Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo!eto24Din,zi r seta 12 Din, za č leta 6 Din.
Psssniezna steuiifia 75.
Poštnina r ^7 na v gotovini.
A
LASILO
SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
Fssamezna šteuiiks 75 p
22. to.
Boraja lladpna, dne 31. maja 1123.
V. loto.
Pozdrav gasilcem.
(Ob proslavi 40 letnice gornjeradgonskega Gasilnega društva.)
Kako je Gornja Radgona nam oživčla !
V	zastavah vsa, v veselju je in petju; obléko svatovsko si je odéla, gasilska srca vsa so v rožnem cvetju. —
Te čete — naši vrli so gasilci, v nesreči vsem tovariši so mili.
V	požaru vsem tešilci so, rešilci :
Kot levi vsi kljubujejo ognjeni sili.
Nikdar ne vprašajo: Kdo je nesrečen?!
Le „Na pomoči je njih parola jaka, v njih srcih je ljubezni ogenj večen --in marsikoga v ognju smrt počaka ...
Ti četniki so pravi vsi junaki, kot levi se za bližnjega borijo ...
Četudi sami reveži in siromaki ljubezni bratske zlati sad delijo.
In danes so se k jubileju zbrali ...
Ne vsi... Že marsikdo od njih počiva ...
Premnogi so življenje žrtvovali,
njih zadnji domek skriva božja njiva... —
Vsem tem tovarišem v pozdrav iskreni najprvo kličemo: Vam Večna Slava! Ta klic ponavlja gozdič vsak zeleni in ptica vsaka, njiva in dobrava.
Zatém pozdravljeni nam gostje mili, ki k nam od vsepovsod ste prihiteli, da bi ob slavlju našem vsi se veselili in za ideje bratstva znova se ogreli. --
Let štirdeset zarés je dolga doba, je doba borbe, muke, žrtve, dela!
Se dolgo let naj druži nas zvestoba in „Na pomoč!“ naj pesem naša bo vesela!
Po J. V. - R. B.
Stranko brez pristašev.
„Verdorben, gestorben!“ (Heine).
Že pred volitvami se je z vso gotovostjo smelo računati, da so naši slovenski liberalci, ki se pustijo zmerjati z demokrati in deloma s samostojneži — umrli, tako-rekoč izginili s površja. Še bolj pa se kaže ta politična pohabljenost danes, ko dnevno z napetostjo zasledujejo dogodke v parlamentu (narodni skupščini). Slovenski del demokratov in samostojni ostanek ne igra tam doli v naši prestolici sploh nobene vloge, ali ako sploh katero vlogo igra, tedaj igra žaiostno vlogo pohojenega piščanca. — Poleg drugih klubov so se oglasili k besedi tudi demokrati iz Srbije, ki pa niti z eno besedico niso omenjali slavnega „branitelja“ severne meje in „osvoboditelja“ Radgone, veleobsežnega dr. Kukovca, niti agromerkurskega specijalista dr. Žerjava, kaj še-le popolnoma samostojnega Puclja, ter so s tem činom ne-ovržno povedali javnosti, da ne marajo imeti s kliko slovenske laži-demokracije nobenega posla. — In akoravno je še iz prejšnjih koruptnih časov mnogo težkih miljonov, da govorimo po „Jutru“ (glasilo
mladoiiberalcev) „nacionaliziranih“, vendar vse to ne prepreči dejstva, da so slovenski demokratje od zadnjih volitev naprej ne-probudljivi politični mrtveci, ki razširjajo le še svoj mrliški smrad po svežem ozračju naše lepe domovine. —- Pokojna demokratska stranka je mrtva. To je gotovo. Jasno, kot beli dan. Trumoma prihajajo ljudje, ki hočejo živeti od politike
—	v radikalne vode ribarit: V radikalni stranki iščejo članskih izkaznic. Zakaj? Ne zato, ker so značaji, ampak zgolj zato
—	ker je veter slučajno tako potegnil.
Prošle dni smo mnogo čitali o redukciji uradništva, ki se baje že radikalno izvaja. Naravno, da bo sedaj na Slovenskem naenkrat radikalov kot gob po dežju. Ostala trojica Kukoyec, Žerjav in Pucelj z nekaj zakrknjenimi učitelji, starimi so-licitatorji in nekoliko „špispurgerji“ kot zadnji svarilni ostanek slovenske laži-demokracije . ..
Če pa pogleda pazno oko političnega zgodovinarja le nekoliko nazaj v preteklost, si mora priznati: Stranka s tako umazano taktiko — tudi ne zasluži drugega, kakor, da izgine s površja. Ob preobratu je s pomočjo nekaterih širokoustnih „gofljačev" in pod pretvezo nacionalnega navdušenja takorekoč stopila na plan. Sledeči dogodki pa so pokazali, da je vse bilo le fraza, govorjena z namenom, da se dosežejo osebni dobički posameznikom. Silni, pa-triotični, herojski v besedi, v dejanju podli in koruptni, doživeli so usodo: Ni jih več!
—	Da bi se nikdar ne povrnili. To želi odkrito —■ — Obmejni Slovenec.
Boj za avtonomijo.
Boj za avtonomijo se je ta teden za korak pomaknil naprej.
Prva stopnja v tem boju je bila enodušna volja slovenskega in hrvatskega ijudstva, izražena pri volitvah, da brezpogojno hoče avtonomijo oziroma federacijo : samovlado, lastne postave in lastno kaso.
