Jrhaj* r"*n'°b0t' B m praznikov. " 'JTMr ' 1 i j ugued daily except Saturday., Sunday« and Holiday« nO_-YEAR XXXVUI PROSVETA it ^KTVl glasilo slovenske narodne podporne jednote Cona liata la $6.00 ^»"TcllJSS S mLSiS* CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK. 31. JANUARJA (JAN. 31). 1946 Subecription $6.00 Yearly Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in Section 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorised oh June 4. 191b. ŠTEV.—NUMBER 22 1 --.--------iaut.v IUI uiauui| . liiovF mezdnih pogajanj med unijo in General Motors ^svetovalna komi- NADALJNJI JA-sija dovršila delo ,P0NCI NA LISTI VOJNIH ZLOČINCEV iuther nastopil pred člani delavskega odbora • 0NEC JEKLARSKE STAVKE NAPOVEDAN Detroit. Mich.. 30. jan.—James Dewey, posebni federalni po-iedovalec, je naznanil obnovo ezdnih podajanj med unijo ruženih avtnih delavcev CIO korporacijo General Motors, ivka, katero je unije oklicala, •aja ze 70 dni. Dewey je dejal, da detajli gle-konference še niso določeni, ■azil pa je upanje, da se bodo jjreientanti obeh grup danes stali. Dewey je pred objavo znr.nila o obnovi pogajanj jnferiral s C E. Wilsonom, edsednikom korporacije, R. J. .lomasom, predsednikom uni-, ,;n W. P. Reutherjem, pod- edsednikom unije. Obnova jgajanj je prvi rezultat vladne itervencije, da se stavka proti Drpoiaciji, v kateri je zavoje-nih 175.000 delavcev, konča, lewev je igral važno vlogo kot isredovalec v sedečih stavkah tovarnah General Motors 1. Reuther je po sestanku z Decern dejal, da je unija pri- |ra\l;,on:i za obnovo pogajanj, torpciacija General Motors ni odaia izjave, toda Dewey je deti. da ko bili razgovori med im m WNsenom zadovoljivi leji'vo, ca se je Dewey obrnil iitktno na Wilsona, je značil-k>. Mnenje prevladuje, da bo filsun v imenu korporacije vc-1' podajanja z unijo. Prej jih ^ vodij Harry W. Anderson, xipredsednik koiporacije. Reprezentanti unije in kerpo-pjje kc niso sestali od decem-a. hj je Wilson odbil priporc-nosebnt^a Trumanovega ludijskega odbora glede zvišala place za 19 in pol centa na o. Unija je sprejela priporo- |rt ralhi delavski odbor je fetr.,el zaslišanje o obdolžili unije, da je korporacija | provizije Wagnerjevega Uor.u ^!edc kobktivnega pogaja Obnovljeno bo 11. febiu-' IVt :i odborom je nastopil juther in izjavil, da se korpo-PP prrj ni posluževala arpu-I o nemožnosti zvišanja it i Washington. D. C.. 30. jan,— >ti*iii:i'ii>, fia bo jeklarska l.malu končana, prevla-•■epruv jc bjlo poročilo, do «io porazuma med fc-vlado in korporacijo iMcs Steel glede zvi-11 v< >> jt;klu, zanikano. W. Snydet, direktor u-1 1 vojno mobilizacijo, in 1 F. F airless, predsedniško korporacije, sta konferirala: Trdi se ■ ' loss za zvišanje plače P"! centa na uro pod ! —Vile rojenice so se zglasile pri družini Victor Lunder in pustile sinčka. Išče sorodnika Ely, Minn.- Sorodniki v starem kraju žele izvedeti, kje je Matija Ogolin, doma iz Cerovca, fara Semič, Dolenjsko. Išče ga Marije Ogolin, žena njegovega brata Martina. Matija je pred leti živel v Milwaukeeju. Zgla-si se r.aj na naslov. Neza Petek. 514 E. Sheridan St., Ely, Minn. Rusija ji je obrnila hrbet Tokio. .30. jan-rZdaj, ko so člani posvetovalne komisije za daljni vzhod dovršili svoje delo in se odločili za povratek v Washington, je Rusija naznani-a, da je ne priznava. Sovjetska vlada je poslala spomenico v Washington, v kateri med drugim naglaša, da delo komisije ni bilo v soglasju z zaključki, ki so bili sprejeti na lonferenci zunanjih ministrov treh velesil v Moskvi. Dala je razumeti državnemu departments da pričakuje ustanovitve, nove komisije za Daljni vzhod. Ruska spomenica je v bistvu mrzel curek vode na politiko ameriškega državae^a depart-menta. Ta je upal, da bo Rusija priznala posvetovalno komisijo, zgodilo pa se je nasprotno. Japonski parlament se bo sestal v izrednem zasedanju 20. aprila, pravi urgdno naznanilo. Splošne volitve se bodo vršile 31. marca. Naznanilo dostavlja, da je 69 članov višje zbornice resigniralo v smislu odredbe generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika okupacijskih sil na Japonskem. ?yrnes razkril ajnost dogovora Rutka okupacija Kuriltkih otokov Priprave za obravnavo pred vojaškim . sodiščem B1VSI NEMŠKI PO-SLAN1K V JEC1 Protidelavski načrt vred kongresom Koalicija republikancev in demokratov ga rflrflpfra Washington. D. C.. 30. jan.— Protidelavski načrt je bil predložen kongresu kot nadomestilo za zakonodajo, kutero je priporočal predsednik Truman. Predložitev načrta je presenetila delavcem naklonjene elemente v kongresu. Avtor načrta je kongrer.nlk Case, republikanec iz Južne Da-kote. Ta vsebuje drastične pro-tistavkovne provizije. Če bo načrt sprejet, bodo sodišča lahko izdajala injunkcije proti deluv-1 skim unijam. Načrt podpira koaliciju republikancev in demokratov iz južnih držav. Case je Ukoj po predložitvi načrta nastopil pred odsekom za pravila in ga pozval, naj ga odobri. Mnenje prevladuje, da se bo to zgodilo. ' Kongresnik Marcantonio iz New Yorku je dejal, da je načrt izrodek reakcije in da je bil sestavljen v glavnem »tunu republikanske stranke. Tokio. 30. jan — Glavni stan generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika okupacijskih sil, je odredil aretacije čez sto Japoncev, med katerimi je šest generalov. Vsi so na 11 sti vojnih zločincev. • Na vrhu liste je general Ta keji Wači, bivši šef generalnega štaba. Njemu slede generali Kiotoke Kawaguci, Takaši Sa kai, Rensuke Isogaja, Sedaki Kagesa in Saburo Wutanabe. MacArtlwrjev glavni stan je naznanil, da dokaz o krivdi po same/nika, ne pa flrup, se zahteva. Vsa evidenca bo predložena vojaškemu sodišču. Obrav nava se bo pričela v marcu. Procedura na obravnavi prot japonskim vojnim zločincem ne bo sličilu oni. ki je bila osvoje na na obravnavi proti vodilnim nacistom v Nuernbergu, Nemčl ja, ki so obtoženi vojnih zločl nov. Namen procedure je u stvar'tev vtisa v japonski javno sti, dit bo sodbu izročena zu vsa key,u obtožencu na podlagi doka zov. Polkovnik John J. O'Brien član vojaškega sodišča, ki Je vo dllo prvo obravnavo proti Japon skim vojnim zločincem v Man' ii, Filipini, je bil imenovan za rrcnejttlnčga pravdniku esme š-merifike armade. Člani ameriške komisije za repa ruci je so zapustili Tokio in odpotovali domov. V japonsko prestolnico so prišli 7. novembra preteklega letu. Svoje poročilo bodo . predložili predsedniku Trumanu. Člani so se pred odhodom zahvalili MacArthurju za kooperacijo. ' General Eugene Otto, ki jc bil nemški poslanik / Tokiju v času zavrutnega japonskega napadu na Pearl Harbor, je bil aretiran v Peipit.gu, Kitajska, in odveden v ječo. V tem »rustu je bival s svo.io steno od maju 1, 1943. On je v imenu Nemčije podpiral vojaški pakt z Japonsko pred izbruhom druge svetovne vojne. LIE IZBRAN ZA TAJNIKA SVETOVNE ORGANIZACIJE Washington. D. C.. 30. jan.— )ržavni tajnik Byrnes je zdaj razkril tajnost dogovoru, ki je bil sklenjen nu konferenci med sredsednikom Roose vel torn, pre-mierjem Stalinom in bivšim aritskim premierjem 'Churchtl-om v Jalti na Krimu. Roosevelt n Churchill sta se z dogovorom obvezala, da bosta podpiralu Rusijo glede okupacije Kurilskih otokov in južne polovice otoka Sahallnu. Dogovor ni bil ruz-erit v tistem času, ker Rusija ni bila v vojni z Juponsko. Byrnes je dejal, da ni niti predsednik Truman vedel, da je ail dogovor sklenjen, do kapitu acije Japonske pred zavezniki v avgustu preteklega leta. Na-ilasn je, da Je bila tajnost potrebna, da nI Japonska zvedela o ruskih pripravah za vstop v vojno proti japonskim silam V aprilu l. 1945, ko ho se ruske sile pripravljale za zadunjt smrtnega udarca Nemčiji, ji Rusija obvezah za vstop v vojno proti Japonski. Stulin je dejal da bo vzelo 90 dni za premestitev ruskih sil z zapadne na vzhodno fronto. Državni tajnik je zanikal trditev, du ameriški parnlki dova žajo strojnice in drugo orožje, katero je zavrgla ameriška ar mada v Evropi, v ftpanljo. Dc jal je, da ameriška vladu n sankcionirala prodajanja orožju režimu diktatorja Franca. On je prezrl izjavo državnega depirt-menta, da je Amerika prodala 1« letalskih transportov Španiji. Zastoj na skupsčini Združenih narodov zlomljen Washington. D. C.. 30. jan.— Senator Brewster, republikanec iz države Maine, je okrcal državni department in ga obdolžil, da ograža načelo svobode ozračja, ki je bilo osvojeno na med-j narodni letalski konferenci V Chicagu. On je član senatnega odseka, ki vodi zaslišanje o ratifikaciji zaključko\, sprejetih na čikaški konferenci Senator; i McCarran. demokrat iz Nevade. | j je očital Veliki Britaniji, da ho-} če dominirati povojno letalsko ( ! trgovno. McCarrenu se je pri-i družil v obsodbi Velike Britani-| je senator Wheeler, demokrat iz ! Montane. Kelly za zviianje kupčijskega davka Chicago. 30. jan.—Župan Kelly je razkril, da jc konferirpl z ^oveinerjem Greenom o zvišanju kupčijskega davka za en odstotek. Ta da* ek je sed%) dva odstotka. Zvišanje davka mora odobriti državna zbornica. Ako se bo to zgodilo, pc bodo dohodki povečali za $47.000 000 letno. Kelly je d*ja\ da bi zvišan e kupčijskega davka prineslo davčne "lajšave M*n:m posestnikom v Chicagu in drugih mestih. Fordove tovarne zapirajo vrata Detroit. Mich . 30. jan—Ford Motor Co. jc naznanila, da je morala zapreti trinajst tovarn zaradi pomanjkanja jekla. Nadaljnje tovarne bodo morale u-l stavi/l obfat. ie jeklarska stav-, ka ne bo kmalu *;ončana. , Hopkim umrl po dolgi bolezni New York, 30 jan.—Hairy L. Hopkins, svetovalec in zaupnik pokojnega . predsednika Roost-veita, jc umrl v bolnišnici Memorial p« dolpl bolezni. V bolnišnici je bil enajst tednov. V maju preteklega leta ga je predsednik Tiuman poslal v Moskvo kot svojega osibnega odposlan-J ca. * S Stalinom je razpravljal o I usodi poražene Nemčije. V ju-| Jiju Je Hopkin • apeliral na i Trumi'na, nnj ga razreši doJJno-1 sti. Nekaj tcinr// poznejo jc sprejel pozicijo neoristranskega tamKiniks v n«wvOiŠki obla« liri indi atr iji s p >ei f2'»000 na j !e'o. Hopkins je bil cb smrti stpr R5 let. Griki zunanji m j lister odstavljen Atene. Grčija. M jan—Pre i mier Themostecles Sophoulis je j odstrvil zunanjega ministra So-, phianopoulosa. nsčelnlka giškej delegacije na skupščini Združenih narodov v I/»ndonu. ker ni veml opozicije proti Rusi j«. Za naslednika je bil imenovan notranji minister Constantine Kcn-dis. Unija odbila wnudbo kompanije Stavka za zviianje plače ie nadaljuje Chicago, 30. Januarja,—Unija United Fuim Equipment A/ Metal Workers CIO je zavrnila ponudbo Inter national Har vester Co. kot nezadovoljiva %To pornini, da s«! bo stavka, v kateri je zavojcvenlh čez 10.000 delavcev nadaljevala, Gerald Fieldo, tujnik-blagaj-nik unije, je dtjal, da ntavkarji sp'oh ne bodo ra/pravljaji o po nudbi. V konflikt med unijo In k«rrp.nfjo Je posegel vladni od-bof. ____-------- • -—r Uniia je rklicala stavko proti ('»iMpillor Trac'or Co. v Ptori-i, Tovarne te kcrnpanije so nio-re'e zapreti vrata. V stavki Jf />vo tvanlh <7 500 delavčev. fir »nt \V Oukrs, predsednik urrje» 'e <(<)*! da Ik» vztrajal pri zahtevi g'ede /vlianja place /s .'10 odstotkov. Bitke v provincah teverne Perzije Teheran, Perzija. 30, Jan. — Vlad.« poroča, da v teku bit-k' v dveh provincah severn* Perzije, ki sta pod rusko okupa-c.jo Provinci sta Chalus ob Kaspllum morju in Mazanda* ran. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih v bitkah« Mračna slika bodočnosti Francije e Nova vlada dobila zaupnico Paris, 30. Jan.—Fell* Gouln, ki je nasledil generala Charlesu de Gaulla kot predsednik začasne vlade, Je predstavil nove ministre narodni skupščini. Ob tej priliki je nuslovM poslanico ljudstvu in gu opozoril na temno sliko sedanjega položaju in bodočnosti Francije. Goujn je opozoril ljudstvo, da bo moralo delati In žrtvovati, če hoče, da se dežela izvleče Iz krize in postavi nu trdne noge "Pomanjkanje je žita, mesa, krompirja in drugih Uvil," Je dejal "Vlada bo morala mobilizirati vsa sredstva za okrevanje Francije In rešitev perečlji problemov." (louill je napovedal, da h) Francija Imela deficit 309,000,-000.000 frankov v tem I« tu, Pokriti ga m* b«» mogla, toda ti trdila su bo v prizadevanjih /u prepretenje inflacije Vlada je odločila za /nižanje civilnih in vojaških Izdatkov. Gouin j« naglasil, da \nt Francija utrdila prijateljske zveze y Rusijo in Viliko Britanijo. Pied zakljueerijem seje skupščine jr nova vladu dobila zaupnico. Za /uuptoeo je bilo txl danih 514 glasov, proti pa 5L Amerika bo nautopila f,roti Francu Washington, J>. t*„ 30 Jan. Ti urita nov .i administracija je namignila, da lx» rniločno nastopila proti ftf>snsk^mu diktatorju Francu, ker K pomagal sovražnikom Ameriki v teku vojne Franco je Imel svoje agente v Istinskih republikah, ki so delali pr /ti Ameriki in drugim /a-vezniikim državam, dokler je bilo upanje, da bo osišče zmagalo v vojni, Trdi se, da bodo Amerika, Velika Britanija in Francija pretrpaU diplomatične in ekonon^skr odnošaje z vlado i>pan»ke^a diktatorja. ZMAGA SOVJETSKE DIPLOMACIJE London. 30. jan. — Zastoj na skupščini Združenih narodov glede izbire generalnega tajnika svetovne organizacije Je bil sinoči zlomljen Člani varnostnega sveta so se zcdinili* da norveški zunanji minister Trygve Lie postane generalni tajnik. Lie je znan kot prijatelj sovjetske Rusije. Izbira pomeni popoln umik a-merlške delegacije, katere načelnik Je, odkar je državni tajnik James F Byrnes odpotoval domov, Edward R. Stettlnlus. Ta Jo prej podpirala Lesterja Pearson a, kanadskega poslanika v Wiishmutonu, kot kandidatu za generalnega tajnika svetovne organizacije. Grožnja ruske delegacije, da se bo posluŽila oblasti vdiranja, Je bila učinkovita, Andrej Gro-rnyko, ruski poslanik v Wash-ingtonu, Je Imel razgovor s Stet-tlnlusom in mu kot prijatelju povedal, da sovjetska vlada ne bo nikdar odobrila Pearsona kot tajnika svetovne organizacije. Stettlnlus je potem sklical sejo delegatov petih velesil in jim [ svetoval naj odobre izbiro norveškega zunanjega ministra za svetovi^ uigamzacije. Prej je samo Htislja vodila opozicijo proti izbiri Pearsona za tajnika. ' Lie, vodja levičarskega delavskega krila na Norveškem, je bil v Oslu, ko je padla odločitev. Varnostni svet mu je poslal telegram z apelom, naj prejme pozicijo generalnega tajniku. On se je odzval in na* /minil, da se bo vrnil v London. Kot generalni tajnik bo prejemal letno plačo $20.000 in dodatno vsoto $20,000 za kritje stroškov. Lie jc sin mizarja in star 50 let. On ni Imel izkušnje v mednarodni diplomaciji, ko je postal noivUki zunanji minister I. 1941. Prej je bil pravni svetovalec Norveška federacije strokovnih unij. Ruska delegacija je agitlrala za izvolitev Ličja za predsednika skupščine Združenih narodov, a lil uspela. To pozicijo je dobil bi Igljskl zunanji minister Paul Henri Speak, zagovornik ustanovitve hl^ka evropskih za-padniii držav. Preiskava pomanjkanja v Evropi Senator Wherry ~predloži) resolucijo Washington. D. C.. 30 jun — Senator Wherry, republikanec iz NebruMke, je predloži resolucijo s pozivom, nu J kongres Imenuje odbor 12 članov /u pr eiskavo pomanjkanja v Kvropt, zlasti v Nemčiji, Avstriji In Italiji, kjer ljudje stiiidajo. ' Wherry je udrihal po Truma-novi udmmistiai iji in jo obdolžil odgovor nosti /u masno stradanje v Nemčiji. Dejal je. da administracija ne dovoli pošilja-jija živil v Nemčijo, da se olajša iMfia Wlietry Je omenil pregled nacijskih koncentracijskih taborišč zadnje poletje, ki je razkril strahovite i a/mere. "Nikdar nisem mislil, da bo moja vlada obdolžena sličnih zločinov proti človeštvu," je dejal. "Za te je odgovorna administracija." Ritolucijo so pixlprl! senatorji C'apehiirt, llawkes, Eastland in Mtllikitt. PHOSVETA ČETRTEK, 3L JANUARJA 19^ I ž Amerike je dospel paket! - Waukagan. m — Prejela sem več pisem od moje prijateljice Jelice Gros in ker nazorno izražajo sentiment slovenskega ljudstva v stari domovini, želim priobčiti nekaj izčrpkov. Jelica piše med drugim; "Dane* sjpro z neznanskim veseljem prejela Tvoj paket. Mici, zakaj si se tako oškodovala? Vse to, har tem prejela, predstavlja veliko vrednost. Vsake najmanjše stvari sem bila čisto po otro-šlro vesela, prav tako moj mož in Cibo. Naj malo opišem, kake je bilo. Pismonošo sem srečala rrvno na stopnicah in se mi je smejal; mislila sem, da ima pismo od Tebe in sem se zelo razveselila. Pa mi pravi, "gospa danes ni pisma," nato pa nadaljuje, "to podpišite, bo še boljt kot pismo/' Potem mi je povedal, da je najbrže pakt t iz Amerike. Samo obrnila sem se in stekla na pošto. Tam je bilo že veliko veselja Stali smo v vrsti in se drug dru gemu smejali, čeprav se nismo poznali. Ti bi morala slišati tiste edinstvene opazke na račui sreče, ki je nas čakala v paketih Nekdo je dejal, če je njegov p* ket z jedili, bo vse naenkrat po' jedel, pa če ga je prav prece konec. Ko sem prišla z mojim bogu stvom domov, mi niso nobeni Škarje dovolj hitro strigle. Vse ga, prav vsega sem bila nepo pisno vesela! Ravno sem pleth rokavice, a mi je za tri prste vol ne manjkalo, pa se mi danes na smejejo prelepe bele kot snep Mici, kaj pa misliš, da me ob darjaš s svilenim žametom? Ti sto plavo blago je za kako lep< oblekeo. Sedaj sem res bogati Ne vem, kje bi začela ocenjevc ti. Vse, vse je lepo. Veš, moj mož in sin sta s pričkaia, kaj bo za katerega, ke sta obe enako velika, škoda, d. jih nisi videla. Ti ne veš, kak-sem ju presenetila. Bila sem su ma doma In sem naredila ra? stavo čez obe postelji. Najprv« je prišel Cibo in sem ga poslal po nekaj v sobo. Priletel je na zaj ves vesel, "saj vem, vse t< je iz Amerike!" Potem je