izpraskati drug drugemu o-
*	či, mislim?
^ — Prav gotovo ne. — si a rekla
*	Mrs. Dilber in mož skupaj. — Te-: ga si pač ne želimo.
—	Dobro, torej, — je. rekla pr-
*	va ženska. — Kateremu pa škoduje, če se vzame par reči s seboj ?
■ Mrliču prav gotovo ne.
—	Ne, prav gotovo ne, — je re-
; kla Mrs. Dilber.	f
1 — Če ni hotel te stvari kot star » skopuh ohraniti še po smrti, — je ? nadaljevala ženska, — zakaj pa
-	jih ni boljše uporabil tekom svoje-} ga življenja?
} — To je najbolj resnična beseda, kar se jih je kedaj izgovorilo, — je rekla Mrs. Dilber. k — To je božja sodba.
—	Hotela bi, da bi izpadla ta
-	sodba nekoliko ostrejše, — je re-
► kla prva ženska. — Lahko pa se j i zanesete, da bi tudi izpadla, če b 1 mogla jaz kaj več dobiti v roke. Odpri sveženj, Joe, ter povej, kat je stvar vredna.
Tako je prišlo do razkazovanj? svežnjev in izplačevanja na vs< tri, ki so se vdeležili ropa na mr i licu.
i Scrooge je eeli pogovor poslu šal z groznim strahom v srcu. Ko so sedeli tako okrog ropa ter ba rantali za uboge cunje, je mislil da ima pted seboj demone, ki s( trgajo za mrliča samega.
—	Duh, — je rekel Scrooge, k' se je tresel od nog pa do g'a ve. — Razumem te! Usoda tega nesrečneža bi bila lahko moja. Moje življenje plove proti istemu cilju. — Sveto nebo, kaj je to!
Prestrašen je skočil nazaj, kajti pozorišče se je naenkrat izpre menilo in stal je tik poleg postelje, samotne, nezagrnjene postelje pod koje surovim odelom je ležale nekaj, kar j*1 bilo sicer nemo, a se vendar oglašajo z grozo vzbujajočim glasom.
Soba je biia temna, tako temna da bi bilo nemogoče kaj natančno spoznati. — Kljub temu pa se je Scrooge ogledavel, poln želje, da ! izve kaj natančnega, kje da se nahaja. Bleda luč, ki je prihajala od zunaj, je padala narvnost na po-stelpo. Na tej postelji, oropana zapuščeno in neobjokovano .pa jt ležalo truplo nekega moža.
Scrooge se je ozrl v prikazen Njena nepremična roka pa je ka zala naravnost na glavo mrliča, O-deja je bila tako brezskrbno položena, d« bi najmanjši dotik Seroo- ,
Ige-evetfH p? >!a ra/.Krd iiee. MUlil je nato, čutil, kaito lahko bi se to storilo ter hrepenel storiti to. >•■ pa imel moči. da potegne odejo na stran in tudi ni imel oblasti nad duhom.
i O mrzla, trda, strašna smrt. tukaj postavi Nvoj altar ter ga obdaj z vsemi grozotami, ki so ti na razpolago. Tu je tvoje kraljestvo! Na ljubljeni in spoštovani glavi n»> moreš ^kriviti nobenega lasu iu ne ! moreš napraviti mrzke nobene po teze. Ne raditega. ker postane roka trda in omahine, če ja i/j»n sti; ne raditega, ker sta srce in žila zastala, temveč raditega. ker je bila roka vedno odprta in usmiljena, ker je bilo srce vedno odprto, gorko in čuteče in ker je bila žil« čuteča. Ubijaj, ubijaj! Iz smrtne rane takega človeka pa tečejo dobra dejanja ter žive naprej nesmrtno življenje.
Nikak glas mu ni šepetal na uho teh besed, a kljub temu jih je slišal Scrooge razločno, ko je tako zrl na posteljo. Mi>lil si je, kaj i»i bila pač prva misel tega moža, če tri se prebudil in oživel? Skopost. trdosrčnost, požrešna skrb! Kako le p konec mu pripravile!
Ležal je v temni, prazni hiši in ni ga bilo moža ali ženske ali o-tioka poleg njega, ki hi rekel, da je bil dober proti njemu v tem ali onem. spominjajte se kakega prijaznega dejanja. Na vrata je praskala neka mačka in v kaminu ropotale podgane. Scrooge si skoraj ni upal izmisliti, kaj hočejo v tem prostoru smrti in zakaj m> tako nemirne.
—	Duh, — je rekel Scrooge, — to je strašen prostor. — Če ga zapustim. ne bom nikdar pozabil njega nauka. Pojdi va!
Se vedno pa je kazal duh z n« premično roko na glavo mrliča.
—	JŽazumein te. — je rekel Scrooge, — ter bi tudi to storil, če bi mogel. — Nimam pa za to 11 ost i moči. duh. nimam dosti moči. —
Zopet je izgledalo kot da se ozira duh vanj.
—	Ce je sp!oh katerega najti v tem mestu, ki kaj čuti vspričo smrti tega moža, — je rekel Scrooge prestrašen, — potem mi ga pokaži. prosim te milo. pokaži mi ga!
Prikazen je razprostrla svoj te-nnii plašč za trenutek pred njim. Ko pa ga je zopet odtegnila, se je našel Scrooge v svetli sobi, v kateri se je nahajala mati s svojimi otroci.
Pričakovala je prihoda nekoga. Pri vsakem ropotu je vstala ter se t vedno ozirala na uro. Zastonj pa si je prizadevala delati. Prenesti pa je mogla komaj glasove svojih igrajočih se otrok, i Konečuo je bilo Čuti dolgo pričakovano trkanje na hišna vrata n ko se je ozrla ven, je vide*a svojega moža. Njegovo lice je kazalo vse znake žalosti, dasiravno je bilo se mlado. Nosilo je izraz nekega •esnega veselja, kateremu ni hotel lati izraza ter ga skušal potlačiti.
Sedel je k obedu in šele po dolgem molku in premoru je vpra iala ona, kake novice da prinaša. ' on je bil videti zelo v zadregi T-'ede odgovora.
—	Ali ,so dobre. — j«* vprašala. — ali pa slabe?
(Dal je prihodnjih).
Dr. Koler
91 O VENSKI 7DRAVNTK
S3* P»na Ave.. Pittdwryh Pa
t Dr. Koler J® naj-■tarejfti slovenski Jtdrnvrilk. Specdja-llst * Plttsburgbu. ki Ima £8-tetno prakso v idravlje-nju vseh moSkib
Zastrupljanj«
krvi Bdravl s tfa-tovltlro 606. ki ca j« lxumel dr. prof •Crllcli. Če Imate mozolje ali mehur--ke po telesu, ▼ grlu. Izpadanje laa. •olefin* v kosteh, pridite ln IzMstU vam bom kri. Na Čakajte, kar ta borzen se naleze.
Vae moike bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da »ram prenehuje zdravje, ne Čakajte, •emveč pridite ln Jaz vam ca bom '-opet povrniL
Hydrocele all vodno kilo ozdravim v »0 urah ln sicer brez operacije
BolesiJ mehurja, ki povzročijo bo eClne v kri tu In hrbtu ir> v*a*t>> n nuiCanJu vode, ozdravim ■ goto« rastjo.
Kevmatlzem. trganj«, bo letina, o-ekllne, srbečico, ikrofle In druge •coine bolezni, ki nastanejo vsled n* iste krvi ozdravim v kratkem 6aav n ni potrebno letati.
Uradne ure: vsakdan od I. ur« sju-rraJ do 8. sveder; v petkih od t. »Jura j do 5. popoldne; ob nedeljah od i. <JutraJ do r popoldne.
8 poŠto n« delam. Pridite osata«. - N« pozabite ime In Številko!
SLOYIKStO
j poip. Irettw	svtft Barbara
(o]==@
U SXDIHJXNX D&iAVE SEVERNE ilfEETYl Sedei: FOREST CITY, PA.
m ifyiflw ter tt jamarja 1991 f «»rt PnmMk
GLAVNI URADNIKI:
rr~uMKlDl* r S TAC CHAR, 674 Atmaj Ave., Rock Sprla««, Wf-
PtilprvlMMliiik: JAKOB DOLENC, box 181, Brought*®, Pa. lajnU: FRANK PAVLOVČlC, b-?* 647 Forest Citj, Pa Pamoiil tajalk: A VQUST GOSTISa, bos 310. Forest Cltj, Pa. <4ta«ajnlk : JOSIP M A RINČIČ, 680» «t Clair Ave., Cleveland, Oblo. PotboCnl blagajnik to caupnlk: ANT. BOCHEVAR, RFD. No. 2 box 27, Bridgeport. Oblo
NADZORNI ODBOR: oada odbora IOS1P PETERNEL, box Mi, WUlock, Fa. i aadauralk: JERNEJ HAFNER, bol 65. Burdine, Pa. t uulaornlk: IVAN GROfiELJ. 885 E 137th St., derelaad. Ofek
POROTNI ODBOR:
erMlKdalk porot odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, H. Mineral, Kaa* I porotnik : F BANC TERoPČlC, B F. D No 3, box 146, Fort Smith. Ark i poročnik : JOHIP GOLuB, l»16 So 14tb St., Springfield. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK* ur J OH LP V GK1HEK. 843 E Oblo St Pittsburgh. Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", OortlsritU SI.. New lork, M 1 Oenjena druAtv«, uslronia Djlh uradniki so uaproSenl pošiljati vse d» direktno nm glaruega tajniku ln oikugar <lragega I>enar naj se pa po «t!ja edino potom poSroib, efcxpresntb «U baočnlb deaarctb nakaznic, nlka kur i* ue potom primarnih čekov, oa naslov: Frank PavlovClč, Farmers 4 Miners National bank Forest City, Pa.
V aliiCaJu, da ot«£iJu drufttveni tajniki prt poročilih glavnega tajnika k»ke pomanjkljivosti, naj to oenudoma naznanijo nradu glav. tajnika, da ssmotv napako popraviti
IMENIK IN NASLOVI POSTAJNIH TAJNIKOV:
Postaja štev. 1:
Predsednik: Lourene Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, bx 491: blagajnik: Martin Muhič; vsi v Forest City, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 2:
Predsednik; Ivan Eržen, bost ."»7 ; tajnik: Alojzij Grilc, box hI; blagajnik: Leo, Kollene, box 114; vsi v .Jenny Lind. Ark.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Postaja štev. 3:
Predsednik: Luka Butija, box 263; tajnik: Franc Močnik, box 133; blagajnik: Peter Raspotnik box 241; vsi v Moon Run, Pa.
