Dosežki gospodarstva občine Ljubljana-Šiška v letu 1983
Ugodno ob večjih naporih
Za objektivno oceno doseženih rezultatov gospodarskih organizacij v letu 1983 moramo upošte-vati ostrejše splošne pogoje gospodarjenja. Dinamika oziroma rast glede na leto 1982 in izpolnitev načrtovanih ciljev za leto 1983 sta bili doseženi z večjimi napori kot v preteklosti.
Skupna ugotovitev naših OZD je, da so bili nor-malni pretoki surovin in repromateriala na jugoslo-vanskem tržišču marsikje pretrgani, ter da je šlo pre-več surovin oziroma izdelkov najnižje stopnje obde-lave v izvoz, kar navezujejo na sedanje republiške devizne bilance, ki bi morale nujno zamenjati bilance dejavnosti, oziroma reprodukcijskih celot. Proble-matika nabave doma in iz uvoza, kjer je prihajalo do zastojev tudi zaradi občasne devizne nelikvidnosti bank, se je zaostrila z vsesplošnim pojavom zahtev-kov dobaviteljev po devizni participaciji in dinarskem sovlaganju ter z nerednimi dobavami vhodnih mate-rialov izrazito slabše kakovosti.
Osnovna neskladja z izvajano politiko cen so se negativno odražala na stalno rast poslovnih stro-škov celotne predelovalne industrije, ki so se dvigali neodvisno od ustvarjenega prihodka, posledica česar je bilo upadanje ekonomičnosti poslovanja, reproduktivne in akumulativne sposobnosti. Izredno visoka je bila obremenitev dohodka gospodarskih OZD iz naslova prispevkov in davkov za skupno in splošno porabo, tako da ustvarjena akumulacija ne-katerim OZD zadostuje komaj za enostavno repro-dukcijo. Pomanjkljivim ponudbam bistvenih repro-materialov se je pridružilo pomanjkanje likvidnih sredstev, ki je grozilo ohromiti tokove redne oskrbe proizvodnje. Omejeni potenciali poslovnih bank so neposredno vplivali na likvidnost OZD, politiko viso-kih obrestnih mer so OZDfinančno težko prenašale, dobavitelji so zahtevali avansiranje nabav na doma-čem trgu, opaziti je bilo nepravočasno plačevanje kupcev in to z nekvalitetnimi sredstvi oziroma na-rašča plačevanje z vrednostnimi papirji.
To so bili dodatni elementi k perečemu problemu devizne nelikvidnosti in uvoznih omejitev. Prilivi deviz od ustvarjenega izvoza predvsem iz dežel v razvoju (Iran, Irak, Alžir) so kasnili tudi po leto dni, čeprav je bil izvoz pogojen z akreditivom — kot vzrok nekatere OZD navajajo tudi nesolidno poslovanje poslovnih bank drugih republik. Višine deviznih ter-jatev do tujine so se povzpele do ravni, ko ogrožajo proizvodni in poslovni proces. Neizplačane izvozne stimulacije ali izplačane z nevnovčljivimi menicami so povzročale velik izpad celotnega prihodka. Te-žave so bile tudi pri uvozu, saj banke niso odpirale akreditivov tudi po nekaj mesecev. Združeno delo je tako brezobrestno devizno kreditiralo naše poslovne banke in Narodno banko, hkrati pa ni imelo surovin za proizvodni proces.
Glavni nosilec gospodarske aktivnosti občine je industrija. OZD s področja industrije so v letu 1983 dosegle pomembno povečanje količinskegaobsega proizvodnje, ki je imelo stalno dinamiko naraščanja vse od januarja naprej in je v vsem letu doseglo 9,9-odstotno rast.
Največjo industrijsko proizvodnjo je dosegla elektroindustrija (indeks 125,1), sledi ji kemična predelovalna dejavnost (110,2), strojna (108,5), in-dustrija tekstilnih proizvodov (105,8), bazična ke-mična industrija (105,5) in kovinska industrija (103,5).
Nekatere ključne panoge so v veliki meri odvisne od uvoženih surovin in repromateriala, katerih oskrba je bila slaba, prav tako se je poslabšala tudi oskrbljenost z domačimi surovinami in materialom. Kljub temu ugotavljamo, da je oskrbljenost še vedno relativno zadoščala za zadržanje dinamične rasti in ni povzročala stagnacije v proizvodnji.
