1 Političen list za slovenski narod. To poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/,6. uri popoludne. Štev. 88. V Ljubljani, v ponedeljek 19. aprila 1886. Letnik XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 17. aprila. Domobranski zakon. Izmed obilnih govornikov govorili so včeraj v posebni razpravi o § 5. domobranskega zakona Sturm, Attems, vojni minister, Popovski, Giovanelli, Coronini in Pickert. Sturm je priporočal neko pre-membo, kteri se je pa deželno-brambovski minister protivil, rekši, da bi domobran potem ne imel nobenega pomena, in tudi Coronini je rekel, da z vojaškega stališča nikdar ne more pritrditi. Attems je priporočal toliko izjemkov, da bi nazadnje nihče ne bil zavezan, domobransko službo opravljati; Pickert pa je nasvetoval dostavek, da se morajo domobranci nemudoma spustiti domu, kadar se vojska konča. Izmed vseh dostavkov in nasvetovanih pre-memb bil je le sprejet ta dostavek Pickertov. § 6 določuje službovanje častnikov ali oficirjev; oglasil se je k temu paragrafu poslanec Kraus ter nasvetoval nekaj prememb, ki so bile pa zavržene. § 7 zaukazuje, da domobranci nosijo lastno obleko, vendar z nekim posebnim znamenjem, ki se že od daleč lahko zapazi. Tiirk je priporočal vojaško obleko, ravno tako Hackelberg in Veucličke, pa nasvetovane premembe niso bile sprejete. Pri § 8. je Tiirk zopet vdrihal po Židih, češ, da naj se preskrbljevanje vojne ne izročuje židovskim špekulantom, ampak naj se o pravem času skrbi, da te prevzetno pošteni iu vestni ljudje. Ta paragraf, ki določuje, da se odlikovanje domobrancev in skrb za njih družino vravnava po navadnih vojaških postavah, bilje potem sprejet nespremenjen. § 9. zaukazuje, da imajo občine skrbeti za so-stavo domobranskih imenikov s pomočjo njih, ki spisujejo matrike. Krona\vetter je predlagal dostavek, da se naj to godi na stroške vojaštva, pa ta dostavek ni obveljal. Pri § 11. vprašal je Vojnovič, ostanejo li izjeme veljavne, ki jih vojaški zakon dovoljuje kotorskemu okraju v Dalmaciji, kar je minister pritrdil. § 11. in 12. sta bila potem sprejeta in seja ob četrt na šest zvečer sklenjena. Tretje branje vršilo se je v večerni seji, ki se je pričela ob sedmih; glasovanje bilo je po imenih in je bil domobranski zakon sprejet s 178 glasovi proti 88. Z nemškim klubom glasovalo je nekaj poslancev nemško-avstrijskega kluba, eni pa so glasovali z desnico. Tako je razpad nekdaj tako mogočne nemško-liberalne stranke čedalje večji in očitnejši. Poroštvo za egiptovsko posojilo. Druga točka dnevnega reda bila je poroštvo evropejskih vlad za egiptovsko posojilo. Egipt namreč potrebuje denarjev in mora nekaj milijonov na posodo imeti, da bo plačal škodo in stroške, ki jih je napravila zadnja vstaja. Evropejske vlade, in sicer angleška, francoska, italijanska, nemška, ruska, turška in avstrijska so prevzele poroštvo za to posojilo. Temu poroštvu morajo pritrditi, se ve da, tudi parlamenti. Gori imenovane vlade so to reč že dognale, samo pri nas je prišla reč tako pozno na vrsto; vlada je toraj prosila, naj se toraj ne odklada čez veliko noč, ampak reši že sedaj, pa Krona\vetter se je upiral in je stavil predlog, da naj se ta zadeva dene z dnevnega reda, češ, da ne vemo, za koliko da smo porok. Pa predlog Kronawettrov je bil zavržen in ko je poročevalec Sochor zadevo razložil in povedal, da Avstrijo zadeva komaj 50.000 bila je dotična pogodba potrjena. Zatem je bilo rešenih še nekaj peticij, ki jih je pa Schonerer hotel odložiti za poznejši čas. Med temi peticijami je bila prva z Dolenjskega za podporo od toče pobitim občinam v Veliki Dolini itd. Izročila se je vladi s toplim priporočilom. Ob devetih zvečer je predsednik sklenil sejo ter prihodnjo sejo napovedal za sredo po beli nedelji, t. j. 5. maja. Gospodska zbornica ima pa veliki ponedeljek 19. t. m. svojo zadnjo sejo pred prazniki. Govor posl. kneza Liecliteiisteiiia v 33. se]'! državnega zbora dne 22. marca pri splošni obravnavi državnega proračuna. (Konec.) No, sedaj gospoda, prestopimo k posebnemu delu narodnega vprašanja, k položaju nemških manjšin po slovanskih deželah. Jasno je, da je težišče vse situacije na češkem v razmerji obeh narodnosti v tem kraljestvu. Razdražeuost, ki je na Nemško-Českem, se ne dri, tajiti. Vlada je storila svojo dolžnost, da skrbi v deželi za mir in red (Ugovori in klici na levi: Kraljevi dvor! Klici na desni: Draždane!) A gospoda, s tem, da se vzdrži mir in red, še ni vse storjeno. Vlada je dosihmal, kakor dobri varuh in redar prepirajoče vsaksebi zdržala. S tem je zvršila prvi del svojega naloga. Drugi in važnejši nalog jo še čaka. Varuh razganja prepirajoče, a državnik prepir poravnd. Po mojem prepričanji, gospoda moja, bode morala vlada sama narodna vprašanja v roke vzeti, ker stranki sami ne boste našli rešilne poti. Po mojem prepričanji mora se narodno vprašanje reševati po dvojni poti, da se pravica skaže obema strankama. Po eni strani, gospoda moja, naj se državno pravo kraljestva češkega obnovi s potrebnimi, času primernimi popravami. (Klici na levi: oho! — dobro, dobro! na desni.) Naj se deželi povrne starodavna svoboda, ki se nikdar ni pogubila, često-krat in slovesno bila potrjena. Po drugi strani, gospoda moja, naj se vpelje v Pražkem deželnem zboru glasovanje po kurijah, razhod po delih (itio in partes), ker nevarna bi bila prevara, misliti, da bi se dala manjšina Nemcev na Oeskem vtešiti, ako bi ne imela izdatne brambe proti večini v narodnostnih vprašanjih. To je pač naravno, gospoda moja. Pod liberalno