zbral kaj bo odstopil očetu. Zelo te/ ko ga je čakal, da ga je tudi or presenetil in užival nad njim Bilo je res veliko veselja! Tvoje pismo sem dala uredniku Slovenskega poročevalca. Vs! te hvalijo, da si zavedna in in teligentna. Pri nas ljudje kai požirajo, če pride kaj iz Ameri ke v časopis. Naj Ti povem, da mi je bih zelo čudno, ko sem čakala n» poŠti za Tvoj paket, saj sem jih nosila skozi dve leti vsak teder po 5 kg v tisto polentarijo. Ni kakor mi ni šlo v glavo, da borr res jaz dvignila paket, ne oddala Moj mož Te lepo prosi za tisto Adamičevo knjigo, ko piše o Ju goslaviji. V Novem mestu so nekateri novomeški kramarji volili za reakcijo, prav tako duhovniki in nune, toda ne vse. Drugaee pa so m? v Novem mestu dobro odrezali, popolno zmago je pokvarilo le nekaj parazitov. Vse drugo je bilo s telesom in dušo ti novo Jugoslavijo in njenega voditelja Tita. V Bršljinu je neki mož umrl par ur po volitvah. Ni< vsak način je hotel voliti in »< ga neali na volišče Njegove zadnje besedo ho bile, "pa bom umrl I wojo porušeno domovino. Saj v republiki!" e počutimo sproščeni v novi »vobodi. Naša domača reakcija je doživela svoj finale! Tako popolnoma je bila poražena kot si ie mi v mislih nismo želeli. Zadnje dni so operirali z edinstvenimi domisleki, katerem so na-edli samo njim enaki duševni pohabljenci in mogoče nekaj poblaznelih verskih zamaknjencev. Z atomskimi bombami so žonglirali kot s frnikulami. Iznajdljivost ustne in plakatirane propagande se je odražala takole: "Če boste glasovali za ljudsko fronto, bodo prišli ameriški in angle-»ki bombniki z atomskimi bombami in bombardirali Ljubljano in vse kraje, kjer bo zmagala judska fronta, in Še isti večer /se zdrobili v prah in pepel." Sploh je naši reakciji atomska oomba božanstvo, na katerega 'idajo v svoji nemoči vse nade. Želja, da bi že vendar enkrat '.ačele padati atomke na partizane, je tako velika, da se fte primerjati ne more z željami in he-ojsko voljo naših partizanov, ko o želeli pregnati fašistične mo-ilce z naše zemlje. Vsak posamezen naš reakcionar že vidj^v rividih bodočnosti svojo lastno >odobo v zgodovinski vlogi Ne-,ona, ko je triumfiral nad gore-im Rimom. Zavest, da so do-grali za vedno, jim hromi mož-»ane v taki meri, da niso v sta-lju pomisliti na možnost, da jim domska bomba lahko odnese tuli prestol, s katerega naj bi gle-iali gorečo domovino in ves na-od združen v osvobodilni fronti. Jaz te kreature resnično po-nilujem. Precej močna in pri-jubljena je bila tudi ta njihova -.rilatica, da s tem, če boš glasoval za osvobodilno fronto, si iz-;ubil izveličanje in si nakopal ečno pogubljenje. Ampak naš arod se vsa ta strašna štiri leta d opajal z orgijami Neronovega Uma, temveč se je boril z goli-nl rokami ter šel po s krvjo pre ►ojeni slovenski zemlji preko rupel svojih najboljših sinov, 'c*s prekaljen novi svobodi, 110-'i sreči nasproti. Draga Mici, upam, da ti bo ispeh naših volitev prinesel še ečje veselje in zadovoljstvo kot o Ti ga prinesle volitve v Fran "iji. Krasno je od Tebe, da si prizadevaš in rioprinašaš k naš popolni sreči s tem, da zbiraš podpise za naše pravične meje Obe Tvoji pismi sem Izročila jredniku Slovenskega poročevalca, da bodo naši ljudje izve leli, da so tudi onstran morja '.avedna srca. Upam, da ne boš huda. Seveda smo vedeli, da so bile u Ailamlčevt' knjige prepove dan*. Moj qpož se je na vse na ^ine trudil, da bi bil dobil en zvod tiste, v kateri tolče na nato bivšo korumpirano belgrajsko Rušijo in naš bivši degenerira ni dvor. In številke, številke 'e so bile zanimive, ko naš nn rod, ki je živel od svojih žuljev ni smel izvedeti za njih astronomske višine. Že takrat, ko je izšla ta Adamičeva knjiga, je ta naš sm naše ljuhe Dolenjske zrasel v mojih očeh do neba. Naš Metod se dobro pozna z njegovo iružlno, ker je bil^let na Gro-upljcm, od kodeX je on doma. Upam, da nas bo prišel Adamič kaj |M»gledat, da bo Videl, kako uiejujemo, čistimo ia gradimo la ob svoji prvi srečni uri v življenju ločiti se od Tvojega ljubljenega Robita. Razumem, kako se človek počuti, ko Ti vrtine«, Uioda vzame ljubljeno bitje. Nikoli ne bom pozabila tiste noči, ko so mi odpeljali moža in sem v daljavi je čula korake šestih beričev in mojega trpina. Vpila sem za njimi na vse grlo in vila roke, a slišali so me le sosedje in gluha noč. Mici, Tvoj Robi je otrok sreče in se bo srečno povrnil domov." Moja prijateljica Jelica, žena dr. Grosa, ki je sodnik v Ljub-jani in je v času okupacije ve-iko pretrpel, piše še o mnogih drugih stvareh, toda bi vzelo preveč prostora, ako bi vse priobčila. Naj le omenim, kako so naši bratje in sestre veseli in srečni, če prejmejo jpaket iz Amerike. Apeliram na vse, če niste še poslali, pošljite takoj! • Mary Calarec. Domobranska grozodejstva v Knežak u šr danea slepi. Mislim, da bo enkrat tudi pil nas lepo za naše otroke, ampak j mi ne bomo tega deležni. Da bi j le ne bilo ve» vojne. Ce«bi ijne- j la v*" to še enkrat preklal, kar sem, bi omagala pri prvih udar- j cih, ker sem živčno močno otlab { ljena Moj mož pa ima živce kot železo Neksj besed o volitvah Še vedfto preživljamo kakor roman- Ikiš razumela, da mi je težko preicmati darove od osebe ki jo tpoštiajem in ljubim kot svojo najboljšo prijateljico. Saj amo se tpko uživeli v pojem skromnosti, da se kar bojim, da bi se mi začela želje izpolnjevati..« • Pisala si mi, da si trepetala, ko st» Tvoje najdraž)e bitje, edinega otroka poklicali k vojakom Kazumem Te, saj si ena tistih malar, ki Ti ni bila prizanešens tista sreča, da bi irncfa dete vedno pri sebi In si New Caatla, Pa.—Iz Knežaka na Notranjskem sem prejela sledeče pismo od svakinje: Ljuba Tončka!—Najprej Vas vse skupaj lepo pozdravljamo. Pisala si, da si nam poslala zavojček. Kako naj se Ti zahvalimo, ker si se spomnila na nas. Upamo, da bomo dobili,£ajti danes so prišli na Juršče. Mi smo zelo prizadeti, ker smo bili v taborišču. Niso nas zadušili, bilo pa je mnogo hujše, ker so nas tepli, tako da smo omedleli. Enkrat na dan so nata dali malo "cementa", ki so mu rekli kruh, zraven pa malo gorke vode, ki so ji rekli "juha". Veliko smo prestali In živeli v večnem stra hu. Sedaj sva oba slabega zdravja, živčno in telesno. Kolikor nas niso uničili v taborišču, so nas pa z žalostjo. Mirkota so vzeli v Nemčijo in je pozneje pobegnil s Tirolskega. Prišel je domov ves premrznjen Nato je šel k partizanom v gozd in dospel do Velikih Lašč. Tam pa so ga belogardisti obstrelili v noge. Klical je mama, mama, pa so prišli k njemu in so ga vsega razrezali. Pokopan je bil nekje pri Velikih Laščah blizu Turjaka. Za njegov grob Še sedaj ne vemo. Doma so pa ubili 20-let-nega Ivana, ki je dobil 27 strelov. Ubili so tudi Milana, ki je bil star 18 let; njega so vsega razrezali. Prijela sem njegovo razmesarjeno truplo in ga držala v naročju ter jokala. Ta dva smo sami pokopali; eden leži v grobu Tvojega očeta in eden v grobu Tvoje matere. Kako more človek prestati toliko gorja! Čudno je, da nas vse te grozote niso popolnoma strle. Morda ne boš verjela, ampak vse to je strašna in grozna resnica! Trpinčili in ubijali so nas Nemci in Italijani, potem pa še belogardisti ali domobranci, ki so bili resnično švabobranci. Lovrenc Markov je videl na lastne oči, ko so nosečo ženo nekega partizana na tla vrgli, ji trebuh prerezali in otroka ven vzeli. Nato so nesrečno ženo ubili in ji otroka v naročje položili. Kaj takega ne pomni zgodovina! Pisala si, da čitaŠ žalostne novice. Omenila si, da si Čitala, da so primorskim fantom oči izvrtali. Tako so naredili z vsakim. ki so ga prijeli. Vsi so umrli mučeniške smrti, še hujše pa Je to, ker so ta grozodejstva izvrševali Slovenci nad Slovenci! Te grozne čine nad svojimi krvnimi brati so storili belogardisti! Imam nekaj slik od naših padlih fantov in jih bom dala posneti, nakar jih bom vam poslala vsem trem. Saj Ti bo brat pisal, ampak sedaj.nima časa. On je že sedem mesecev v službi kot občinski predsednik. On bi bil najrajši doma v miru. ker je bil zelo prizadet. Mnogo iskrenih pozdravov vsem' ♦ Tako mi piše bratova žena. Roka toi omahuje, oči se nu solzijo. Naši ljudje v stari domovini so šli skozi nepopisno trpljenje. še hujše pa je, ko čitamo, da so tako kruto poatopali s svojimi krvnimi brati domačini Slovenski narod je drago plačal za svobodo, ki si Jo je končno | priboril in zmagal. To mu je v zadoščenje, ostala pa Je velika revščina po vsej Sloveniji, zato svoje ljudstvo |Mitrebuje pomoči mora-1 Tončka Ikufca. Novice iz Doslovč na Gorenjskem Detroit, Mick.—Moja žena je prejela pismo od brata iz Doslovč na Gorenjskem, kjer je dom duhovnika Pr. Finžgarja. Da se naša javnost seznani z dogodki na Gorenjskem v vojnem času, želim, da se pismo objavi Prosveti. Pismo je bilo napisano 9. septembra in se glasi: "Draga sestra, svak in drugi! —Zahvaljujem se vam za pismo, katero sem z veseljem sprejel. Potovalo je dva meseca. Opisal vam bom, kako se je tukaj godilo. Tilka se je omožila pred tremi leti in dobila je dobrega moža. Na veliki četrtek se je peljal z avtom v Domžale in takrat so priletela letala in bombardirala avto. Sedem je bilo ubitih, m$d temi Tilkin mož. Sedem tednov pozneje je naglo umrla moja žena. To je bil težak udarec zame in našo hišo. Skozi vojno smo kar srečno prišli. Ivana so s silo potisnili v nemško armado 1. 1943 in ga poslali v Francijo ob obali Atlantika. Potem je dobil dopust, toda poslali so ga v Beljak, ne domov. Nato je šel k partizanom. Nekaj časa je bil na Ilovici na Primorskem, potem pa v Cerknu in Ajdovščini. Postal je podčastnik v Prešernovi brigadi. Sedaj je na Rakeku na Notranjskem. Star je 23 let. Francelj, star 18 let, je tud partizan. Bil jfe v Banatu, 23. februarja pa je prišel domov. On ima obveščevalno službo. Tisti dan je pridrvela nemška vojska nenadoma. V naših gozdovih so bili vedno trije bataljoni partizanov. Franeel je dobil poročilo, da prihajajo Nemci iz Javornika preko planin in bila je nevarnost, da bodo partizane zajeli. On je takoj obvestil partizane o nevarnosti in umaknili so se na varno in ni niti eden padel. Partizani so ga pohvalili, ker jih je rešil. Franeel je ostal pri njih in je desetnik. ^ Lepo je, ker imamo svobodo, toda naša hiša je žalostna. Izgubil sem ženo, Tilka pa dobrega moža. Oče Jožov je pred enim letom umrl, kakor tudi Francetov. Pri nas smo zdaj kar sami. Polda je stara 16 let, Helena pa 14. V tovarno ne hodimo, ker jut moremo. Jaz delam za Tilko polju in tudi doma je dosti času; skrbeti smo morali za partizane, da niso bili raztrgani. Ivan je vso obleko raztrgal pri partizanih. Kadar je kaj rabil, je prišlo iz Krope neko dekle in smo ji dali, kar je vprašala. Doslovče so se zelo odlikovale v partizanski borbi. Imamo 20 hiš, ki so dale 30 partizanov. Štirje partizani so padli, med temi Rožicov fant. Njegov oče je padel v prvi svetovni vojni, njegov sin pa v drugi svetovni vojni. Njegova dva brata sta bivala tukaj. Omenim naj še, da je duhovnik Finžgar imel zlato mašo na Breznici, kjer je že 51 let. Imel je lep in imeniten govor 'o vojni in svobodi, za katero smo se borili. Svetoval je ljudem, naj ne izrabljajo svobode v sebične namene. Finžgar se je postavil po robu škofu Rožmanu in je vedno branil in podpiral partizane. Lep pozdrav vsem.—Janez. Gornje pismo je dovolj zanimivo in pove mnqgo. ( . Anton Jurca. Trst in Primoije sta jugoslovanska! na dela. Polje moramo obdelovati, če hočemo Živeti. Nemci so nas izmozgali. Dejati smo morali 20 dinarjev za eno marko, zdaj pa smo dobili za deset mark šest dinarjev. Na žagi je bilo 800 metrov desk. Nekaj so jih dobili partizani, da so si lahko zgradili barake, druge pa so Nemci požgali. Deske so bile pred Vojno vredne 600,000 dinarjev. V begunjskih zaporih je bilo vedno dosti jetnikov. Ako so Nemci sumili, da je kdo v zvezi s partizani, je bil takoj aretiran in odveden v zapor. Mnogo so jih ustrelili. Sodi se, da so Nemci samo v Begunjah ustrelili 300 ljudi. Nekateri so bili iz naše fare. Jaz sem bil samo en dan zaprt. Položaj v Jugoslaviji se zbolj-šuje ln upamo, da bo kmalu vse dobro urejeno. Skrbita nas Trst in Koroška, ker so tam Angleži. Živila se dobe, toda drago je vse, denarja pa nt dosti na kmetih. Pa bo že šlo, ker smo se navadili slabo živeti pod Nemci. Partizani so dosti pretrpeli. Pri nas so prebili mnogo noči in jaz sem po vaseh nabiral živež zanje. Franco so zelo radi imeli in rekli so ji partizanska mama. Kadar so prišli, jim je dala mleka. Nasa hiša uživa zdaj velik ugled. Postavili so me za referenta, Ko so bile volitve za vaške odbore, so me hoteli izvoliti za župana, kar pa sem odklonil. Za okrajno skupščino pa bom moral prevzeti mandat. Izvoljen sem bil za okrajnega odbornika, pa sem prosil, naj me oproste zaradi družinskih razmer. Danes Je vse drugače urejeno kot je bilo prej. Kdor je delal za Osvobodilno fronto, ima povsod prednost. Storili smo veliko za Osvobodilno fronto. Ako boste kdaj prišli v staro domovino. ae bomo natanko pogovorili Obleke nismo dobili v vojnem So. Chicago, I1L—Te dni sem prejel drugo pismo od mojega prijatelja Gregorja Miljeviča iz Trsta. Njegovo prvo pismo je bilo priobčeno pred dvema me secema; poslal ga je po ameriškem novinarju Theodorju An drici, ki se je takrat mudil v Trstu za Cleveland Press. Rojak Miljevič kot Tržačan apelira na vse Jugoslovane v Ameriki, da delujejo na tem, da se ne bc našemu narodu na Primorskem zgodila krivica, kakor se je pred 27 leti, ampak da se Primorje ? Istro in Trstom vred priključi svoji domovini—federativni republiki Jugoslaviji! Pismo se glasi: Dragi tovariši!—Želim vam no kratko opisati junaško borbo na šega naroda, ki se je boril v partizanskih odredih za svobodo vseh jugoslovanskih narodov, zlasti pa za osvoboditev Istre Primorja, Trsta in Gorice izpod tujega jarma. Fašisti in nacisti so zverinsko postopali z našim narodom na Primorskem in v Istri. Zatirali so ga fašisti celo četrtstoletje potem pa je prihrumela vojnr in trpljenje našega naroda je šle do viška. Nacifašistične zveri ^ človeški podobi sq si mislile: se daj je čas, da pokoljemo te ljudi ir\ jim požgemo njih domove, da se bodo tisti, ki bodo ostali živi, ustrašili in podali. Satanski sovražnik se je grdo motil, ko je tako mislil. Narodni duh tega tlačenega ljudstva se je dvignil in postal tršji kot železo. Vse je Šlo v borbo, vse staro in mlado, od male deklice do starih žena. Starejše ženske so nosile hrano borcem po šu-mah in kraških grebenih. Ko je 8. sept. 1943 Italija kapitulirala se je nacijska Nemčija odločila da takoj uvede svoje vrste stra hovlado. Ampak naš zaveden in odločen narod se ni podal! Po vsej Istri in po vsem Primorju sploh so se začele zbirati čete ki so začele akcijo, podirale že iezniške proge in mostove, napadale kasarne. Ko so Hitlerjevi gaulajterj videli, da nimajo uspeha, so prišli na dan z zvijačo o "pomilo ščenju" vsakega, ki se vrne na svoj dom, poleg tega pa so po nujali vsakemu nagrado. Ampak Požiganje slovenskih vasi Milwaukee, Wla^—Prejel sem pismo od nečakinje iz Ljubljane, (v katerem piše, kako so Nemci požigali vasi in pobijali ljudi v Sloveniji. Mislim, da bo zanimalo čitatelje Prosvete. Nečakinja piše: "Dragi stric! -V Bistrici je zelo žalostno, ker je vse požgano. Naši so za silo popravili hišo in imajo zdaj zavetje. Ne morem vam opisati, kako žalostno je Sloveniji. V dolskl fari so bile vse hiše požgane, kakor tudi Čepljah. Popravljajo še nič, ker ni denarja. Rožmanove so fašisti poctreli-li 9. septembra 1. 1941. Jaz sem tudi izgubila polbrata. Ustrelil so ga Nemci v ofenzivi pri št Jerneju 1. 1943. Moja teta Čepa je še živa Ona je dosti pretrpela v vojni Odpeljali so jo v Nemčijo v internacijo, iz katere je bila rešena po štirih letih. Nemci so požgali njeno hišo, da reva zda; nima stanovapja. Sedaj Jft Bistrici. Rekla je, da b6 ŠTa ha Brezovo k Adlesku, ker so tam Kumpelčenovi iz Čepelj. Verbetovi — Francelj, Tone Nace in Rozala — so prišli iz Nemčije. Stanujejo na Mcrav-ški gori. Rozmanovi so v Doleh v materini hiši. Prej so stanovali v zidanici. Ljudje so silno trpeli v vojnem času. Živeli so v strahu' naš narod ni bil naprodaj za de- in čudno je, ker so ostali živi. Ako bom dobila odgovor od vas, vam bom več pisala v drugem pismu. Pozdrav! Vaša nečakinja—Fant Jamšek Joe Widmar. Pismo iz Gornjega Gola pri Iga Eveleth, Mlnn.