Postaja štev. 4:
Pretisednik: Ivan Brec, 677 Bennett St.; tajnik: Anton Osol nik, 868 Bennett St-; blagajnik Josip ftperlik, 864 Bennett St.; vs5 v Luzerne, Pa.
Postaja Stev. o:
Predsednik: Ivan Kranjc, R F. 1)., No. 110; tajnik: Matiji. Znidaršic, K. F. D., No. 79. Altus. Ark.: blasrajnik: Jurij Kokelj, R F. O. No. 77; — vsi v Altus. Ark.
Postaja stev. 6:
Predsednik: Frane Kaplan; taj nik: Josip Ter bo v c, 1432 E. 41 St.; blagajnik: Jurij Turk 112'« Norwood R<1.; vsi v Cleveland. j Ohio.	J
Seja se vrši vsako četrto so * boto v meseca.
Postaja štev. 7:	,
Predsednik: Vincenc Klanšek i 614 Todd St.; tajnik Ivan Mana [ sich. II. F. D. No. 22; blagajnik | Fr. Gergovič. 835 Crosot St: Vsi v La Salle, III.
Postaja štev. 8:	<
Predsednik: Gregor FlreSčak 407 - tet It Ave.; tajnik: Josip ln tihar, 409 - 8th A\e.; blagajnik Anton Jene, 2»7 Coopei Ave.; — vsi v Johnstown. Pa.
Postaja itev 8:
Predsednik: Leopold Preložnik j| box 278; tajnik: Frane Bežisnik, h bo* 97; blagajnik Ivan Podboy.j Weir R. R. No. 1 : tm v Cherokee, Kans.	j
Postaja štev-10:
Predsednik: Anton Osredkar, box 3, Coketon, W. Va.; tajnik: Ivan Lahajnar, box 215, Thomas W. Va.; blagajnik : Matevž Pože nel, box 41, Thomas, W. Va.
Postaja štev. 11:
Predsednik: Ivan Grošel, 276 Columbia St.; tajnik: Ivan Bueel-nik, 198 Cherry St.; blagajnik Jacob Breeelnik, 193 Cerry St-;| vai v Dureya. Pa.
Portaja štev. 13:
Predsednik: Alojzii Korievčar bx 233, W. Mineral. Kans. tajnik: Martin Dolenc, box 24, Mineral Kana.; blagajnik: Ivan Kaste lic box 56, Mineral, Kans.
Postaja stev. 14:
Predsednik s Joseph K uloviti.
W ewt li'iOtftoix, Ala., t^iju i k. S33
&,.wmU*mTf nBr(rvv«f jvm. j uin{;ttj°
nik: Mihael Vodišek, Hargrove. , Ala.	(
Seja v-ako prvo nedeljo v mesecu.	,
Postaja štev. 15:
Predsednik: Ivan Pucel. box 83; tajnik: Matija Ogrady, box S9; blagajnik: Josip Fritzel, box j i U ; vsi v Huntington, Ark.	i
Postaja štev: 15:
Predsednik: Ivan Fatur; taj nik: Anton Sotler, box 212; bla- s gajnik: Anton Vehovec, box 28; j vsi v Willock, Pa.	j
Postaja štev. 17:
Predsednik: Mihael Mali, box 155; tajnik: Jakob Dolenc, box 181; blagajnik Ivan Žitnik, box ; 186; vsi v Broughton, Pa.
Postaja štev. 18:
Predsednik: Josip Zupan, box ^ 66, RR 2. Pittsbugrh, Kans.; tajnik: Ivan Jager, RR 2, Cherokee. Kans.; blagajnik: Albin Volk, RR j i. box 57, Pittsburgh, Kans.	]
Postaja štev. 19:
Predsednik: Josip Hočevar, R. F. D- No. 2, box 13%; tajnik: Mihael Hočevar, R. F. D. No. 2, box 29; blagajnik Prane Gregorčič, R. F. D.t No. 2, box 29. — vsi v Bridgeport, Ohio.
Postaja štev. 20:
Predsednik: Al. Tomazin. box 103; tajnik: Mihael Baloh, box j J12; blagajnik: Ivan Zagorc, vsi j v Claridge, Pa.
_ . . i Postaja stev. 21:
Predsednik: Ivan Susman, 4 S. j William St.; tajnik: Frank Ma-jiavasič. 21 Burch St.; blagajnik: F. Čuk, 541 Jefferson St.; vsi v Little Falls, N. Y.
Postaja štev. 22:
Predsednik: Josenh Ule. box 91; tajnik Ignac Murshetz. box; {28; blagajnik: Jakob Dolinar. Vsi v Imperial, Pa.
Postaja štev. 23:
Predsednik: J. F. Kren, 1900
E.	Huart St., tajnik: Jos. Golob, 1916 So. 14th St.; blagajnik: Ant. Kužnik 1201 So- 19th St.; vsi v
. I Springfield, 111.
Postaja štev. 24:
' Predsednik: Ivan Tomšič, Primero, Colo., bx 461; tajnik: Franc Jerši, box 3*4, Primero, Colo.;
, blagajnik: Josij Koželj, box 340. : Primero. Colo.
Postaja štev. 25:
Predsednik: Oeepek Alojzij. R.
F.	D. 3, bx 152; tajnik: Franc Te-ropšic, RFD, No. 3, box 146; bla-
5 gajnik: Ivan le, RFD. No. 3, [. box 166; vsi v Fort Smith, Ark.
Postaja štev. 26:
Predsednik: Josip Modic, 877 E. 137 St.; tajnik: Ivan- Grošel 885 E. 137 St.; blagajnik: Alojzij p Ižanc, 15523 Šaranae Rd.; vri v . Cleveland, Ohio.
Postaja štev 27:
■ .
Predsednik: Ivan Jenčič, R. R. No. 6, Pittsburgh, Kans.ta jnik; Tosrp M i lovec, R. R. No. 8, Pitts-ta. iburgh, Kana.; blagajnik: Frank 33 Klttčevšek, R. R. No. 8, Fitts-i. burffh. ICawg
Postaja štev. 28:
Predsednik: Ivan Škrjane 1669 j E. 29 St.; tajnik Fr. Petrie 1743j E. 33 St.: blagajnik: .Takob Ska-'j pin 1861 E. 29 St.; vsi v Lorain. 1, Ohio.
Postaja iter. 29:
Predsednik: Josip Jereb, box 166, Rock Springs, "Wyo.; tajnik: Matevž KrŽišnik, box 547, Rock1 Springs. Wvo.; blagajnik: Matevž Ferlik, 211 Gearmen St., Roek, Springs, Wyo.	!
Seja vsaka prvo nedeljo v me-J seeu.
Postaja štev. 30:
Predsednik: Mihael Kobal. 43 Norman Ave.; tajnik Frank Grošel. 308 B Ave.; blagajnik: Ivan Roline. 425 Fayal Ave.; — vsi v Eveleth, Minn.
Postaja štev. 31:
Predsednik: Pavel D. Spehar, 210- 5th St.; tajnik: P Sholtz. 209 - 7 St.; blagajnik: Josip Srebrn jak 511 - 5 St-; vsi v Calumet, Mich.
Postaja štev. 32:
Predsednik: Josip Hudale, 429 Robison St.; tajnik: Martin Tomšič 1126 Maple Way; blagajnik: Franc Pire. 1629 Rich Ave.; vsi v Braddock, Pa.
Postaja štev. 33: # j
Predsednik: Gabriel Rus, 3698'J
E. 78. St.; tajnik: Frank Aleiš- ' nik, 8109 Warbele Ave.; blagaj-!1 nik: Anton Čolnar, 3731 E. 77. St.; 1 vsi v Cleveland, O. -
Seja vsako prvo nedeljo v me- J seeu.
Postaja štev. 34:
Predsednik: Josip Korošce, box 1
42; tajnik: Frane Blodnikar, box ^
l
229; blagajnik: Josip Jerin, box _ 88; vsi v Vandling, Pa.	'
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.	s
Postaja Štev. 35:
Predsednik: Ant. Budma, box
272; tajnik: Pavel Les, bov 87: blagajnik Martin Korošec, box \ 2i)5; vsi v Ralphton, Pa.
i
Postaja štev. 36:	^
Predsednik: Franc Lozekar, bx 5, Dietz, Wyo.; tajnik: Tomaž Pire, box 399, Sheridan, Wyo.; ^ blagajnik: Frank Voler, Dietz, j Wyo.
Postaja štev. 37:	l
Predsednik: Mihael Pencil, bx
33, Ringo, Kans.; tajnik: Ivan Dollar, box 42, Radley, Kans.; ^ blagajnik: Ernest Pencil, box 33. s Ringo, Kans.	c
Postaja štev. 39:	^
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172 blasrajnik: Ivan Jereb, box 28- 4 vsi v Universal, Pa.	r
Postaja štev. 41:	r
Predsednik: Franc štrukelj, — I Breezy Hill Sta., Mulberry, Kan., tajnik: Ivan Homec, RR No. 2; blagajnik: Mih. Krulc RR No. 2. t vsi v Mulberry, Kan.	j
Postaja štev. 42:	1
Predsednik: Vincenc Ramnikar 1 I box 35; tajnik: Ivan Reven, box j 108; blagajnik: Ivan Polo box 62, i vsi v Winter Quarters, Utah.
Postaja štev. 43:	1
Predsednik: Jernej Križaj, box ' 75; tajnik: Anton Žakelj, box 32; 1 blagajnik: Alojzij Indihar, box 32; vsi v Dodson, Md.
Seja vsako prvo nedeljo v me seeu.	1
Postaja štev. 44:	j
Predsednik: Franc Garantini, box 39; tajnik: Frank Vegel, box 36; blagajnik: Ivan Bregar, bcx 118; vsi v Franklin, Kans.
Postaja štev. 46:
Predsednik: Simon Grošel, bx
123, Penn Sta., Pa.; tajnik: Ignac Pajčar. box 117, Penn Sta., Pa.; blagajnik: Joseph Bergine, bx 28; Penn. Sta., Pa.
Postaja štev. 47:
Predsednik: Ivan Miklanc, bx 227; tajnik: Karol Slapšak, box 267; blagajnik: Alojzij Zore, box 267; vsi v Frantenac, Kans.