Druga stopnja je bila zveza vseh avtonomističnih strank za skupno vojsko proti belgraj-skemu centralizmu in za avtonomijo. Ta zveza obstoji med SLS, Hrvatsko seljačko stranko in bosenskimi muslimani (dr. Korošec—Radič—dr. Spaho).
Tretja stopinja je bila, da so bili radikali, ko so videli enodušno voljo obeh narodov, ki sta se zavzela v skupnem boju za dosego svojih pravic, prisiljeni misliti na sporazum in so zato poslali svoje poslance v Zagreb dogovarjat se. Sprejeli so točke, ki so jih zahtevali Slovenci in Hrvati, kako se mora popraviti gnila državna, preden se sploh začnejo dogovori o spremembi ustave. Radikalna vlada doslej še ni izvedla teh točk. Zato naša stranka stoji proti sedanji vladi v ostri opoziciji in je v ničemer ne podpira, dokler ne izvede teh točk in dokler ne sprejme v svoj program izvedbo avtonomije.
Četrta stopinja je biia ta, da so naši poslanci izrinili od vlade demokrate, ki so najbolj zagrizeni centralisti in ki so predlagali, naj se ukrote Slovenci in Hrvati z vojaškimi bajoneti in orjunskimi revolverji. O izpremembi centralistične ustave pa niti slišati nočejo.
Peti korak — in ta se je zgodil ta teden — je govor radikalnega voditelja Ljube Jovanoviča v zbornici in Radičev odgovor.
Ljuba Jovanovič je v svojem govoru v narodni skupščini povdarjal, da narodni volji ni mogoče ukazovati in da so se demokrati varali, ko so mislili, da bodo s silo zvarili narodno edinstvo. Zavrača! je demokratski očitek, kakor da bi bile avtonomične stranke protidržaven
element. Izjavil je, da je pripravljen iti pogaja4 se z avtonomisti. Več tisoč državljanov je glasovalo proti sedanjemu sistemu in to mora vsaka vlada upoštevati.
Po tem govoru je dr. Korošec, ki v Belgradi! zastopa politiko vseh avtonomističnih strank, obiskal radikalne voditelje, kateri so vsi pokazali dobro voljo za sporazum. Malo je šel dr. Korošec v Zagreb, kjer so se vršili nadaljnji dogovori s Hrvati in se je v vsem pokazala popolna edinost mišljenja glede nadaljnjega boja za avtonomijo.
Na binkoštni pondeljek so obhajali Hrvatje stoletnico rojstva hrvatskega prvoboritelja dr. Ante Starčeviča. Ob tej priliki Je v imenu avtonomističnih strank odgovarjal Radič na govor Ljube Jovanoviča. Rekel je, da je njegov govor nezadosten in da ni dovolj, če je samo on tega mnenja, naj ostane Srb Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec pa Slovenec, temveč bi cela radikalna vlada morala biti tega mnenja. Vlada, ki ne zna varovati javne varnosti, zakonitosti in ustavnosti je banda, ne pa vlada. Hočemo svoj deželni zbor. Radikali nam obetajo vse, toda na podlagi vidovdanske ustave. To ni nič. Srbi naj vedo, da imajo opraviti z zgodovinskim gibanjem in z narodom, ki je dovolj močan, da si sam ustvari, kar hoče imeti. V državi je vedno slabše. To je znamenje, da Srbi nečejo odkrito sporazuma. Srbi imajo sporazum za taktiko, kako bi se vzdržali na vladi, mi imamo sporazum za politiko, kako osamosvojiti vse tri narode.
Tedenske novice
Ljubljanski knezoškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, znani prvoboritelj slovenstva in velik dobrotnik slovenskega naroda ter vseh njegovih socijalnih in dobrodelnih institucij obhaja 25 letnico svojega škofovanja in 50 letnico niašništva. Povsod, kjerkoli se je snovalo kaj velikega, slovenskemu narodu in njegovi kulturi koristnega, povsod vidimo njega, današnjega jubilanta. Nebrojnim čestitkam, ki mu prihajajo od vseh strani se pridružuje tudi „Murska Straža“, kateri je veliki dobrotnik naklonil že marsikako svotico, ki je znatno zamašila kako luknjo naših dolgov. Radovanju celega naroda ob jubileju velikega sina Domovine se raduje tudi naša severna meja ih prosi božjo Previdnost, da še dolgo ohrani jubilanta v čilem in krepkem zdravju, da bo za-mogel še nadalje delati za verno slovensko ljudstvo, katero tako izrazito in dejansko ljubi. — Na mnoga leta!
Nov vozni red. S 1. junijem stopi v veljavo nov vozni red, kateri nam ki se vozimo skoz nemško ozemlje preko Maribora v sredino Slovenije prinese zopet nove neprijetnosti. Ni zadostovalo da smo morali pri večernem vlaku čakati cele 3 ure na zvezo proti Ljubljani, bodemo y bodoče tudi pri jutranjem vlaku čakali od 10 dopoldne do 1 ure. Vlak ki je imel zvezo z jutranjim vlakom že odpelje 27 minut poprej, da si lahko potniki v Mariboru tačas 3 ure počijejo in pridejo po enodnevni vožnji rečimo ob y27 uri zvečer v Ljubljano. O Prlekija, gradi hitro novo železnico in glej, da bodeš imela tudi boljše zveze.