—Iz Gornjega Gola, pošta Ig pri Ljubljani, mi piše sestra Frančiška Jamnik. Pismo je datirano 30. avg. 1945. prejela pa sem ga 2. jan. letos. Pismo Je prišlo z avljonom in se glasi: Draga sestra! Prejela sem Tvoje pismo, ki smo ga z velikim veseljem prebrali. Omenjaš, da si brala pismo, ki sem ga pisala mojemu molu v Kanado s posredovanjem Rdečega križa. Ne morem opisati vse gorje, ki smo ga prestali v zadnjih štirih letih. Preganjali so nas vedno in dvakrat so nam požgali. Kolikokrat so nam grozili, da nas bodo vse pobili alt pa v internacijo odpeljali. Vendar smo prestali vse to gorje. Prvič smo rešili vso živino, obleka pa nam je zgorela. Ko so drugič zažgali. sta oba vola zgorela, rešila sem samo dve kravi. Takrat so nas odpeljali v drugo vas ln nas ob zid postavili ln tako smo morali ves dan Um stati, nekateri bosi in nagi, pa v snegu. Vendar nas je Bog obvaroval, da nas niso pobili. Ko je vse pogorelo, so pa rekli, naj gremo domov. Kljub temu smo bili veseli, da smo ostali živi, ker smo vedeli, da si bomo že na kakšen način pomagali, dobro vedoč. da se borimo in trpimo za zlato svobodo Sedaj so se vsi vrnili domov, savno mlajšega Staneta le ni iz nemške internacija. Ivan in Vida sta bila v partizanih in sta sedaj pri vojakih v Ljubljani Pri nas so pobili mnogo deklet nar—on se je boril in zahteval svobodo in pravice. Svoboda in pravica pa se ne kupi z denarjem, temveč s krvjo. Tega se je naš narod zavedal in se tako tudi ravnal. Nemški krvniki so videli, da hrabrih borcev v Trstu jUg0. lovanska armada je osvobodila /se Primorje in zmagoslavno korakala v Trst. Kako se ne bi iaš narod veaelil tega dogodka co je bil končno po 27 letih trašnega zatiranja osvobojen la svojih lastnih tleh! Pod laško strahovlado nas je uvelo približno 800,000 Jugosli. /anov. Ni nam bilo dovoljeno meti stike z našim narodom »reko meje, niti nismo imeli pra-/ice, da bi tiskali en sam list t lovenskem ali hrvaškem jeziku: Zaprli so naše šole, iztirali gradov in iz cerkve, naše na. grobne spomenike so skruni^ nazadnje pa so nam zabraniH govoriti naš jezik tudi na ulici tn vsakega so pretepli, ki je govoril naš jezik. Taka je ta toli-ko opevana laška "kultura"! Kmalu se bodo vrlšla mirovna oogajanja v Londonu ali Parizu. Ne dovolimo, da se bi ponovila grozna krivica nad našim narodom! Jugoslovansko Primorje s Trstom vred mora biti priključeno demokratični, federativni Jugoslaviji, ki je bila preplavlje-ia s krvjo svojih 1,700,000 žrtev! Ti padli borci se niso borili za imperialistične namene, nego sa-no pod geslom, da tujega nočemo, a svojega ne damo tujcu! Ako bi Italija zmagala v tej /ojni, bi dobila vso Slovenijo in /elik kos Hrvatske. Ampak Italija je zgubila svojo napadalno vojno in si ne more lastiti tujega ozemlja, kakor si ga je leta >918, ko so zavezniki prodali naš narod laškim volkovom. Seveda, sedaj se bi radi prikazali ket nekaki sobojevniki, ampak ta gra se jim ne sme posrečiti! Kd ;o videli, da jim voda teče v gr-o, so se hoteli pridružiti zavez-•ikom. Ampak prej ni bilo sko-o nikogar v Italiji, ki bi rekel, !a bo Italija zgubila vojno. Do :adnjega momenta so čakali na leko "tajno orožje," ki bi jih rešilo. Dragi ameriški rojaki, prosim /as v imenu naše križane domovine, ki je bila s krvjo preplavljena, in v imenu našega izmučenega naroda, da se obrnete na or isto j na mesta v Ameriki z a-htevo, da se ne bo zgodilo kot se je leta 1918, temveč da bo slovensko Primorje s Trstom in Istro priključeno svoji domovini —demokratični federativni Jugoslaviji. Le na ta način bodo naši padli borci lahko v mini počivali. Smrt fašizmu, svoboda narodu!—Gregor Miljevič. Rojak Miljevič mi v poseb-j nem pismu piše, da "na žalost tisti, ki so jim preko radia govo- so v opasnem položaju, pa so za-! rili, naj podirajo mostove in pro- čeli s čiščenjem med svojimi iz- * ' "—--- branimi četami SS, ki so se specializirale za brezpogojno klanje upornikov. Naši borci so odšli v šume in ob vsaki priliki so ju ge ter vojaške objekte, sedaj vec pomagajo onim, ki so jih napadli, nego nam, ki smo pomagali zaveznikom do končne zmage.' Joseph Koslcb. rišali proti sovražniku. Podnevi! - so vladali SSovci, ponoči pa ptr- n* • F tizani. Čim se je zmračilo, self lSmO IZ JIW7U? VQSI Švabi niso upali iz svojih brlogov. Čestokrat so naši borci bili brez hrane v šumah. Prišel je moj nečak; bil je bos, pa je dobil volovjo kožo in si jo je ovil okrog nog. Pet dni je bil brez hrane. Kaj storiti? Našel je vrečo, si jo ovil okrog nog, volovjo kožo pa spekel ln pojedel z drugimi borci. Jugoslovanski partizani niso klonili svojega borbenega duha, ampak so odločno vztrajali, di zadajo smrtni udarec sovražniku, kar se je zgodilo 1. maja 1945. Z velikim in nepopisnim veseljem smo dočakali prihod naših in žen, kajti tukaj je bilo mnogo belogardistov ln Izdajalcev. V Škrilju jih je padlo 38, v Zapo-toku pa 16, v drugih vasth ravno tako. Sedaj prejemajo izdajalci račun, ki so ga zaslužili. Prestali smo najhujše, sedaj se vrača boljše življenje. Zgradili bomo nove hiša in živeli bomo kot svobodid ljudje. Ko ae vrneta mož ln Stane, potem bomo spet srečni in veeeli v naši družini. Mnogo pozdravov vsem!—Sestra Frančiška Jamnik. Tako mi piše sestra, ki je mnogo prestala od tujih in domačih kivolokov. z njo vred pa tudi ostale družine po vsej Sloveniji Končno so zmagali in si priborili svobodo! Ivana Zadkovtch. Konoaha, Wis. — Prejela sem pismo od svoje sestre iz Jurne vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. Prosim- da ga objavite v Prosveti. Pismo se glasi: "Draga sestra!—Po dolgem času ti spet pišem. Dam ti vedeti, da smo še živi. Starejši sin je padel v vojni. Na fronti je bil samo trinajst mesecev, še vedno žalujemo in jokamo za njim Vprašala si nas, če smo bi i doma. Samo enkrat smo morsli bežati Iz vasi, ker se je vnela bitka. Prestali smo dosti strahu, ko je vas gorela in nam )* vse zgorelo. Izgubili smo krave in vola u> naša hiša je razbita. Samo ena krava nam je ostala, pa nimamo niti prostora zanjo. Bosi in raztrgani smo. ker ne moremo dobiti obleke in' ne obuval v našem kraju. Draga sestra, pišeš mi. da * me rada videla. Ne vem. če v> prišel dan snidenja. Jaz in ji otroci bi te radi videli rn nas Je ie hudo, toda upanje imamo, da ae bo položaj zboljša^ Izgubili smo vse in nlmsm<> » česar, vendar Je dobro ker » nastal mir Škrjansk. Tone r umrl. Pobrala ga je Končujem to pismo in moja ar* žina vas lepo potdra/lja 4tnja! Tvoja sestra " Annie Orsnksf ,-lTT-^ " JANUARJA 1M6 PROSVETA Zanimivo pismo iz Ajdovščine Chicago. - Pred kratkim Prejela pismo od moje neča-Se^ve Lavrencič iz r ^ hčerke mojega brata Matije ijvrenčiča, koUrskega obrtm-tki je pred mnogi leti živelv Lanapolisu, Ind., kjer je de-u v tamkajšnji klavnici Kto. an Co. Ker se mu ameriško Ljenje ni dopadlo, je odšel v Lo domovino še pred prvo jvetovno vojno, se tam oženil in ndi svojo kolarsko obrt. Njeno )isn0, datirano 24. nov. 1946 v |Uovščini, se glasi: -Draga teta, stric in ostali!— ^ nekaj dnevi sem bila dona kjer so mi povedali veselo 10Vico, da so prejeli od Vas dra-|0 jim pismo z dne 25. sept. Raz-eselilo je tudi mene, ko sem dills Vaše vrstice in zvedela, da te vsi zdravi. Zato sem se ta-oj odločila, da Vam tudi jaz lapišem nekaj vrstic o mojih zkušnjah, ki sem jih doživela v tinletni borbi osvobodilnega ibanja našega trpečega, a se-iaj zmagujočega ljudstva. Opi-iati sicer ni mogoče, samo neko senco teh doživljajev vam bom iredočila. Nadvse »rečna sam, kar s« »pel nahajam v svojem doma* »m kraju, toda spomin na pre-•kiest m! omračl obraz, srce se mi krči in v grlu me siiaka ne-hcieli jok, kajti grosote, Id smo ih prestali, so neisbrisljlve. Od leta 1941, ko/je bila Jugo-avija napadena od nacifašistov n je vsled slabega vodstva bivše kraljevine v nekaj dneh žalostno razpadla, smo živeli v težkih časih. Pričelo se je preganjanje in izseljevanje našega ljudstva. Zavedni Jugoslovani nismo mogli prenašati gorja in s mrf začeli z organizacijo OF (osvobodilna fronta). Prihiteli so vanjo prvi junaki s par zarjavelimi puškami in šli v boj proti močno oboroženi nemški sili. Naša vojska je s pomočjo civilnega prebivalstva naraščala tako, da je ovirala sovražnikovo delo. Posebno so se v tej vojni izkazale požrtvovalne žene in mladina, ker je bilo treba partizane podpreti z obleko, hrano, sanitetnim materialom itd. No-ili smo jim ponoči na skrivaj in v smrtni nevarnosti v hoste, da niso od gladu in mraza poginili. Pričele so se hude bitke proti izkoriščevalcem. Ta bitka je rodila posledice: požige vasi, internacije, mučenje, umore ter nepopisna grozodejstva. V vasi Vrhpolje je pred poldrugim le-om viselo okrog cerkve 12 mladih žrtev, med njimi tudi eno dekle, staro 21 let. Ni skoro vasi. da ne bi bila več ali manj po-*gana. Moram pa reči, da smo favno mi Vipavci imeli milo srečo, da so nam ostale vse hiše po-kohcir rami vojašnice pri cerkvi. ki je bila vržena v zrak in eksplozija je povzročila malenkostno škodo. Sesulo je "laštre" .e hiše nekoliko poškodovalo ter ranilo par ljudi. So * vasi v bližini, ki so bile popolnoma požgane v par urah. Te vasi so Ustje, Dol pri Otlici, Cert«'. Kihemberk, Mirno itd. Na 'S,M'< po/.ganih vasi se vidi po Jugoslaviji. Kot zavedna^ Slovenka sem se tudl jaz zavedala svoje dolžnosti. zato sem z drugimi tajno po-^Kala našim borcem, kljub te-da smo živeli v takih okol-jcinah da smo se morali presne-' Mti, da se nismo izdali v pMovanju, tako da nas niso Pttielih, brez drugih posledic, 1 l>ri*le nad družino. Bili v' dno pod strogo kontrolo, J"1" V na vsak naš korak in [,7 zverem j« bilo težko Končno so me ziasledili, 1 srečno zbežala k partl-gort. Lakota, mraz. ofenzive, celonočni pohodnih gorah, vse to me , niti se nisem bala « svobodo našega naro-J riam je bila smrt ses-r'r J* bila med nami dnev-1 rr'° vedeli, da brez žrtev tleh bodisi v hosti na snegu ali p% v hlevu pri kakšnem teličku. V slučaju izdajstva, ko smo bili presenečeni z nemškim napadom, je bilo najbolj grozno; komur je bila sreča mila, je srečno zbežal. Bolje je namreč bilo, da so se sami pos tre lili, kakor da se bi pustili uloviti. Tako sem tudi jaz neštetokrat bežala pred njimi, ki so zverinsko tekali in streljali za nami. Marsikateri tovariš in tovarišica sta mrtva obležala zadeta od krogle. A bilo je zaman, da se bi sklonila in jim zadnjič stisnila roko v slovo, kajti smrt ni prizanašala nikomur. Po več dni smo ostali brez hrane, ali pa smo imeli enkrat na dan močnik brez soli, neštetokrat v smrtni nevarnosti. Dvakrat me je sovražnik ujel, a sreča je hotela, da sem vse nepopisno gorje prestala in se dne 4. okt. 1945 srečno in zdrava vrnila domačim v žati v gozdove in hribe. Začeli so napadati Nemce in tudi hodili v tiste hiše, v katerih so nemško govorili, ponoči. Marsikaterega, ki je bil v službi Nemcev, so odgnali s seboj. Sin sestre Antonije je bil u-streljen. K sreči niso drugih odpeljali v taborišče. Na našem posestvu so partizani ustrelili brata Lorenca, v mlinu pa so Nemci ustrelili brata Franca, njegove tri sinove in hčerko ženo in drugo hčerko pa odj>e-ljall v taborišče, v katerem sta umrli. Edino sin France iz družine osmih čUnov, ki je bil v Zagrebu, si je rešil življenje. France ni prišel domov med vojno, ko so bili Nemci gospodarji. Posestvo je ostalo brez lastnika, toda Nemci so oropali žago, mlin in vse drugo. Iz Pa-ške vasi so jih več ko polovico poslali v nemška taborišča; le nekaj se jih je vrnilo domov iz taborišč. , Draginja je precejšnja, v Veliko potrebnih stvari kot so čevlji in obleka se ne more dobiti niti za denar, ker vsega primanjku je." Tako mi piše moja sestra. Stvari osebnega značaja sem iz naročje. Sedaj se nahajam v! pustil. Iz pisma sodim, da jim m<, zan«, m »»p di ni r urru da* trn v ker *P po 'ah »mo «e. da žrtve na-M" krvi bodo rodile nov ***io uživali naši po-:i"»t» dni sem preživela "m*kih jamah ali bun-kJ« r smo tiskali nafte ča-Lfiali smo na golih Ajdovščini in sem uposlena v uradu Odseka za izgraditveno narodno oblast za Vipavsko, cona B Jugoslavije. Končali smo borbo z orožjem. Še z večjo strastjo smo se oprijeli dela za politično borbo, posebno na Primorskem. Komu na svatu ni snano, da so so slovenski partlsani štiri leta borili sa TRST, aa naše PRIMORJE, ki so ga končno sami oavobodilil Borili smo se vsa lota vojno v skladu zavetni-t koga bloka, ter žrtvovali in bili prizadeti največ v tej vojni, razen Sovjetske sveso. Dali smo vso materialno in moralno alio, da ae nam izpolnijo tiste šelja, po katerih so naši starši toliko hrepeneli. To Je samoodločba narodov na podlagi atlantsko deklaracije! Kje so sedaj tisti, ki so dajali obljube pravičnosti? Sedaj držijo s fašisti in jih podpirajo; bratijo se z morilci našega naroda in naših otrok. Sedaj nočejo pripoznati naših pravic, ki jih samo ljudstvo zahteva z demonstracijami. Zakaj ta krivica? paše ljudstvo hrepeni po svobodi, po tisti svobodi, ki si Jo Je s krvjo gradilo. Nismo omahnili in no bomo! Upamo pa in sem 100% prepričana, da tudi naši rojaki v Ameriki bodo in na to delajo, da se ne bo njihovim bratom v izkrvaveli Evropi dopustila teka nezaslišana krivica. Tako končam to mojo revno pisarijo z željo, da Vas dobi pri najboljšem zdravju, obenem pa Vas naprošam, če je mogoče, da mi odpišete, kar me bi najbolj razveselilo. Srčne pozdrave vsem! Vaša nečakinja — Silva LavTei>čič." Gornje pismo moje nečakinje govori samo zase in ne potrebuje nobenega komentarja od moje strani. Frances Godlna. Pretresljivo pismo od sestre Akron. O,—Nestrpno sem pričakoval glasu od svojih v domovini, ko pa sem pred kratkem dobil pismo od sestre, me je močno potrlo zaradi tragedije dveh bratov in sestre. Pismo sem prepisal in upam, da bo zanimalo zlasti tiste čitstelje Pro-svete, ki so jim krsji v okolici Šmartna ob Pski znani. Ssj jih je veliko šlo iz gornje Sa-vinjske doline skozi Paško vas. posebno splavarji, ki so se vračali z vlaki do te postsje in potem šli peš proti Mozirju in da-lje. Del pisina se glasi: "D/agi brat!—Po dolgem času ti zopet pišem ter te lepo pozdravljam. Hvala za pismo. Pogosto se spominjamo na tebe in brata v Milwaukeeju. Kako ste bili tam srečni v mirir, mi ps nesrečni v vojni. Preživeli smo strašno vojno. Veliko ljudi je bilo postreljenih, poslopjs po-žgana in porušena, mostovi, železnice in vlaki razbiti. Bili smo v nevernosti v hišah, še bolj pa na prostem Polja nismo mogli obdelovati, ker »o krogle vedno švigale sem in tja Nomci so zelo strogo postopali z nami. Za vsako malenkost, vsak prestopek, je bila huda kazen ali smrt Domačini so v čedalje večjem številu začeli be- živeza ne manjka. Pisma, ka tera čkamo v Prosveti, nam potrjujejo, da smo srečni, ker živimo v Ameriki. Izognili smo se vojnim strahotam, skozi katere so šli naši dragi v stari domovini.. Tukaj sploh nimamo pojma o trpljenju v domovini. Želim, da bi vsak Slovenec Ameriki pomagal po svoji moči revežem v starem kraju. Nabi-rajmo obleko in druge stvari za te reveže, za kar nam bodo hvaležni. Iz Jugoslaviji sovražnih poročil, katera objavljajo nekater ameriški listi, je jasno, da je kle-rofašistična mašina na delu proti sedanji jugoslovanski vladi Nekateri bi radi videli, da bi se vrnili stari časi, da bi reakcija spet prišla na krmilo in zopet izkoriščala delavce in kmete.— Joseph I rman. 1 Vrsnika Belogardisti ubili 300 ljudi v eni fari Sheboygan. Wis.—Menda ni bilo še nobenega pisma v Prosveti is Mirne peči pri No\em mestu. Pred kratkim je John Miklič prejel pismo od svoje sestre Marije Glavič iz Vrhnje peči pri Mirni peči. Pismo je datirano 16. avg. 1945 in je prispe- 0 sem 29. dec. Glasi se: . Ljubi brat!—S težkim in ža- ostnim srcem Ti pišem to pismo. Po tolikih letih grozot m strahu, ki smo ga prestali, bi vse pozabili sedaj, ko smo si pribori- 1 svobodo, ako ne bi bilo toliko ljudi ubitih. Vojna nam je iztrgala našega brata Toneta, ki je bil rojen leta 1912 v Sheboy-ganu, Wis., leta 1914 pa je šel s starši v staro domovino. Doletela ga je smrt v tej strašni vojni. Samo v mirnopeški fari so belogardisti pomorili čez 300 ljudi! Divjanje švabobrancev je bilo grozno. Saj veš, kako smo se vedno ljubili. Tega ne bomo mogli nikdar pozabiti. Veš tudi to, da smo bili vsi za Jugoslavijo, ki naj bo svobodna domovina vseh njenih narodnosti. Tako je tudi pokojni Tone pomagal osvobodilni armadi, kakor tudi mi vsi. To delovanje se je v mestih lažje zakrilo pred sovražniki tu jega in domačega kova, na deželi pa je bilo to težje. Na deželi so vedeli vsi drug za drugega, kaj dela in kaj misli. Toneta so vedijo tožili pri sovražniku. Nekaj časa je bil zaprt v Mirni peči, nakar so ga izpustili. Potem pa so prišli do mobranci na površje. To so bil domačini, ki ao pomagali okupatorju. Nekega večera so prišli k njemu in zahtevali, naj jim da 6000 lir, ako ne da, ga bodo ustrelili. Na lep način jim je ušel četudi so streljali za njim. Potem se je pred njimi vedno skri val. To je trajalo od jeseni 1943 do marca 1945, ko so domobran ci udrli čez dvojna zaklenjena vrata v sobo, kjer je spal. čelo je moral Iti na fronto kot italijanski vojak. Ujet je bil v Tuniziji, kjer se je takoj kot prostovoljec prijavil za službo v jugoslovanski osvobodilni armadi. Kot partizana so ga poslali v Dalmacijo, kjer je ostal do konca vojne. Potem se je vrnil domov In začel delati v očetovi trgovini. Mario je dobil doktorat v ekonomski znanosti. On je bil častnik v italijanski armadi do kapitulacije Italije. Potem je zbe-:al domov in je ostal ves čas nemške okupacije brez dela. ker bi se moral drugače javiti Nemcem. Jaz, ki sem najmlajši, nisem še bil v nobeni armadi, če->rav sem star 22 let. Ko so me ^emci klicali, se nisem odzval, temveč sem se skrival več ko eno eto. To je v kratkem naša povest, ki pa ne more orisati vsega trp-jenja v teku vojne. To se jc zvečalo po nemški okupaciji. Malo smo Imeli hrsne in bili smo v strahu pred Nemci, ki so vedno klicali mlade fante v armado. Vojna je bila končana in prišli so boljši časi. Jas in Mario adaj delava v nekem jugoslovanakem uradu v Trstu. Upava, da bo mi rovna konferenca upoštevala na Še pravice na tem ozemlju. Za to ozemlje je bilo prelite veliko naše krvi. Izropane in požgane vasi so neme priče o strahoviti Kalvariji slovenskega naroda. Prisrčno te pozdravlja v imerui vseh tvoj nečak Peter." Pismo vsebuje odstavek v an gleščini. Peter pravi v tem odstavku, da se je naučil angleškega jezika, ko se je skrival. On je zdaj tolmač med Jugoslovani Američani in Angleži. Paula Ologovšek. štiri pisma o vojnih grozotah 111.