Seja vaako četrto nedeljo v mesecu.
Postaj* štev. 48:
Predsednik: Matt Koa, box 227, | tajnik: Matt Galičič, box 207; blagajnik : Lovrenc Basel, box 131;
vsi v Cudy, Pa.
Postaja itev. 40:
Predsednik: Jakob Istenič, 436 E. Martin St.; tajnik: Frane Host-nik, 674 E. Main St.; blagajnik: Frank Jurjavžič, box 361; vsi v E. Palestine, O.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja iter. SO:
Predsednik: Jernej Hafner, bx - «5. Burdine. Pa.; tajnik Vmeaoc
C1 g^k^ I^l«4 Krtk^oxP67;
Seja vš&ko prvo t edeljo.	'
Postaja itev. 51:
Predseilnik: Anton Jamnik, RR.;: 2 tajnik: Ivan Zakrajšek, R 3, bx j1
57; blagajnik: Ivan Zakra jšek. h." R. 3, bx 57; vsi v Columbus, Kans. J
Postaja itev. 52:
Predsednik: Anton Planinšek, Butte, Mont.; tajnik: Ivan Miko-lich, Corvin Springs, Mont.; blagajnik: Anton Planinšek, Butte, Mont	i
Postaja štev. 53:
Predsednik: Alojzij Heinricher t tajnik; Emil Markie, 5122 Butler. St; blagajnik: Josip Kos, 5732! Natrona Ave.; vsi v Pittsburghn.' Pa._
Postaja štev. 54:
Predsednik: Anton Kos, R. F. D. No. 7, bx 125. Greensburg, Pa.; tajnik: Frank Novak, R. F. D. No. 7, box 40 A, Greensburg, Pa.; blagajnik: Alojzij Bregar. R. F. D. No. 7, box 40 A.
Postaja štev. 55: '
Predsednik: Mihael Vadnal bx 163; tajnik: Anton Gabrenja, 20 Main St., Conemangh, Pa.; blagajnik: Andrej Puntar, 302 Midle St.; vsi v Conemaugh, Pa.
Postaa štev. 56:
j Predsednik: Anton Maslo, R. F. ! D., box 134, Irwin, Pa.; tajnik: Matija Breznik. R. F. D. box 133, j Irwin, Pa.; blagajnik: Frank Vod-nik, R, F. D., box 141, Irwin, Pa.
• Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.	*
Postaja štev. 57:
Predsednik: Franc Zet ko, box 122, Homer City, Pa.; tajnik: Fr. Farenchak, box 122, Homer City. Pa.; blagajnik: Franc Omeje, box 261, Homer City, Pa.
Seja vsako pr\o nedeljo v mesecu.
Postaja štev. 58:
Predsednik: Frank Puntek
Predsednik: Gregor Rose, Po- " pler St, tajnik.; Anton Pustoslem-šek, 213 W. Chestnut St.; blagaj- 5 nik: Alojzij Vidmar, box 654; vsi »s v Chisholm, Minn.	^
Postaja štev. 59:	|
Predsednik: Jakob Baloh, RR	g
No. 8, box 88; tajnik: Jakob Se	G
lak, RR No. 8, box 92; blagaj	§
nik: Jernej Hribar, RR No. 8	R
box 89; vsi v Pittsburgh, Kans.	§
Postaja štev. 60:	p
Predsednik: Karol Hlebec, box	G
33, Bear Creek, Mont.; tajnik: Jo-	|
sip Tomšič, Bear Creek, Mont., bx	k
96; blagajnik: Frank Goričar, (T)	|
vsi v Red Lodge, Mont.	|
Postaja štev. 64:	g
Predsednik; Ivan Petrovčič, bx G 46, Martin, 14.; tajnik: Frank O- | rel, box 147, Martin, Pa.; blagaj- § nik: Mih. Gabrije, Gravslanding § Pa. —	E
Postaja štev. 65:	p
Predsednik: Louis Wise, 200	r
Jackson St.; tajnik: Louis Mar	g
tinčič, 207 Ingals Ave.; blagaj	F
nik: Ivan Zalezel, 1503, N. Hicko	|
ry St.; vsi v Joliet, 111-	|
Seja vsako prvo nedeljo.	I
Postaja štev. 66:	I
Predsednik: Valentin Bezek	g
box 21; *ajnik: August Filipčič	P box 15; blagajnik: Frank Može. |
vsi v Pineville, Minn.	!
Postaja štev. 67:	r
Predsednik: Alojzij Orešnik, bx	r 192, Sublet, Wyo.; tajnik: Ivan 5 Oudeš, box 146, Sublet, Wyo.; bla- j gajnik: Konstantin Podlanik, bx |
77, Sublet, Wyo.	£
Postaja štev. 68:
Predsednik: Franc Zupančič 731 Ketchen St.; tajnik: Matija Jakše. 755 Warnaw Ave., blagajnik: Franc Donas 2633 W. Val nut St.; vsi v Indianapolis, IncL
Postaja štev. 69:
Predsednik: Franc Omeze. R. 2, box 32 A, Madrid, Ia.; tajnik: Franc Lakner, R. 2, box 32 A, Madrid, Ia.; blagajnik: Jvan Omezo, R. 2, box 3S A, Madrid, Ia.
Seja vsako* prvo nedeljo v mesecu.
Foitaja itev. 70:
Predsednik: Anton Zgajnar, bx
126, Gilbert, Minn.; tajnik: Franc Pres, box 627, Gilbert, Minn.; bla . gajnik: Jernej Maček, box 133: MeKiuiey, Minn.
Postaja itev. 71:
Predsednik: Mihael Cene, R. F. I i D. No. 7, box 11, Johnstown, Pa.;
-	tajnik; Ivan Zupan, R. F. D. No. : 7, box 9; blagajnik: Ivan Polane, . R. F. D. No. 7, box 8; vsi v Johnstown, Pa.
Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
Postaja itev. 72:	j
t Predsednik: Frane Krajiek. No. j b 2, box 76, Superior, Pa.; tajnik: 1 • Frank Sesula, box 34, Hostetter
-	Pa.; blawn^^Ivan Kranževtf,
bos 136, Wbitaey, Pa.
Postaja iter. 78:
Preedsednica: Helena Rus, box 27, East Helena, Mont.; tajnica. Ivana Andolšek, box 152, Eats Helena, Mont.; blagajnica: Marija 1 Goršek, bx 205, E. Helena, Mont, i
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu, v Fortinal Hali.
Postaja itev. 74:
Predsednik: Frank Dolinlek, (?); tajnik Ivan Zimerman, box 36; blagajnik: Josip Hribar, box j 1; vsi v Hartford. Ark*
Postaja štev. 75:
j Predsednik: Franc Pajk, bx 34; j Oak View, Colo.; tajnik AJoj. Zu-jpan. Oak View, Colo., box 34; — i blagajnik: Alojzij Zupan. Ok View, Colo., box 34.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Postaja itev. 76:
Predsednik: Anton Petrič, box 173, River Range, Mich.; tajnik: Ivan Felc 155 Victor Ave; blagajnik: Ant Stefanič 190 Cotte-rell St., Detroit, Mich.
Postaja štev. 77:
Predsednik; Fr. Medvešek, box 161; tajnik Josip Žuraj, box 161; blagajnik: Ivan Gale, box 161; vsi v New Aleksandria, Pa.
Postaja štev. 78:
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 157: blagajnik: Alojzij Tlakai, box 136; vsi v Somerset, Colo.
Postaja itev. 79:
Predsednik: Ivan Fajdiga; tajnik: Josip Klun. box 389; blasrajnik: Teodos Gaioš, box 389; vsi v Leadville, Colo.
Seja vsako tretjo nedeljo.
Postaja štev. 81:
Predsednik: Franc Cuda; Bulger, Pa.; tajnik: Anton Skofar, box 735, Primrose, Pa.; blagajnik: Frank Tehovnik, box 11, — Primrose. Pa.	]
GLAS NARODA, 3l£^Er. 1917
Postaja itev, 82:
Predsednik: Franc Kramar, bx 73. Farrell, a.; tajnik: Josip Gin 4 ran, 1112 Beechwood Ave.. Far- 9 rell. Pa.; blagajnik: Anton Ju«;. C box 666, Farrel, Pa.
Postaja štev. 83:
Predsednik: Martin Brvar, box * 146; tajnik: Andrej Milavec, box J 1; blagajnik: Anton Tavželj box 193; vsi v Dunlo, Pa.
Postaja štev. 84:
Predsednik: Andrej Cizej, box 677, Worden, III.; tajnik: Anton J Cop, box 216, Stanton, III.; bla- j gajnik: Alež Cukjati, box 142, Woden. 111.
Postaja štev. 85:
Predsednik: Ivan Žužman. ]
box 80, Bryant, Okla.; tajnik: Josip Podgarulk, Creek Mine, box 63, Henryetn, Okla.; blagajnik. .Anton Škoberne, R. F. D. No. 1 box 93, Weletka, Okla.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Postaja štev. 86:
Predsednik: Franc Kern. s. R. box 88, Export, Pa.; tajnik: Anton Rozina. S. R. No. 1. box 142; Export, Pa.; blagajnik: Andrej Bogataj. R. R. box 74. Export, Pa.
Postaja štev. 87:
Predsednik: Ivan Debeve, bo:s 75, Iselin, Pa.; tajnik: Ivan Tel-ban, box 174, Iselin. Pa.; blagajnik: Frane Lončar, box 81, Iselin, .Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mescu.
Postaja štev. 88:
Predsednik: Frank Kocjančič box 450; tajnik: Martin Osolnik. box 450; blagajnik: Ivan Žagar box 450; vsi v Herminie, Pa.
Postaja štev. 89:
Predsednik: Frank Račič. box 88; tajnik: Ivan Cvetkovič, bo-x 75; blagajnik: Alojzij Muster (box 88; vsi v Newcomer, Pa.
Postaja itev. 90:	J
Predsednik: Ignac Rugelj, bo? m 47; tajnik: Franc Homar, bo: Jr 95; blagajnik: Alojzij Strasberf-ger, box 35; vsi v Gross, Kans. 1 Postaja štev. 91: Predsednik: Vincenc Te rdi J, box 401; tajnik: Hubert Dularf. box 297; blagajnik: Josip Legan, box 297; vsi v Oglesby, 111.