Kako se godi Slovencem na Koroškem? V Slov. Plajberku so Nemci napadli slovensko družbo s kolmi in pretepali celo ženske. Na sinčaveškem in dobrolskem pokopališču so napravili Nemci več oskrumb na spomenikih, ki so imeli slovenske napise.
Segajte po
gasilskih tombolskih kartah
Dobijo se v vseh večjih trgovinah!
696.000 Din podpore je prejelo Udruženje invalidov v Beogradu iz narodnega fonda. Ministarstvo za socijalno politiko je odredilo, da naj invalidske organizacije ta znesek izplačajo invalidom in rodbinam palih vojakov.
Bik usmrtil človeka. Na neki graj-ščini blizu Ljubljane je bik 15 letnega hlapca P. Kapljo vrgel na tla in mu tako močno stisnil oprsje, da je bil dečko takoj mrtev.
Samo 2 uri trpi v aeroplanu vožnja iz Beograda v Buaapešto. Ako pomislimo, da znaša zračna črta med tema dvema mestema nad 300 km, lahko rečemo, da vozi aeroplan 3 krat hitreje od vlaka.
Ženske hočejo imeti volilno pravico. Dne 14. m. m. se je vršil v Rimu ženski kongres (gy(ilejš). Iz raznih krajev sveta je prišlo kakih 2000 žen. Kakor se vidi hočejo torej žene prav resno nastopati za politične pravice, ki za enkrat pristojajo v večini držav le moškim.
Ogromna ura. Dunajski Čeh, Jakob Jawurek je delal eno uro 23 let, ki je največja na svetu. Napravljena je popolnoma iz lesa. Visoka je 3 m, široka 2, tehta 3 kvintale. V sebi ima še 18 drugih manjših ur, 22 gibljivih figur, 16 zvoncev, 2 topova, škatljo za godbo in samogiben vlak, ki vozi vsako uro pod stebriščem ure.
Slovenci v Clevelandu v Ameriki gradijo „Narodni dom“. V tem mestu je na tisoče Slovencev, posebno tudi iz Prekmurja. Zavedni so in izobrazbe željni. Imajo svoja društva. Prirejajo glediške predstave. Največ neprilike jim dela to, da nimajo primerne dvorane, v kateri bi se mogli vršiti koncerti, glediške predstave, plesi in zborovanja (gyülejsi). Vendar se niso ustrašili truda in izdatkov. Zbrali so nad 100.000 dolarjev in začeli s stavbo, ki sicer ne bo posebno velika, pa bo vendar dostojna hiša malega, a zato tembolj pridnega slovenskega naroda v Clevelandu. Stala bo v celem okoli 200.000 dolarjev, kar pomeni v našem denarju nad 70 milijonov kron.
Roman Bendé:
Čudotvorna pijača.
(Kmečka burka v štirih dejanjih, prirejena po humoreski iz moje mladosti.)
(6. nadaljevanje.)
Peter: Počasi ; to ne gre tako hitro ! Šele pojutrišnjem lahko dobiš. Vse skupaj moram skuhati iz raznih koreninic in rož, nabranih na križpotih in ob pokopališčih. — Potrpi torej ! Pojutrišnjem dobiš zagotovo.
Miha: (si oddahne, vzdihne veselo) No, ja pojutrišnjem pa naj bo, če že mora biti. Pač potrpim in upam, da bom vzdržal tako dolgo. — Kako pa: Ali moram tvojo zdravilo piti ali se z njim mazati?
Peter: (važno) Piti in mazati, dragec! Pazi dobro, kaj ti povem ! Ako narediš kaj narobe, ali kako navodilo izpustiš, ne bo nič pomagalo! Pojutrišnjem najbrže ne bom doma. Moram na Vražji vrh h Kokodajsovi Trezi radi živine. Zdravilo bom pripravil in dal obe steklenici na okno. Dobiš dve steklenici: eno manjšo in eno večjo ! Če me boš uboga, bo prišlo v tebe toliko korajže, ali po novem — poguma —, da ti deset tvojih še tako jezljavih Uršk ne doskoči. Počutil se boš tako močnega, da se boš samemu sebi čudil. — Ko sta obe steklenici, mala in velika v tvoji posesti, stopi malo k Grozdeku v gostilno in ostani tam tako dolgo, dokler te ne vržejo na cesto. Uspeh bo tem popolnejši, ako se ti posreči, ostati v gostilni do polnoči. Takrat pa moraš brezpogojno na pot, tudi v slučaju, da te ne vržejo na cesto.
Miha: Za božjo sveto voljo vendar, Peter, saj menda nimaš resnice?! Če to storim, me Urša živega dene iz kože!
Peter: Ti poznaš mene. Kakor sem rekel:
Tržne cene. Jajca L20 do L25 Din. Svinjsko meso se je podražilo za 5—6 K pri kg. Boljše blago 110 K, slabše blago 80 K. Moka: Cene so ugodne, ker kaže v vzhodni in južni Evropi letina jako dobro. Oves je za 20 do 30 para postal cenejši. V splošnem so cene poljskih pridelkov jako ugodne, ker kaže letina izvanredno dobro. Iz vseh delov države prihajajo ugodna poročila, ki pravijo, da bo letošnja žetev taka, kakoršne še nismo imeli v Jugoslaviji. Posebno dobro kaže krma, seno, ki je prišlo letos za 14 dni prej, kot druga leta. Ako se ne bo vreme pre-vrglo, bo končano pomanjkanje krme.