—Kakor mnogi drugf rojaki tako sem tudi jaz prejel pismo iz mojega rojstnega kraja, ki ga je pisala moja nečakinja. Pismo je datirano 3. novembra na Vrsniku in se glasi: "Dragi stric! Do sedaj smo prejeli samo eno pismo od Vas, ki ste ga pisali meseca julija. Zvedeli smo, da je Johnny padel v Nemčiji 26. marca 1945. Zelo nam je težko po njem. Za Franka tudi nič ne vemo, razen da je bil na Japonskem. Tukaj je veliko vasi požganih, kakor tudi na apodnjem Vrsniku. Bila je huda bitka in naša hiša je vaa obstreljena in šipe pobite. Na Vrsniku je samo v enem hlevu padlo 35 vojakov. Pri naši cerkvi je pokopališče, na katerem je pokopanih okrog 70 partizanov. Leta 1944 smo bili v begunstvu v Italiji, 85 km naprej od Rima. Po 14 dneh pa smo prišli nazaj, toda Italijani so nas popolnoma izropali. Na Vrsniku manjka veliko prebivalcev, ki ijh je vzela vojna. Drugače pa se imamo po navadi. Pridelali smo tudi precej, ker je bila dobra letina. Pred razpadom so bili v vasi drugi vojaki, dostikrat štirih vrst v enem dnevu. No, sedaj pa smo doživeli, da so ostali samo partizani. Brat Stanko je bil tudi v partizanih, daairavno ima komaj 17 let. Sedaj je doma. Za našo novo Jugoslavijo smo se borili vsi moški, ženske in otroci, Izjema so le tisti, ki niso bili zavedni. Zaključujem moje pisanje in Vas prosim odgovora. Pozdrav vsem Vaša nečakinja Kristina" Ob zaključku teh vrstic pri-stavljsm le to: kdor se upa danes še vedno zagovarjati zločine nemških, italijanskih in domobranskih krvoločnikov, ni vreden, da at prišteva med Jugoslovane oz. Slovence! Brstje in sestre, naša dolžnost je, da pomagamo našim rodnim brstom in sestram, ki ao ae tako junaško borili za svojo domovino in silno trpeli. Danes so bosi in nsgi, zato naj ne bo med nami nikogsr, ki ne bi storil svoje dolžnosti! Joho Lasar si. Pismo iz Trsta Crucible. Pa. — Naslednje pl smo sem prejel od moje sestre Marije LukiČ iz Trsta. Datirano je bilo 6. nov. 1945 in se glasi Dragi brat! Prejela sem Tvoje pismo, ki me je zelo razveselilo ampak solze so me zalile, da so morali drugi prebrati Tvoje pl smo. Zelo me veseli, da ste vs! Kaj vse so te Izdajalske zver počenjale z njim, se ne da opi *ti. Zbudili ao ga. nato pa ga ti vi Ozdravi. Nt jem vedela, da začeli mučiti. Glavo j* imel vso razbito, zobeso mu vse izbili, roko skoro otftrtfMi, tako da je bilo strašno pogledati. Usmrtili so ga doma v mlinu kot terenca. Terenci so bili tisti domači ljudje, ki so doma pomagali partizanom, da so se lahko borili proti nemškim zverinam in domačim izdajalcem. Tudi mamo in ateta so večkrat pretepali, pokradli so jim vse, kar so dobili v roke: orodje, mast, obleko, perilo, prašiče, konje itd. Ropali so večkrat. Tudi mamo in ateta so hoteli ubiti in ju večkrat Iskali, pa jih niso dobili1 doma. Ateta so obstrelili v nogo, pa so se popolnoma pozdravili. To je bilo leta 1942 in 1943.. Tudi izgnali so jih ln zaprli v Italiji kmalu po prlčetku vojne. Pozdrav!—Sestra Marija, To, kar ml je sestra pisala, se da potisočeriti brez konca. Sedaj Mlrnopečani lahko vidijo, koliko nedolžnih ljudi ao ubili, posebno pa mladih ljudi. To so delali tisti domačini, ki ae na prsa trkajo, da so stoprocentni katoličani. Kaj takega« kar se je godilo v Sloveniji med to vojno, se mends še nikdar v zgodovini ni godilo, da bi krvni bratje tako zverlnako postopali s svojim lastnim narodom Naša dolžnost pa je. da jim sedaj po svojih močeh pomagamo. Frank Saje. AH f* Nečak piše iz Trsta Blaine. O,—Prejela sem pismo od svojega nečaka iz Trsta in vam bom hvaležna, če ga boste objavili v Prosveti. Naš narod v starem kraju je grozno trpel v vojnem času Naj omenim, da se je mož moje hčerke vrnil domov iz Berlins S Pacifika je tudi prišel domov Tony Bradley, moj nečak in član SNPJ.-* Pismo nečaka sledi: "Trst, II. novembra 1945. Draga teta!—Po dolgem petletnem molku se zopet oglasim. Upamo, da sta vsi zdravi Pri nas. kar si morda že zvedela, ni tako Naš oče. tvoj brat Peter, je pred dvema letoma umrl. Podlegel je neozdravljivi bolezni na možganih. Mati je zdrava in mi trije sinovi tudi, čeprav smo mnogo prestali v tej strašiti vojni. Mar- imaš sina pri vojakih. Moj sin ji tudi bil pri vojakih, ampak proti svoji volji. Nekaj časa se je skrival, potem pa so. ga Nemci prijeli in odgnali na prisiljeno delo v Nemčijo. To je bilo 28. nov. 1944. Z njim vred so odgnali mnogo drugih, Od takrat niaem nič ališala o njem, tolažim pa se, ker jih je še dosti tsm, da se bo kmalu vrnil. Tako čakam dan za dnevom v večnih skrbeh zanj. Lahko s| predstavljaš moje življenje, posebno zato, ker stm sama, kajti moj mož je umrl pred Šestimi meseci, Ako bi Slovence zadelo še enkrat to, kar nas je zadelo po teh prokletlh fašistih, bi bilo boljše, da bi pomrli. Vse so razdejali, mnogo ljudi pa pomorili in mnogo so jih pregnali v sužnost Slo venski narod je prestal več kot vsi drugi. G lode Trsta samega ni fc nič gotovega, kam bo spadal Vaa Notranjska, Istra in del Primorske do HerpelJ In naravnost severno od tam Je aedaj pod Jugo-slsvijol V nsših krajih je vae razdejano in požgano; le redka vas je, da ni bila prizadeta. V naši vasi je ostalo samo pet hiš, med temi je tudi naša hiša. Kozlev-čevim je vse zgorelo, tako tudi Tonkovim, ki so zgubili vso živi* no. Ljudje so morali spati po hribih, ker so jih fašisti preganjali. Potem so prišli Nemci, ki so mnogo mladih In stsrih ljudi odpeljali v Nemčijo. Ns tisoče so jih pomorili, prej pa so jih nečloveško mučili. Ljudje so aedsj grozno razjarjeni nad vsem tem, kar so z našim narodom storili Lahi in Nemci, te prokle-te zverine, katerim so pomagali tudi nekateri domači izdajalci. Tako je aedaj tukaj. Čudno je pa to, da sedaj "vaši gospodarji", ameriške in angleške oblasti, pomagajo sovražnikom slovenskega naroda Naj omenim, da je bil moj sin zelo priden S težavo smo ga vzgojili, da ae je Izučil. Bil je v službi pri financi in imeli smo ga vsi radi. V. maju bo 23 let star, je velik in lepo vzraščen, .Sedaj bi lahko lepo živeli, pa aem ostala sama, Pepl ae je pobil na glavo in leto pozneje mu je glava otekla, tako da je moral v bolnišnico, kjer je bil šeet mesecev Pod- Iron Mountain. Mich. Kakor hitro je bila pošta odprta, som takoj pisala mojim trem bratom Ljubljano ln sestri v Skofjo Loko. Kmalu sem dobila odgovor od vseh štirih, ki so mi sporočili, da so vsi živi, kar me j« zelo rasveaelllo. Brat Anžek mi e pisal 30. avg. 1945: Draga sestra!—Naznanjam Ti, a sem prejel Tvoje pismo, ki je hodilo dva meseca. Kako veseli smo bili, da ai še živa in da se nas še spominjaš. Mi smo preživeli to strašno vojno, če pa bi trajala še nekaj tednov, menda ne bi ostali živi. Hvala partizanom, ki so nas rešili. Znano Ti je, da sem bil v prvi svetovni vojni štiri leta. Bil sem v Karpatih,, v Galiciji in na Tirolskem ter sem bil dvakrat ranjen v nogo, zraven pa sem ves prezebel in sem desno oko zgu-ail. Ampak vse to ni niti senca tega, kar smo v tem groznem barbarizmu prestali. %Vzeli so mi mojo 18-letno hčerko in so jo strašno mučili, in sicer tako, da se je moji ženi od groznih muk zmešalo in je reva umrla. Hči ni nič vedela, kje je n po dVeh letih je prišla nazuj, mame pa nima več. Vselej, ka dar pogledam hčerko, me zaboli srce ob misli, kaj vse je ta sirota prestala na tem divjem svotu. Sama koat in koža jo je. Poleg nje imam dva sinova; eden se uči za ključavničarja, eden pa še hodi v šolo, Vdovec sem od leta 1943. Sedaj je tukaj že malo boljše. Popravljamo mostove in železnice, tako da bo šlo vse malo hitreje naprej. Tudi malo več hrane ae sedaj dobi, ampak blaga ln obleke pa nI. Zelo prav bi prišlo, če bi mogla kaj poslati, četudi je staro. Kar nam je ostalo, je že vse obnošeno, kupiti pa ae ne more ln zima je tukaj. Stradanju smo se privadili, aaj je bilo večkrat po tri mesece, da nisem pokusll kruha—aamo sok dvakrat na dan. Pozdravi sestro Johano in oatale. Prosim, da mi takoj odpišeš. Tvoj brat Anžek. Drugo plamo sem prejela od brata Franceta, ki piše: Draga aeatra! Tvoje pismo sem prejel z velikim veseljem, zakar se Ti iskreno zahvaljujem, kajti to pismo se mi je zdelo, kakor bi prišlo onkraj sveta. Vprašuješ, če smo še živi, Verjemi, da se sam sebi Čudim, ker sem ostal pri življenju. Toliko alabegu smo prestali v tej vojni, da se ne da opisati. V prvi svetovni vojni sem bil dve leti, v tej pa štiri. V vseh teh letih nisem mogel domov v Ljubljano. Gotovo ste Čitall v listih, kako z nami postopali, nas suvali so in tepli kakor nemo živino. Stra dali pa smo tako, da ni mogočo popisati. Delati smo morali kot sužnji in grobove kopati z rokami za naše umorjene tovariše. Prepričan sem. da ni na vaem Nvetu tako krutih in podivjanih ljudi kot ao Nemci! vrgel ae Je težki operaciji in dne 5. aprila 1945 Je umrl. Lahko ai misliš, koliko gorja »em preata-Is. Sedsj živim pri neki družini, preživljam pa se a čiščenjem, zaka^ dobim 400 lir na mesec in stanovanje. Draginja je velika: 7 kilogramov fižola stane 140 lir, sladkor H00 lir, špeh pa od 800 do 900 lir Tonetov sin bi mi rad pomagal, ampsk zavezniške oblasti ne puatijo nlčeaar v Trst Izven njihove cone. On Je zelo dober zam«. življenje v Tratu je aedaj alabše kot v vojnem času Janez je bil doaedaj pri vojakih, sedaj pa je doma, mlajši brat pa je pri vojakih v Jugoala-vijl, njihova aestra, stara Ifl let, pa je umrla Janez ima tri otroke' Prosim, da mi kmalu odpišeš Sprejmite moje prisrčne pozdrave val akupaj Sestra Marija Lukač, Tor 8. Piro No 2, Trst Gornje plamo moje aeatre je dovolj zanimivo zlaati za rojake, ki prihajajo iz slovenskih krajev v bližihi Trata Zanimivo je tudi zato, ker pove, da Je aedaj pod Jugoala vi Jo velik koe naše zemlje, upajmo ps, ds bo kmalu še ostala alovenaka zemlja s Trstom vred pod Jugoslavijo, ker •pada edino Jugoslaviji! Jee Franka. Sedaj z ženo delava, kolikor < moreva, kupiti pa se ne more ni- J česar, ker so nemške zverine vse pokradle in uničile. Ostanite mi zdravi. Upam, da ml kmalu odpišeš, kajti mi Ti imamo še mnogo povedati.—Brat France. Brat Jože mi pa piše takole: Draga sestra!—Ne morem Ti povedati, kako aem bil vesel Tvojega pisma. Kolikokrat sera vas imel v mislih, če ae bomo še kdaj videli. Povem Ti, da jaz sem že obupal, da ae bi Še videli, toliko sem prestal. V prejšnji vojni sem bil tri leta, večinoma na fronti. Bil aem ranjen ln ujet na Italijanakem, pa aem ušel, tako da aem prišel domov ves raztrgan in akoro gol, lačen pa kot volk. Ampak to ae ne da primerjati a trpljenjem, ki sem ga doživel v tej vojni. Kaj vae ao barbarakl Nemci počenjali v tej vojni, ne bi Človek verjel, ako ne bi aam skusil. Najhujše je to, da niao prizanesli niti ženakam in otrokom ter atarčkom. Vae ao nagnali na delo, kakor aužnje, zraven pa pretepali. Mene ao auvali in pljuvali ter me vlačili po zaporih. Preveč bi bilo, ako Ti bi hotel opiaati vae naše gorje. To bom skušal polagoma. Ko ae a pomnim, kaj vae aem prestal, ml gredo lasje pokonci. Smrt fašizmu, svoboda narodu! Vae skupaj prav lepo pozdravljam!—Brat Jože, žena ln dva ainova. (Pozdravi sestro Johano in MUnar-jevo Johano. Povej jI, da so nji-nega brata ubili.) Sestra Ančka ml piše U Škofje Loke: Draga sestra!—Najlepša hva* la za pisemce, ki aem ga danea prejela. Zelo me je razveaelilo po tako dolgem čaau našega trpljenja. Jaz aem še dva ntaaaca na Golniku v bolnišnici, da aa okrepim na avežem zraku. Sedaj aem še boljša ln bom šla kmalu domov, Jaz imam dve hčerki. Kna je atara 21 let in dela v tovarni, druga pa je atara 18 let in se uči za šiviljo. Moj mož je aedaj doma; on se je vrnil domov po treh letih auženjakega dela, Ne morem Ti opiaati, kaj vse amo prestali; bili amo neprestano v amrtni nevarnoati: bombardiranje, klanje, preganjanje, trpinčenje in ropanje. Nemške zverine ao vae pobrale in uničile, pomagali pa ao jim domobranci, ki pa niao bili nobeni domobranci, ampak ubijalci avojega laatnega naroda. To ao bili izdajalci, ki ao avoje ljudi Nemcem Izdajali in prodajali prav tako, kakor je Judež izdal in prodal Kriatusa! V Doljni vaai nad dkofjo Loko ao ubili Mlinarjevega Franceta In sins, tako tudi Spanovega Jurija, ki je leta 1914 prišel is Amerike, namreč tik pred prvo «ve-tovno vojno, tako da ja mora) takrat na vojno. Okrog 50 pa ao Jih prijeli In odvlekli proti Za-logarjem in jih tam ustrelili. Drošliše ao popolnoma Izravnali, tako da ni ostala nobena hiša, cerkvi av. Mohorja in av. Križa pa so tudi atolkli. Bratranec Tine Kslan Je na Jesenicah. Imel je dva sinova. Knega aina so mu ubili, nakar ae je od žalosti in trpljenja njegovi ženi pamet zmešala in aa je obesila, Sakaova Johanca je tudi zgubila aina, ona ln njen mož pa sta bila pregnana v Romunijo. Sporoči Mlinarjev! Johanci to, kar aem Ti piaala; aploh povej vaem domačim, da bodo vedeli o našem trpljenju, umorih, preganjanju in puatošenju. Po vaem tem, kar amo preatall, je pa prišla zmaga nad aovragom, tako da smo prišli Iz dolgoletnega su-ženatva v avobodo. Tukaj smo večinoma val za Tita Bog mu daj srečo na njegovi poti! Pri-h'idnjič bom kaj več piaala. Sprejmi moje prisrčne pozdrave,— Ančka. Iz gornjih štirih piaem ae vidi, da ao šli naši ljudje akozi neverjetno trpljenje in končno zmagali. Razume ae, da zmaga, ki jim Je prinesla avobodo, št na pomeni, da imajo vaega; bal nasprotno, ker je vae uničeno, potrebujejo nafte pomoči v blagu, denarju in hrani, j trat. Mary PROSVETA ČETRTEK, 31. JANUAR.!/; PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo of lastnina slovenske narodne podporni JCDHOTI Orgaa el u4 published by ftlovane National Narotntna m Zdruiene dri«v« (Ura Chicaga) in nt lato. s»j0 m pel leta. ti.so m trtri latai ta Chicago la Cook Co. 17-SO ca calo loto. 13.7ft sa pol leta; sa Inoiamatro M.00 Subscription ratesi for tha United State« (except Chloafo) aad Canada M OO por yaer Chicago and Cook County 17JO pm year, foreign countries M 00 per fNI Cena oglasov po dogororu—Rokopial dopisov la neneiotealfc laakov se no vračajo. Rokopiai literarna mbiat (črtice. pifuli rama pasmi Ud.) aa vrnajo pošiljatelju te v slučaju, še te peilošu jniimao Adrtrtiilaf rates on agreement.—Manuscripts of communications and unaolldtad articles trill not be returned. Other manuscripts, such as stortes. plays, poena, etc.. wlU be returned to sender enlr »pnnied by self-tddrttttd and stamped envelope. Master na rse. kar ima stik s Os tonu PROSVETA 2657-59 So. Lawndala Are., Chicago 23. Illinois MTMUrU Of THE federated press IM Datum v oklepaju na primer (January 31, 1046), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono-tite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Dvoboj med Anglijo in Rusijo Svet se zelo čudfto vrti. V mislih imamo seveda vrtoglavo svetovno politiko, ki je najbolje definirana v znani francoski prislo-vld: "Čim bolj se spreminja, tem bolj je enaka." V tem protislovju je veliko resnice. Godla ostane godla, neglede kako jo meta te. Ko je junija leta 1941 Hitler napadel Rusijo, ni vzelo dosti časa, ko sta si bila ruski medved in angleški lev v prisrčnem objemu— prvi oblečen v boljševiškem, drugi v torijsko-imperialističnem plašču. Pozabljena je bila stoletna imperialistična borba teh dveh tradicionalnih nasprotnikov. Čez noč so prišle v Churchillova urtfl rr.edene besede, s katerimi je pel slavospeve svojemu nove-kp veliki Rutiji in zvitemu Stalinu, d* e' i "velikega prijateljstva" napram ob zid potisnjeni \ .1 tuii iz Moskve—napram tisti torijski AnglijC n« n k' ' ':o I.unčijo bodisi namenoma ali nenamenoma .j: tx \ itluju pet p oti vzhodu. Stalinov odgovor na vse tiste manevre je bil enako zmoten 'n fatalen pakt s Hitlerjem, kateremu je s to potezo odprl vrata za nacijski imperialistični pohod proti za padu. Po monakovski kupčiji se je marelarski London močno oddahnil. Prodana in na imperialističnem oltarju darovana Čehoslo-vaška jih je sicer strašila in jim več ali manj pekla vest, kajti kupčija je bila strahopetna, podla, negentlemanska. Ampak kaj tisto ... kaj Čehi in Slovaki . . Samo da odvrnem? Hitlerja, kateremu smo pomagali na tron in ga potem pomagali oborožiti—samo da ga odvrnemo od zapada, od Anglije in ga usmerimo proti vzhodu, proti Moskvi ... "Imenitno potezo smo napravili, imenitno smo zagodli tem pro-kletim zapadnim imperialistom!" so si čestitali v Moskvi po sklenitvi pakta z Berlinom, šilo za ognilo! Ampak tudi v Moskvi jih je pekla vest in so se tolažili, da je fašizem končno le "vprašanje okusa . . ." Sicer tudi tem lastnim ciničnim besedam niso verjeli, ker niso mogli, ampak v zagati hudič tudi muhe žr~ . . . * Ko je po Hitlerjevem navalu na Rusijo prišlo do spontane in trenutno velikodušne pobratimije med Londonom in Moskvo, je bilo videti, da se je obema odvalil težek kamen od srca. V obeh prestolicah so se želeli oprati tistih nesramnih grehov in fatalnih ■ m-čm s irtlerjcm., To pobratimijo so takoj kronali s sklenitvijo ne mijste jtfce in povrhu še obiambne pogodbe, v kateri sta i c te velesili obljubili medsebojno kooperacijo. Za Rusijo so pričeli hudi, tragični časi. Enako hudi in težki ket leto prej, po ppp*zu Francije, /o Anglijo. Hitlerjeve horde so se naglo valile naprej po prostrani Rusiji in uničevale vse, kar je ostalo od ruske politike "oožgane zemlje." Za trpečo in krvavečo Rusijo je bilo mnogo simoatij, veliko navdušenje, kajti postajalo je vedno bolj jasno, da je Hitler s tem napadom napravil tvojo modno ifflrtft a _ Obe, Amerika in Anglija sta se z vso silo vrgli na zalaganje Ru-ti je z vojnim materialom in ji s tem pomagali, da je končno ustavila mogočno Hitlerjevo vojno mašino. Kakor je Stalin priznal i n konferenci v Teheranu, bi Rus'ja btez te pomoči ne mogla bit' kos tej svoji nadčloveški nalogi. S porazom Rusije bi bili tudi cbtali zavezniki skoraj gotovo poraženi. Toda če bi se to ne bile rgodilo in bi se volna vlekla napiej do iznajdbe atomske bombe tedaj bi bil pa pretežni del Evropi- danes najbrže ena sama Hirb širna 'n Nagasaki . . . * Ampak tista pobratlmija med Anglijo in Rusijo, ki je bila sko-\ t rm v najtemnejših dneh obeh držav, se je pričela krhati kmalt potem, ko je Churchill naznanil vsemu svetu, "da bomo mi (Anglija) držali svoje" in da "on ni zato postal kraljevi minister, da b p.cdscdoval razsulu angleškega imperija." V Moskvi so te besede dobro razumeli—bolje kot margikjt drugje. Pomen te Churchillove deklaracije je bil, da se bo Anglija tudi v bodoče, po vojni držala svoje tradicionalne imperialists ne politike. In Churchill ni govoril samo v imenu torijske stran ke in vlndajtH/cgn razreda, marveč- tudi v imenu liberalne in de 1 a vitke stranke To piavimo vsled tega. ker ni med njimi nobeni fundament«!ne lazlike, kar »e liče imperialne politike. Tudi de tanku stranka vztraja pri politiki ohranitve angleškega imperija Edina tazlika l><> mogočo v tem, da e ne bo toliko upirala libera lixirar.ju bi 't skoraj 30 let. Naš zatiran in izkoriščan narod v stari domovttil se je u-prl in šel v boj za svobodo, demokracijo in enakopravnost. Težka, bridka iri krvava je bila ta borba, katera je tirjala ogromne žrtve. Ves svet se je čudil jugoslovanskemu narodu, ker je tako pogumno in z golimi rokami bojeval svoje sovražnike. Dne 11. novembra so Jugoslovani pokazali, da se dobro zavedajo, da je prišel pravi čas in z ogromno vec'no glastjvali zn republiko in tako je dne 29. novembra 1945 narodna skupščina proklamirala Jugoslavijo za federativno ljudsko republiko, začno pa dala brco kraljevski dinastiji. Torej sad vseh tistih, ki so delovali za jugoslovansko republiko že pred 30 leti, Je končno obrodil. Rečem, da narod, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo, ne bo te svobode izpust'l iz rok in se dal zapeljati komur koli. .