Postaja štev. 92: Predsednik: Rudolf Kranjtz. Ri 4, box 230, Girard, Kans.; tajniki Anton Bregar, R. 4. box 219, Gi^ rard, Kans.; blagajnik: Peter Po-lutnik. R. 4, bx 124. Girar 1. Kans.
Postaja štev. 93: Predsednik: Anton Božič, box 152, Cliff Mine, Pa.; tajnik: Jurij Rihtarič, box 91, Ciiff Mine, Pa; blagajnik: Ivan Lah, RFD., No. 1, box 9. Oakdale, Pa.
Postaja štev. 94: Predsednik: Josip Mastek 439. North 9 St.; tajnik: Ign. Musar box 449, Clinton. Ind.; blagajnik: Andrei Brisar. box 449. Clinton, Ind.
Postaja štev. 95:
Predsednik: Jernej Potočnik. bx 1655. tajnik: Marko Rožoh. box 1621; blagajnik: Marko Petrič box 1621; vsi v Standarville Utah.
Postaja štev. 96: Predsednik: Ivan Ivane, 523 97th Ave. W.; tajnik: Karol Grlo-vič, 226—98. Ave. W.; blagajnik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St..; vsi v New Dulutb, Minn.
Postaja štev. 97: Predsednik: Mihael Jarh, 142 Pine St.; tajnik: Cyril Zavrl, 145 Pine St.; blagajnik-. Josip Kna-pič, 206 Pine St., vsi v Rhone, Pa.
Postaja štev. 98:
Predsednik : Joseph Stih ; tajnik: Urbančič Ivan, box 302; blagajnik: Ignaq Knkman; vsi v Standard. Tli. Seja vsako 1. nedeljo po 15.
Vojno=varčevalne znamke
in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravnosedaj z nakupovanjem vojno-vareevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Zdruzenili držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne-državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12. vsak prihodnji mesec do konca decembra 1918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepo-vali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku 5 let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu. ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljeni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. Y slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved, po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikormogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bih našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu klicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Xa celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obre-stonosno naložiti, kakor v vojno-vareevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne vec. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 eentov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje pleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.-
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke.
Tvrdka Frank Sakser
in
Slovenic Publishing Co.
83 OOKTLANDT 8TREET,	NEW YORK, K. T.
. ' ■ _ i aj.	•,» • - :	...	. „„
Margarita Gautier
SfAleksander Dnraas (Sin).
GLAS NARODA, 31. D^C. 1917
I
Huzpn»laja je biiidoioAena nu i»"*tnwjs»itjra. En daipr€*ledka ho pi*til. i,ud .u/<taW in prodajo,
da iai.-ii	eas. wieti
l»f**pro|fr, *s*rinjal itd.
4,tz Mfiti ate bil v^l ravno a ik>-tov ail j a. k o *e je Ko /godilo vse to. Bilo je doei-la inavno, da mi ni nihče povedal " Manceritini •mrli ter g« tej| niso \m-*tili med ou<- posebno |i2ne novice, ki Jili prijatelji tal:i povedo človeku, ko -t* vrne I glavno imeirtn wd, AO v te. Mai tf iia je bila pač l^pa. toda pri ti /šunkah je ie tako, <l t vzbuja* *eobče zanima iij<- samo iijili i I jen je, a skoro tiii|ifin-j;a njili i trt. Tako tiho v-tajajo ta *olia m tak., tiho, tiho nahajajo i Ce umrejo v*&j še mlad«-, izv,<i o njihovi smrti v saj njihovi ljfnmei, Ln »ic*r v»i ob Mtem čaau.Ker \ I*arizu ko si mkoro vaj ljubihei one in ist»* kur-ti.za.ike dobri jrijatelji. Tu in tam X' j« kdo sp« |ni p»w d:a, pot con K«, nadaljujmo svojo prejšnje življenje, n«- ta jih j, stala *aka
Dari<laitaS i *o *e p^timlvaj-
sailatneitui i «den*u soW tako
redka M var.K kdo naj jih pits
liva za \ »ai liiT Kvečjemu it, da
j<*eo kdo falvojei, ki plavajo za
to, a tudi i*eveda le v razmerju
. . J * tem pia- rim.
Kar fee nit.e tiče, ki ni bilo mojega imenu lorej na nobeni izmed Margeritini irragoeeuosti, inert«* je sililo rngliti na njano «m.rt, — morda ceiJ več kot je bilo vredno, —^sairl tisto ravno priznano sočutje, tiio naravno in instinktivno u> ul jenj<\ ki ga gojim do vseh teh ^ pernic.	|
IVUlo je na um, da sem Mar-grerito M-javal prav pogostoma v < hamps-i-tvVe*, kamor priha jala red|o vsak duo v modrem
v. /n, ki fta bila pr« d njetra vpre-
i ■ .
z«Nia dv,i krasna sivea, m ua sem
občudovj na njej neko prav posebno v * enje, ki »za ntHtiio vajeni pri nje ii i s«»vrstnicah in ki je znatno vtčalo njeno res uennvaid-ito k ra ^o o.
Ta u^Nuga bitja spremlja v javnosti vtdi.o iu povsod kdo, ki je! bogsig.i ved t kdo in kaj.
Naravno, — nihče ne mara ka-j tzati p i l>el. ni dnev u do njih lju-j be^ui, ki j«- ljubi izen noči... In one <e taico noje samote 1 Pa vza-i mejo s s. »oj s\oje prijateljice, ki! jim ni sr» ča naklonila lastne ko-] čije, ali j ia kako onih starih ele-i gautnih d.un ki m* bog ve zakaj: tako . lena it«.* in pri katerih čir-j vek lahko br« >. uvoda izve kakor-! inekoli potlro most i o dekletih, ki jih spremljajo.
Pii Marger ti je bilo vse to popolnoma drugače. Prihajala je v j C'4iamp» l.lvfc es vediio sama v svoji kočiji ter vzbujala kolikor, le mogoče malo pozornosti; pozimi je bila ogrnje-na v velik pliwčj in poleti je nosila zelo pri proste obleke. In če »e je kdaj nasmehnila komu i/jned svojih mnogoštevilnih -znancev, se je nasmehnila. kakor bi se bila nasmehnila kaka knegiuja.
Tudi se ni vozila gor in dol pc promena<K ob vhodu v Champs-Klyve*. kakor je in bo to navada, mtd njenimi kolegmjami. Njeni konji so jo odj>eljali naravnost v! Hois. Tam je stopila z voza. se fr preh; jala blizu eno uro ter sedla nato zopet v kolčijo, ki je airčaJa v diru odtod.
Vse te okolnoisti, ki «em jim bil včaaih sam priča, so se sedaj vr-j »tile pred mojo dumi iji obžaloval sem smrt tega dekleta, kakor človek obžaiuje, so razbije kako lopo delo.
In \potein: — Ni si morgoče misliti vet*je krasote, kakor je bila Mangeritma. Bila je sicer nekoliko previsoka in jvreveč tanka, a uniela je v najvišji meri paralizi-rati to hibo narave na popolnoma |wipro«t način » tem, da je znal« di'inrati flrvoje toalete. Skozi njeno ogrinjalo, katere konci ho segali do tal, se je svetila na obeh kra J jih široka svilena bluza in rokavi, ki «o zakrivali njetie roke, so bili obrobljeni s tako spretno našitim' čipkami, da je moraio občudovati mehke konture njenih oblik še tako razvajeno oko.
Njena flavica pa je bila naravnost čudovita. Muasot bi rekel, da
si jo je njtna mati sama izžek-la. < i Alivlite si v ovalu, polnem nepopisni miline, črne oči in nad njimi •.brvi v tako ipopolnem oboku, kakor tla so slikane; okrog teh oči tako «lo!ge trepalnice, da je njih senca, kadar jih je povesila, po krila ed del ro/jtatih lic; nos tin, raven, duhovit, nosnice nekoliko , odprte, kakor v strastnem hrepenenja; narišite si k temu pravi-lna usia in za gi'acijozno odprtima j, ustnicama kakor mieko bele zobe;', iU eela poJt m ti&tega barzuna šel nedotaknjenih bivskev To je' vsaj približna podoba te divne ' sjla ve.	i j
Lasje, črni kakor obenovina.! zvalovljetii morda naravno, mor-j da tudi ne, s.> se razlivali iznad -VIH V dv eh širokih pramenih in': so uogubljaJi zadaj za njeno gla-1-vo, da so sv v klel i le se spo<l:iji kom i	ki sta žarela v njih
dva bnljanta, vredna po štiri do j>et tiso," frarkov.
Kako da je pustilo burno življenje Margareti nem u obrazu po-1 po)uoma devišk izraz, to je taj ! m*»t tudi uuemu, ki jo ztLtj op; i suje, in prisiljen je to zabeležiti, ne da mu je mogoče ometi.
Majgerito je bil čudovito naslikal \ idal eanjo samo, pač edini . slikar, čegar čopič jo je mogel ua-slikati. Po njeni smrti mi je bila ta slika nekaj dni na rj-.polago; bila je Aiargeriti re» tako prese-1 aetljivo podobna, da mi je nudila vse, v eetnur ln nu moj spornim j morda ne bil več zadostoval
Marsikaj, kar tu opisujem, mi je prišlo šel o jiozueje na um, a bolje je, da zapišem vse te jk>-drobniNsti že tu, da se mi ne bo , treba vračati, ki prienem s pripo- : i vedovaiijem tega nenavadnega i življenja samega. *	,
Margerita je prihajala redno k : vsi n prvim preti.stavami v glcsla-liŠ*V iu je preživela vsi* svoje ve- ; čere aJi tu ali pa na jple-sih. Vsa ! krat, če so igrali kako novost, je : bila gotovo zraven s tremi stvar- ' mi, ki je ni videl nikdar nihče i ( brez njih in ki so ležale v njem 'J j loži v pritličju vedno pred njo: . j kukalo, vrečiea bombonov in šo-pek kamel i j.	i"
Tekom ipetindvajsetih dni vsa- * I kega meseca so bile te kamelije ; bele. ostalih [n-t <liii rdeče; nihče ni vedel vzroka tej posebnosti, ki ; jo beležim zo(>et, ne da bi jo u- 1 imel, a katero so zapazili, kakor jaz, vsi, ki so hodili v ona gledališča, kamor je p ril Lajal a ona. |
Ni kdo je ni videl z drugimi i cvetlicami. Ln tako so jo začeli imenovati po njeni evetličarki, gospej liarjon, "damo s kameli--jami" in to ime se je je prijelo.