Iz svete dežele. Sveto deželo si predstavljamo navadno kot nekako puščavo. Slike iz teh krajev nam kažejo le gole skale, tu in tam kako drevo. Vse zanemarjeno, vse divje. Turki, ki so vladali tod dolga stoletja, so jo pustili po stari turški navadi propasti. Toda za sveto deželo prihajajo lepši časi. Med svetovno vojna so jo zasedli Angleži, in danes vlada tam zastopnikv angleške vlade Žid sir Herbert Samuel. Že dolgo pred vojno se je začelo med Židovi celega sveta nacijonalno gibanje, ki je stremelo za tem, da dobe zopet svojo narodno, židovsko državo. Pred svetovno vojno ni bilo mnogo upanja, da bi dosegli svoj cilj. Sedaj je Anglija obljubila, da pojde Židom ne roke, ter da jim bo končno pripomogla do lastne države. Židovje celega sveta se vračajo v deželo svojih pradedov, močne židovske organizacije, podpirajo to naseljevanje. In ako moremo verjeti vestem, ki prihajajo v zadnjem času iz svete dežele, se v resnici pomlaja in napreduje tako rekoč po ameriškem načinu. Pred desetimi leti je bila tam ena sama železnica, ki je spajala pomorsko mesto Jaffo z Jeruzalemom. Danes se razprostira po deželi celo omrežje Železnik Z najmodernejšimi poljedelskimi stroji obdelujejo zemljo, pred desetimi leti ni bilo nobenih cest, danes cela vrsta najlepših cest, po katerih drve številni avtomobili. Po mrtvem morju, ki je baje nastalo na kraju pregrešnih mest Sodome in Gomohre, se vozijo motorni čolni. Na mestu, kjer je sv. Janez krstil Kristusa, pa gradi bivši Petrograjski župan inžener Rutenberg velikansko električno centralo, ki bo dajala električno luč in moč celi sveti deleli. Nova mesta nastajajo kar čez noč. Le mesto
Od tvojega uboganja ali neuboganja je odvisen uspeh mojega skrivnostnega zdravila, moje čudotvorne pijače, ki te bo rešila zemeljskega pekla. Veruj mi : Urša ti ne bo skrivila niti lasu. V tebi in v tvojih žilah se bo pretakala čudežna pijača, ki ti bo dala potrebnega poguma. Zdaj pa poslušaj dalje in pazi, da natanko slediš mojim navodilom : Opolnoči, ko te vržejo iz gostilne, se ne upiraj, ampak plačaj in hodi lepo proti domu. Tam, kjer se pri pokopališču križajo ceste, stoji mali mejnik, ki ima svojo zgodovino. Na njega se lepo vsedi, štej trinajstkrat do tri in misli pri tem na tvojo ljubeznjivo Uršiko; nato napravi na njeno zdravje, pazi! iz male steklenice (povdarja), ne iz velike, tri poštene kravje požirke. Poslušaj dobro, da se ne zmotiš! Potem sezuj škornje, odpri drugo, večjo steklenico ter si z zdravilom iz druge steklenice namaži noge, posebno podplate, potem roke in celi obraz! (povdarja važno) Ne pozabi na obraz!! Ko si se dobro namazal z zdravilom iz druge steklenice, drgni se po podplatih in dobro se maži kakih tri do pet minut. Ko boš gotov, boš naenkrat začutil v sebi čudežno moč čudotvorne, čarobne pijače. Čutil boš, kako ti leže iz želodca v glavo, iz želodca v glavo in roke, skratka po vseh žilah. Od križpota pri pokopališču je še precejšen kos tvoje poti. Na tem potu ponavljaj sam pri sebi tiste kitice iz junaške igre „Kraljevi vitez“, katere govoriš v zadnjem dejanju, predno zadaviš roparskega viteza in ga pahneš za skalo ! Domov se priplazi tiho. Tvoja boljša polovica bo gotovo začela rogoviliti po stari navadi. Tebe naj to ne spravi iz ravnotežja. Zavest, da je v tebi čudežna pijača ti bo dala potrebnega poguma. Zato se prav nič ne boj, ampak, ko začne regljati, moraš ti trikrat prav visoko po fantovsko zavriskati, pazi: trikrat! Potem pa
Jeruzalem puste tako, kakor je. To je sveti kraj in nihče se ne upa motiti te svetosti. Tembolj pa se gradi v predmestjih oziroma so se zgradila popolnoma nova predmestja v modernem slogu.
Dopisi.
Gornja Radgona. Razpis nagrade. Neki neznani zlikovec je najbrž v nedeljo na zloben način znatno poškodoval popolnoma novo ograjo okoli travnika Posojilnice (leži ob kolodvoru) in sicer je žična ograja poškodovana na 4 mestih. Tak čin je zlobnost prve vrste, vreden, da se pošteno kaznuje. Da se neznanega zlikovca izsledi, se razpisuje nagrada 100 (ensto) dinarjev, katero svoto izplača Posojilnica onemu, ki bi zamogel dati o nesramnem storilcu konkretne podatke.