vlado, to se ne dri, tajiti, je nemška večina pritiskala in tlačila na Ceskem, sedaj se pa boje, da bi se jim ne povračevalo in dotlej se ne najde dovolj obrambe za njih narodnost, dotlej bode manjšina smatrala, kedar-koli se ima razširjati deželna avtonomija, to za napredek nje osamljenosti (isoliranja) od nemških rodnih bratov, ne bi bilo lepo od mene, gospoda moja, ko bi hotel to misel dalje izpeljati. Pridejati še hočem, da je na Nemškem, kjer ste si po tridesetletni vojski obe verski stranki še bolj srdito nasproti stali, kakor dandanes narodne na Nemškem, ta sistema zopet prinesla mir in pokoj in obe stranki združila k vspešnemu postavo-dajalnemu delu. Nočem te misli dalje izpeljati, ker vem, kako različno se lahko na posamezno dii iz- obražiti na posamezno; dobro vem, da bo našel mnogih in tehtnih ugovorov. Tudi nisem hotel nezmotljiv zdravniški list s tem pohvaliti, ampak hotel sem le splošne obrise zdravilnega vladanja potegniti. Gospoda moja! Vlada, to ponavljam, izvršila je na Ceskem svojo dolžnost z veliko vestnostjo. Razburjenje, ktero js sedaj na Nemško-Oeskem, se prav lahko dii, razlagati, predpravice sedaj pa imajo oboji, stanje Nemcev se je predrugačilo in to jih vznemirja. (Ugovor na levi. — Pritrjevanje na desni.) Ako se zgubi privilegij, čuti se od začetka, kakor da bi se mu zgodila krivica, to je v človeški naravi, a vendar, gospoda moja, ker je razburjenost in tudi mora biti, želel bi, da bi se vsega ogibali, kar bi prinašalo to razburjeuje iz skupine politikov po stanu (profesionu), sicer ne mnogobrojnih, a kričečih v slojeve mirnega srednjega stanu (Dobro, dobro! na desni.), in zato, gospoda moja, bi govoril o marsičem, kar je nemara zvišalo to vznemirjenje. Jezikovni ukaz za kraljestvo Cesko, gospoda moja, je naredba sama na sebi popolnoma pravična. (Ugovor na levi.) Vgaja potrebam dežele, vgaja zgodovinskemu znaku kraljevine, da more v deželnih mejah vsak podložen z oblastmi na vsakem kraji občevati v svojem jeziku. (Tako je! na desni.) Doslednje z jezikovim ukazom in iz splošnih nagibov izrekla je cesarska vlada, da želi doseči cilj, da bi vsi uradniki oba jezika znali, in v tem ji moram le pritrditi. A v prizadevanji doseči ta cilj se je prehitela. Ako vlada, sprejemši nemške kandidate za državne službe, tirja dvojezičnost za neizogibljiv pogoj (con-ditio sine qua non) pri nameščenji, gre po mojih mislih danes še predaleč, ker pretrdo je iz tega vzroka, ker manjka pravega pogoja obligatnega na-učenja češkega na srednjih šolah, ali kaj tacega, kakor je videti, se ne bode moglo vpeljati sedaj, ko je narod tako razburjen. Dalje je pretrdo, ker ni le lenoba ali narodna ošabnost, marveč kakor je znano, prepičli dar za priučenje jezikov, kar brani nemškim kandidatom priučenja češkega jezika, in dalje je to pomisliti, ker na mesto odvrnjenih nemških kandidatov bi bili nameščeni po nemških krajih češki uradniki zmožni obeh jezikov. Podpihovalci bi potem na videz opravičeni kazali na taka dovršena dejanja, kakor na začetek gospodarstva po tujih. Odvrnjeni in njih obitelji bi imeli materijelno škodo in čutili bi se razžaljeni v svojem na videz naravnem pravu, ker za službo po nemško-českih krajih se potrebuje le eden ali k večemu dva uradnika zmožna obeh jezikov. Po mojih mislih naj bi ob časih narodnega vznemirjenja ljudstvo vladali po večem le uradniki njih narodnosti. Eksekutiva mora toraj to prenagljeno — moram reči — napačno prakso prenarediti, in zadosti je, ako pove jednojezičnim nemškim kandidatom razločno in brez dvojljivosti, da jih more namestiti lo v nemških krajih, ker se bodo naprej pomikali le počasi in v ozkih mejah glede na njih porabljivost. Dvojezičnost uradniškega osobja — in to je pravi cilj, kterega si je postavila vlada — se bode s tem, ako vlada to določno izreče, hitreje dosegla, kakor po sili, kteri koli. Še je na Nemško - Ceskem vzrok za vznemirjanje vsled nekterih določeb šolske postave. Na Oeskem so giblje ljudstvo taisto, kakor v vsaki deželi, kjer je obrtnija zelo razvita, Nemci se, - /s..*. •R >Mo po kaznilnicah, ktero je v najnovejšem častt že toliko prahu dvignilo posebno med ro-Kodeteklii in i obrtniškim svetom, iu to ne po krivici, napeljalo se bo na novo polje, ktero bo kaznjencem vedfio zad6sti dela, obrtnikom pa nobene škode prinašalo; Vojni minister ga misli vzeti v zakup za izdelovanje vojaškega obuvala. Vojaški čevlji so se' do sedaj izdelovali pri raznih večih podjetnikih za celo vojsko na štiri kopita, ki so bila razločena po velikosti na številke 1, 2, 3 in 4. Številke prve vojaški čevelj je bil že skoraj bolj krakovskemu čolnu kakor pa obuvalu podoben, oni čevelj štev. 4 je bil zopet najmanjše vrste. Vsak vojak si je toraj med temi izbiral, kar mu je bilo najbolj prav. Da sta se v takih okoliščinah noga in čevelj le redko kedaj našla, da bi se dobro vjemala, kazalo je obilno število ožuljenih vojakov po bolnišnicah. Konečno so nekteri zapovedniki dovolili, da se smejo komisni čevlji za vsacega moža posebej po njegovi nogi predelati. To je pomagalo. Števiio ožuljenih se je takoj zdatno skrčilo. Vojni minister je pa sedaj sklenil, da se bo od slej na dalje za vsak polk in za vsako posadko obutev doma izdelovala, če so namreč ondi tudi kaznilnice, ker se nadja, da bo vojaška obutev vendar-le bolj primerna nogi, ako jo bodo domači rokodelci izdelovali, kterim je domača noga bolje znana, nego tujcem. Za obrtnike bo pa to tudi dobro, ker jim kaznjenci ne bodo zaslužka kratili. Nova postava, po kteri se bo uravnavalo