Poleg tega sem vedel jaz in vsi, ki tvorimo v Parizu gotove kroge, da je bila Margerita ljubimka i uaji legantnejših mladih mož, da i je ona to vedno priznavala in da >o se oni s tam hvalili, kar je pri-i čalo, da <sc bili drug z drugim za- ■ dovoljni.
Tri leta sem <pa, po (nekem potovanju v Bagneres, je občevala baje samo še z nekim brezmejno bogatim tujim vojvodo, ki je vse •poskusil, da bi jo rešil prejšnjega življenja; in <pravili so, da se ona tudi ni nikakor posebno ustavljala.
Namreč to-le s eni izvedel e' tem:	, t |
Spomladi leta 1842 je bila Margerita tako spremenjena, da so ji idr avniki predpisali kopelji; in ona da je res ml potoval a v Bagneres.
J Tam je bila med drugimi bokii-ni imela samo iste bolezni, kakor ki tudi hčerka onega vojvode, ki ■ Margerita, ampak tudi isti obrne, j da bi jih bil človek lahko imel za sestri. Samo da je bila mlada voj-vodinja že v tretjem stadiju su-šiee in da je malo dni po iLarge-i ritinem prihodu umrla.
Nekega jutra pa zapazi na o-vinku nekega drevoreda stan vojvoda Margerito Starec je bil » namreč ostal v Bagneres. kakor i j pač človek ostane na koščku aem-] Ije. ki je. požrl del njegovega , srca.
i j Zazdelo se mu je, da gre mimo senca njegovega otroka. Ln stopil! i je k njej, prijel jo je za roke. ob-'
-	jel jo ihteč ter jo prosil, ne da bi ! jo vprašal, kdo da je, ali sme biti
-	pri njej in ljubiti v njej živečo i sliko svoje mrtve hčerke.
Margerita je bila v Bagneres le
s svojo sobarico, iu ker se poleg tega ni bala, da bi mislil k<io kaj slabeg<a. mu je dovolila, eesar jo1 je prosil.
Toda v Bagneres so bili tudi. taki. ki so jo poznali iu ki $o pri-J i-li takoj s Kvetami obrazi pravit vojvodu, naj pravzaprav je ta gospodična ti an tier.
Hudo je zadela ubogega start-ka ta vest, ker tu je nehala poj J dobnesvt z njegovo hčerjo, , todu; bilo je ži» prepozno. Margeofita jej. postala njegovemu sreu že neob-\ hodno }K>trebna in edino, ka.r ga je izgovarjalo m opravičevalo, daj: ie še živel.
I <
Očital ji ni ničesar, v to ni imel pravice, toda vprašal jo je. ali s. ! čuti zmožno, spremeniti svoje življenje, in ji ponudil za to žrtev vsako mogoče nadomestitev, vse i kar si le more in hoče želeli. In ona mu je obljubila.	^
Treba pa je opozoriti na to, da je bila tedaj Margerita, že sama 1 po sobi fantastična narava, še bolna. Njeno .prejšnje življenje se 1 ji je zdelo eden izmed glavnih S v mikov njene bolezni, in neka vrsta (praznoverja ji je vzbujalo upanje, da ji Bog pusti lepofto in 1 zdravje, ako se tskesa in spokori.
In n s: kopelji. iloigi e-prehodi, i po njih naravno povzročena trud- t riost in nato mirno sp^njje, vse to jo je že skoro docela okrepilo, ko jc nastopila j«isen.
\"ojvoda je spo-tmiil Margerito v Pariz, kjer je nadaljeval svoje j [>ost te, kakor v Bagneres.	| i
Ta zveza, ki jej nihče ni poznal t pravega začetka in pravega vzro-'* ka, je vzbudila tu velikansko sen-|; Ziu-ijo, kajti vsi so vedeli, da je ] vojvoda mililo bogat, in njegova i radodarnost je morala opozoriti nanj ves svet.	1
Večina ljudi je videla v vojvo- ' du gnusnega starega pohotneža, ! saj pri boaatk" starcih kaj takega .] nikakor ni nenavailno; sumilo in ugibalo se je sploh vsi mogoče, ie ] pravega ne.	~ p
Tixla res očetovska čustva tega ■ moža do Margerite so bila tako či- i i-ta, tla bi se mu bilo zdelo vswko « drugo razmerje, kakor to si-^uo J razmerje, naravnost k rv os k run- : stv o, in nikdai* bi jej ne bil mogel i reči besede, ki bi je ne bila smela ■ 1 i-sat i njegova hči.	I
Bog ne daj, da bi hotel jaz na-i edit i iz svoje junakinje kaj dm- •
kakor to, kar je bila. Zato naj povem, da Margeriti nikakor ' ni bilo težko držati vojvodu svo-j' je obljube, dokler je bila še v i Bagneres: toda, kakorhitro se jej v rnila v Pariz, se je zae.delo tetiiu1 dekietu, vajenemu razsipnega življenja, plesov, zabav, da. cslo razbrzdanosti. da mora umreti v tej svoji samoti, saj so bili eJina iaprememba vojvodovi enakomerni poseli. In zato ji je vroče dihanje prejšnjega življenja tako hitro spet omamilo srce in g!a?Vo.
Poleg toga je treba pa tudi pomisliti, da je bila Margerita zdaj še čarobne j ša kakor kdaj prej,-da je imela šele dvajset let in da jo zdaj jedva nekoliko omamljena, a J ne zadušena bolezen dražila s Rte- ! terimi še bolj mrzličnopoželjivimi strastmi, ki so skoro vedno znak in posledica bolezni na prsih. -
Bilo je torej za starega vojvodo težka ura, ko so prišli njegovi prijatelji, prežeči noč in dan na Margerito, kje in kako bi Lztaknili ka- 1 ko njeno krivdo, da bi ga odvrnili od ženske, ki je po njih mislih škodovala njegovemu imenu, in prišli so ter mu povedali, da ] siprejcima Margerita ob urah, ko ; se čuti varno pred njim, jako čudne posete in da ti peseta traja- J jo cesto do ranega jutra.
In on« ni niti tajila. Prostodušno je vse priznala in mu sve- ! t ovala docela odkritosrčno, naj se ! ne briga več zanjo, ker ona nima dovolj moči, da bi izpolnjevala svojo obljubo-in da noče več sprejemati dobrot od človeka, ki ga irahrbUio vara.
Vojvodo ni biio osem dni večna dan, toliko edkno se mu je še j>osrečilo. — osmi dan pa je prišel zopet in prosil Margerito, naj bo vse. kakor je bilo. Obljubil ji je, da jo hoče ljubiti tako, kakršna je, isaano da jo sme videti in nikdar da ji ne bo ničesar očrtaH, ker brez nje da bi moral itak umreti.
Tako je bHo torej tri mesece po Margeritini vrnitvi v Pariz, to je v novembru ali decembru 1M2.
(Dali* oribodnjiS.)
Ameriški kommlat je pogorel
Washington, D. C., 28. dec. — V poročilih na državni department se dane* neznanja, dm je pote uničil ameriški konxnlat v 6aa Jose v Ceeta Biki.	>
SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. —
Basen koledarskega dela ima še sledečo vsebino:
Pesem.	f	Normalni potek ruske revolucije.
Važen zgodovinski dokument.	j	Rusija.
Popolen pregled svetovne vojne.	j	Nemški cilji in Rusija.
Praznik v Petelinji vasi.	I	Padec rodbine Romanovcev.
Prag.	I	Prednost brzojava.
Problem Aizacije-Lotarinžke.	9	Pesem jetnikov.
Ukradeno pismo.	j	Kozaki in njih vojska.
Red.	|	Litvinski kmetje.
Veliki dobitek.	|	Nevidna poslanica.
Razno o otrocih.	|	Buchara.
Doživljaj francoskega iurnalista.	|	Čudne pogrebne določbe.
Venizelos.	|	Album.
O postanku koledarja.	|	Krščanska svatba pri Kafrih.
Nemški napadi s plinom.	I	Večni koledar.
Živali in aeroplani.	I	Petelinji boji.
Ruska revolucija.	|	N*kaj za gospodinje.
Program ruske socijalistične stranke. j Sala.
Aforizmi.	j	Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Stane 35 centov«
Naroča se pri:
Slovenic Publishing Company
82 COBTLAKDT STREET,	HEW YORK CITY, N. Y.
Najstarejši mostov! oa svetu.
i
K uajprvim zgradbam, s kate-' rimi se je človek bavil. se prištevajo mostovi. Toila le počasi se je razvijala umetnost graditi iste trpežne in dovolj velike, da --»e j>re mosti široke reke.
Najstarejši mo>rr. katerega po-' zna zgotiovina, je bil oni. ki ge bil '/igrajen preko reke Eufrat pri liabilonu. Ta most ie bil zgrajen iz elpresnih in eedrovih brun. kij so ležali na kameniti podlagi.
Se le mnogo let kasneje se je naučil č! o vele graditi kamen ite mostove.
Prv~i kameniti most je bil postavljen leta 10S0 preko reke Mas pri Dinantu v lielgiji.
Leta 117G so pričeli graditi Ica-meniti mo^t v Londonu .
V Nemčiji poznajo kot prvi kameniti most onega pri Regensbua -j KU, ki je zgrajen čez Donavo leta 1135.	|
Leta 1^82 -je dobilo me4o PLsa v Italiji prvi kameniti most.
Mesto Padova v Italiji pa jej imelo žc leta 12S2 štiri take mo siov e.
Čudno usodo pa je imelo mesto Mainz na Nemškem s svojimi mostovi na reki Keni. Že v letih 9cS—, 117 po Kristusu jo zgradil Trojan lesoni most preko reke. ki pa ni stal dol'go. Leta 80!i pa je pri čel eesar Karol Veliki graditi na stare stebre, ki so ostali se od časa Trojana, novi most čez reko. Delo je trajalo celili deset let. Toda. komaj je bil most končan, ga je že miieil ogenj, ki je bil zane-ten od zlobne roke. Samo stebli Trojana so še ostali dolgo vrsto let, vzlic ledu in povodnji. Šele .poznejo so jih odstranili z najvi-č-jimi težavami. In čudno, d asi ravno je bil les že mnogo stoletji v vodi. je bil še vedno za rabo pri stavbah, ker je še bii popolnoma nepokvarjen. Mesto je naredilo s temi stebri z<«lo dobro kupčijo. Stebri so bili iz hrastovega lesa. Samo površina lesa je bila nekoliko mehkejša, toda. jedro debel je še bilo nepokvarjeno. Trgovci so kupovali ta les in piu:tili izdelati '/. nje.ga pohištvo vsake vrste. Za isto so plačevali bogataši visoke Hvote. Marsikateri kos se š«> danes nahaja v posesti stmrih družin na Nemškem.