Gornja Radgona. (Razno.) Pojasnilo. Zadnjič smo pomotoma poročali, da se je ponesrečil g. Fekonja iz Očeslavec. Ponesrečil seje na opisani način g. Senčar na vozu g. Fekonje. — Darujte, žrtvujte za naše vrle gasilce, ki te dni pridno pobirajo prostovoljne darove za tombolo ob priliki proslave svoje 40 letnice. Ker gre čisti dobiček za nabavo nove brizgalne in cevi ter drugega orodja, ki se je ponovno izkazalo kot zelo nerabno — je brezdvomno v interesu celokupnega prebivalstva, da se podpre človekoljubno društvo. Torej: darujte! — V čast gostom naših gasilcev razobesite povsod po trgu vidljive zastave, očistite pota, postavite slavoloke ! — Ljudska pisarna SLS daje v vseh sodnijskih, davčnih, carinskih, vojaških zadevah brezplačna pojasnila. Posluje ob nedeljah v prostorih Bralnega društva (veža Posojilnice). — Poslužujte se Ljudske pisarne! — Netaktnost. V nedeljo, dne 27. maja seje vršil pogreb g. Janeza Ferš, ki je bil eden izmed ustanoviteljev tukajšnje Požarne brambe in 35 let (reci petintrideset let) občinski redar odn. sluga. — Požarna bramba odn. tuk. Gasilno društvo se je korporativno s častno udeležbo poslovilo od svojega tovariša. Nastopila je tudi godba. Tudi mnogobrojno občinstvo je bilo prisotno, le občinski zastop našega trga ni našel potrebe, da se dolgoletnemu zvestemu služabniku bodisi z vencem ali kako ustanovo ali vsaj udeležbo na zadnji poti nekoliko odolži. — Ker nas bodo
napravi tri kozolce. (Miha zmaje z glavo in si briše pot s čela!) To moraš storiti, dasi se ti čudno vidi. Te kozolce pa moraš napraviti trikrat, ker moje medicinske črne bukve tako predpisujejo. S tem se ti čudežna pijača znova razlije v vse tvoje kosti. Nato boš čutil v sebi medvedjo moč in korajžo, katero bi zamogel puliti cela drevesa.
Miha: (ki je poslušal navodilo z odprtimi ustmi in je plašno gledal ter si tupatam obrisal potni obraz) Za božjo, sveto voljo vendar, kaj pa bo Urša rekla?!
Peter: Naj reče, kar hoče! To te naj nič ne moti. V tebi je vendar čudežna moč čudotvorne pijače, v tebi je pogum, nepremagljiva korajža. Poslušaj dalje in dobro si zapomni: Na njeno še tako hudo kričanje ne smeš na noben način odgovarjati, kakor se navadno odgovarja na vprašanja. Veš, beseda da besedo in medtem, ko se vidva prepirata, izpuhti čarobna moč čudotvorne pijače. Pusti ji, naj reglja kolikor hoče in kolikor ji je drago. Ko se bOjnekoliko nareg-Ijala, pa stopi junaško pred njo kakor storiš to v vlogi „Kraljevega viteza“ v tisti igri, ko ubiješ roparskega viteza. Namesto odgovorov ji začni deklamirati svojo vlog ali kar ti slučajno iz junaške igre pade v glavo. To pa zaradi tega, ker to zdravilo, ta č. 'otvorna pijača izvira iz junaških vitežkih časov le verjemi mi, da bi slavni vitezi nikdar n? ir roliko junaštva in poguma in toliko občuaovane srčnosti, ako ne bi uživali te čudežne pijače, katero bom skuhal za tebe. -- Ali s: razumel? — Še enkrat ti polagam na srcé: Natančno, do pičice natančno se drži mojih navodil in ne zamenjaj obeh steklenic, male in velike in ničesar ne pozabi, kajti sicer ti ne morem jamčiti za uspeh!
radi te notice, ki je povsem upravičen odmev one javnosti, ki se je nad tem žalostnim pojavom netaktnosti zgražala — nekateri po stari navadi napadali, ostanemo danes le pri suhi konstataciji opisanega pojava, ki ni v nobeno čast občinskemu zastopu kot takemu. — Proslava obletnice usmrtitve radgonskih žrtev se je morala omejiti na skromen „Requiem“, ki se je vršil v pondeljek, 28. t. m. v tukajšnji župni cerkvi. Navzoči so bili zastopniki uradov, uradništvo, učiteljstvo z deco in zelo malo drugega občinstva, kar dokazuje, kako mlačna je še naša narodna zavest. Iz istega vidika tudi agitacija za obisk službe božje ni bila takšna kakor bi bilo želeti. Upajmo, da nas čas izmodri. — Žalostno, pa resnično. — Zadnjič smo ob sklepu lista poročali, da je radgonsko okr. glavarstvo prepovedalo vsako, tudi najmanjšo proslavo obletnice 26|27. maja. Kako je prišlo do tega? Na inicijativo člana našega uredništva se je dala na dnevni red seje Jugosl. Matice tudi točka o nameravani proslavi, ki bi se naj izvršila popolnoma mirno na grobovih naših mučenikov. — Ko je ta namera prišla do ušes g. dr. Levičnika, je ta kot varuh „reda in miru“ smatral za najvažnejšo nalogo, iti k kolegu — okrajnemu glavarju v mestu Radgona, prosit za dovoljenje. (Čisto po slovensko. Op. uredn.)... Posledica je bila, da so Avstrijci postavili na pokopališču 3 može broječo stražo z nasajenimi bajoneti, ki so vsakomur zabranili dostop na javno pokopališče. Vrniti so se morale tri gdč. učiteljice z otroki, ki so nosili cvetje in več drugih oseb. Straža je stala soboto in nedeljo. — Kaj naj človek poreče k temu? Vsako nedeljo se čuje nemško hajlanje in prepevanje po naših krajih in nikdo se ne dotakne veselih sosedov, temveč marsikdo prisede v njih družbo in se veseli med veselimi. Za plačilo za našo koncilijantnost in popustljivost bodisi pri naših uradih in povsod pa dobivamo nezavedni Slovenci brco za brco! Pozivamo merodajne faktorje, da iz -tega sramotnega dogodka izvajajo primerne posledice. — Kričavo in frazersko narodnjaštvo nam nič ne hasne, treba je dejanj in pokazati, da smo na svoji zemlji svoji gospodarji ! Opisani dogodek je kulturni škandal najvišje stopnje in dokazuje, kako nizko moralo ima pretirani nacijonalizem.