podučevanje krščanskega natika na ljudskih šolah ter na učiteljiščih, in se bo določevala plača dotičnim učiteljem veronauka, glasila se bo tako-Iev: »Zodobre-njem obeh zbornic naročam sledeče: Član I. §§ 3. in 5. postave z dne 20. junija 1872, državnega zakonika št. 86 v svoji dosedanji sostavi veljavo zgubita ter se bodeta v bodočnosti glasila: § 3. Za poduk krščanskega nauka po višjih razredih ljudske ali meščanske šole, ktera ima več kakor tri razrede, naj se določi nagrada ali pa naj se nastavi lasten katehet. Če krščanski nauk podučuje svetovniy učitelj, naj se mu za to dovoli primerna nagrada, če bi se moral krščanski nauk podučevati zunaj kraja-bivališča katehetovega, naj se temu vsakokrat pripravi voz ali pa določi posebna odškodnina za pot. § 5. Stroški za podučevanje krščanskega nauka spadajo, če ni za to določenih posebnih zalog, ustanov ali volil posamičnih oseb ali društev, k splošnim šolskim stroškom. Uravnali bodo pa stalne plače katehetom na ljudskih in meščanskih šolah določene, kakor tudi remuneracije in pogoje, kedaj da se smejo poslednje dajati, dalje odškodnino za pot ali pa voz in vse drugo v to spadajoče deželni zbori. Član II. Dohodki, ki jih duhovniki za poduk krščanskega nauka dobe, se tistim gospodom, kteri imajo po postavi 19. aprila 1885 (deželni zakonik št. 47) določen minomalni dohodek, ne bodo v kongruo vštevali. Ta postava postane, ako so za njo potrebne tudi nove deželne postave, s taistimi vred veljavna. Izvršil jo bo minister bogo-častja in poduka. Manjšina je pa predlagala sledeči dostavek: „Ta postava postane veljavna, če so za njo še druge nove deželne postave potrebne, s taistimi vred, sicer pa takoj in se vse druge postave, ki bi si bile ž njo navskriž, ob enem razveljavijo. Kiiotza vse obsoja! Ni ga nemškega ne slovanskega in ne madjarskega lista, razven onih njegove lastne stranke, ki ne bi odločno obsojal nepo-pisljivo surovega Knotzovega postopanja v poslednjih sejah državnega zbora. Kdor bere njegove govore v državnem zboru, se vsakega takoj poprime misel, da je čital kak prepir iz krčme ali kaj sličnega, nikakor pa ne, da bi bili to govori iz one zbornice, kjer se najodličneji možje vsakega naroda bore z orožjem duha. Knotz je to orožje duha vrgel pod klop, ter namesto njega vzel orožje surovosti, orožje neotesanosti v roke, s kterim je na desno in levo okoli sebe mlatil, da se je olikanemu človeku studilo! čuditi se je, da si tak gobezdač, taka velšizdajica, kakor je ravno dr. Knotz še upa dohajati v pošteno družbo avstrijskih poslancev in še bolj se je čuditi, da nimajo v državnem zboru še postave za take veleizdajske tribune pouličnjakov, ktere bi morali iz državne zbornice naravnost v sivo hišo na Alzarski cesti v IX. dunajskem okraji spremiti. Ondi namreč se za več sto neprostovoljnih prebivalcev ričetkuha. Še neki drugi kraj je, kamor poslanci Knotzeve vrste spadajo, blaznico imamo v mislih, kjer je prostor za take besne ljudi. Prav bi bilo, če bi se zdravniki izrekli o Knotzovih možganih, ali so sploh še v normalnem položaji ali ne. če niso, v blaznico ž njim, če so pa še, naj ga pa državni pravdnik v roke vzame, v državnem zboru avstrijskem bi pa za takega veleizdajalca nikakor več ne smelo prostora biti! Tnanje driate. Kdor Hlamarka ne pozmi, ta bi ga pač drago plačal, posebno če ga je slišal, kako nedolžnega se je delal v svojem poslednjem govoru, kadar je zagovarjal cerkverto-politično politiko in premembo majevih postav. Sam sebi se je lagal, da je bil on vedno miroljubni mož, kakor ga še danes poznajo. No, pri tej trditvi se mora nasmejati vendar vsak še tako resnoben mož. če se le količkaj s nolitiko pečd. Bismark, pa miroljuben? to je pač največja ironija, ktero si le misliti zaraorete. Ali ni bil ravno trolasi kancler vedno tisti rogovilefc, ki je ne le dom:l na Nemškem pri vsaki, priliki prepirov in pretepov iskal, temveč tudi na zunaj vsako priliko porabil, če se mu je le ponudila, da je prepir iz trte zvil in boj napravit.. Kako da je bil toož resnicoljuben, najbolje kažejo ječe, v kterih so duhovni, redovniki in redovnice zdibovale, ker so se ditnile dolžnosti svojega stanu spolnovati, in tiste so si bile pa z Bismarkovo miroljubnostjo nekottko navskriž. Dobro je, da ljudje poznajo starega lesjaka in toraj vedo njegove trditve o miroljubnosti ceniti. Bismark sicer s svojimi frazami ne bo nikogar preslepil, Slovanov in katolikov pa že celo ne! Ali je morda njegovo sovražno postopanje proti Poljakom tudi gola miroljubnost? Poljaki so bili izvestno naj-mirneji in najbolj ponižni državljani celega nemškega cesarstva. Da so se poganjali za svoje pravice, bila je zopet le Bismarkova miroljubnost vzrok, ki jih je kar od kraja v slovanskem oziru podaviti mislil. Kdo jim bo zameril, da so imeli pogum v državnem zboru se mu po robu postaviti? Saj se še črv zvija pod nogo, zakaj bi se pač državljan, ki denarni in krvni davek plačuje, ne poganjal za svoje pravice! če je Bismark res tako miroljuben, kakor pravi, naj tukaj dokaže. Previdnejši politikarji izrekli so takoj svoje pomisleke, da boljše razmere, ktere so se jele na Nemškem katoliški cerkvi od daleč kazati, nikakor še niso gotove, in skoraj se mora že reči, da so prav imeli. Bismark jih je jel Rimu in katolikom vsiljevati, ker, kakor smo že rekli, obojih potrebuje. Posebno mu je pa centrum nemškega državnega zbora jako hud nasprotnik, kterega s hudim nikakor ne more vničiti. Ker se mu toraj to noče posrečiti, poskušati jel je mož drugo. On si hoče centrum z dobrotljivostjo