Živela mlada, svobodna jugoslovanska kritika je bila popolnoma ne upravičena. Časi p^ selično tališče kot delavska stranka v Angliji. Tudi iz Belgije in Holandkke m slišat*, da bi socialen ali komunisti rogovilili proti holandftkrmu ali belgijskemu irnpei ializmu ln zahtevali svobodo /a kolonijalne narode. Če pogledate v Italijo, vidite enako sliko tudi pri italijanskih levičarjih Kolonije ... kolonije ... kolonije Sama imperialistična bolezen nu vseh straneh. Tudi tam, kjer bi ne smela biti. In če pogledat« na Sovjetsko Rusijo, je ista, vsaj pa slična pesem. Svoje meje in tvoje sfere vpliva š*ri na vse strani. V to smer jo sicer ob vseh videzih gonijo drugačne sile In težnje kot pe kapitalistične imperialists katerim gre predvsem za privatni profit. Toda d* danes t ud' ona zasleduje tvoje vrste imperializem, o tem ne mote biti nobenega dvoma. Vzroke tega ruskega impet ializma al bomo ogledali v prihodnjem članku. nanjo. Kakor vidite, sem upravičeno zapisala, da tak narod ne bo nikdar propadel! Ako najdemo tu in tam kakšnega derviša, ga pa drugi stokrat odtehtajo. Torej preprosta žena in mati da svoj zaslužek za to potrebno akcijo. Ona pozna zapoved, ki pravi, da je treba lačne nasititi, žejne napojiti, bolne ozdraviti in nage obleči. Želim, da bi imela veliko posnemalcev. V srečo in ponos si lahko štejemo, da imamo tu v Johnstow-nu brata Mika Milkovicha. On dela veliko za Jugoslavijo. Ker ima zmožnosti in vpliv, nam je( v veliko pomoč. On sam nadomesti vse tiste Srbe, ki so za prevzvišenega kralja Petra. Ču-la sem, da je tukajšnji srbski duhovnik nekoč rekel, da je kralja lahko ubiti, kraljevstva pa nikoli. Ne še do|go časa, ko je isti duhovnik blagoslovil Tita. Bil je polom v cerkvi in reveža bi kmalu pretepli prenapeteži. Časi se res spreminjajo. Kdaj se bo pa posvetilo v glavah naših prerokov? Cleveland-ska "izvirno" poročila počasi pa sigurno izgubljajo zaupanje bralcev. Čezdalje manj backov je na svetu. Vendar pa se naj potolažijo, kot se je nekoč neki duhovnik, ko ie dejal, "gospod Izveličar, ko sem si izbral du-hovaki 'stan, si mi rekel, nnj pasem jftgneda, pa so se spremenila v same kozle z velikim rogovjem. Kaj naj, revež, sedaj »torim?" Nekaj podobnega se bo menda pripetilo tudi z našimi duhovniki. Sami ste nas uči-'i, kako je Kristus z bičem izgnal luhovnike, "poberite se iz hiše mojega očeta!" Toda vi ste po-eabili, da hiša božja ne sme slu •iti za trgovino. Jaz pa tega ni ;em še pozabila, pa četudi ni-em trgala "kiklje" po šolskih klopeh. Vao čast in priznanje tistim tašim duhovnikom, ki se zavela jo vsaj malo svojega poklica. 3aj vemo, da smo vti ljudje '.moti j i vi in imamo vsak svoje (laboeti, zato bi bilo vse pozaV jeno, če bi sedaj spregledali in irenehali s svojo umazano pro->agando. Ko je naš kruti aovražnik hotel podjarmiti našo lepo staro iomovlno* smo vsi prosili naše »rute. naj,se ne dalo, da smo mi ' njimi, naj branijo čast svoje-»H naroda. In kaj sedaj? Mesto da bi vfl stali za njimi, pa naj-! lemo tjudi med nami, ki bi radi | uničili še tisti jugoslovanski na-rod, ki ni bil uničen v strahot• nem boju proti Italijanom. Nemcem in domačim izdajalcem j Svetujem voditeljicam Slovenske ženske zveze, dla ne pozabijo svojih kablogramov. Najgrše in najslabše je, če se ne drži be*e- ; de. Kako b<) človek, ki te rav- Zbiranje otroške hrane aa podhranlene In bolne lugoaloviaake na po vetru in takoj pozabi sv o- otroke le valen del tekoč« kampanle aa otroško pomoč t ttranl jo obljubo, pogledal tistemu v Ameriškega odbo a sa pomoč Jugoslaviji. Pred trojim odhodom obraz, kogar je izdal. Torej po- na londoneko konferenco Zveae narodov kot članica rmertške de-gumno stojte na ttranl naroda, legcdle. Je ntrt. Eleanor Rooaevelt apelirala n* rte ameriško Dud ker narod Je vera In brez naro- atvo. naj todeluje v te) kampanll. JugoalavU« ibm 1.2004)00 otrok, da m vere. Napako popraviti je med nllml več ttotleoč vojnih tlrot. ki to v veliki potrebi dobro pozna/ - .tw>>»'H»J<4fi!A Organizacija SANS je nas tudi zalagala z avtentičnimi novicami o delu in borbi osvobodilne fronte in prav tako so nas o vsem poteku v Jugoslaviji tli formirali- partizanski ' voditelji, ki so prišli v Ameriko, med njimi tudi dr. Slavko Zore, ki nas je pred tedni ustmeno informiral o partizanski vojski. Vsi smo bili ponosni na to lepo in juna-fcko staro domovino. Sedaj pa si oglejmo nekoliko našo Ameriko, kaj vse smo pridobili v tej vojni. Velikokrat so nam povedali, da bomo po vojni deležni boljših delavskih razmer in življenjskega standarda, da bo delal lahko vsakdo, ki bo zmožen za delo, da bomo dobili zvišane plače, sploh vse, kar bomo delavci potrebovali. Vojne je res konec, produkcija za vojno je bila ustavljena in vladna naročila preklicana, tovarne so pa zaprli. In sedaj, ko se je pričelo zopet počasi kolesje obračati za izdelavo civilnih potrebščin. kapitalisti nočeio zvišati delavskih plač, medtem pa so cene življenskim potrebšči- nam dvignile, tako da danes delavstvo sploh ne more več shajati. Posledica tega je, da je nastal nepokoj po vsej deželi. Sedaj unije zahtevajo zvišanje plač za 30%, toda kapitalisti so enostavno to zahtevo odklonili. Kaj naj delavci store? Drugega izhoda ni, kot da zastavkajo in na ta način dosežejo zvišanje plač. Družba General Motors je pr-' va na preizkušnji, toda ta kor-poracija je mogočna in delavstvo ima težko borbo z njo, posebno še, ker je vlada v Wash-ingtonu na strani velikih korpo-racij. Danes so vsi aparati naperjeni proti delavstvu in dan za dnem,, snujejo protidelavske postave, s katerimi bi radi vzeli delavcu orožje, pravico do stav-kanja. Nihče še ne ve, kakšne drastične zakone bodo sprejeli v Washingtonu. Vse kaže, da so vsi obrnili hrbet delavstvu, to pa zato, ker delavstvo nima svojih zastopnikov v kongresu in vladi. Dokler ne bo delavstvo spoznalo, da so predvolitvne obljube politikov samo blufanje, toliko časa bodo zapostavljam in brez moči. Edina rešitev za delavstvo je, da se Organizira v samostojni delavski stranki in izvoli svoje zastopnike v kongres. Vse kaže, da nastaja z vsakim dnevom večji nepokoj med delavci. Vse postave pa ne bodo preprečile stavk, ako ne bodo kapitalisti zvišali delavskih plač in omogočili delavcu dostojen živ-ljenski obstoj. Večina delavcfev je glasovala za štrajk pri Ford Motor Co., Chrysler Corporation, U. S. Steel. Ako ne pride do sporazuma med temi korporacijami in delavstvom, tedaj bomo ime^i večje stavke kot še kdaj v zgodovini Amerike. Rečem le, ako bo'delavstvo solidarno in ostalo lojalno unijam, potem bo zmagalo, drugače ne! Delavci si lahko priborijo svoje zahjteve, samo če hočejo. Bodočnost nam bo pokazala rezultat. Sloga jači, nesloga tlači! Anton Jurca. RAZNOTEROSTI Mt. Olive, 111.—Tudi naši fantje se veselo in srečno vračajo domov z bojnih poljan. In kako ne bi bili srečni, saj so prestali veliko grozot in bili neprestano v smrtni nevarnosti, sedaj pa se vračajo k svojim dragim. Mnogi pa se ne bodo na žalost nikoli vrnili, ker so padli za domovino. Časten naj bo spomin nanje! Naša mala naselbina ima 19 žrtev, kar je velik odštotek v primeri s prvo svetovno vojno, ko je bil ubit samo brat mojega zeta Sam Jurkovich, čez dve leti pa pripeljan iz Francije na tukajšnje unijsko pokopališče. Veliko vojakov sedaj čaka na odpust, med njimi tudi moj mlajši sin, ki se nahaja v Indiji. Slišimo tudi, da vlada med njimi nezadovoljstvo, ker ne Korejo razumeti, zakaj bi še nadalje služili vojaščino, ko je vendar konec vojne in zakaj naj bi čuvali angleški imperializem v Indiji. Prav pred božičnimi prazniki se je na tukajšnjem železniškem križišču pripetila velika avtomobilska nesreča, ki je tirjala šest mladih življenj, med njimi 16-letnega dekleta, le voznik je ostal pri življenju. Dve izmed žrtev sta bili na vojaškem dopustu, dve pa pred nekaj tedni odpuščeni od vojakov. Noš sosed A. Frtsche je bil posebno prizadet v tej nesreči, ker je v dveh mesecih izgubil dva sinova v avtomobilskih nesrečah. Vsi omenjeni ponesrečenci so bili iz tega mesta. Druga nesreča je zadela vojaka na dopustu v Benldu. Sel je na lov in s prviin strelom zgrešil zajca, pri drugem je pa padel «n sebe ustrelil. Zares žalostno naključje. V vojni je bil dvakrat ranjen, a. ostal je pri življenju, tukaj pa je tako usodno končal. Imel je lep vojaški pogreb. Brat Radelj iz West Allisa priporoča, da bi dobili zopet sobotno številko Prosvete. Dobra ideja, ako jo je mogoče izvršiti, eveda. če bi prišlo do tega. bi bilo treba malo poteči v žep, ali nič zato. Prometa je danes bolj zanimiv list kot nekdaj. Ima zanimive in podučljive uredniške članka zato gre priznanje uredniku,-prav tako j«, dosti drugega dobrega čtiva. Na zadnji strani je zelo interesantna zgodovinska povest, katera najbrže ugaja večini čitateljev Zani«. va je toliko bolj za one S poznali pisatelja dr. I Ta'vL Leta 1890 sem bil z moj0 jo na tridnevni porotni obZ navi v Ljubljani kot priča J' ga. Obtoženca je zasipavali Tavčar. Bilo je kakih 80 prič 1 slišanih, katere so obtoženca hu do obtoževale. Vsi smo oričako vali, da bo obsojen radi dvakrat nega požiga in izračunana je b. la velika škoda, katero bi moral obtoženec plačati. Kasno zvečer tretjega dne pa je imel dr. Tav čar zadnji govor. Govoril jc ta! kole: "Cenjeni sodni svet, porot„, niki, pričevalci in vsi navzoči Ne bom trdil, da je kdo med pri. čami krivo pričal proti obtožen, cu, želim pa le, naj se kdo iz! med vas dvigne in reče, da Jf videl obtoženca, da je on zazgal" Vsi smo se spogledovali in k li tiho. Obtoženec je bil op* ščen požiga, obsojen pa je bil m 18 mesecev radi dveh grozilnih pisem, katera je pisal iz preiskovalnega zapora. Kasneje je dejal dr. Tavčar, da bi bil tudi za slednje oproščen, ako bi mu mogel udihniti, da bi rekel, da je pisal za pustno šalo. Dr. Tavčar je dobil velik ugled s tem proce-som. Bil je dober zagovornik in izvrsten pisatelj, kakor priča ro-man "Izza kongresa", ki sedaj izhaja v Prosveti. Tudi spisi Mirka^Kuhla so po-membni in pisani, v lepem tonu, posebno še knjižica "V borbi za Jugoslavijo". Dobro blago se samo hvali, toda Frank Barbič ne verjame v ta izrek. Andrew Maren. POVRATEK SINOV Detroit, Mich.—Leto 1945 se je zame precej veseleje končalo kot se je začelo. V začetku 1945 je divjalo vojno klanje na vseh bojiščih in v tej vojni furiji so bili tudi moji štirje sinovi. V mesecu maju pa je prenehalo masno pobijanje v Evropi, torej prvi žarek upanja, da bo vojne enkrat konec. Potem je bil še Japonec na rokah, ki pa se je tudi podal po preteku nekaj mesecev, zato je marsikateri upal, da se bodo sinovi v kratkem vrnili domov, med njimi tudi jaz. Ker sem v mojem potopisu zapisala, da mojih še ni domov, moram sedaj popraviti. Zadnji dan v 1. 1945 je prišel Leo iz Nemčije, Albert pa iz mornarice. Oba sta bila častno odpuščena. Albert pa j« prišel na počitnice, tako da smo staro leto zaključili veseleje. Kakor sem pričakovala, manjkalo je samo Fredija, ki se še vedno nahaja v Evropi. Ko bo prišel, upa, da bo tudi on odpuščen in jaz bom z veseljem snela zastavico s štirimi zvezdami in jo nadomestila z eno zvezdo. Upam, da bom tudi tisto snela v kratkem, ker fant služi že 35 mesecev. Dalje upam, da jih ne bo treba nikdar več razobešati na nobeno okno, Čeprav zdaj slabo zgleda. Moje iskrene simpatije materam, katerih sinovi se ne b«fcr * nikdar več vrnili, še bolj pa tistim, katerih sinovi so prišli nazaj pohabljeni, slepi, brez umi Slednji so najbolj nesrečni in i njimi njihove družine. Mary Bernick. na obisku V font ANI German, Cal — Ker nim> noben čl*n SNPJ prilike oglasiti se od tukaj, namreč sem edini, ki stanuje v Gormanu. se bom jaz oglasil in povedal našem«.j članstvu po širni Ameriki, d* j sem pred kratkim obiskal slovensko naselbino F n t a n o. Cal. Med drugimi sem obiskal tudi rojake Rudmana, Kendo in vec drugih. Rojak Rudman izvrstno napreduje in rojak Kenda na prodaj še precej dob:< zemlje. Tudi jaz sem kupil od njega aker zemlje. Vsi tamkajšnji Slovenci so prav napredni m ščin za naše revne Slovence v stari domovini. Kakor sem cul je poslal v New Yorku /e c* štiri tone potrebščin. Želim-bi tega zavednega Slovenca posnemali vsi in tako čim vec , magali našemu izmučenemu^ potrebnemu narodu v stari » movini. ^ Na koncu pa izražam up^ da te bom tam v kretken ^ novll v okolici lepe in I bine FonUne Anton Potocboifc Fašistični teror na Primorskem Dism0 od moje sestre Terene uie iz Morske, Kanal pri Go-Sestra je bila rojena v Po-£ah pri Senožečah. Nekaj čari* bivala v Dolenji vasi pn Benožečah, pred 20 leti-pa se je Iselila blizu Gorice. Pismo je £*sno 22. novembra 1945 in glasi: •Ljuba sestra!—Prejela sem VOJe pismo in sem ga bila zelo esela Prejela sem tudi Sonji-tisto, ki si ga Ti oddala od e družine. Ker pa je tedaj Konja že odpotovala z možem na dom. sem ga poslala zanjo, bala mi je tudi, da je srečna i se počuti dobro. Hudo mi je, er se je omožila v teh kritičnih asih, vendar pa smo se vseeno irecej dobro izmazali. Albina pa je odpotovala v užbo v Milan. Misllia si je, da ma že 19 let in bo treba kaj za-južiti za bodočnost. Ona je ,očno, lepo dekle, Sonja je pa elika in suha. Ves čas smo trpeli lakoto in trah pred okupatorjem. Fašl-;ti so nam delali strašno krivi-Nismo smeli niti izgovoriti sede "partizan", kajti če so dišali koga izgovoriti to bese-lo, so ga takoj aretirali in od ljtli v Nemčijo, kjer je pomr-od lakote in trpljenja na tiče naših ljudi. Nazadnje pa; o kar žive metali v peči. Iz naga kraja se jih ni veliko vriillo domov. Pisala si, da nisi čitala nobenega pisma iz Senožeč. Veš ukaj še ni vse urejeno. Mi se nahajamo v tako, zvani zoni A, I < svojimi očmi. Na primer v Dolenjo vas je pridrvelo nekega dne 30 fašistov in Nemcev ter nekaj slovenskih barab, katere so Nemci plačevali, nakar so postali najhujši izdajalci. Pobrali so vse moške, med njimi strica Toneta, Lovrenčevega, Doleta Ždrolovga, Hribarjevega Janeza, našega bratranca, Toneta Slugo, Vidmarjevega Jožeta, Urščo-vega in dva partizana. Najprej so jih silno mučili, nato pa postavili pred Slugovo "kolonjo" in nato drugega za drugim ustrelili v hrbet. Ljudje iz vasi in sorodniki žrtev pa so morali gledati, ko so jih umorili. Nato so zažgali Sajevcovo hišo in jih še žive pometali v ogenj. To je bil pravi sodni dan: kričanje, jok in groza! Naša Albina je bila v Potovčah, kjer se je skrivala pred Nemci. Slučajno je prinesla neko pismo v vas in so jo ujeli. Takoj so jo po-stavili ob zid z namenom, da bodo tudi njo ustrelili, medtem, ko so pa streljali druge, je ona ušla v Francetovo listje in se zagreb-la vanj, kjer je ostala ves dan in z njo še neko drugo dekle. Toneta Rebca so na isti način umorili. Prav tako so umorili Vidmar jeva dva. Uboga mati ni imela drugega na svetu kot nju, a so ju umorili, prav tako mnogo drugih, toda Ti pe morem vse opisati. * V Kanalu, deset minut od naše vasi, so nekega dne ujeli neko krasno 20-letno dekle,* jo odpeljali v klet in z njo počenjali grde reči in jo pretepali. Njen oče jo je šel iskat in z njipi ne- smrtni nevarnosti, a usoda me je rešila smrti. Takoj bi nas pobili, ako bi nas zalotili pri izvrševanju naših dolžnosti. Vendar pa smo vse prenesli in sedaj čakamo bofjših dni in plačila za naš trud. To plačilo naj bi bilo priznanje, a žahbog ga ni. Katkin mož, Pihavc iz Sežane, ki je bil zobozdravnik, je tudi PROSVgTA Pismo bivšega 4 Amerikanca Spangler. Pa.—Iz vasi Sv. Urh pri Zagorju ob Savi sem prejel pismo od starega znanca in prijatelja mojih staršev, od Josipa Jesiha, ki je leta 1910 delal na umrl v internaciji zato, ker je Herminieju, Pa. V pismu pro- ki tolmač, toda zverine so vse iSenožeče in Štor je pa so drugje; tri umorili in zakopali v slamo. Štorje so v zoni A, Senodole pa Predno so jih umorili, so ljudje slišali strašno kričanje in klice na pomoč, toda nihče se ni upal v B. Sedaj še ne vemo, kje bo jugoslovanska meja. Mi hočemo odločno zahtevamo priključi-! iti blizu, ker bi vsakega ubili. so twobodilni fronti in dr-režim, za kapital!