Sv. Križ na Murskem polju. V tukajšnji župnijski cerkvi sta bila na binkoštni pondeljek poročena mladenič Alojz Žnidarič in ml. Micika Kosi. Novoporočenca sta iz poštenih krščanskih hiš na Grabah. Na veseli svadbi so zložili zbrani gostje po primerni čestitki mlademu paru v družinsko življenje za domači orlovski odsek, ki vsporedno s stariši vzgaja njih deco za koristne ude človeške družbe lepo svoto 801 K. Mlademu paru obilo sreče, vsem darovalcem pa prisrčna hvala !
Sv. Križ pri Ljutomeru. Za preteklo nedeljo nameravana prireditev domačega bralnega društva se je iz važnih vzrokov morala preložiti na nedeljo dne 3. junija. Poleg petja in tamburata sta na sporedu dve novi igri: „Spomin na mater“ in „Kneginja Marija z Lilije“, vsaka v 3 dejanjih. Prijatelji mladinskih predstav, ki vzgajajo in zabavajo obenem, pridite v obilnem številu od blizu in daleč.
Križevci pri Ljutomeru. Javno vprašanje: Kdo je tisti dr. (?) Vinko Užičanin, ki ustanavlja neko Narodnogospodarsko stranko? Ali ni identičen z V. Arnošem, ki se je svojčas na znani način vtihotapil v graško bogoslovje? Kdor ve kaj več, naj nam sporoči. Kajti o „ustanovitelju“ politične stranke, posebno pa še nove centralistične bo treba pisati življenjepis, sicer bi zvezda prezgodaj ugasnila.
Ljutomer. Sekcija za gradnjo nove železnice namerava radi pomanjkanja denarja, ker je ves denar baje porabljen, prenehati z gradnjo železnice. Tako siovejo česte govorice po celem okraju in naši ljudje, ki stoje v poslovnih zvezah s sekcijo so v upravičenem strahu, ali sploh dobe kedaj svoje denarje. Prosimo sekcijo, da službeno pojasni, kako stoje stvari. Po našem mnenju, ki sloni na osebni informaciji na merodajnem mestu -- dovoljeni kredit še ni izčrpan,
pač pa ni odobreno izplačilo nadaljnega obroka kredita. Prizadetim sporočamo, da smo se o tej zadevi obrnili na poslance Jugoslovenskega kluba, da intervenirajo pri vladi. Uspeh sporočimo.
Radinci. Tukajšni gosiilničar g. Albert Rosevberger odhaja od nas v Maribor, kjer otvori v Sodnijski ulici, nasproti sodišča gostilno, katero bo brezdvomno vodil z isto spretnostjo, kakor dosedanjo. G. Rosenberger bo težko našel v Radincih naslednika. Prijatelji in znanci kličemo njemu in celi njegovi familiji: Na svidenje! Mariborčanom pa priporočamo g. A. Rosenber-gerja kot prvovrstnega gostilničarja. Mnogo sreče v novem kraju!
Radinci. Kolesarsko društvo Hrastje-Mota priredi v nedeljo, dne 10. junija 1923 v gostilni Maršek v Slatina Radinci vrtno veselico združeno z otvoritvijo kopališke sezone s plesom, društveno dirko, šaljiva pošta in srečolov. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina 3 Din. Svira ciganska godba. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Slavenska banka d. d., Zagreb, ekspozitura Jesenice pričela je s poslovanjem dne 11. maja t. 1.