pridobiti. Jel je brskati katolikom drobtine, da bi z njimi centrum premotil in za-se pridobil. Centrum nemškega državnega zbora je za Bismarka tolikanj pomenljiv postal, da mož brez njegove pomoči nič važnega ne more več speljati. Tega se je Bismark v poslednjem času že do dobrega prepričal, za to. si ga skuša pa pridobiti. Kakor hitro bode pa Bismark sprevidel, da bi ali sv. oče sam ne hotel poskušati svojega vpliva na nemški centrum, kterega Bismark zdaj pričakuje, ali pa da bi se ceutrum ne zmenil toliko za besede papeževe, kakor se tega Bismark sedaj še nadja, videlo se bo, da bode Bismarka tudi sedanja prijaznost do katoliške cerkve takoj minula in ji bo mož po stari svoji navadi zopet zobe pokazal. Kdor bo doživel, se bo prepričal, da bo res tako. Nadjati se pa ni, da bi se sv. oče v centrum in njegove politične zadeve vtikal. Avstrija, Nemška in Rusija odgovorile so na turško okrožnico glede grškega razoroženja, da bode vsaka po svojih močeh na to delala, če se bo dalo, da bo grška orožje odložila. Da z lepo vse tri skupaj in tudi cela Evropa z njimi vred pri trmoglavih Grkih ne bodo kaj prida opravile, je očitno iz vsakega novega koraka, ki ga že čez glavo oboroženi Grki store, če bi poslednji res mislili orožje odložiti, bi pač ne bili v kamori zahtevali novega posojila 25 milijonov drahem in bi ne bili sklenili 30 novih batalijonov oborožiti, ker jim je dosedaj že za oborožene vojake manjkalo stanovanj in denarja. To je ena. Drugič si pa tudi grški časniki s svojo pisavo kar od kraja prizadevajo narod za vojsko navdušen obraniti. Na ta način je javno mnenje na Grškem že od sile bojevito. Mir se bo toraj le tedaj napravil, če bi se Evropa odločila, da Grkom pripoznd še tisti del Tesalije in Epira, na kterega so že leta 1881 svoje oči obračali in se jim je v Berolinu na papirji tudi obetal, čeravno se jim je v resnici zdatno okrajšal. Če bi pa Evropa tega ne hotela, češ, ker neče Turčije še bolj oskubiti, kakor je že, je pa prav izvestno, da si bodo Grki te dele z orožjem v roki prisvojiti skušali. Turčija je na to tudi pripravljena. Dvojna mera — La Cumbe in Decazeville. V Decazeville na Francoskem, kakor je znano, so delavci delo ustavili, nihče jim ni branil umoriti „Watrina", ker je vojni minister v zboru rekel, on ne pusti streljati na žene in otroke, kajti njih je bilo mnogo med kujavci. — V Combe-les-Esparres so streljali žandarji v trumo brezoroženib žen. Tako je očital grof de Mun v zboru ministru Gobletu. A še ta ni mogel trditi, da bi bil kak žandar ranjen, toraj jo bilo vse to, kar se je pisalo o umorjenih žandarjih — zlagano. Rekli so v zboru vsi, da vlada sme kapelo zapreti, a nepokorščino sme kaznovati le z 10 do 200 franki. Minister Goblet se je zgovarjal, da ni ukazal morije in ni prevzel odgovornosti za prefektovega namestnika, on je le rekel, naj se nastopi pravna pot. — Zakaj pa je ministra Gobleta kapela tako v oči bodla. On srdito sovraži vse prizadevanje krščanskih tovarnarjev, da bi rešili socijalno vprašanje ua krščanski podlagi. Kapele po tovarnah so mu torišča, iz kterih se razširja sovraštvo do republike, toraj so kapele državi nevarne. Republikanci dobro čutijo, da jim zmanjka povoda za vstaje, ako se z delavci krščansko ravnil. No, to ravnanje nam pa marsikaj razjasnuje. Sedaj vemo, datake vlade, kakor je sedaj na Francoskem, nočejo delavcev vtešiti, samo da imamo ljudi zmirom pripravljene za vstajo. — Goblet je tudi pripovedoval, da župnik ob narodnem prazniku ni hotel cerkve okinčati z zastavami, zarad tega so mu morali plačo -ustaviti. No, to je vendar dosti jasno, ker župnik ni republikanec in noče pokoren biti meru (srenjskemu predstojniku) za to se pa mora preganjati. V dolini Ourthe v Belgiji je ustavilo delo 1200 delavcev v kamnolomu, v Charleroi se že dosihmal ni pričelo redno delo v jamah, in že se groze delo ustaviti v Borinage. V Antverpnu delavci v pristanišči ne marajo delati. Kupčija in promet zaostaja, in prvo gledališče v Belgiji, Monnaie, je prišlo na boben, primanjkuje 180.000 frankov, a terjati je 129.000 frankov, a vendar je imelo to podpore 230.000 frankav. Irska postava glede nakupa zemljiščnega posestva se je v prvem berilu v angleškem parlamentu vendar sprejela, če tudi so jo Gladstonovi nasprotniki hudo pobijali. Vprašanje po vsem opravičeno pa nastane, ali se bo postava tudi v drugem in tretjem bianji sprejela? Kakor nam je sobotni telegram sporočal, se je zarad bližajočih se praznikov drugo berilo prestavilo še le po veliki noči daleč čez praznike na 18. maja. Že to kaže, da sebičnim Angležem pač ni v resnici na tem ležeče, da bi Ircem pomagali, pač pa bi jim radi nekoliko peska v oči vrgli. Da bi to laglje dosegli, zavlekli so drugo branje dotičnega načrta, ker si nadjajo med tem časom s strastno in vstrajno agitacijo toliko zaveznikov pridobiti, da bodo z njihovo pomočjo dotični načrt postave že v drugem ali pa vsaj v tretjem branji strmoglavili in ž njim vred morda Gladstona, če ne bo zadosti hladne krvi ohranil. Na to so tudi Irci sami pripravljeni in dobro vedo, da jih bo še mnogo truda stalo, preden bodo dospeli do zmage in če zmagajo, da tudi postava ne bode taka, kakor jo je sedaj Gladstone izdelal, tevmeč se bo še mnogo na Irsko škodo predelala. Irci sicer ne bodo povsem zadovoljni ž njo, toda kaj hočejo? Boljše nekaj kakor nič. Po tem pravilu ravnajo se irski poslanci iu na tej podlagi nadjajo si dobiti priznanje za svoje postopanje. Poglavitna reč za nje je ta, da si pribore lasten parlament; kakor