-v,,fJa- oni so podplačani na denar požrešen, tega prepričati, kajti misli, ' nar. tam je prava pot. je opisati, kaj vse 11 faš«sti; uganjali *> ta-•dejstva, da je nemogo-• č* človek ni videl s Našo Malko, mojo hčerko, ki jI je bilo 23 let, pa so ubili meseca marca 1945 zgodaj zjutraj. Tako je povedal Vinko, ki je bil tisti čss pri njej. Prišli so po oba, zagovarjati pa sts se morala vsak posebej. Vinkota so spustili s štirimi odtrganimi prsti na levi roki in nogi, tako da je revček, star 16 let, a je berač. Mal-ke pa ni bilo več domov. Tisto noč so jo ubili in mnoge druge, po številu 36 oseb. Vse skupaj so vrgli v cestni jarek, zagrnili in posejsli na njih salato, da bi tako zakrili strahoten zločin. Malkinega moža, zdravnika, so odgnali že 1. 1942 v Italijo, kjer so gs imeli zsprtegs ves čas. Meseca oktobra pa se je povrnil domov ves bolan in uničen. Šel je takoj na delo, dasiravno ves uničen, in našel svojo Mslko z drugimi 36 trupli. Preiskal je, kako so bili ubiti. Malka je Imela zadaj vso glavo razbito. Kakšna groza, to je neksj, česar se ne ds popisati. Oh, če bi bila vssj še Milka živa! Tako nas boli, ker je ni. Ubili so jo belogardisti. ki so se borili proti partizanom. Ne vem, kje in kako naj zač* nem, ker je vae razbito. Tisti, ki so imeli lesene hiše, jih nimajo več, ker so jih Nemci požgs-li. Nemški krvoloki so tudi ob-strelili ubogega Vinkota. Ubogi moji otroci! Ljuba sestrs, ne morem več pisati, bom pa prihodnjič obširneje opiaala naše trpljenje in grozote. Tvoja žalujoča sestra Rezka Goršak." Kajne, rojaki, bratje in sestre, . , ... . .__to so naši belogardisti, ki so ubi- . Milk. pa v Ljubljani; j. poro- £ ^ „ ^'"T^kt«;^ lulijo ln nac*Kno Glede moii n it ne v.. kje i* Vzklikmmo Uhko I« Pri«, bi domov, . ! £ 2lv',U demokr.ti*.. Amen- j., mi jI pa tod, n* moremo po- Ju,«|.vi). . Tl- magati, ker »mi nim»mo nit. ' kajti priti i ono popolnoma n. ceiu. beraiko palico Pismo iz vasi Vrha pri Krškem Phcenlx, Arts.—Končno sem tudi jaz prejela pismo iz stare domovine. PisaU mi je sestra Rezka Goršak iz vasi Vrha, p. Raka pri Krškem. Pismo se glasi: "Ljuba sestra Julija! Prejela sem Tvoje pismo z dne 13. oktobra, katerega smo bili nepopisno veseli. Nisem Ti mogla prej odgovoriti, ker nisem vedela za mamo. Dne 18. oktobra pa je prišla domov, toda zelo slaba. Ona je bila pri bratovi ženi v Mariboru skoro štiri leta. Karol je tudi prišel zdrav domov k ženi, materi in hčerki. Boril se je na strani partizanov. Brat Fran-celj pa je prišel s svojo družino na svoj dom že meseca junija. Mi pa smo prišli iz Nemčije 1. s^Dtembra. Bili smo v taborišču v mestu Detmondu, dne 4. aprila pa so pridrveli ameriški vojaki in nas osvobodili in tsko smo bili rešeni trpljenja. V taborišču smo preživeli nepopisnega strahu, glsdu ln zime. Dne 25. avg. pa smo se odpeljali proti domu raztrgani, sestradani in komaj živi. Doma smo našli prazen dom, šipe pobite, vrata razbita, štedilnik, postelje in vse ostalo so pa pobrali, tako da smo prišli domov čisto ns prszno. V Nemčijo so nas odgnali 4 noV. Sli smo trije: midva in sin Francelj. Vinko je bil tisti čas pri sestri Mslki v Žužemberku, Žabja vas zelo prizadeta Besmsrille, On!., Ksnada. — Moj brat Frlc Knafelc ml je pisal že več pisem iz Žabje vasi pri Novem mestu. V tem pismu mi naznanja, da je padel v boju za svobodo domovine tudi njegov sin Jože. Ker je veliko rojiakov Iz novomeške okolice v Zedlnjenih državah in Kanadi, sem prepričan, da bodo čitall pismo z zanimanjem. Pismo je dstirsno 21. nov. 1945 ln se glasi: "Dragi brat!—Tvoje pismo in oliko sem prejel ln me veseli, ds se imaš vsaj Ti dobro. Pri nas pa je še vedno hudo, posebno zs obleko, perilo, čevlje, ps tudi hrana je še na karte, vendar pa upamo, da se bo počasi vse uredilo. Vse nsjhujše smo preboleli, zato potrpimo, saj se dela ln popravlja še precej hitro, da čimprej obnovimo, ker Je vse u-nlčeno ln porušeno; železnice In mostove hitro gradijo. Sestrs MicJ se je omožlls z Modlcem ln stsnujeta pri materi. Mati se je postarala in o-slabela, aH dela pa še vedno, kskor je njens nsvada. Teste-novi so val srečni, ko sem jim sporočil vsš glas. Micln mož Mstko je sedsj v mestu za načelnika milice in ima veliko besedo pri narodu. Našega Jožeta smo pokopali 6. t. m. iz Prečne v Smihel v Cenetov grob. V Žabji vasi so psdli kot partizani in bojevniki za domovino sledeči: naš Jože, Zupančev Tone in Zan. sin Zl-bertovcga Frsncete, Malnsrjev Tone, Jakopinov Maks in Golobov Frsnc. V vssi pa so porušene in po-žgane sledeče hiše: -Kovačeva kašca, Jabčeva hiša, Hlepčeva Ambrožičeva, Seku lova, Jarmo-va (A hči nova), Medveškova, Fu-rebrova, Ahčinov kozolec, spodnjih Kovačevih kozolec, Zuhov (Žnidaršičev) pod in hiša, Čiž-mekov hlev, vsa poslopja obojih Zibertov, BelKova hiša. Jan-klova in Lakomčkov pod. Ostale hiše eo vse poškodovane, nekatere bolj, druge manj. Tudi jaz imam nekaj tieoč dinarjev škode, na hribu, kjer je mati. pa so razbite samo šipe in preluknjana streha Dragi brat, ne moreš si misliti, kako je bilo hudo in malone Glas iz Češnjice Universal. Ind.—Moja žena je dobila pismo od svojegs brsta iz Češnjice, p. Trebelno. Pošiljam ga za objavo v Pros veti, ker sem prepričan, da bo člta-telje zanimalo. Pismo se glssl: "Draga sestra Kristina!—Solze so ml prišle v oči, ko sem dobil pismo ln zvedel, da ste še živi. Tesno ml Je bilo pri srcu ker pišeš, da ste trpeli v vojnem času. Saj je ves svet občutil to gorje, posebno pa pri nas, ki smo imeli poleg zunanjih sovražnikov, Nemcev in Italijanov, tudi notranje sovražnike, ki so se pridružili okupatorju. Preganjali so nas, ker smo se borili za svobodo. Gotovo ste čltsli v časopisih, ksko je bilo pri nss. Zvedeli ste le nekaj o našem trpljenju. Jaz sem tudi bil v partizanski armadi osem mesecev. Nekaj časa sem bil predsednik občine Trebelno. Ker so me zsčell preganjati Nemci ln domači izdajalci, sem se moral umakniti. Stopil sem v srmado in bil kmalu odlikovan. Imenovan sem bil zs poročnika, Na 20. svgunts sem bil odpuščen ir vojaške službe in sedsj sem doma Ne morem ti oplssti, kaj »mo pretrpeli v vojnem Času. štiri zime smo morali prebiti v gozdovih. Trpeli smo mraz, ker nismo imeli ne obleke in ne obutve, poleg tega pa smo bili lačni, ker nismo mogli dobiti hrane. Nihče si ne more predstavljati, koliko gorja smo prestali, če ni sam skusil. Na drugi strsni ps je trpela moja družina doma. Zeno in otroke so hodili pretepat Nemci In belogardisti. L. 1943 so nam požgali tudi hišo, ki je bila zgrajena tri leta prej v Češnjlcah. Sedaj smo brez doma moja žena, jaz in trije otroci Pri nas je vse opustošeno, Nemci in Italijani so požgali mnogo vssi. Mokronog je bil porušen v teku bombardiranja, Trebelno pa skoro popolnoma požgsno. ,V nekaterih krajih so uničene vse vssi, da ni niti enega človeka v njih V upanju, da mi boš odpisala, ko dobiš to pi< smo, te vsi skupsj pozdravljamo ln želimo vsem najbolje,--Jože Kost&njevec. Vincent Varhovnlk. Bulla. Mont. — Sledeče pismo sem dobila iz Rosalnic pri Metliki od sestre, ki piše: Draga sestra in svak!—Iz srca se Vama zahvaljujem za paket, ki smo ga prejeli 7. nov. 1945, poalall pa ste ga 14. sept. Mi smo zdravi, žalostno pa je videti, ko-iko partizanov so že izkopali po ložah, da jih pokopljejo na pokopališče, Bošnakovl so izgubili v vojni sedem fantov, ki sem jim bila krstna botra. Zadnjo nedeljo so izkopali 18 partizanov, ki so bili zakopani v Rožnem dolu. Njihove kosti so pripeljali v Črnomelj in na sredi trga so jim postavili oder. Na trugah je bil napis "Mir muče-nikom." Med njimi je bil tudi Tvoj bratranec France Matjašlč, iz ^adovič Koplnlčev, iz Rosalnic Brulov ln več Metličanov. Te žrtve so laške zveri obkolile ln jih zažgale. Pri Treh farah je dosti ljudi zakopanih, ki so umrli mučeniške smrti. Vrtali so jim oči, jezike jim ruvali, prej pa so jih tako grozno prtepll, da nesrečniki niso mnogo več vedeli. Bila sem na Gorenjskem in sem obiskala Martina. On je komisar na pristavah ln politične govore obdrftava. Videla sem tu dl Jožeta, ki službuje v Kočevju na železnici. Zelo sem bila vesels, ko sem videla oba sinova. Hvala Bogu, da sta ostsla živa. V Ljubljani aem šla na pokopališče, kjer je 25 talcev skupaj pokopanih. Njih grobovi so v rožah, vmes pa slike teh padlih mladih fantov. V Ljubljani je bil Izdajalec duhovnik Natlačen ln so ga ubi 11, zato pa so potem ubili 26 fan tov. Pred grobovi teh mučeni kov je trnjeva krona. Drugi du hovnlškl velelzdajalec je bi ljubljanski škof Rožman, le da je svojo kožo odnesel. Naj dosta vim, da so bili belogardisti huj ši kot okupator. Ko smo se skri vali po ložah, smo se "belih bolj bsll kot fašistov, ki so tud bili dovolj krvoločni, ampak be logardlsti so Jih prekašall.—Po zdrav vsem skupsj! - Sestra Nežks pa mi piše: Draga sestra!—Prejeli smo paket in pismo in za oboje se Vsm iskreno zshvaljujemo. Sedaj smo zelo zsposlenl z volitvami. Imamo pet skrinjic za volitve; ena je brez listka in ena za "ta bele", ki pa nimajo nobenega kandidata. Knafl iz Metlike je rekel, da bi rad poznal tistega, ki bi kandidiral na tej Usti. V naši vasi ni dosti "belih," pa še ti so z nami. Kadar se srečsmo na sestanku, kričijo "Zlvlo Tito!" "Bele" so nsmreč Izpustili iz zsporov, ampak nimsjo nobenih prsvih oči do ostalih ljudi, ker vedo, da so partizani največ trpeli zaradi njih, Tukaj ženske zelo politizirajo in se pripravljajo na voli-tve. Jože je zdrav, le z roko ne more gibati. Hodil je v šolo dva 40'. invalid. V Beli Krajini je slab prevoz, ker železniški mo- . stovl še niso dobro popravljeni. Avtobus vozi vsak dan do Novega mesta, od tam pa vlak v Ljubljano. Tukaj je mnogo sprememb. Boribov gozd so iz-sekali Lahi in ne spada več duhovnikom, je državna . last. Mnogo jx>zdravov vsem! — Sestra Neška Brodarič. Pismo od sestre Tončke se glasi: Draga sestra in svak!—Paket, ki sta nam ga poslala, je bil za nas veliko iznenadenje in vese-o presenečenje. Sedaj je več judi dobilo pisma iz Amerike in Kanade. Zelo nas veseli, ko vidimo, da ste v tujini ostali zavedni rojaki. Pred volitvami so naši božji namestniki Izdali pastirsko pismo, z namenom, da bi oblatili vladne organe. Trdili so, da uničujemo vero, da Jim ne damo papirja za tlak itd. Na vse načine se zvijajo, lu da bi zakrili svoje izdajalsko delo, ki so ga vršili začasa vojne. Ampak Tito Jim Je odločno in pošteno odgovoril, da niso hoteli izdati pastirskega pisma tskrst, ko so oni klali nedolžne ljudi, Oni sami vero uničujejo s svojimi početji. Kristina, ne moreš si misliti, koliko je otrok brez očetov ln mater zaradi pokolja, ki so ga UvrŠlll belogardisti t duhovni«. Škim blagoslovom. V Metliki je ' dosti otrok, ki iščejo zavetje. Ljudje se jih usmilijo (n jih vzamejo k sebi. Ml smo vzeli k sebi sinčka Anice Gradačkove, ker so ji moža ubili in je ostala brez vsegs. Hrane Imamo, tež- • ko pa je za obleko, ker je sovražnik vse odnesel ln uničil. Država je Izčrpana ln bo vzelo dokaj časa, predno pridemo do boljšega položaja. — Iskren pozdrav vsem skupaj!—Tončka. Pisal nam je tudi brat mojega moža France Kastellc Iz Rosalnic: "Dragi brat ln svsklnja! — Najlepša hvala za paket, ki sem ga prejel 8. nov, tako da sem pušil ameriške cigarete na volilni dan 11. nov. Volitve so bile velike zmsga za našega Tita,H Dalje sem prejela pismo mojih staršev baŠ takrat, ko sem gornja plsmk že dajala v kuverto, do jo odpošljem Prosvetl. Starši se nam zahvaljujejo za tretji paket, ki amo jim ga poslali. Tu pisma, kakor tudi druga pisma iz starega kraja, jasno pričajo, ksko zverinsko so ravnali z našim narodom Lahi ln Nomci ter domači Izdujalcl. Sedaj prlhuja vse nn dan, vsa grozodejstva, ki so jih izvršili ti podivjane!. In pri tem so jim pomagali dušni pastirji, ki se niso bali Roga, ko so pomsgall u-bljati svoje lastne krvne brate in sestre. Pred kratkim sem čitala dopis v Prosvetl od Marije Movern, prej Tomšič. Zelo me bo veselilo, če mi bi pisala. Moj naslov: Kristina Kasteltz. 215 Watson uve., Uutte, Morit. Krlatiea Kaetelts. meseca in Je napravil izpit, sedaj pa dela v Kočevju. On Je vendar veže vez Iste krvi z vsemi. Hočevu vsm izrszlti ljubezen, ki jo rodi ta vez, ljubezen, ki je tudi vaša srca nagnila, da ste se spomnili nas v naših najtežjih dneh. Vaša pisma, ki so prva prispela v staro domovino, naslovljena na vaše sorodnike, so jasna priča, da ste tudi vi ta štiri leta, za nas dolga, strašna leta, trpeli z nami isto bol, bol, katar* vam niti nismo mogli potožiti. Vi, dragi naši rojaki, tam v daljnji Ameriki, ki niste videli strahot te vojne, niste mogli verjeti, kaj vse smo morali prestati, Koliko solza in krvi je prelil naš slovenski narod, ve samo Bog, ki edini more to poplačati. Pa ta l«ta so za nami, dal Bog. da se ne vrnejo nikdar več, Izrekava nalprisrčnejšo zahvalo za pošiljke obleke, ki smo jo prejeli. Posebej se morava zahvaliti zbirateljem in zbirateljicam, ki so le s požrtvovalnostjo in ljubeznijo mogli zbrati tako /TV —' *-1 Armmi muki Wi iivite ogromno število vsakovrstnih *e je začel i/gon sudetskih N*nv *kupaj, oragi rojaki, ki zivii® * Izgon Nemcev iz Cehoelovakke Pismo z zelene Štajerske Shaboygan, Wla. Iz domovine sem prejela pismo dveh mladenk, ki se javno zahvaljujeta za prejeto obleko, katero smo poslsli od lokalne podružnice JPO-S8 zadnjo zimo. Knl mojih oblek sem priložila svoje Ime in naslov, nisem pa pričakovala, da bo pošiljka prispela tako blizu mojega rojstnega kraja. Pismo Je datirano 28. okt. 1945 v Št. Janžu in se glasi: "Dragi naši rojaki Slovenci! Po štirih letih Je zopet prišel glas naših bratov izaeljencev iz tujine. Po štirih letih sužnosti je tudi nam doma dana možnost, da malo pokramljamo z vami, sicer ne ustmeno, pa saj tudi papir prenese najiskrenejša čustva ljubezni, ki kljub veliki daljavi še vedno gori rned nami, Zato New York.—Dne 20 januarja ^ h,W*V11 §AUmt T'™?™ f™ cev iz Čehoslovaške, m sicer podalW proč od svoje rojstne do-, MM. 5000 na dan Število bo pola- ™vlne, najpr.srčnejšl po- P-n'm ljudern zelo prav prišla, goma naraščalo, dokler ne bo «drav. Tiso/ najlepših pozdravov iz doseglo 12,000 na dan. SudeUkl < Čeprav ne poznava med vami j /gornje Savinjske doline na Nemci bodo odvedeni v amerl- nikogar, niti svojih sorodnikov, I Štajerskem Pepca in Štefka ško okupacijsko cono, 1 ki že mor^o biti nekje, naju Zabreznik." Marte Prlaland. WICSVBTA Iz Sodražice na Dolenjskem New Duluih, Minn.—Prejela sem piamo od svoje svakinje iz Sodražice na Dolenjskem. Moj brat Anton Luiin se je tam priženil. On je doma iz Lipovščice, po domače Kadetov. Svakinja je pa Lipčeva iz Sodražice. Piamo ae glasi: "Ljuba Angela in ostali! Po dolgem času je končno prispelo Tvoje cenjeno pismo. Prav lepa hvala zanj! Prav žal mi je za Janeza—tako bomo tudi mi pri-romali na konec. Škoda ga je, tako mlad, a smrt ne izbira. Tudi meni so umrli oče, in sicer 18. avgusta lanskega leta v starosti 73 let. Ostali pa smo zdravi. Mi smo trpeli že' prav od začetka, to je takoj po zlomu Jugoslavije. Tone je šel « suho robo v Italijo, v Gorici pa so ga prijeli in bil je zaprt tri mesece. S prošnjami smo ga končno spravili na svobodo in nato domov. Toda gorje ae je iele pričelo. Italijani so naa triintridesetkrat bombardirali. Dne 24. junija pa nam je aeroplan zažgal hišo, skedenj, hlev, aploh vse. Reiift smo ti le golo življenje in plenice za povijanje otrok. Bežali smo v gozd (v dolgo dolino), tam pa so naa zasačili in streljali s topovi vsako no£. Dva meseca je bilo zelo hudo: podnevi so nas bombardirali aeroplani, ponoči pa topovi. Veruj mi, da je bilo tako hudo, da mi je nemogoče opianti. Povrhu pa smo imeli ie veliko dela na polju. Ostali smo brez vaega in it žlice niamo imeli, kakor berači. V Sodražici je bilo ikoro vse porušeno. Živimo zelo žalostno življenje. Detet dni potem, ko je vse pogorelo, eo Italijani vzeli Toneta in ga odpeljali v internacijo v Italijo, kjer je bil 10 mesecev. Tam to jih stradali, mi pa smo jim poliljali vsak mesec po fttlri kg težke pakete. Seveda, niso vseh dobili. Jaz sem hodila k ljudem delat, da sem nekaj zaslužila in Tonetu pošiljala pakete in preživljala otroke. Ko je Italija kapitulirala, so prišli domov vsi zelo sestradani in raztrgani, kakor cigani. Za časa nemške okupacije smo tudi veliko prestali. V bojih Tone ni bil, potem pa je bil tri mesece pri vojakih. Sedaj pa je šel na pot z rešetl, da se bomo preživeli čez zimo. Ako bi kdo rekel, ds moramo iti ie enkrat skozi tako trpljenje, bi skoraj vsi znoreli, tako straino se je nam godilo v času vojne. Marsikatero noč smo prespali'v kleteh, ko so vsepovsod divjali boji. Lahko | bi na prste sešteli dneve, ko smoi —Najprej vas lepo pozdravljamo jaz in moja drušma Tvoje piamo z dne 2. julija sem prejel 2. nov. Ne moreš si miaiiti, kako sem ga bil vesel. Bil sem pa tudi žalosten, ko pišeš, da je brat Janez umrl. Četudi nismo skupaj rastli—ko je on odšel, sem bil komaj 4 leta star—eem ga kljub temu imel' v spominu. Vesel sem, da sem ostal živ in zdrav v tej prokleti moriji. Saj to ni bila vojna, ampak pravcata podivjanost. Leta 1941 sem bil zaprt tri mesece, leta 1942 pa je bilo tukaj najhujše. Kako smo bili mi preganjani, ni mogoče opisati. Vsak dan smo bili bombardirani iz zraka, iz Ribnice pa so metali smrt in uničenje topovi. To je trajalo štiri mesece in naša hiša je postala žrtev 23. junija 1942 ob 7. /večer Takrat nam je vse zgorelo, tafco da smo ostali brez vsega, le golo življenje nam je ostalo; smo bosi in raztrgani, potem si lahko miališ v kakšnem položaju smo. Istega leta dne 8. avg. so Italijani nas, vse moške od starosti 16 do 55 let, odpeljali v Italijo in nas zaprli v koncentracijsko taborišče blizu Rima. Tam se je začela lakota in mnogo naših ljudi je vsak dan umrlo od gladu. Bili smo raztrgani, ušivi, garjevi, umazani, da je bilo strah in groza. Tam smo ostali do italijanske kapitulacije, nakar sme hodili peš domov, pa jt bilo zelo nevarno in Nemci so mnogo naših ljudi pobili, dočim so mnogo drugih prijeli in odvedli v Nemčijo V koncentracijo. Od tam se jih vrnilo le okrog polovico. Brat Lojze in jas sva srečna, da nisvs prišla v nemške roke; bila sva vedno skupaj in tako sva prišla srečno domov koncem septembra 1943. Dne 10. okt. 1943 pa sem šel v jugoslovansko vojsko (partizane) in sem tam ostal do 20. avg. 1945. Imel sem srečo in nisem bil nobenkrat ranjen, četudi so se vršile hude bitke. Pri nas so bili vso to dobo žalostni časi; bilo ai ne trgovine ne gostilne ne tobaka, najtežje pa je bilo dobiti sol. Jedli smo neslan koruzni močnik in pečen krompir—to je bila naša najboljša hrana. Sedaj je vse bolje, imamo d volj hrane, le mesa ni, ker živina skoro vsa uničena, obleko je najtežje, ker se ne more nič dobiti za denar, kajti blaga ni. Otroci so najbolj raztrgani, žena in jaz pa imava ia nekaj za silo. Denar imam, pa ne morem kupiti obleka, kar je ni. Že sedaj po vojni sem zaslužil, ker hodim vedno z reščti ga boli, ker ao ga tako zverinsko mučili. Naša hiša je bila dvakrat bombardirana, enkrat od Nemcev in enkrat od Lahov. Za silo smo hišo popravili, da stanujemo v njej. Otroci so zdravi; dve hodita v šolo, Marija v 6. razred, Anica pa v prvi, dva mala pa nam še doma nagajata, namreč Ivanka in Lojzek. Moj mož Loj z je sedaj na Štajerskem na potovanju z rešetl. . . Sprejmite srčne pozdrave vsi skupaj od nas vseh, posebno pa od vaše— Marije.'