Prekmurske novice. Med prebivalstvom onstran naše državne meje, osobito v okolici Körmendina in Monoštra vlada veliko navdušenje za našo državo. Slaba madžarska politika jih počasi navaja k spoznanju. — Surovost je med med našim madžaronskim življem zelo velika. Množijo se ostudne kletvice, vse ogabnejše od laških kletvic. -- Naš župnik g. kanonik Szlepecz (Slepec) je sedaj radikal in hud centralist, poleg-tega pa seveda madžaron. Ljudstvo tega gospoda ne razume, on pa ljudstva ne. Skrajni čas je, da se prekmursko cerkveno vprašanje enkrat končnoveijavno reši. Posebno v M. Soboto bi bilo zelo primerno ustanoviti napr. zavod Salezijancev, ki so med ljudstvom že precej priljubljeni. O delovanju (detajlno) omenjenega gospoda se iz posebnih razlogov ne bomo spuščali v podrobno kritiko. -- Bralno društvo v Krogu si nabavlja lastno zastavo. Pri pobiranju milodarov pojdite nabirateljem na roko! — Naše železniške razmere so pod vsako kritiko. Napravite red! — Znani propadli Hartner Geza izdaja čisto v samostojno-liberalnem tonu pisani „Szabadcsag“ (Svoboda), tako imamo Prekmurci, ki nismo ravno na glasu kot ljubitelji knjig in časopisja kar 4 časopise. Izmed vseh so najbolj priljubljene in razširjene naše „Novine“ od našega in splošnopriljubjenega našega očeta Klekla, drugi listi pa samo životarijo. Kiihar izdaja „Mörszko Krajino“ -- „Prekmurski glasnik“ je zaspal. Re-negatska „Domovina“ tudi. — NSS (narodni socijalisti) izdajajo „Naš Dom“, ki nam ne škoduje pa tudi ne koristi, a ima eno dobro stran, da seznanja Prekmurje z ostalo Slovenijo. — Stjepan Radič pošilja semkaj pridno svoje agitatorje, ki navdušujejo ljudi za ideje HRSS, pripravljajoč se na nove volitve, ki so na jesen na izgledu.
Listnica uredništva.
Gornja Radgona: Pride prihodnjič. Osebnosti principijelno ne obravnavamo radi, vendar je večkrat potrebno, da se z ostro kritiko lotimo tega ali onega junaka. -- Kritikovanje sodb je po zakonu sicer nedopustno, vendar je v predstojećem slučaju stvar preveč očitna. Verujte: Ako je politika prestopila prag sodne dvorane, je pravica skočila skozi okno! -- Niste edini kritik in to nas veseli. — Gornja Radgona : Naša Orjuna se razume samo na klerikalce, z Nemci pa kroka in jih prosi podpore za Sok. dom. --Naša proslava še vsled nerodnosti od naše
strani ni mogla vršiti. Pripravlja se pa odbor za prenos teh žrtev. — Ljutomer: Preosebno, žaljivo, ker nima podlage, na katero bi se dal nasloniti dokaz resnice. — Gornja Radgona: Gas. društvo je izjavilo izključitev samo g. Jakončiča radi nerednosti v smislu društvenega pravilnika. O drugih izključitvah ni govora ter vlada po našem znanju sedaj prav lepa, hvalevredna disciplina s katero se bo dal doseči uspeh. — Murska Sobota: Pride vse na vrsto. Neporabno v koš. — Križevci: Prosimo več podatkov o dr. (?) V. Užičaninu vulgo oz. recte Arnušu. Njegova gospodarska stranka je udarec v zrak in zelo smešen pojav v naši politiki. Poročajte pridno. — Kritiko odn. poročilo o zadnji ori. prireditvi ni pisano pri Sv. Križu, ampak v Ljutomeru. Tudi öd drugih čujemo, da so Jurjevčani dobro igrali in vemo, da se nikdo ne norčme iz njih. — Ljutomer: Glede železnice smo se obrnili na jugosl. klub in bomo v listu pisali. Kredit je v celoti dovoljen, a izplačilo novega obroka še ni odobreno. Od tega stagnacija. Sicer pa ni pri nas izključeno, da se tudi to delo napol dovrši. -- Krog pri M. Soboti: Imamo preveč lastnih potreb. Ob priliki pride oklic v smislu Vaše prošnje. -- Sv. Jurij ob Sč.: Kaj ste tam vsi umrli? Če bi bila zima bi mislili, da spite zimsko spanje. Poročajte stalno! — Maribor: Nimamo interesa, pa tudi prostora komaj za naše najnujnejše lokalne stvari. -- Za članke splošnega pomena za avtonomistično gibanje pa tudi gosp. članke se priporočamo. — Imenujte nam kakega bogatega strica, pa bo list večji. -- Ostalim dopisnikom: Vse porabno pride na vrsto. Ne moremo vam dovolj važno polagati na srce, da pišete mnogo in vse na podlagi dejstev, ki so dokazljiva in ne domnevna. Le z resnico bomo udarili laž in krivico. — Pišite po možaosti le na eno stran papirja. — J. V. Celje: Priposlana pesem je po duhu lepa, po ritmu in konstrukciji slaba. Z ozirom na podlagi Vaše pesnitve naročilo drugo. Brez zamere !
Dobro obuvalo je Suttnerjevo obuvalo!
Ne nadkriljivi v trajnosti in primerni obliki so črevlji za gospode iz močnega finega usnja 1 Elegantni in moderni črevlji za gospe in dekleta! Dobri in komot nizki črevlji in sandali! Bogata
izbira srajc, poramenic (hosenträger), športnih kap nudi vam ilustrovani Suttnerjev cenik, v katerem bodete našli različno namizno orodje, škarje, žepne nože, doze za svalČice in tobak, aparati za brijanje in nažigače, verižice, krstne obeske in vse, kar želite za sebe ali za darila.
Tudi pravi Elza-preparati lekarnarja Eugen V. Feller v Stubici, kako Elza-lilijno-mlečno milo se morejo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je treba odposlati samo 2 dinarja za poštnino: Odpošiljalni tvrdki ur
H. Suttner, Ljubljeno št. 95Z, Slonjo.

'<t>.