hitro se jim ta posreči, jim tudi vse drugo ne bo izostalo. Izvirni dopisi. Iz škofje Loke, 17. aprila. Kakor je poročal »Slovenec" pred par meseci, se je ustanovila v Škofji Loki podružnica sv. Cirila in Metoda. Veselo se giblje društvo in deluje marljivo, če tudi natihoma. Ravnokar smo dobili za društvo potrdilo od vis. ministerstva za notranje zadeve od dne 28. marca št. 4772. Okiftdeua je bila danes ponoči, od 16. do 17. v Skofji Lftki farna cerkev sv. Jakoba. Zmanjkale so raz štirihjiltarjev platnena pregrinjala, raz dveh altar-jev pa vrhovna vpregrinjala. Druge škode do sedaj še nismo mogli opaziti. Kakor sodijo, se je tat skril čez noč v cerkev ter se je dal zapreti, zjutraj pa je na tihoma odnesel svoj plen. Stvar se je naznanila c. k. žandarmeriji. Dobro, da ni kaj dragocenejšega zginilo. Dogodek pa opominja, kako skrbno je treba paziti na hiše božje, kamor se vedno bolj stegujejo brezbožne, grabežljive roke. Iz Haloz, 16. aprila. Dne 14. t. m. pobrala nam je neogibljiva bleda smrt po dolgotrajni mučni bolezni v obče priljubljenega velečastitega gosp. Iv. Trampuša, župnika Završkega in dekana. — Blagi ranjki rodil se je dne 20. junija 1827. 1. pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Potrebne nauke do-vršivši, bil je posvečen v službo duhovniško dne 25. julija 1852. 1. Kaplanoval je v svoji domači župniji, pri sv. Lenartu, pri sv. Jurju v SI. goricah, v Hojčji pri Mariboru in slednjič na Zavrči od 1860. do 1872. leta ter postal ondi župnik in dekan. Zvest svojemu poklicu, trudil se je z vsemi močmi in zmožnostmi za povelicanje božje časti ter za časno in večno srečo svojih ljubljenih podanikov. Kako priljubljen je bil pri; svojih duhovskih bratih in pri svojih in sosednjih župljanih, pričal je včerajšnji slovesen sprevod. Vkljub deževanji in preobilnemu poslu zbralo se je na dan žalostne M. B. 16. t. m. 14 duhovnikov bližnjih in daljnih ter velika množina ljudstva iz domače župnije in iz sosedstva. Z ganljivimi besedami je velečast. gosp. župnik J. T. razvil še enkrat podobo preblagega pokojnika in iz srca dohajočimi besedami gibal čut žalosti in hvaležnosti v srcih poslušalcev, opravičeno omenivši, da je v vrlem pokojniku sv. cerkev zgubila skrbnega delavca, župljani premilega dušnega očeta in duhovnika, iskrenega in zvestega prijatelja-brata. Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč mu naj sveti! Domače novice. (Pisateljsko podporno društvo) imelo je v soboto zvečer ob 7. uri svoj občni zbor v Ljubljauski čitalnici, kterega se je mnogo udov vdeležilo. Pričel ga je predsednik tega društva, g. dr. Vošnjak, ki jena kratko omenjal zgodovine tega društva. Ustanovilo se je ali bolje oživelo je zopet na predlog g. Ivana Hribarja pri Gregorčičevem večeru lansko leto, toraj komaj pred dobrim letom in že broji društvo 130 udov. Jako krepko podprla ga je „Slavija" ki mu je takoj 300 gl. ustanovnine naklonila. Dosedaj sta dobila podpore dva pisatelja vsega skupaj 20 gl. Ostala svota blizo 600 gl. je naložena pri kmetski posojilnici Ljubljanske okolice. — Društveni tajnik g. prof. Raič, kazal je zbranim društvenikom, kako se je v teku minolega leta razvijalo društveno življenje. Odbor je imel tri seje, društveniki shajali so se pa skoraj da vsako soboto večer v Čitalnici na skupne literarno zabavne večere. Ti večeri so tudi mnogo pripomogli, da ima društvo toliko udov, če prav jih ima še vse premalo. Ponos letošnjega društvenega življenja je bil pa Jurčičev večer, kterega je pisateljsko društvo priredilo na predvečer sv. Jožefa. Društvo tudi v poletni dobi misli skupnost ohraniti s tem, da bode prirejalo izlete na deželo. — Blagajnik g. P e t r i č i č sporoča o društvenem premoženji, ktero sedaj znaša 605 gl. 23 kr. in je plodonosno naloženo. Za pregled društvenih računov sta se izvolila gg. Valentinčič in Svete k. V odborništvo so bili zopet izvoljeni: za predsednika dr. Vošnjak, za odbornike pa gg. Hribar, prof. Raič, prof. Leveč, Tomšič, Petričič in mesto Novomeškega gimnaz. ravnatelja g. Senekoviča, prof. V r h o v e c Po občnem zboru pričel se je poslednji literarno zabavni večer ravno tega društva, kteremu je predsedoval g. dr. Volčič. Zabavno berilo so preskrbeli gg.: prof. Bajč o Ivanu Erazmu Tatenbachu, dr. Gregorič o koleri in Iv. Zeleznikar: Preširnovo pismo svojemu prijatelju. Vsa tri berila vrlo zabavna in ob enem zanimiva. Tudi »Narodnega doma" niso pozabili društveniki, za kterega so med saboj nabirali. (Baron AVurzbacli) se je, kakor se od vseh strani čuje, odpovedal predsedništvu c. k. kmetijske družbe zarad bolezni. (»Slov. Narod") je bil v soboto zasežen zarad uvodnega članka, v kterem je bilo pisano o sedanji vladi. Ta konfiskacija je bila tretja v minulem tednu. (f Gosp. Janez Potočnik), notar v Trebnjem, je v noči med 17. in 18. t. m. umrl vsled sušice in slabosti. Zjutraj so morali s silo ulomiti v njegovo stanovanje, ter so ga našli mrtvega v postelji ležečega. (Na Krškem) je umrl 17. t. m. zvečer znani milijonar g. Martin Hočevar po dolgi in mučni bolezni v 75. letu. Pokojni je bil sin priprostega posestnika iz Lašč, a vendar mu je sreča tako mila bila, da se je pospel do tako ogromnega bogastva. Bil je svoje dni na naši strani — a pozneje so nekteri prijatelji njegovi umeli ga pridobiti na svojo stran, vstopil namreč je v tabor ustavovercev. Nikoli pa ni bil zagrizen nasprotnik 1 — Krško mesto bode za njim žalovalo, kot za svojim največim dobrotnikom; brez njega bi Krško ne bilo to, kar je dandanes. Znano je, da je tam vstanovil