Amerilki eel ▼ RmdjL j
Trne translation filed with the post
master at New York, N. I. en	- ,
1017, as required by tlie Act of October | 6. 1917.	j
Stockholm, Švedska, 28. dec. - ' Ameriškemu diplomatienemu selu je bil zabranjen vhod v Rusijo iz razloga, ker njegovega potnega lista ni pregledal boljševiški poslanik v Štockholmu BorovskL To je prvi slučaj, da običajni potni list sela ni bil priznan.	,
Domneva se, da boljševiki u^a-jo, da bodo na ta način izvršili pritisk iu indirektno prisilili priznanje svojih zunanjih zastopnikov.
Naši zastopniki,
kateri »o pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $0.50, za pol leta $2.00 in za četrt leta I »a $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo.
San Francisco, Cat: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: Louis Andolšek in Frank Škrabee.
LeadvlUe, Colo.: John Hočevar.
Pueblo. Colo.: Peter Culig. John Germ. Frauk Jaoesii in A. Kochevar.
Sail da, Colo. In okolica: Louis Costello.
Somerset, Colo.: Math. Kernely.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Kudman.
Aurora. III.: Jernej B, Verbič.
Chirajjo, III.: Jos. Bostič, Jos. Blish in Frank Jurjoree.
»loliet. 111.: Frank Bambicli. Frank La k rich in John laletcL
La Salle, 111.: Matija Komp.
Livingston, 111.: Mih. Cirar.
Maseoutah, 111.: Fr. Auprustin.
Noromis, I1L in okolica: Math. Gaisht'k.
North Chicago. I1L in okolica: Anton Kobal in Math. O^rin.
So. Chicago, 111.: Frank Čeme..
Springfield, III.: Matija Barboru-.
Waukegan, 111. in okolica: Math. Ogrin in Frank Petkovsek.
Cherokee, Kans.: Frank Režisnik.
Franklin, Kans. in okolica: Rok Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk in Peter Schneller.
Ringo, Kans.: Mike Pencil.
Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivee.
Baltic, Mich.: M. 1». Likovicli.
Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe. Martin Rade in Pavel Shaltz.
Chisholm, Minn.: Frank Govže, Jak. Pet rich.
Ely. Minn, in okolica: Ivan Oouže. Jos. J. Peshel, Anton Poljanee in Louis M. Perušek.
K velet h, Minn.: Louis Govže in Jurij Kitze.
G'lbcrt, M>nn. in okolira: I.. Vesel.
Hibbing, M;nn.: Ivan Pouše.
Virg'nia, Minn.: Frank Hrovatich.
St. Louis. Mo.: Mike Grabrian.
Klesn. Mint.: Gregor Znl»ee.
Great Falls. Mont.: Math. I'rih.
Roundup, Mont.: Tomas Paulin.
Govanda, N. Y.: Karl Sterniša.
I KRaSNA PONUDBA.
f	Doctor Sloan slavni Specialist X-žarkov nudi svojo službo vsem
f	bolnikom in s tem tla priliko vsem onim. ki so bili ueusjiesno zdravljeni
f	od drugih zdravnikov Ln potrošili velike evote denarja ne da bi dosegli
t	kake uspehe
I	tr^&L ^ PlaČaite Za De"
\	f| 3 uspešno zdravljenje.
0	vju	Moj urad ima vse moderne
1	^ni'	n	priprave za popolno preiska-I	±d ISeHB' 'vo 'n zdravljenje vseh dolgo-| ^ PST^S^-BJ^g	jf	traJ11!!1 bolezni. Moj namen $	'41 jiWH^!*^^/,	i11 en obisk vas bo pre ^	^	Pričal. Ne čakajte svojega
^m	zdravnika, da vas pusti in
^gSjj ^^l^r^^^^A^ pošlje k meni, pridite sami. hf ****	je ozdraviti vsakega bolnika
POSEBNO NAZNANILO.
Jaz hočem Vaše zaupanje, jaz hočem. iia se z Vami pomenim o rseo $ težavah v vašem lastnem jeziku. Za|H>mnite, da jaz nisem navaden j f zdravnik, ampak fijieclalist z veC let skašnje v zdravljenju bolezni kot $ .je Vaša, take. ki so dru^i opustili, čimdalje ste bili bolni in čimbolj ( f komplicirana Je Vaša bolezen, tembolje volim, ker jaz želim storiti,
0	kar mo drujji poskusili, [ia niso mugli storiti. Jaz nečem niti ceuta vašega $ težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti. f M Vam jHitrebno Izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno brez f vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz imam čudovite stroje f za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili ef boste. Ako me obiščete. f Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času
1	. Moja popolna preiskava z rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bo f če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne odlašajte. f ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prišU, zakaj ne zdajl
0	Vabim za preiskavo in nasvete zastonj.
1	Govori m PROF. 00CI0R SLOAN
S	r»A iMik SPECIALIST	Kaufman Bar rs prodajalni
J	Je™' 4nft SIXTH AVENUE	PITTSBURGH, PA.
C	Uradne are: dnevno od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9.30
S	samo do 1. popoldne.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. I Barberton, O. in okolica: Matb. Kramar.
Bridgeport. O.; Michael Kočevar. I Collinuood, O,: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frauk Meh m Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Louis Balant in J. K um Se.
Niles, O.: Frank Kopov šek. • Youngs t own, O.: Anton Kikelj.
Oregon City, Oreg.: M. Justin in J. Mislej.
Allegheny. Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakšc. Besemer. Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolira: Anton Ipavec.
Burdine, Pa. in okolica: John Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Koklich. Concmaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid R ova n šek.
Claridge. Pa: Anton Jerina in Ant. Kozoglov.
Export. Pa.: Louis Supančič. Forest City, Pa. Mat. Kamin in Fr. Leben.
Farell, Pa.: Anton Vnlentinčič. Greensburg. Pa in okolica: Frank Novak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank Jordan.
I Imperial, Pa.: VaL Peteroel, box 172.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja ln John Po lan c.
Luzerne. Pa in okolica: Anton Osolnlk.
Manor, Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Run. Pa.: Frank Maček in Fr. Podmilšek.
Pittsburgh, Pa. iu okoliea: U. It.
Jakotiich, Z. Jakslie, Klarich Mat., I, Magister.
Reaing, Pa in okolica: Fr. špehnr. South Bethlehem, Penna.: Jernej Koprivšek.
Steelton, Pa: Anton Hren. I Turtle Creek, Pa. in okolira: Frank Sehifrer.
West Newton, Pa: Josip Jovan. Willock. Pa: J. Peteruel. ^Iurray, Ctah in okolira: J. Kastelič, Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta.
Davis, W. Va. in okilica: John Brosieh in John TavželJ.
Thomas, W. Va in okolica: A.
Korenchan.
i Milwaukee. Wis.: Andrew Fon in Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lic, Jubn j Stampfel in H. Svetlin.
West AIL's. Wis,: Anton Demšar ln Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna. A. Justin ln Valentin Marcina.
* \
I
Gospodična Kara
Roman is pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T.
3"» ■	(Nadaljevanjem
—	Tukaj v Parizu — ji je rek t d. — n*- in o rele ničesar prteako-41 Oni Vt eer je bil odlo.i l»-n /a va-. — V južni Ameriki m
rs* mere drugaem- kot so v Parizu.
-	Ali mislite, tla bom tam uspela r
Ali -mem «"i*to odkritosrčno govoriti z vami?
—	Se\i.lji. — Prottim vass («.t%fKj I.
Na g«.ljudje v Ju/ul A merite! presneto malo razumejo. tikt» vir igj-iiajo nji |ej.,»to obraza in postave. — V tem oziru
p,t ali ko prepričani. da bo*le imeli save in denarja, kolikor bo-ftte hoteli.
!le%e(l . d< na r je bil Euren po-ebno povdaril. — Jasno mu je bilo iiMiiiiee. ■ (<1 je imela Madelajna, ko se je posvetila petju tudi ma-t r.alm* nAreriu .	lir« z denarja ne more živeti človek, pa naj
ima lako velik«* umetniške eilje.
Uenur je »mrmral«. - l>a. denar. — Tudi vlenar moram *a»ln#iti. su v-.e to do>»e«i«*j premalo' mislila.
'/. ern i- Kuren o.lš< l. Malelajna je na začela pripravljati »'■ i >' -v« pi i-dnt- je iiHsfat mrak, je imela \ se potrebno pripravljeno.
/;jt« m	i.a k nii/i in zabela premišljevati. — Luči se ji ni
Jjii!>:io pii/.gati in za to j» ostala v temi.
s'aejikrat je zaslišala na hodniku uiožke korake in takoj zatem govorjenje v p re« l sob i.
Pr- -.»i kur vstopite, g..spod — Jr rekla slnžabniea. — Mail a ma je v salonu.
Made lajna j-- pi >-»tra*evta planila kvikku.
K<' »»[.ji/ua prt vratih temne obris*' roozke postave, je najprej m.slibi, da je 1/oA.
K !<• ste gospod * - je vprašala prestrašeno,
I.* a uirtte se. i;<,spo^liena je odvrnil glas. ki se ji je zdel
precej znan
IV-iie u/jfit. Iu«**! — je /apovedala Madelajna služabnici, i j« /e v tem trenutku potegnila žveplenko po zidu.
s< •«' i luči je spoznala Madelajna obiskovalca. — Globoko se j< o Idaimila : Jto ni bil Leon.
(»o-p-.d B\a**oct! je vzkliknila prestraae»o.
l)a, .1H7 sem, ninj ljuiti otrok in sem vesel ter zadovoljen, da s,» me »le lujte vendar pustili k tebi.
S! i/rfSuiea je odšla, Madelajna je pa molče pokazala Kvassonu
mVonjsč p^dep »«-be.
Hv^soji j. vj>!I	o."i v njen bledi obraz, nato je pa rekel,
'a.iovidjen i ttxprhom *vojega opazovanja, bledeče:
Nikar m mislite, dragi otrok, da sem piršel zato k vatu. ker Vl* I- "i /a iti. Ju/. m va* moral na vsak način videti. — Srce Tu	x' 1 drujf.iee. Ko - tu poizvedel o vaši uso.li, nisem prej
iv lial. doki' r lliseni izve li l, k*e stanujete.