Na rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje
so vplivale tudi nekatere na novo aktivirane investi-cije, ki so bile dokončane v letu 1982 in v začetku leta 1983. Med trinajstimi, z resolucijo predvidenimi in-vesticijskimi projekti, so jih investitorji že aktivirali šest (Litostroj, TOZD PPO — razširitev proizvodnje preoblikovalne opreme, Lilostroj, TOZD TVN — raz-širitev proizvodnje talnih transportnih vozil, IMP, DO IKO, TOZD ITAK — tovarna termičnih aparatov in konstrukcij, Avtomontaža, TOZD Tovarna vozil — proizvodno-skladiščna hala MAN, Iskra IEZE, TOZD Magneti — razširitev in modernizacija to-varne kovinskih magnetov, Iskra, Center za elek-trooptiko-laserski sistemi in naprave II. generacije), trije pa so v poizkusnem obratovanju (Litostroj, TOZD PUM-rekonstrukcija jeklolivarne, Pivovarna Union-TOZD Proizvodnja piva — gradnja vrelne in vložne kleti I. faza, Iskra IEZE, TOZD Feriti — razši-ritev in modernizacija proizvodnje). Preostale štiri investicije bodo končali v naslednjem letu. . Drugo bistveno področje dejavnosti, opredeljeno z resolucijskimi nalogami za leto 1983, je intenziv-nost vključevanja naših organizacij v mednarodne ekonomske odnose. Načrtovane cilje zunanje tr-govinske menjave so OZD v celoti dosegle in tudi presegle: izvozile so blago v vrednosti skoraj 200 milijonov dolarjev (12.559 milijonov din), tako da je občina Ljubljana-Siška po absolutni vrednosti izvoza na prvem mestu (pred Novim mestom) med slovenskimi občinami.
Izjemen dosežek pomeni prodaja blaga za 118 milijonov dolarjev na konvertibilnih trgih, kar je 30,5 % več kot v letu 1982 in predstavlja uresničitev proizvodno nujne preusmeritve klirinškega izvoza na področje konvertibile in zadovoljivega pokrivanja uvoznih potreb z lastnim izvozom. Pokritje se je, ne upoštevaje sistemsko dogovorjene možnosti razpo-laganja določenega deleža ustvarjenega konverti-bilnega priliva, povzpelo na 116 % (v letu 1982 je bil konvertibilni saldo negativen).
Deset največjih izvoznikov (Iskra Center za elek-trooptiko, Slovin-Slovenija vino, Lek, TZ Litostroj, Donit, Avtomontaža, Color, Iskra Široka potrošnja TOZD TV Pržan, Aero TOZD Tovarna celuloze, De-korativna) predstavlja 82,4% vsega šišenskega izvoza na konvertibilno področje v letu 1983.
Od teh imajo pozitivno konvertibilno bilanco DO Slovenija vino, TZ Litostroj, Aero — Tovarna celulo-ze, Dekorativna in Donit.
Po resoluciji naj bi uvoz ostal na ravni predhod-nega leta, česar smo se tudi držali. Skoraj ves uvoz (95 %) predstavlja uvoz reprodukcijskega materiala.
Uvažamo res tisto, kar je nujno, saj se povečuje le uvoz repromateriala, uvoz opreme pazmanjšujemo, da ne govorimo o široki potrošnji, ki smo jo v naši ob-čini v letu 1983 povsem opustili.
Celotna zadolženost občinskega gospodarstva tlo tujine znaša 158 milijonov dolarjev, od česar praktično vse predstavlja konvertibilno obveznost vračila. V letošnjem letu bodo morale OZD odplačati 50 milijonov dolarjev zapadlega dolga, to je tretjina celotne zadolženosti, kar bo zanje predstavljalo ve-liko breme, čeprav je polovica (25 milijonov) obvez-nost vračila ene organizacije (PETROL — DO Ze-meljski plin), druga polovica pa bremeni ostale OZD gospodarstva občine.
Na področju zaposlovanja in nagrajevanja se je nadaljevala značilnost iz lanskega leta, saj je število zaposlenih v gospodarstvu in njegovih OD rastlo hi-treje kot v negospodarstvu.
Do meseca novembra je bilo v združenem delu občine Šiška povprečno zaposlenih 36.017 delav-cev. Glede na enako obdobje v letu 1982 se je šte-vilo zaposlenih povečalo za 1,6%. V gospodarstvu se je zaposlenost povečala za 1,7 % v negospodar-stvu pa za 0,2%. V nekaterih dejavnostih se je šte-vilo zaposlenih v enajstih mesecih leta 1983 zmanj-šalo v primerjavi z enakim obdobjem leta 1982 (v kmetijstvu za 0,8 %, v gradbeništvu 17,1 %, v obrti za 1,8% v izobraževanju 0,3% in v DPS, SIS in DPOza1,2%.
V tem času so znašali povprečni neto OD v celot-nem združenem delu 19.372 din (indeks 126), v go-spodarstvu 19.443 (indeks 127) in v negospodar-stvu 18.811 din (indeks 121).
Menimo, da so bile izhodiščne naloge gospodar-jenja v letu 1983 uspešno opravljene in na nekaterih področjih cilji tudi preseženi z boljšim angaziranjem vseh zmogljivosti navkljub mnogo težjim razmeram. Dohodkovna uspešnost poslovanja OZD bo znana šele po sprejemu zaključnih računov za leto 1983, vendar ocenjujemo, da bodo vsi elementi celotnega dohodka in čistega dohodka odražali visoko stopnjo rasti cen in vpliv zaostrenih cenovnih nesorazmerij na zmanjšanje ekonomičnosti reproduktivne in akumulativne sposobnosti naših OZD.
Sašo Sedmak