velikansko in krasno šolsko poslopje, v kterem imate svoje prostore me-ščauska in ljudska šola; poleg tega je meščansko šolo vsako leto zdatno podpiral. Zarad velicih zaslug je bil odlikovan z redom železne krone tretje vrste. Omeniti je še, da je bil ranjki Hočevar že deželni in državni poslanec. Bilje tudi verni sin katoliške cerkve. Naj v miru počiva! —a—. (Dolenjsko pevsko društvo in NArodna čitalnica Novomeška) napravita dne 29. aprila v prostorih »Narodnega doma" šaljiv pevski večer. Začetek ob 8. uri. Vljudno se vabijo vsi domači in vnanji udje obeh društev. (Tržaški »Sokol") napravi svoj prvi letošnji izlet na Velikonočni ponedeljek v Prvačino na Goriško. Drugi izlet, ki pa ne bo odločno sokolski, temveč sploh slovanski, bode pa 9. maja iz Trsta v Trnje, kjer bodo čitalnico odprli. (Izneverjenje na Tržaškem magistratu), pravi »Ed.", da bode presegalo še 100.000 gld. Nekteri pa celo trdijo, da tudi, vrednostnih papirjev, kar je bilo ondi shranjenih, ni nikjer. Če se to vresniči, bode primanjkljej pač več stotisoč goldinarjev znašal. (Duliovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Dekanijski administratoi v Završji postal je inful. prošt v Ptujem, prečast. g. Matija Modrinjak. Za provizorje so imenovani častiti gospodje: Ru-pert Šuta za dekanijsko župnijo sv. Nikolaja v Završji in Anton Potočnik, kapelan v Čadramu, za; župnijo sv. Tilna v Zrečah. Umrl je: dekan v Završji, knezoškofijski duhovski svetovalec, gospod Janez Tram p uš, 59 let star. Hudo zbolel je dekan v Skalah, čast. gosp. Luka Trafenik, ter se je preselil v duhovensko bolnišnico v Gradec. Razpisana je župnija v Završji do 31. maja. (Gospodarsko.) Naši sosedje štajarski Slovenci obrnili so v novejšem času vso svojo pozornost na sadjarstvo, dobro vedoč, da je taisto zaklad, ki se malokdaj izprazni. Posebno živahno kupčijo s sadikami za cepljenje ugodnimi imeli v soboto teden v Mariboru, kjer so se jabolka in hruške po 30 do 40 kr., češpljice pa po 10 do 20 kr. prodajale. Tudi pri nas je na tem polji še prav mnogo storiti. (Obsojena sta bila) te dni v Sevnici ondašnji podučitelj nemškega »Schulvereina", Aistrich, in pa Kavčičev lovec, Grossegger, zarad kalenja vere, prvi na 6 dni zapora ali pa 30 gold. globe, drugi na 4 dni zapora ali 20 gld. globe. Omenjena dva nemška olikanca prišla sta v minolem adventu nekega jutra že ob 4. uri v cerkev, kjer so dekleta, ker je bil ravno misijon, že okoli spovednic klečale. Postopača sta jih jela dražiti ne zmenč se za svetost kraja in k sebi klicati. Še le, ko so se jima dekleta na spoved čakajočo zagrozila, odnesla sta pete. (Na koroškem kolodvoru v Mariboru) prišel je v črtrtek večer pri prerivanji voz neki skopljevalec pod kola, ki so mu obe nogi zdrobila. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu noge odrezali. (Karlovarski poslanec dr. Rus) postal je v poslednjih dneh tako znamenit, da se češki in nemški listi z njim pečajo kot s slovenskim renega-tom v drugem kolenu. Možu se izvestno niti sanjalo ni, ko se je v državnem zboru hvalil, kako dobro da je storil njegov ded, da je dal svojega sina na Dolenjskem rojenega v nemške šole študirat, kterih sad sedaj že vnuk vživa, da si bo s to pohvalo med Slovani tako malo hvale našel, da ga bodo taisti namreč naravnost z renegatom počastili, kar se mu tudi spodobi; ne morda zarad tega, ker je on sam zagrizen Nemec od renegata nemški iz-rejen, pač pa zarad tega, ker mož s hvalisanjem renegatstva svojega roditelja nekaj obče zaničljivega hvali. Razne reči. — Dr. Vatroslav Jagič je rojen 6. julija 1838 v Varaždinu, kajkavski Hrvat ali Slovenec, gimnazijo dovršil v Zagrebu, preskušnjo iz klasične in slovanske filologije na Dunaju, bil 1. 1861 defini-tivni profesor gimnazijski v Zagrebu, 1. 1870 za Rauchovega banovanja odstavljen, postal 1. 1872 na univerzi v Odesi profesor primerjajočega slovanskega jezikoslovja, leta 1874 v Berolinu, in od leta 1880 v Petrogradu naslednik slavnemu Sreznjevskemu, in 1. 1886 nekdaj izvrsten učenec, sedaj slaven naslednik slavnemu učeniku svojemu dr. Fr. Miklošiču. Po-slavil se je bil že v Zagrebu s tako učenimi in mnogimi deli posebej in po »Književniku" in »Radu" jugoslovanske akademije, potem v Berolinu in na Ruskem po »Archivu fiir slavische Philologie" od 1. 1875, „Codex Glagoliticus olim Zographensis nune Petropolitanus" itd. 1. 1879, rSpecimina linguae pa-laeoslovenicae" I. 1882, »Codex Marianus" I. 1883, »Briefvvechsel zvvischen Dobrowsky und Kopitar" (1808—1828) v Berolinu I. 1885. 8° str. CVIIf 751 itd. itd., da se sveti zvezda prve vrste na obzoru slovanske vede in učenosti, in da je v istini čestitati Dunajski univerzi k tej pridobitvi — na mnogaja leta! — Presvetla cesarica v Karlsruhe na Badenskem. 