* V drugih vojnah so prizanesli vsaj civilnemu prebivalstvu, v tej pa je prav tako trpelo kot vojaštvo, ali pa še bolj. Sedaj imamo kampanjo za zbiranje obleke za pomoč stari domovini. Vsak naj kaj daruje, poleg tega pa še posebej pošlje svojcem, kajti danes menda ni človeka v Sloveniji, ki ne bi potreboval pomoči. Aneala Bklntk- Sv oboda po dolgih štirih letih Zanimivo pismo iz Ljublji Milwaukee, Wis. — Prilagam pismo, katero mi je izročila se^. M. Schult, da ga objavile v Pro-sveti. Poslano je bilo iz Ljubljane 4. decembra v Kanado.— Pismo se glasi: "Dragi brat!—Po dolgih letih se spet oglašam. Upam, aa si vojna leta dobro preital in da si zdrav. Mi smo zdravi in tudi mati se še precej dobro drže, dasi so precej opešali. Štiri leta vojne so bila taka, da si jih vi Um sploh ne morete predstavljati. Dolenjsko in Notranjsko so zasedli Italijani, Gorenjsko in Štajersko pa Nemci. Kako so delali z nami, ste gotovo čitali v Časopisih. Verjemi mi, da je bilo vse res. Človek, namreč Slovenec, ni pomenil nič. Streljali in pobijali so jih kot zajce tukaj imeli mir Vzlic temu pa I »a Štajersko in se dobro proda smo prestali in ostali živi. AkcJ^edaJ bo™ }e\ ,.P?t na J* ln bomo zdravi, bomo zopet prišli na svoje. Otroci se nam smilijo, ker so tako slabo opravljeni in ottyiti v bom ostal do božiča; z bratom skupaj hodiva na potovanje. Težko nam je, ker moramo vse znova začeti; kupiti mora- leaenih coklah, zima pa jt pred mo orodie in pa tudi to vrati. Nič ni čudnega, če se pre-hladimo, ko imamo slabo hrano in obutev. Lansko leto v februarju nismo mogli dobiti niti soli. Preživljali smo se s tem, kar smo doma pridelali. Mnogo ljudi je pomrlo oz. so bili pobiti. Vse, kar ste čitali v časopisih, je resnica. Brat Loja in družina je zdrava, umrla pa je deklica, ki ji je bilo komaj 11 let. Tudi Lojzetova hiša je bila bombardirana, a jo je že popravil. Sestra Mici v Žlebiču je zdrava, aeveda trpljenja Ima dosti tudi ona. Umrla je teta Prana, prav tako žena Lušinovega strica Janeza, Bevkov Janez tudi, hči Trda-na pa je bila ubita Tone Ti bo takoj piaal, kakor hitro bo prišel domov s Štajerskega Vem, da bo zelo ve««*I, ko mu bom sporočila, da si pisala. Zelo bi me veaelilo. ako b« nam potlala kakšno sliko, kajti nam je vse zgorelo. Tudi mi oe bomo dali slikati in ti poalali fotografije. Imamo tri deklice: i Milko, Angelco in Marijo. M a- j rija je štiri leta stara in sapiaala sem Te za botrfco. Sprejmite vsi skupaj najlepše pozdrave! -Mila." Od brata Antona Lušina iz Sodi a žice pa sem prejela naslednje pismo, datirano 26 nov. HM* ki ae Klad: Ljuba sestra, Ttai in hčerke! se težko dobi. Ako bo mogoče, bomo na pomlad pričeli hišo zidati in skedenj, tako da bomo spet pod svojo streho, kajti potikati ae pri drugih ljudeh ni lahko. Upam, da si bomo v bodoče že kako pomagali do bolj-šega življenja, čim se razmere nekoliko zboljšajo. Lep pozdrav od vseh!—Tvoj brat Tone " Svakinja Marija, žena dfuge-ga brata, mi piše: Hrana Angela!—Vtm, da TI je že znano, da so mati umrli, ker TI je Lojze pisal. Nsm je še vedno hudo po materi in se jih vsak dan apominjkmo. Bolni so bili samo en teden in do zadnjega so bili pri zavesti Preteklega julija pa smo zgubili hčerko Milko, ker ji zdravnik ni mogel pomagati; imela je drobni tifus Stara je bila 11 let in bila je močna. Lojte jo je Imel zelo rad; pravi, da je bila podobna trti Angeli. Tudi mati so jo radi imeli. Vojno smo preživeli dokaj srečno in v družini ni nobene vojne žrtve, četudi je smrt vedno prežala na nas. Lojze je bil interniran ln Lahi so ga neusmiljeno pretepali Potem so g* Irwin* Pa^—Prejela sem dve pismi od svojih sester in želim, da prideta v javnost. Prvo pismo sledi: "Breg it. 5, Litija. Draga sestra >-Pri nas smo imeli težke čase, toda po štirih letih trpljenja nam je zasijala zlata svoboda. Nas vse so izgnali v Srbijo in vse imetje pobrali. Slavko in Pepe sta odnesla le nekaj stvari s seboj. Može Justi, Ane in Tine so ustrelili. Mlajšega brata Franceta so Nemci ustrelili v Begnah kot talca in vso trgovino izropali. Isti dan so ustrelili tudi sina Ane in moža njene hčere. Moj dragi sin Cvetko je bil osem mesecev v koncentracijskem taborišču. Tkra je sicer uiel smrti, toda pozneje je padel pri partizanih. Starejši sin je ie v armadi. Brat Tone je bil odveden v Nemčijo 1. januarja 1. 1943, jaz pa 9. maja naslednje leto. Na 21. oktobra smo uili iz taborliča it) prišli v Slovenijo. Nismo Šli domov, temveč v gozdove k partizanom. Pri njih smo bih sedem mesecev. Nemci in belogardisti so nas vedno zasledovali. Pokradli so nam vso obleko ln živež, toda nas niso dobili v svoje roke. Po Sest vojakov nas je iskalo po bih, a nas nisotrjeli. Bili smo in premraženf. Midva sva bila z otroci pol leta v taborišču, sedem mesecev pa pri partizanih. Dom imamo še, drugo pa so nam vse pobrali. Vzeli so nam pet glav goveje živine, konja, tri prašiče in vse drugo, kar smo imeli. MežnarČ-kovo posestvo so tudi izropali. Vsa vas Breg je bila za partizane. Humanov fant je padel pri partizanih. Naša družina je najbolj prizadeta. Pepe in Slavko sta se vrnila v Celje. Imeli bomO volitve ln vsi bomo volili za Tita. On se je boril z nami in njega hočemo. "Smrt fašizma— svoboda narodu!" Je naše geslo. Pozdrav! Tvoja sestra—Ela Ko-kal. Drugo pismo je pisala starejša scatrs Marija Smuk, ki je Živela s svojo družino v Essenu, Nemčija, od leta 1901. Preden so začeli zavezniki bombardirati to mesto, pile sestra, so dobili ljudje nasvet, naj si vsak sam pomaga, kakor ve in zna. Sestra in njen mož sta pobegnila v Slovenijo in dospela v svojo rojstno vas ln očetovo hišo. S seboj sta vzela le, kar sta mogla nositi, drugo je vse ostalo v Essenu. Mož sestre je dobival pokojnino, ker je bif ranjen v prvi svetovni vojni. Od družbe, za katero je delal, je tudi nekaj dobival, da sta lahko skromno živela. Imela sts »tiri sinove In dve hčeri. Dva sta bila v nemški armadi in obs sta pedis. Ena hči živi*v Hamburgu, druga hči ln dva sinova pa so rdsj v Roches-terju, N Y Moja sestra je bila v Ameriki Mene so ppbrali 19., marca 1. 1942 ob eni uri ponoči iz postelje in odpeljali v internacijo v Italijo. V taborišču sem stradal 18 mesecev. Dobili smo le 10 dekagramov kruha dnevno, zjur traj, opoldne in zvečer pa vodo. Sina Srečka je zadela ista usoda v Italiji. Žena Ela se je za naju veliko brigala. Pošiljala nam je pakete, sama pa je stradala doma. Ko sem prišel po 18 mesecih domov, me ja bila sama kost in koža. No, sedaj sem se že precej popravil. Iz Ljubljane ni mogel nihče ven, ker je bila o-grajena z žico. Hrana se je dobila samo na karte, na črni borzi pa so lahko kupovali samo bogatini. Seveda, tudi jaz in moja družina bi bili lahko dobro živeli, če bi se vpisali v domobrance, takozvano belo gardo. Ti so bili domači izdajalci, ki so se borili skupno z Italijani in Nemci proti svojemu lastnemu narodu. Domobrancem r,e nisem hotel pridružiti in tako smo bili brez dohodkov. Živeli smo od plače, katero je Srečko zaslužil, ko se je vrnil iz internacije. Bil je namreč u-poslen na železnici. Dobiti nismo mogli ne obleke in ne obutve, tako da smo vse ponosili. Dosti so pokradli Italijani in Nemci ali pa zažgali. Vem, da tebe bolj zanima So-dražica. Jaz v Sodražico, to se pravi domov, nisem mogel iti tri leta. Prvič po treh letih sem bil tam v aprilu. Italijani so Sodražico obstreljevali iz Ribnice s topovi iq metali bombe iz zraka. Kadar so prišli v trg, so tudi požigali. Le nekaj hiš je ostalo nepoškodovanih. Naša hiša je pogorel* ostal pa j« kozolec. Tja grem jaz najrajši, kadar pridem domov. V zadnjih časih sem bil večkrat tam. Ljudje so si zgradili barake ob bregu pri PIkcovi ogradi v Miklavcu, v katerih so stanovali. Nekateri so dobili streho v sosednih vaseh. Naši so bili nekaj čaaa v Jelovcu. Ko jc nevarnost bombardiranja minila, so se vrnili do^nov, ko hiša še ni bila požgana. Zdaj so vsi pri Jemejčevih pri Anici. Mož Anice je padel kot partizan na Štajerskem. Partizani so namreč tisti, ki so pobegnili pred okupatorjem v gozdove in se potem borili proti njemu povsod. Od Franc« moža pogrešamo od začetka vojne. Nihče ne ve, kje se nahaja, Če je še živ. Anica jo našla grob svojega moža na Štajerskem, dala jt izkopati njegovo truplo ln pripeljati domov, kjer je Ul pogreb 28. novembra. ■ ===g=ai Pikčevo premoženje, ki je bilo prepisano na Lojzeta, bo tudi zaplenjeno. Lojze jt bil vtlik hujskač proti narodni osvobodilni fronti. Fajdigatovaga Ivana m Kuparia iz Vide so izdajalci ubili Stari Fajdiga je bil nekaj čaaa interniran v Italiji. Zelo veliko ljudi je umrlo v taboriščih v Italiji, ie več pa v Nemčiji in sicer zaradi stradanja, težkega dela in'pretepanja. Babno polje je majhna vas, kar veš. tz te vasi so Italijani pobili 54 moških v dveh dneh, vse druge pa odpeljali v internacijo. Večino hiš so Italijani požgali. Lož jt tudi zelo trpel, kakor tudi vse vasi v Loški do- V Kočevju ni več Kočevarjev. Vsi so se izselili, nekateri v Nemčijo, drugi na Štajersko, kjer so dobili posestva Slovencev, katere so nacisti odpeljali v nemška taborišča. Slovenci, ki so ostali živi, se vračajo na svoja posestva, Kočevarji so pa pobegnili. Mnogo Kočevarjev je sedaj v taboriščih. Ml imamo sedaj ljudsko republiko, ki nam je bolj všeč kot Monarhija. Republika pa ni všeč klerikalni gospodi, ki ne more več odločati. Cerkev je ločena od države. Človek gre lahko v cerkev, če hoče, toda župniki na smejo več strašiti ljudi v svojih pridigah ia se vmešavati v politiko. Katoličani lahko vzdržujejo cerkve. To je njihova gtvar, ne države, kot je bila prej. • Prisrčno tebe in tvojo druži-nico pozdravlja tvoj brat, kakor tudi žena Ela in sin Srečko,— Feliks." Pismo vsebuje pripis, ki se glasi: "Dragi svak in družina!—Vidim, da te j« moj mož dobro informiral o vsem, vendar imamo še težave. Težave so zlasti za-i radi Primorske, Trsta, Gorice in Koroške. Tt so še naše rane. Saj veš, da bo Slovenija brez Trsta samo životarila. S Trstom ČETRTEK, 31. JANUARJA Grozote fašističnih in i' bo življenje zagotovljeno. Upamo, da nam bodo vse to priznali na- mirovni konferenci, kajti Italija je bila sovražnic* zaveznikov. Naši partizani so vtftko žrtvovali za skupno zavezniško stvar; Zavzeli so*Trst z veliki žrtvami. Kakor vidiš, se ustvarja nova domovina iz ruševin. Ljudstvo pomaga, gradi, popravlja irl zaupa v pravico in samo v sebe. Skrbelo bo, da se taki okrutni in težki časi kot smo jih doživljali pod okupacijo ne smejo več vrniti. Gotovo ste čitali o zločinih, katerih žrtve so bili naši ljudje. Slovensko ljudstvo je strašno trpeio. Srečni s te bili vi tam. k*r so šle strahote mimo vas. Upam, da je v tvoji družini vse v redu, da ste zdravi in zadovoljni, kar vam iz srca želim. Najlepše pozdravljam tebe, tvojo žtnko in otroke. Tvoj« svakinja Ela," Fv. Per ko. Jernas Janez je napravil iz h lev a sobo in kuhinjo. Ker je bil hlev obokan, je llo. Prej je bil pri Cesarjevih. Sodražlcr je dala veliko število partizanov Bilo je tudi dosti izdajalcev, ki so bili bolj nevarni in zagrizeni kot sovražnik. Slemenci so bili ikoro vsi v izdajalskih vrstah, kakor tudi večina duhovnikov z ljubljanskim Škotom Rožmanom na čelu. Skoro Vsi narodni izdajalci so po končani vojni po- na obisku 1 1934 in takrat je bilo , begniii s Nemci vred na Koro-svidenje veselo, ker se nisva vi-. *ko, kjer se še stdsj nahajajo, deli 34 let Pri naa se je reklo Najbolj zagrizeni fantje iz So-pri Mežnarčku po hišnem ime- dražiea so bili Plkčevi in Šeni-nu. Imela sem enajst sester in »koro vsi klerikalci. Pik- osem bratov štirje bratje In 1 *** L°Jse v svojstvu št. peter- Nemci zaprli v Ljubljani, ven dar ga je rešil moj bral, sicer j ena sestra so umrli" Ivan je pa-! župnika jt bil zelo ragri-bi ga Nemci odpeljali v Nemči-ldel v prvi svetovni vojni no ita i* Pobegnil nernano- jo Odkar ae je vrnil i/ kon-! lijanskl frdfcti. Od moie strani k,m » škofom omtraclje. nI več trdnega zdrav-ja, želodec je v neredu In glava lijanskl fremiti. Od moje strani jih je deset padlo Prances Stroja*. Narodnim izdajalcem in hujskačem so zaplenili premoženje Delavska zmaga v East Heleni Eaat Helena, Mont.—Tudi tukaj smo imeli stavko. To jt bilo 8. dee. minulga leta. Rezultat stavke je bil, da so se trdovratni kapitalisti morali podati. V to jih je prisilila odločnost unije CIO. Prizadetih jt bUo okrog 300 delavcev, ki ao uposleni v rudo topilnici. Na stavko so šli radi odslovitve enega delavca, ker se mu je zgodila krivica. Unijski delavci so se zavedali, če se kratijo pravice enemu delavcu. da se bodo tudi ostalim. Vsa čast lokalni uniji CIO št. 72 za odločen nastop, ki je vodil v zmago. Med temi so tudi naši ljudje in delavci drugih narodnosti. po vseh pa pada enako trdo, kadar imajo kapitalisti neomejeno oblast nad delavci. Tudi delavke so bile aktivne v tej kretki stavki, za kar jim gre priznanje. Miklavž je spet prišel na spregled. zadnja štiri leta pa ga ni bila Pa ni bil poeebno vesel, kajti v marsikateri hiši je videl, da manjka tega ali onega, ki je dal svoje mlado življenje na bojnih poljanah Za koga In zakaj? Upajmo, da je bila druga svetovna vojne zadnja, ako ne bo zadnja. tedaj bo prihodnja aH tretja svetovna vojne ie strat-nejša. Frank Celo*—-Sestra Micka in nečak Iva« rai pišeta is vasi Gumnišče, fara Šmarje, blizu Škofij<*e. Gumnttše.ima kakih 15 posestnikov in pa lepo cerkvico. Mickino pismo se glasi: Dragi bratJ—Prejela sem Tvoje pismo, ki me je resnično zelo razveselilo in do solz ganilo. Z možem sva še iiva. Prestali smo mnogo hudega in prenesli vse grozote te strašne vojne. Trpeli smo pomanjkanje in bili v večnem strahu. Aka bi hotela vse opisati, bi nastal cei roman.. V smrtni grozi smo čakali, kdaj bodo tudi nas pobili, ti fašistični podivjanci. Moške so tako streljali kot pse, požigali vsak dan, tako da je gorelo dan in noč. Pri nas je vse uničeno, le hiša je ostala, drugo pa je en sam kup pepela. Zares žalostno. Ko so Lahi odšli, so pa Švabi prišli in z njimi belogardisti, ki so skupno morili in ropali, da je bila groza in trepet pred temi zverinskimi morilci. Moj sin Francelj je padel—zadela ga je krogla belogardistov. Kako strašno je to, si ne moreš misliti. Star je bil komaj 17 let, cvet slovenske mladine, pa je padel zadet od krogle domačih izdajalcev, morilcev svojega naroda! Slovenski izdajalci s pomočjo švabskih zverin so pomorili na tisoče mladih slovenskih fantov in deklet, otrok in starih ljudi— vse je šlo pod nož belogardistov. Sploh so belogardisti (domobranci ali* švabobranci) pobili več ljudi kot Nemci. To so bili pravi razbojniki, ki so bili vedno za partizani. Ko so se vrnili z napada, so se hvaUli, da so vse partizane pobili, nazadnje pa so strahopetno pobegnili na Koroško. Rekli so, da gredo Angležem naplačat. Rada bi vedela, kge so sedaj. Za nas je dobro, ker imamo vsa/ mir, kajti štiri dolga leta je padalo in pokalo. Kakšno življenje smo imeli! V enem letu sem izgubila dva otroka, potem pa je še Angela umrla. Kako strašnp je to, dragi brat! Zame ne bo nikdar več sijalo sonce veselja; zame je vse uničeno. Hčerka Micka je še vedno v Ljubljani. Tam m bilo tako hudo kot na deželi. Granate so pokale, bombe padale, topovi grmeli, mitraljeze reglja-le svojo grozno pesem. Čudno, da smo v tej grozi ostali še živi. Doslej nismo dobili še nobene pomoči, sladkorja sploh ne poznamo že več let, pa tudi drugih stvari se ne more dobiti. Manjka vsega, škoda je ogromna, kajti vojna vihra je uničila domala vse. Zato bo vzelo dokaj časa, da se stvari spravijo v tir. Najprej moramo postaviti komolec; požgali so ga laški divjaki pred štirimi leti. Žito smo sušili kar na njivah, kam ga bomo spravili, je še vprašanje. Zadnja tri leta sva z možem sama delala na kmetiji. Sedaj se je vrnil sin Ivan, pa je revež bolan, mene pa vedno noge bolijo, ampak bo že kako, le da je te strašne Vojne konec. Zelo bi bili veseli, ako nas bi Tvoj sin prišel 6biskat, kakor pišeš. Škoda, da ni prišel, ker je bil tako blizu ob naši meji. Ali še bomo še kdaj videli, France? Vsaj upajmo, da se bomo nekega dne spet sešli! Domobranci so mnogo ljudi pobili ob času umika. Sreča, da so partizani tako hitro prišli, drugače bi tudi nas ti raabojniki pobili. Sedaj lahko vsaj brez skrbi zaspi mo. Belogardisti so imeli svoje postojanke na Škofljici, v Zalogu in Rjsvi gorici. Vse je bilo z žico prepleteno. S teh postojank so vedno streljali, posebno ponoči. Podnevi je bilo boljše, tako da smo lahko delali na polju. Več o vsem tem Ti piše Ivan. Sprejmite moje srčne pozdrave vsi skupaj* Tvoja sestra Micka. Pismo nečaka Ivana: Dragi stric?