<0>
<8>
<£>
siaiiutoniBr
Int. telefon št. 2	Račun ček. urada št. 12.726
Sprejema Vloge na tekoči račun in vložne knjižnice FtiiasiCiPa trgovska obrtna in industrijska podjetja Izvršuje borzna naročila in izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča Pospešuje izvoz in uvoz Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje srečk državne razr. loterije

HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
m
r. z. z M. z.
obrestuje vloge z 5°/0 od sto, || daje raznovrstna posojila vezane vloge tudi višje, jj izplačuje dvige brez odpovedi
račun ček. urada št. 12.168
Kje 9i kupujete?
Ure, verižice, prstane, rinčice, zapestnice, zlatnino in srebrnino, nakit in različne slične po-
,reMčine?	že 20 let
znana odpo-šiljalna tvrtka ur H. Suttner je uredila svoje odjemalce, tako, da more vsak vrniti predmet katere-
_____	ga ne želi
obdržavati, a za oni denar se mu pošlje vsaki drugi zaželjeni predmet. Nimate tedaj nikake rizike in morete lahko priti do dobre, zanesljive ure, katera vam prihrani popravke in jezo ; ravno tako vam pošlje vsaki drugi predmet od zlata, srebra ali kovine v najlepši in najboljši izredbi. Tu najdete vse kar iščete za sebe ali za darila. Zahtevajte ilustrovani krasni cenik, za katerega vam je treba poslati samo 2 dinarja:
Svetovni odpošiljalni tvrdki
H. SUTTNER, LJUBLJANA št. S5Z
Slovenija.
Slovo in priporočilo.
Podpisani čutim prijetno dolžnost, da se ob svojem odhodu iz Radinec v Maribor najprisrčnejše zahvaljujem vsem cenj. gostom in prijateljem, ter se svojo novo gostilno, katero otvorim s 1. junijem 1.1. v Mariboru, Sodnijska ulica 16 (nasproti sodne palače) priporočam za obisk vsem znancem, ki prihajajo v Maribor. Potrudil se bom, da bom cenj. gostom v vsakem oziru postregel, kakor je v moji hiši od nekdaj vpeljano.
Albert Rosenberger.
fliRerihansise zapuščine
naših državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z amerikanskind oblastmi rešuje z uspehom najhitreje in najceneje
UNIVERSAL “is=
v Mariboru, Aleksandrova c. 28
Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evropskih jezikih.
Norddeutscher Lloyd, Bremen
(Severonemški Lloyd)
Vsem Amerikancem najbolj poznana parobrodna družba. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Hfb. Slay, gospodarsko društvo v Zagrebu.
Brzojavi: Nordlloyd, Zagreb.
Poslovalnica v Zagrebu:
Viator konačište, pri državnem kolodvoru.
Podružnica v Beogradu:
Obiličev venae 10.
Podružnica v Ljubljani:
Eduard Tavčar, Miklošičeva ulica.
Podružnica v Vel. Bečkereku :
Johann Graf, Cara Dušana ulica.
I
I
I
e
i
i
i
s
i
U ! o >
«1
N
>	03 '
cs’ET* ° S S
ja	.!
<u .— I c/o	1
> O.
C
<U
CJ
3
M
O
C
v->
cn O
o.
I
I
I
§
I
I
I
I
I
Kdor
ima kaj za prodati ali hoče kaj kupiti, naj inserirà v „Murski Straži“.
zmožna knjigovodstva in slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme pri gosp. Benjaminu Dibelčar v Gornji Radgoni. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj!
Prodajalka

I
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši, da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIKu
u GOUNJi RADGONI *
SPODNJI G RIS Štev. 12
kateri plača po naj vii ji h
dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen S po najvišjih dnevnih cenah.
s
I
Išče se dekla
k obitelji z enim otrokom. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo „Murske Straže".
MESNICA IN PREKAJEVALNICA
IVitN 9BUP0TIČ
Gornja Radgona, Spodnji Bris št. 19.
Priporoča vse vrste klobas lastnega izdelka kakor:
Šunkarice, krakovske, brun-šviske, hrenovke, kranjske, moz-tadella in posebne vrste klobase.
Priporoča tudi vse vrste mesa, kakor prekajeno in sveže svinjsko, telečje in goveje, ki se dobi vsak dan po najnižjih dnevnih cenah.
Priporoča tudi sveže laško pivo in črno pivo (Bockbier) v steklenicah in sodčkih.
Transport klobas, mesa in piva na ^veliko in malo za gostilničarje in trgovce.
Obmejni Slovenci !
Zbirajte
Obmejni tiskovni sklad !
Slavenska banka d. d., Zagreb
PODRUŽNICA GORNJA RADGONA
Delniška glavnica in rezerva Din S0,0©0.000‘-
Vioge (rez Din 125,000.000*-
FOdPUŽniCC ■ Me0g[ađć ^e!0V^..By°d n-/S;, Celje, Dubrovnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Eb«««»,’*. Jesenice, Rogaška Slatina I Ulil uuilluu • Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac.	lUrB. (sezonska), Škofia Loka.
enos-Aires,
Rosario de Santa Fe
Agencije: B“enosAlres-
(sezonska), Škofja Loka.
0
1
8
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. I
Slovenska banka, Ljubljana — Jugosl. Industrijska banka d. d., Split — Balkan Bank r. t. Budapest, Vaczi utca 35 Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien L Augustinerstrasse 8.
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. — Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.