13. t. m. dopoludne je prišla pre-svitla cesarica v Karlsruhe. Na kolodvoru so slavno gospo sprejeli: veliki vojvoda Badenski in prestolo-naslednica Švedska in Norveška, ter jo spremili v grad, ker je avstrijske cesarice čakala velika vojvodina Badenska, — Cesarica se je mudila eno uro tam, potem jo je zopet veliki vojvoda spremil na kolodvor in vrnila se je nazaj v Baden-Baden. — Carevič Rudolf v Dalmaciji. Zarad imendana prevzv. careviča Rudolfa je bilo pred ta večer 16. t. m. razsvitljeno mesto Dubrovnik (Ra-gusa) predmestja in pristanišče. Tudi barke v pristanišči so bile razsvitljene. Posebno odlikovale so se cerkve in javna poslopja. Najlepše pa je bilo v predmestji Plocce, ki je ravno nasproti otoku Lakroma. Tudi ovinki ceste iz Plocce so bili razsvitljeni dva kilometra daleč. Mestna godba zaigrala je cesarsko pesen ter šla iz Porta Plocce na višavo Orsova. Nadvojvoda Rudolf je gledal razsvitljavo iz Lakrome, po višem dvorniku grofu Bombelles pa se je zahvalil občini v Dubrovniku in je dal revežem 400 gld. — f P. K. Klemens, redemptorist, konvertit, umrl je 30. marca t. 1. v Luksemburgu. Pokojni je znan kot izvrsten ascetičen pisatelj; med njegovimi imenitnimi spisi se nahajate posebno zanivimi obš rni knjigi: »Die Liebe des Gekreuzigten". zagledala je že drugo izdajo; njegova poslednja knjiga pa je: „Das Kindlein von Betlehem", ktera je koncem lanskega leta izšla. — Hotelijerja Pivvalda v Pragi, obdol-ženega umora svoje dekle Kocourek, so porotniki Jtaksno spoznali za nekrivega, sodnija ga je potem žatolbe oprostila. — IzOsaka na Japonskem piše msgr. Cousin, apostolski vikar za Južno Japonsko: Po tolikem trudu in mnogih žrtvah smo se vprašali pred 25 leti, ali se bode krščanska vera kedaj vkoreni-nila na Japonskem. Danes je samo v mojem vika-rijatu več nego 25.000 katolikov. Preteklo leto jih je opravilo velikonočno spoved 14—15.000. Jih je 63 občin in imajo 59 cerkvti in 30 šol. Naše sedanje stanje nas močno tolaži za prihodnost in pa si več obetamo. Krščanstvo je na Japonskem veselo cvetelo v 16. stoletji. Silovito preganjanje ga je na videz zadušilo. Sovraštvo do kristjanov so podpihovali tudi holandski kupčevalci, edino pristanišče v Nangasaki je bilo Evropejskim trgovcem — holand-skim trgovcem — odprto. Ko so pa v novejših časih deželo odprli tujcem in versko prostost proglasili, prikazale so se v nekterih krajih občine, ki so na skrivnem držale krščansko vero, in te bodo kvas, ki bode počasi deželo prevzel. Japonci so duševno zelo nadarjeni, radi se dajo podučiti v svetnih rečeh, evropske kulture so se v marsičem poprijeli, da bi se ogibali nje napačnosti, potem se bode krščanstvo hitro širilo med inteligentnim ljudstvom. — Obseg II. zvezka „Theologisch-prak-tischen Qu artalschrift" je sledeči: I. Apho-rismen iiber Predigt und Prediger: Zur Erinnerung an eine Vergessene. Zweite Hiilfte. Von Priilat Dr. Franz Hettinger, Universitiits-Professor in Wiirz-burg. — II. Einige Erinnerungen iiber das Brevier-gebet. (3. Artikel.) Von Subregens Dr. Jakob Schmitt zu St. Peter bei Freiburg iu Baden. — III. Die Theologie des hI. Justinus des Martyr's. (Charito-logie.) Von Universitiitsprofessor Dr. Sprinzl in Prag. — IV. Zu Maipredigten: Verschiedenartige Hilfsmittel. Von Professor P. Georg Kolb S. J. am Freinberg bei Linz. — Bedingungen zur Gevvinnung des Jubiliiums 1886. Von Dr. \Vilhelm Emanuel Hubert in Mainz. — VI. Biblische und andere religiose Bildervverke. Von Johann Langthaler, reg. Chorherr im Štifte St. Florian. — VII. Zweck-miissige Aufbewahrung der Paramente in den Sa-cristeien. Von Dechant Johann N. Diirnberger in Steyr. — VIII. Ueber die katechetische Fragestel-lung. I. Von Religionslehrer Anton Egger in Meran. — IX. Der „Anfang der \Vunder" Jesu und die Mittlerschaft der Gottesmutter. III. Die Gottesmutter — die Kirche. Von Professor Dr. Aloys Schaefer an der konigl. Akademie in Miinster (Westphalen). — X. Umschreibung der Obligationen und Tren-nung der Stiftungs-Capitalien von den freien Capi-talien. Von Dechant Robert Kurzvvernhart in Tauf-kirchen bei Schširdiug. — XI. Olemens Maria Hof-bauer. Ruckblick auf den Gang des Beatifications-processes des ehrw. Diener Gottes. Von P. Michael Haringer, Consultor der hI. Congregationen des Index und der Abliisse in Rom. — XII. Pastoral-fragen und Fitlle. (Sledi 22 manjših člankov.) — XIII. Literatur. (Obdeluje 55 knjig.) — XIV. Bericht iiber die Erfolge der katholischen Missionen. Von Johann G. Huber in Linz. — XV. Kirchliche Zeit-liiufe. Von Mons. Professor Dr. Scheicher. — XVI. Kurze Fragen und Mittheilungen. (Sledi 43 krajših člankov.) cesta št. 53, zlatonica. — Marija Kalin, zasebniea, 36 let, Dunajska cesta št. 18, Tabes dorsalis. V bolnišnici: 16. aprila. Matija Nunar, gostač, 62 let, Catarrli. intest. chron. Vremensko »poročilo. J Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakoraera v ram toplomera po Celziju 17. u. zjut. 17. 2. u. pop. [9. n. zvec. 733-53 733-67 734-81 + 6-6 +13-4 + 9-4 si. svz. si. zp. si. zp. oblačno oblačno oblačno 110 dežja 17. u. zjut. 18. 2. u. pop. |9. u. zveč. 73487 732-69 733-55 + 6-6 +15-8 ■f 9-4 brezv. si. vzh. brezv. megla del.oblačno jasno 000 V soboto nestanovitno vreme. Srednja temperatura 10-1° O. za 0 8° nad normalom. V nedeljo večinoma solnčno. Srednja i temperatura 106° C.za 1-3° nad normalom. .Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 19. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 50 Sreberna ., o% „ 100 „ (s 16% davka) 84 „ 65 4% avstr. zlata renta, davka prosta .113 Papirna renta, davka prosta . . . 100 Akcije avstr.-ogerske banke . . 