Made' i jim ni mogla ničesar odgovoriti, ampak je samo zardeli .»». Zardela je ob spominu na svojo nesrečo.
IVo» m v.is. [».zabite vse, kar je zg.nlilo — je rekel Bvas-1 v*n» nočem prav ni«"- očitati, da ste tako zapustili svojo dru/n ' f*»/ - 'ui prišel /araditega k vam. da *e pogovoriva o sedanjosti.
I. i vejte mi. gn>pod Hvass«ju. karkoli imate na srcu. — 1' \-ei», ni i t »a opr.»Mite. da vas vprašam. kako je mojemu stricu!
in moji teti?
—	^ - i»r« e. j .i.,hru >. počutita, kljub temu. da sta morala .ve-!
pre- an. i bi ju v kleli <laj, hi rekli, da sta se postarala.
1 ■ ' " u; VI • tako pome n mož, jn vaša teta je postala bolj tiha; it, h«'lj mirna. Nikar me ptt ne vprašajte, kako m- počuti Leon.
Ko Ji je tO povedal, j«« opazil, da je Madelajna prebledela.
d.i/ v in brala v časopisih o njem. / _ Torej veste vse? s	Ne vprašujte me. — .Ja/ nimam niti vzroka niti povoda, daj
fbi s' brigala za zadev* mojega bratranca.
/ Kljub temu. di je Madelajna prepovedala Bvassonu govoriti o;
f Lomni, je vmhiio nadaljeval:
/	• * ' l> dolgo <"asa nismo videli. — '/, nami je prekinil vse!
' zvest.
|)ovo!j. dovolj, gospod. — Pustiva L« ona. — Veselilo bi me.: če bi predali pokaj ate prišli.	J
1 Moj dra^i otrok, nprostire mi, če bom z vami popolnoma od-i 1 rito^reeu. — L^t.na je dobila v kremplje in-ka ničvredna ženska, i Ker je bda -ilno prijazna /njim iu ker j,- znala, na prefrigan način
razpeti s \oje mi i /e, ^a ima sedaj popolnoma v oblasti. _ On je iz-
fuiul vso vo jo m vso možatoat. Kar re.v ona. to stori in napravi. I»ovo!ire mi, tla se pogovorim / varni kot da bi govoril oče s svojot hčerjo.
Made lajni: je Vstala, toda Bvasson jo je nežno jmiiutil nazaj vi n^slonja£.
—	Potrpite malo, gosjtodieua. — Nikar s«- ne razburjajte. — l^on va* je zopet videl. In v list. m trenutku, ko vas je zagledal, *e je obnovila v njegovem sreu stara ljubezen.
Madedajra je globoko dihala in gledala v tla. — Še park rat je hotela vntati. toda Bvasson jo je vedno pomiril.
—	Prosil sem vas, da malo potrpite — ji je rekel. — Dovolite t' r. j, da skoiu am. — V tem slučaju gre za Leonovo čast in srečo ter za življenje vašega strica in tete.
—	Dovolj' — je vzkliknila Madelajna. — Povejte, kar imate na «rcu. — P«»vejte odkritosrčno, povejte brez ovinkov. _ Prepričana *em, da »te prišli k meni v nekem posebnem namenu.
Vstala je in tudi Bya&son je vstal.
—	Ct dane« ne morete mirno in premišljeno poslnšati mojega pripovedovanja, bom jutri zopet prišel.
—	Gospod, kadarkoli boste govorili o Leonu, bom jaz taka, kot sem wniajp. — Morda va* je ceh. r>n poslal? — Da. da, nikar ue tajite, on va« je poalal.
Bvasson je bil tako presenečen in v taki zadregi, da je pogleda! vstran.
Madelajna je Mala pred njim v vsej svoji dražestni lepoti in govorila s trpkim glasom:
—	Povejte gospodu Leonu Haupoisu, da sem sprejela par njegovih vizitk. - Ja* moram biti hvaležna gospodu Leonu Haupoisu. ker me je tolažil ob času smrti mojega očeta. — Zatem so pa nastale tak« razmere, da sva se razšla. — On prav dobro ve, zakaj._ <>n
bo najbrže razumel, da ne morem sprejeti ljubezni, katero hi rail delil z menoj m n**ko izgubljeno žensko.
Bvasson je zamahnil z roko, toda ona ni hotela utihniti.
Le poveite mu, da sem ga ljubila z vso svojo dušo in - vsem »voijim srcem, da ga ljubim eelo v tej uri iu da ne bom mogla nobe-i nega možkega več ljubiti. — Toda najina i>ota sia enkrat za vselej! ločena — Pozdravljeni, gospod Bvasson! — Tudi midva se ne bova nikdar ve* videla.
. t Dalje prihodnjič.)
- *°JnAE- £"22*"*™** "OI.A« IAMJU" ! ■AJVB&n KMVMKSB DKBVNIK V XDBUtWn* mtAVA*
POUČNE KNJIGE:
Aiuiov nemfiko-angl. tolmač ve«m	—.50 Domači zdravi'k v hrvatskem
jeziku, vezan	i—.00 Hitri računar (nemSkoangl i
vezali	—.00
j Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vez.	$1.00
Sadjei*ja v pogovorih	—.25
Schimpffor nem^koslov, slovar	fl.25
i
ZABAVNE IN RAZNE DSUGI KNJIGE:
Bipuotizenj	f-JKS
r»o!l z orožjem	f-JBO
Me> ija 2 zvezka	f—JBO
Odkritje Amerike	91-00
fVtuiia in LamLersar	—.35
Pod Robom, 8L Večerni«*	—J80
Postrežba bolnikom	—^0
Slov. novele m i>oreirtl	—JS0
1 Socijalizem	e—.15
1 8ocijalna demob racija	s—.10
Trtua n« ln trtorvj«	<—JB0
j Umna živinoreja	'—JO
j Velki alovensko-asjcieSkl tolmafl	92.00
Trojka	<—JU
Vojna na iiaikann 10 z^ ez.	11.50 /.jjinloi ina «:. kr. pefipolka Rt. 17
* olikami	- -.50 Življenje na *vstrij>kem dvora
ali HiJirr cesjirjeviča Uudolfa	:—.75
RAZGLEDNICE:
Newyorffke, »»oMčne, velikonočne
In novoletne kotnad po	—.03
d a« a t	—.25 Album mcKta Vew York s kras
wind slikunii	;—.25
ZEMLJEVIDI:
Avstro-ilalijanska vojna uuipa	—.15
Avstro-ogrski, veliki vezan	—.50
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	—.25
Evrope vezan '	c—.50
Vojna s tens'^a maps	93.00
Vojni atlaa	—M Zemljevidi: Abu Ariz., Cola.
Cal. itd. po	—J2S
Zdrnžeulb drŽav mall	—A0
Združenih držav veliki	>—J3S Združenih drža t atenaka mapa,
■a dq^Wa« ceU mrmt	$9.00
ooit^fnakaznici ali ^žtaibMiiUL ŽSStMl^j^jliitfilBpM^SŽr^""^^ >Tvn£
•r^iiii -ri"iii ir ' n	•	^B^BF Jft ft^^jr
I	_I
T
NA2NANIL0 IN ZAHVALA, j
T'irimn srcem naznanjam vs« u: ] sc»r«xkiikom. prijateljem i:t zn.iP.-1 jceiD žalostno vest, da mi ,ie d'i novembra nemila >i:ui ■♦o:»rah j nojega neporabljenega očeta
JOHNA KAMBICHA, rojenega v letu K"»7 v C'rnondji. ue Dolenjskem.	;
i ukaj v Ameriki je bival naif :>»0 lest iu ie bil %-poslen pri oljna lili \releih in :ikoravno je bil ve-činoin<i i»o«l samimi Amerika?ici.! je v-eeiio ostal zve-t slovenski n:i prednjak. T.eta 19«M. ko je bil i;a poC^rpie ih v Pittsburgiiu. Pa., .i« bil Tiuii \-stanovitelj podpornegi. društva sv. Štefana št. 26 JsK-J..i ka: rega z\ «vst član je bil do svoje "\t iii. Na vsako prošnjo, ak'j je ijila za napredek slovenskega njiroda. .se je odzval in prispeval '.iapredek. Zato pa je Idla liiJi' zadnja njegova vciju. da hoče po-i leivata ined sloveti - Ln r^jaik ii I to so ji tudi /godii«f. I'mrl je v, »JkluTjoini tef je bil pri;«eijan se ta' \ 1'ittsbureh. Pa., kjer ie 1 >i 1 z.ia-; v.*)! svojega očeta in sestre ter' ! ostalih Slovencev, ki že v miru; i Moeivajo, iztočen materi /v.nlji k1 I večnemu počitku.
Vem jxiion, se zali valju jem čla-' uoiu društva sv. Šteiana št. 26. ki1 so čudi pri njem celo no*l* in poda j rili krasni venec ter <*a spremili k večneiuu počitku Zahvaljujem j se tudi moji sestrični, teti i ji Ore.-i tiHikCu /.a ]K)darjene vence, k a kov ^ !ludi vsem onim. kateri	vdt-
' iežili pogr«*ba i:i um izkazali zad-J j-njo čast.
llodi inn lahka svobodna zen;-'
•ja'*
Žal
ujoči ostali;
Frank Kambich, sin.
Mary Žtira, sestra
John Žura, vnuk. Rose A. Biri in Marv Frus,
vnukinji. Pittsburgh. Pa.
Rad bi izvedel za naslov JOŽETA KOKLAIt. t'red nedavno je bival v Uelt Mont. Ako s« i mi oglasi, nui liom zelo hval
t j \
žen. tako tudi drugemu, ki mi javi njegov naslov. — Louis Koj-bar. 28th Co.. Tih Training liattalion. Camp Sherman, Ohio (20 12-2-1)
jMaowaiaiaiaiM^
I Dr.LORENZ.