877 Kreditne akeije......287 kr London Srebro Francoski napoleond. Ces. cekini . Nemške marke 126 10 5 61 95 60 90 25 03'/, 94 85 Zahvala. „AZIENDA", avstro-francoska zavarovalnica na življenje na Dunaji, mi je danes po glavnem zastopniku gosp. .losipu Prosencu v Ljubljani izplačala zavarovaeo svoto po zavarovani Eozi Kosik brez vsaktere ovire, dasiravno je zaveza ktemu izplačilu jako dvomljiva bila. Zato zgledljivo postopanje izražam po tej poti ,,Aziendi" mojo zalivalo, ter priporočam to zavarovalnico vsim, kteri se zavarovati žele, najtoplejše. V Kranji, 8. aprila 1886. C. IJleiweis. Za darila mladini o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj č. g. Ant. Kržič in so zdaj naša lastnina: Izgledi bogoljuMh otrok iz vseh časov krščanstva. I. del, drugi natis 1882 str. VI, 151, II. „ „ „ 1885 „ V, 160. III. „ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr. krasno v platnu vezan 60 kr., vsi trije deli skupaj krasno v platnu vezani veljajo le 1 gld. 50 kr. V posebnih sešitkih se tudi dobi: Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta. Cena 5 kr. dO) Katoliška Bukvama. Telegrami. Levov, 19. aprila. Mesto Stryj je pogorelo ; 600 hiš je popolnoma vničenih in več sto družin brez strehe. Mnogo ljudi je zgorelo. Kevščina je nepopisljiva, škoda ogromna. Pariz, 19. aprila. „Temps" prinaša iz Caneje vest, da si grški konzul na Kandiji s pomočjo grške vlade prizadeva upor napraviti. Konsuli so svojim vladam naznanili, da je ustaja na Kandiji neizogibljiva, če bo grški konzul še dolgo ondi ostal. Madrid, 18. aprila. V stolni cerkvi vstrelil je nekdo trikrat na škofa oljke blagoslove-čega. Po drugem strelu se je škof zgrudil. Morilca so prijeli, stolno cerkev pa zaprli. Mesto je silno razburjeno. Preiskava se je pričela. Madrid, 19. aprila. »Skof ni mrtev, pač pa za smrt ranjen. Hudodelec je zarad slabega zadržanja odpuščen župnik nunskega samostana in mu je Galeotto ime. London, 19. aprila. „Times" ima sporočilo iz Aten, da je ondanašnji ruski poslanec poklican v Livadijo k čaru. Atenska posadka pomaknila se bo na mejo. Umrli so: 14. aprila. Reza Gradišar, delavka, 37 let, jetika. 15. apr. Janez Petornel, delavec, 18 let, Oedema cerebri. — Janez Ropovš, krojač, 43 let, jetika. 10. aprila. Fraanc Zaje, sladčičar, 04 let, Trnovske ulico št. 7. vsled spridenja mozga. 17. aprila. Jožel Mervar, knrjačev sin, 2 dni, sv. Petra ' Naznanilo. V znlogi podpisane bukvarne dobiva se knjiga: Marija moja kraljica ali ŠMARNICE. Spisal Anton Žgur, 7,upnik v Loškem Potoku. dovoljenjem Ljubljanskega knezo-škofijstva. 346 str. Obseg: Marija, moja luč; moja zvezda; moje solnee; moja pesem; moje bukve; moj vrt; moja jed; moj škit; moj biser; moja beseda; moje drevo; mojo veselje; moje zrkalo; moja sestra; moj studenec; moja nevesta; moja podoba; moja cvetlica; moj prstan; moje orožje; moje sidro; moje pribežališče; moje prebivališče; moja trdnjava; moj turen: moje zdravilo; moja pot; moja čudodelnica; moja srednica: moja mati; moja krona; moja kraljica. — Pridejana jo sv. maša, molitve, katere naj se z maš-nikom vred opravljajo po vsaki tihi sv. maši, lavretanske litanije, molitve k presvetemu Rešnjcmu Telesu, k sveti Devici Materi Mariji, k svetemu Jožefa, za vse potrebe, Litanijo vseh svetnikov, molitvo po litnnijah, molitev h križanemu Jezusu, tri božje čednosti in sv. križov pot. Cena letošnjim „Smarnicam" jo ta-le: Vezane v pol usnji.....— gld. 90 kr. „ vse v usnji.....1 „ — „ „ „ „ „ z zlato obrezo 1 „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček. Tvarina jo dobro obravnavana in prav koristna. Ker ima mično izglede in dogodbe, bodo so knjiga gotovo vsakemu priljubila. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani, stolni trg štev. 6. (3) Bolezni vsake vrste, posebno pa boleh ni živci, opi-lepsija, slab želodec, zvonenje in trganje po ušesih, slab posluh bolezen v glavi, migrena, bledica in hromost ozdravljajo so na slavnoznani zasobni kliniki „Freisal" v Solno-gradu. Pri bolnikih, ki so bolehali na pljučih in pri naduš-Ijivih dosegli so so ondi že v štirih tednih čudoviti vspehi Kdor zeli več zvedeti, obrne naj se na omenjeno kliniko in priloži marko za odgovor. (ig) Homeriana-čaj, po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo proti boleznim na plučih iu na vratu (jetiki, naduhi iu bolezni v krhlju [Kehlkopf]). Iznenadljivi so vspehi! (243 Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima Wolffslcy, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79. Lekarna Trnkoczy-ja, zraven rotovža v Ljubljani, priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodec. MfA=ZEUlER TROPFEKo NUR ECHT DEI APOTHEKER 7RHK0CZY LAIBACH t STilGK 20. v Ljubljani pri U. pl. jeden tucat. kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč y želodcu, bitje srca, zaba-simje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. iftf~ Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdczj -ju. Razpošiljava se le Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljšo zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite iul., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ncvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem- 1 stekl. 50 kr. Gospodu Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko jo pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Mali če v protiuski cvet zu 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protiuski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani Franc Jug, (16) posestnik v Šmarji p. Celji. PlaiMi pni siroj tajski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stoki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. PoMiiililj^v« (S&orseh) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustko in bozgavne oteklino. 1 stekl. (jO kr. Saiieilua ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, za preč i pokončanje zob iu odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, o. lc. prir., ne smelo bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiic pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skažonem želodcu, jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišno dobivajo. Naročila s dežele ievršč se takoj v lekarni Trnk