9 Jaz sein edini slovensko govo-■ reči £i*»rialist mofikth bolezni v 9 Hittshurglm. Pw
1 ^^^
. ! j Uradne ure: dnevno od 9. do-j poldne do 8. ure zvečer. V pet-j l kih od 9. dopoldne do 2. popoL i i I V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL i !	DR. LORENZ. . (
| Specialist noskih bolezni« J i SM r*enn Ave. n. nadst. oa olles, l	Pittsbarjh, Pa.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln iKipravljam po najnižjih cenah, a del« rrftežno ln zanesljivo. V popravo za nesl.iivo vsakdo posije, ker sem že nad 18 let taka j v tem poslu in sedaj v ■svojem lastnem domu. V popravo v za mem kranjske kakor vse druge harm o aike ter računam po delu kakorsn* kdo zahteva, brez nadaljnlh rpraSaaJ
JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St, Cleveland. OUs
POZOR VOJAKI
ri«jnp»lii»li msii aa lita* laaai b tor tudi aa moCka Irka In brado, o« to mm ■>*■«■ araatajo w (tih Milti kna soail Ui Sold laaja kakor tudi m-*^ krasni brki ta brada ta 99 bodo odpada ta oalroU Barmatlaem. koattbol aH trga aja t rokah, nocak ta r krtto. v oml tfnak popUnoma oafrsfia, rana, opaklts-M^aun^kmrttto grtnta^nOM MT
Basat BSf PAS aa lata sn
DR. ROSENTHAL, špeciaUst,
aC22 FINN AVE.	Ure: 9. ie S. PITTSBURGH. PA.
i Dr- Rosenthal. Specialist, nad 20 tet. Aka Imate ka-' terokoii moško fco*eirn na krvi, iivclh, žeioacu, lodicah, >«S3 m^aulje, revmatizmu aH mehurju pridite k Dr. Ro-C ŽHr aenthalu po nasvtt tr> on Vam psve. aH morete biti o -/ ^	< adravijenl alt ne.
-	Dr. Rosenthal zdravi vsak slučaj z najboljšimi zdra-
» ^xTyJ wall i* Evrope, l"d:;e. Kine. Jiiine Amerike In v«eh ds-—VK iov »veta. On skr^i. pa ozdravi svoje bolnike.
»' Jamčena čista zdravila. ^ —__ __
Sa<iar ja xako d-nStra namenjeno kupiti handoro. aaataro. iznese InHtrunifute tape ltd t ali pa kadai potrebujete ure, verižic«, ptivwfr r»tai)5 Itd., n« tuj Jte pr^j nikjer, da to ll nas sa tsna vpražata, Uprsismjs Ti <tana le 2c pa al bodete prlbranlit dolarja.
OvBta« »«*< »r»? i-o#lJjamo bre*r'a&.«j. Fill ta poaj
rv^v p^I * CO ,
326 Chestnut Street,	Conemaugh, Pa.
Veliki vojni atlas	|
vojskajocih se evropskih drža? in pa ko	| j
lonijskih posestev vseh velesil.	] |
I rt	si
^	Ob«egn 1 1 rtznlh zemljevidov	j j
2	OF NA SAMO 25 CENTOV.	f£
^	»TZhSKO MAPO CEL« EVKO^S 'A)	| j
7ELIK0 STENSKO MAPO, !TA E m STKANI Et	^
f DiNJEJ^E DUŽAVF NA USUG1 PA CEH SVET	fj1 ^ CXNJ $3.00
fEMUfiVID PRIMORSKE, KRAKJSKE IN DAL
W MAGIJE 2 IVIEJO AYSTIiO OGRSKE Z ITALIJO -	9
| g CENA JE 15 CENTOV.	»
^	ffsroit'a in denar pošlji ta m.	^
| Slovenic Pubiisiiing Company	i|
pi M Cortlsndt etrsat.	|fr=r York, H. T-	\\
§	i I
SLOVENSKO AMERIKANSEI KOLEDAR
Rojakom naznanjamo, da smo i ačeli razpošiljati Koledar. Rojaki! / Clevelandu ga. laho doLe pri po-iminici tvrdke Frank Sak-9 e r, 6104 St. Clair Ave., drugod -»o Ameriki pa pri večini naših za i
stopnikov. Dosdai je naročenih h
več kot COOG l^tisov. Te bomo naj pre i razposlali. Ker smo tiskali Ko iedarja le orne eno število, opozar jamo vse, era hočejo imeti, naj gfe i.akni nnroče	Uredništvo
j CENIK KNJIG
j	katere ima v zalogi
{ SLO VENI C PUBLISHING COMPANY t 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y*
K
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJ*.
xsteri imajo t rokah nasa potrdila u denarne poiiljatvs.s itsvllk^ •ni, kakor so osnačene pod imenom, naj blairovelijo naaaaniti prsi icomoffoče svoj natančen Laalov radi važne cadevs. Pisma latsrs am< jim poslali, so se nam povrnila.
T^rdka 7rankSaks«f.
^achnik Frank
No. 329639 ilartol J.
No. 830733 Bear Dan
No. 260638 Beljan Ana No. 319997 Seaena May Ilia*
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič D juro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 Grgorič BiaJ No. 260573
Oubert Giuseppe No. 323085
Kastelic Jobjo So 4470R
Kralji^ Martin No. 214380
Kovač Frank No. 260641
Lenarčič Joai? No. 44555
Meden John No. 331014
Merkun Antoo No. 331355
Mikolich John No. 323252.
Oswald Luise So. 260632
Oswald Jo« No. 260621
Pintar
No. 33Q8*$ tiftneh Mats No. 260623 Rf-sman Frank No. 44296
Samide Frank No. 330721
Sinčič John No. 330762 Spaniček R<>sl
No. 328R94 Starčevih Johan-No. 3310^0
Tehler A ona No 828896 Turk Charles No. 330851 Turk Ivan No 260647
Turk Jernej No. 829741
*	I
Itad bi izvedel /u jntslov mojega i brata MARTINA BELE, doma! j i. Potovrka jni Novem mestu.! i»olenjsko. V Aoieriki ze bivn nad 2u It-t. 1'red več leti se je , nahajal v X*-av Vorku in sedi j
•	ne vem za njegov naslov. Pro-t n «:i. da s«1 mi	ali pa čt
! do ve njegov umdov, naj mi' ' Hlajrovolj neziianiti, /a kar nui' ;;om ztlo hvalezou. — FV;ink lVie. ,1'2 Holmes Ave.. Indiana-j ['Miš. Ind.	2M-1— 2-1
VABILO :	na
VfiliKO ZABAVNO in
PLESNO VESELICO.
i
Katero priredi Dltl ŠTVO SV. ALOJZIJA štev. JSKJ. v l oneniaiiifh. Pa. v soboto 5. januarja 1918.
Začetek točno ob 7.30 zvečer. \ Vstopnina za moške '.lot : dame vstopnine proste. ! 'iVni j)i»t<»m vabimo vse rojake, in rojakinje iz te okoliee, da nas' , olairovtihjo poseliti na oun-n.ien11 (večer. Za u<ilxro postrežbo Lr. za-| bo jako dobro preskrbljeno.j K obilni vdeležbi vabi m.llior.
i 28&31—12\-2—1) i _
! Pozor, rojaki v Rusiji! Kad bi iz-j vedel za naslov mojega brata' I JOŽKFA ROZMAN, doma iy j Spodnjih Dupel pri Tržiču mi!
(»orrnj?kem. Nahaja ^e v ru-( j skem ujetništvu. Nahajal *e'jej 1 v lAbcljsevem. Ker pa sean sej 1 preselil iz K<M-k Springs. Wyo..( j st-iii pa njegov naslov iziiubi!.; ; Prosim eenjene rojake v Rusiji, ako vedo za njegov naslov, tla ini naznanijo. Kdor mi javil ptavi naslov, dobi f> dolarjev! nagrade. — John Rozman. 389| K. 162. S!.. Cleveland. Ohio.I 1". S. America. 31-12—3-1)'
Rad bi izAfit-i za naslov svojih prijatelj« LUKO in ANTONA GLAŽAliei- FRANKA URE-fiORt'lC.i'si trije s*> doma iz Lokve p-r I>ivjvei. Prosim vas cenjeni rti k i. če kdo izmed \ \e za jih naslov, da rua gr. Jiivi. I• n. se pa sami oglasijo na sledeči a .slov: Jaeob Kkok, E. Anders« St<uv. Kir 'iia, P.i.
Iščem svoje rijatelje, ki se ira-hajajo v n|iem ujetništvu, in ti	FIvNC SIŠTAIJSU.
jn,doai:ič»- Vrkov. PAVEL in SIMEX J A 15 L. Vsi s.» doma i/ WJmike. Prsim jih. da >e mi oglasijo, al pa <•«• ktl.) ve za njih naslov, naj mi blagovoli naznaniti. -ty. sem njih strie John Šuštar^. Box 31, \V«-si A;-go, Illinois T. S. Ameriea.
2:'-12—2-1
Pozor, ujetniki • Jiusiji! Rad b: izv»-<lol za nas>\ svojega brata JOŽKFA JAa.MIN, doma i/. Polhor^a Orilea. Nahaia s<-| v ujetništvu tek je v Sihiriji.
Prosim eenjen r«gakc-uje:Jii j ke. aok jLm je nau njegov ua-slov. da ga mi nznanijn. ali pa ako ou bere ta '»las. naj se sini oglasi svojemu hvaiu : Frank Jakomin. »i4'J."i Hilker V venue, UlevelantL O..	Ainerk-a.
Rojake v ruskem iSetništvu prosim, če kdo ve Ziunojega brata JANEZA ŠETIXt Doma j. L Prebačevega p/i iu-anju in je služil pri 17. ]»ešrilku. Od 1. junija 1015 nič ni vem, kje se nahaja, t e kdti i/^ied rojakov ujetnikov ve zanj naj mi blagovoli naznaniti, z, kar mu bo-; dem zelo hvaležen, lli naj pa I sain fijrlasi svojem, bratu: Jo-s»iph Šrtina, Box 7. Helvetia. \V. Va., I*. S. Aunfiea. (27 12—3-1)
NARODA, 3J DEC. J
MODERNO LT REJ KNA
Tiskarna Glas Naroda
SHE VSAKOVRSTNE TISKOVINI SSZ IZVRŠUJE PO NIZKIH ODTAH.
i ".-t f
m ■ m	.
DELO OKUMO,
mm m
IZVRtUJE PREVODI W.
DRUGE JEZIKE. • ■ ■
(7NU8KO ORGANIZIRANA. mmm runNow Mi DRUtTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMyLETE, CENIKI I. T. D.
NAtDClU P06U1TB NA I
Slovsmc Publishing CoM
M Portland* St, W«w Tartt. M. T__