—Pravkar sem pre-čital Vaše pismo, ki nas je vse razveselilo in za katero se Vam vsi zahvaljujemo. Večkrat mislimo o Vas. ki ste bili srečni, da ste bili v Ameriki. Moj 17-letni brat Francelj je padel na Oriem pri Ljubljani v borbi s belogardisti ia nemškimi šakali Dne 23 aept It43 smo ga pokopali v Šmarju. Sestre Angel«, ki j« Italijani niso pustili prav časno na operacijo, je umrla 15 maja 1944. Mici je v Ljubljanl Kakor vidite, so mama tuai živi, ampak so boini. Tudi j* sem bolan, kakor lahko razvidi, te po moji pisavi; roke * mi tresejo vsled arzenika, torej po strupu, ki so nam ga dajali Nem. ci s hrano pomešanega v koncentraciji. Samo oče je zdrav. Dragi stric, tukaj je bilo tako hudo, da ni mogoče opisati. Zgo. dilo se je, da so bili gospodarji v enem dnevu nacisti in fašisti dopoldne, popoldne pa parti**, ni. Vsak grm je bil stokrat obe. njen in prestreljen od Neme« in Italijanov, vštevši babilonsko mešanico izdajalcev. Kar piše-jo listi, je vse resnica. Pri nas so 8. julija 1942 Mus solinijeve hijene zažgale kovač-i nico in konjski hlev, tako da si. mo zidovi štrlijo v zrak, na hiši pa je zgorel del strehe. Dne 10. julija 1942 so zažgali kozolec poln sena in ječmena. Moški smo jim pobegnili, mamo in sestro pa so pretepli s puškami; stati sta morali ob lipi in držati roke v zrak. Najhujše pa je bilo 3. oktobra, ko so opolnoči zažgali oz. s težkimi topovi obstreljevali hišo; 50 klg. težke granate so zadele hišo; zraven dimnika jc predrla streho in šla skozi prvi strop do drugega, ki se vendar ni udri; če se bi bil, bi bili vsi mrtvi. Eno granato so vrgli v pod; ta je bila zažigalna. Zgorelo je vse, le hiša je ostala, ki smo jo že popravili. Krave so nam Nemci pobili leta 1944. Sedaj vsega primanjkuje, najbolj pa obleke, perila, obutve, živine in strojev. Vendar pa smo zdaj svobodni in to je glavno! V nedeljo (11. nov.) smo imeli volitve in naša OF je zmagala 90%! Sedaj se ni treba bati prokle-tih fašistovskih zveri, tako da vsaj v miru zaspimo, prej pa smo spali v gozdeh. Tisoče naših ljudi pa je ostalo pri življenju tako, da so si naredili luknje v zemlji, kamor so se hodili skri-/at vsa ta dolga lete, dokler norela stara, neumna Evropa. Dolga tri leta sem bil v suženjstvu. Mussolinijeve hijene so me obsodile v dosmrtno ječo, kjer sem bil dve leti, nazadnje pa sem bil v Nemčiji eno leto in dne 30. aprila pa so nas rešili vrli Amerikanci. V naši vasi manjka 20 ljudi-8 je mrtvih, 2 pogrešana, 10 p» jih je pobegnilo z Nemci oz. * Rupnikom. Pri Jeklevcu dva fanta in dve dekleti, tako da stt sama oče in mati, Kramarju pa manjka kar vseh pet sinov Tempatov sin je tudi bežal in eden Ščinkovčev, ki sta tudi šla jest polento, dočim sta dva Scin-, kovčeva padla pri partizanih. Gospodar Šepar je umrl na R* bu, sinova pa sta bila oba hrabra borca naše ideje; eden J« kapetan, drugi oa je doma. Dvi Matičkova sta pri vojakih, najstarejši pa je padel kot talec, šepar in Tempa imata tudi po-žgane kozolce, Bušl pa pod. drugače pa je vas ostala cela. Za-lar ni nič prizadet. Na Blatu sta padla dva Gabrova, drufli * vsi živi in imajo vse celo. P»* java Gorica pa je vsa razbita. Golo, Škrilj, Kurešček. Išks va* Zapotok, to je vse zravnano 1 zemlja moški pa vsi pobiti. Pozdrav iz svobodne domovine vsem skupaj!—Nečak Ivan Kakor je razvidno iz teh pisem, so se bile strašne bitke oko-li vasi Gumnišče. Sedaj vlada mir. naša dolžnost pa je. ds »J borcem pomagamo in la)"^ njihovo gorjtk Ponosen serM" so bili moji sorodniki s part** ni, da so tudi oni pom . 1 zmagi in svobodi nove Ju^ vije. Seveda je hodu ker P moja sestrs zgubila dvoje nsr dražjih bitij, sina in hčerko, a« pak tudi to bo morala po*** Frank Balt«"*- LISTNICA UREDNIŠTVA Yukon. Pa.. J. Oa Za infor.nacije se naj vaš sin ne na Veterans Admin.itr-1 Washington, D C., ali pa ko veteransko organizacij f lahko tudi na Ifde." Pitt*bm tf htj jANlUfiSA^^- zčrpek štirih pisem 5 Notranjskega S,ump Creek. Pa.-Iz stare do-Jme sem prejela ie več pi-r ker bi vzelo preveč pro- Ja. ako bi objavili vsatapi-Z bom omenila le v izčrpkih. h' Knežaka na Notranjskem, ! je po 25 letih prišla izpod la-[L jarma pod svobodno Ju-oslavijo, sem prejfela pismo od aoje sestre Marije Sajn. Ona lise: m Draga sestra! Preteklo je že lolgo, odkar smo si zadnjič pi-ple Hvala Bogu, da ste še vsi v, Midve s hčerko Lojzko sva teli sami. Dne 7. sept. 1943 je ubit moj ljubljeni sin Jožek, ga neprestano kličem, pa se ne oglasi. Letos dne 15. sept. 45 pa je umrl moj ljubi mož tem. ko je prestal dosti gladu trpljenja. (To je Anton Sajn, domače Tonuž.) Dne 12. avg. umrl hčerin mož, tako da je stala mlada vdova s tremi troci. Koliko smo v tej vojni pre-toli, sam Bog ve. Koliko smo adali in še sedaj se težko dona provizaciji. Ostali smo bo-nagi in lačni. Pomagajte, če lorete, vsaj s staro obleko. Vsi trije sinovi brata Janeza padli kot partizani, v starosti , 20 in 22 let. Mirko je poko-an nekje v gozdu pri Veliki^ asčah, Milana in Ivana pa so bili belogardisti doma." Nečakinja Marija Genčič mi ise iz Koritnic na Pivki: Draga teta!—Jaz sem že 8 let ukaj, kjer je moj mož delal v ovarni in je dobro služil. Se-aj je tovarna požgana; napadli o jo bombniki. Dva moška sta stala brez rok in tri ženske so lile ubite, mi pa smo se tiščali otri. Potem so prišli Nemci ečkrat in bombardirali. Nas so »gnali v cerkev, doma pa so se ukradli. Potem so nas pa »sta\iili v vrsto, ženske na eno ran, moške na drugo, nakar so iih odpeljali v Knežak, potem pa tovornim avtom v Reko, med ijimi tudi mojega moža, ki pa e je naredil bolnega in so ga :ez mesec dni pustili domov, Iruge pa so odpeljali v sužnost ia Nemško. Potem se je vršila štiridnevna uda bitka okrog Koritnic med artizani in Nemci. Več družin e nas je zateklo v eno hišo in mo se skrili v jamo ter se v nji isčali. Potem so Nemci nava-'li proti Trnovem in Ilirski 3istrici, pa tudi tam so naleteli ia odločen odpor. Nato so se ■maknili nazaj v Koritnice, a so so vas dobili prazno. Na vse r.'ije smo zbežali; nekateri proti mču, drugi v Palčje, mi pa proti Jrskovčam. Potem smo kmalu vedeli, da so partizani premami Nemce in nas osvobodili! praga teta! Jokali smo od ve-in tekli smo nazaj domov. Knčah smo: "Bog živi partiza-l(*. naše rešitelje!" I Maj je konec ubijanja in nšla je ljuba svoboda. Ampak smo ostali v slabem položaju, HJti ta strašna vojna je uničila *■ Prosim Vas, da se nas usmi-Otroci so nagi in bosi. Po-no 'nalo Anico, če bi ime-kaltšno krilce ali oblekco za mka Iskren pozdrav!—Vaša Nkinja Marija. S^tra mojega moža Ivana N* (moja svakinja) piše iz K" pri Komnu: Pra«» in svakinja! Preje-sm„ Vale zaželjeno pismo. rr«ii mo 8rozno; da K n€ da P,k*ti. Vsa naša družina je bi- ' ;,na v Nemčijo v inter-r 'J0 7alo. ker je bil naš sin frti/an Trpeli smo mraz in HLj^r Je najhujše, bili smo >"l v nemškem sužen-»e po osvoboditvi r'">v, smo našli le golo drugo so odnesli. I "u je vse požgano in 1 'ko je prizadetih tu-'i'ugih vasi v tej oko-s,n je prišel domov, ki v, bivali v vaši hiši. r^rh. namreč Cijakovi svobodo in svoj materni jezik, katerega nam je prej tujec odvzel. Sedaj svobodno dihamo in upamo, da bo kiqalu boljše, čim se življenje spravi v tir. Sli smo skozi grozo in tugo, imeli smo veliko škodo in mnogo je uničenega. Za Vaše so-nwjnike v Knežaku bom poizve-dela in Vam sporočila. Menda že veste, da je moj ljubi mož Samsa umrl leta 1943. Bolehal je leto in pol. Moj brat Aleksander Ličan je v Ljubljani. Lani je bomba zadela hišo naše so-rdonice Žagajeve, ona in svak pa sta bila zelo prizadeta. Tukaj je dosti novega in žalostnega. Iskren pozdrav vsem skupaj Ir—Ga. Samsa. Toliko sem povzela iz navedenih pisem, ki so mi jih pisali moji dragi. Večinoma prosijo za pomoč. Tukaj smo tri sestre in vse tri smo že poslale pakete in denar v staro domovino, ako bodo dobili, Moji nečaki so umrli mučeniške smrti od izdajalske roke. Pet nečakov je padlo starosti od 18. do 28. leta. Slava spominu mojih nečakov, ki so padli za svobodo domovine! 2elim omeniti, da je bil eden mojih sinov častno odpuščen iz vojaške službe, dva pa še služita strica Sama. Jennie Rehar. in jaz sva se postarala v tej vojni za 20 let. Navadne hrane nismo bili lačni, toda luči nismo imeli v naši hiši štiri leta. Sedaj spet dobivamo petrolej. Poleti smo imeli strahovito sušo in pravo afriško vročino. Menda se je zemlja privadila vsega gorja in nan\ je še dobro obrodila. Vina mamo letos več kot kdaj prej, pa tudi dobro je. Bomo vsega prodali, ker smo brez denarja. Sedaj imamo enega konja, enega vola in eno kravo. V naši vasi je samo stari Žvab umrl na ravne smrti. V naši hiši je bila eno leto šola, dve leti pa pošta. Šlo bi lahko več otrok na gimnazijo, ali ne zmoremo stroškov. Moram končati, ker sem utrujen in očala so preslaba. Pozdrav od mene in moje družine.—Jožef Gerzetič" , >5I Naš narod je veliko prestal in pretrpel, kljub temu je vesel Otresel se je okupatorja in domačih pijavk. Stri je gada, ka terega je stara Jugoslavija redila na svojih prsih. Ljudje so ponosni na novo vlado, katera se trudi in dela, da postavi narod na noge.—Frank Grsetlch. fto IM >tvu K« frnili id'i* . v k.,i '-df' |11 fiih'ti'i Trpljenje pod fašisti West Allia, Wi*—Moja sestra je prejela pismo od brata iz Kva-sice, fara Dragatuš pri Črnomlju na Dolenjskem. Ker je pismu omenjenih več oseb, mislim, da bo zanimalo nafte ljudi v Ameriki, ki so doma iz tistega kraja. Pismo je datirano 4. novembra in se glasi: "Ljuba moja sestra, svak in bratje!—Tvoje pismo sem prejel. Ysi smo še živi in zdravi Opisati «ti ne morem vsega trpljenja pod fašisti. Na 14. junija 1. 1942 šo nas Italijani OtOpali. Pokradli so obleko, posteljnino, denar, žganje, kdkoši in orodje. Z otroci smo bežali v gozd in se skrivali. Nekatere vasi so še bolj trpele kot je naša. Vas Zapodje so Itafljani oropali in požgali, osem mož in fantov pa ustrelili. Naša vojska je 22. septerfibra 1. 1942 napadla Italijane in jih nakle-stila v Zeleni dragi. Vzela jim je sedem tovornih avtov, naloženih z različno robo. Avte je potem zažgala in ubila 126 Italijanov. Od partizanov je bil samo eden ubit in eden ranjen. Radenski Janko je bil tudi v vojni, sedaj pa je doma. Kva-sica je dala pet junakov v borbi za svobodo. Miha Bahor je umrl v internaciji, Druzdov Janez je padel na Gorjancih, Mikuleč Lojze pri Trstu, Marosov Jože pa pri Žužemberku. Padel je tudi neki izdajalec. Okrog naše hiše so padale granate in razbile strešno opeko. Štiri leta nismo kupili nobene stvari. Imam pet otrok in vsi so bosi. Najmlajši Anton, star sedem let, še ni imel čevljev na nogah. Drugi smo obuti samo pozimi. Žalovati pa vam ni treba, ker se naša vj^da trudi za nas. To zimo ne bomo zmr-Kovali, kajti še nikdar nisem imel toliko drv kot to jesen. Na pomlad bomo dobili elektriko, zdaj pa smo zaposleni s popravljanjem. Hči Micka je sUra 12 let in bo pohajala gimnazijo v Črnomlju. France je sedaj v službi v Kranju na Gorenjskem. On je tak gospod kot orožniški poveljnik v Črnomlju. Vprašuješ, kakšne stvari najbolj potrebujemo. Potrebni ima predvsem obleke in obutve, toda vse nam bo prav prišlo. Pismo, katero s* mi pisala skozi Rdeči križ 4. maja, sem dobil po petih mesecih Od Janezs sem tudi prejel pismo skozi Rdeči križ. Čeprav smo vsega potrebni. Pismo iz Mrtovca na Dolen jskem Chicago.—John Simon je dobil po štirih in pol leta dve pismi iz starega kraja, enega od brata od doma, drugega pa od sestre iz Trbovelj. Eno pismo se glasi: "Dragi oče, brat in žena!— Najprej vas vse lepo pozdravljam. Naznanjam vam, da sem po dolgem času dobil glas o vas. Prejel sem pismo, in ko sem ga čital, so mi solze oblile obraz od veselja, ker ste še vsi živi in zdravi. Tudi pri nas smo še vsi živi in zdravi, akoprav je bilo težko ln grozno preživeti zadnja tri leta, Sestri Pepca in Angelca sta še živi. Angelca se je vrnila domov iz Nemčije 10. avgusta. Se daj vam bom pa opisal naše živ ljenje v grozni vojni. Preselili so skoraj vse ljudi tukaj po Sloveniji in jih odpeljali v. nemška taborišča. Tu in tam je še kakšna družina ostala doma. Tudi' midva z ženo in otročičkom smo ostali »v ljubem domačem kraju. Doma smo imeli slabe čase in prestali smo toliko strahu, da ga ne morem opisati. Vi ne morate niti misliti, kako je bilo žalostno v jeseni L 1941. V novembru so začeli seliti ljudi po Sloveniji in selitev je trajala do marca naslednjega leta Dvakrat so gestapovci prišli po nas, prvič 27. januarja, drugič pa 19. marca. Prvič je nas rešila prva hčerka, ki se je ravno rodila, drugič pa železnica, na kateri še vedno delam. Morali smo se boriti, da smo ostali doma. Druge iz naše vasi so poslali v taborišča. Bilo je v resnici žalostno in dolgočasno. Nekaj časa sva z ženo kar jokala, toda pomagalo ni nič in morala sva se privaditi. V Boštanju je ostala samo ena družina doma, v Ko-polju pa tri. V vsej boštanjski občini je ostalo doma samo 40 družin. Lahko si mislite, kako se je nam godilo. Potem so prišle nemške družine iz Kočevja v naše kraje. Mi smo jim morali biti ponižni, ker nismo imeli nobenih pravic Ukazovali so Nemci, mi smo pa trpeli. Še bolj so trpeli oni, katere so Nemci odpeljali v taborišča. V teh je bilo za svinje, ne za ljudi. Lansko leto v aprilu »r*i smo vsega Vaše premoženje smo zdaj veseli. Morda bolj ne-*bor Teta Marija Jc 1 go vi. Čudno Se nam zdi. ker trie pa je umrl. Lep J nič ne pišete od LojzeU iz Kana-*?m*-lvana Umek 1 de, kaj je z njim. Pri nas so v "" Bistrice pri Trno- času vojne spali Američani. An-"'ranjskem mi piše ga gležl, Rusi. Francozi, Poljaki to Čehi. Ako bi bila vojna trajsia Kanka'-Vojne grozo- dalje, bi Ml moral tudi Ja* iti. ' "ami llvala B<«u. ker sem bil potrjen, j'h* in dobili smo Zdravje mi slabo služi. riio Žena sem šel v Nemčijo in videl sem, kakšno hrano so dobivali ljudje. Obiskal sem taborišč« Libenzel, v katerem so bili Leklovi, starši moje žene, in taborišče Geislin-ger, v katerem sta bili sestri Pepca in Angela. Videl sem, kakšno hrano so morali jasti. Človek se bi bil najraje razjokal. Z ženo sva jima pošiljala, kolikor sva mogla. Veliko Jirru nisva mogla poslati, ker nisva imela dosti za svojo družino. Sedaj sta se srečno vrnili domov ns rszbita in zapuščena poeev-tva. Veliko število ljudi je umrlo v taboriščih. Iz naše vasi ni noben umrl in vsi so ae vrnili domov. Ti imajo veliko povedati. ksko se jim )e godilo. -PROSVETA v Pismo iz Lozic pri k Vidu v Vipati St. Louis. Mo. Po dolgem pričakovanju-sem prejel pismo od mojega nečatyi Ivana Zvanu-ta iz Lozic pri Št. Vidu v Vipavi. Datirano je 25. nov. 1945 in glasi: Dragi stric!— Po dolgem Času smo prejeli od Vas par vrstic. It. Vašega pisma je razvidno, da ste večkrat pisali, ali mi nismo do sedaj nič dobili že izpred očetove smrti. Pp nie8ovi wnrti Vam je mati pafrkrat pisala, odgovora pa ni bilo. Oprostite, ker Vam pilem jaz namesto matere, kajti ona np more, jo bolijo oči in slafco vidi.tU3 Kakor vidim, ste tam srečno prestali to strašno vojno vihro. Hvala Bogu, tudi mi smo ostali pri življenju, četudi so divjale bitke in pustošenje. Lozice pa imajo pečat italijanskih razbojnikov, kajti trinajst pogorišč so povzročili oni. Samo golo življenje so ljudem dovolili rešiti, v mnogih krajih pa tudi tega ne. Ubili so sedem taloev, nedolžnih žrtev. Janeza Malnarjavega so obesili, našega duhovnika pa so Nemci odpeljali, ga mučili in potem ustrelili. Torej je v naši vasi padlo devet nedolžnih žrtev, 12 jih je padlo v partizanih, dočim tri Še pogrešamo: Starejših in bolahnih ljudi ja od strahu mnogo pomrlo. Naša mala Slovenija je mnogo trpela, tako tudi Jugoslavija. Videl sem dosti. Okupator ni pustil) ne tovarne na mostiča; vse je ukradel ln uničil. Kljub temu gre sedaj življenje naprej in napredek se opaža vsepovsod; še bolj hitro bi Šla obnova naprej, ak9 bi bili j>opolnoroa pri ključenl hpši pravi domovini. Ne vem, **ko ravnanje. Ali misli reakcijo z nami trgovati, kupčijo narpditf na naš račun kot leta 191JT To jim ne sme uspeti! Mi sami smo osvobodili Reko, Tiat, Gorico! Težko hi bild in nepošteno, ako naš narod ne dobi zadoščenja. Padlo je mnogo žrtev—«a-mo za osvoboditev .Trsta je padlo do 8,000 naših vojakov! Nikakor ne smemo dovoliti, da bi naš narod še naprej ječal pod laško nadvlado!! Dovolj dolgo smo trpeli v suženst v u—-dolgih 25 let. Sedaj je prišel čas svobode za ves naš živelj v Trstu i^ vse tjs preko naše Soče! Vse to slovensko ozemlje se mora priključiti svobodni Jugoslaviji! Dve leti sem bil .prisiljen služIti v laški vojski, potem sem bil eno leto ujetnik v Afriki pod Amerikancl, nato pa smo šli mi slovenski vojaki prostovoljno v borbo za osvoboditev našega naroda. Doživeli smo bridke izkušnje v hudih bojih, kljub temu sem ostal oopolnma zdrav, enako tudi brat Stanko. Štiri le-ta sva bila od doma, ne da bi vedela o svojih dragih, niti nisva vedela drug za drugega; on je bil v Sardiniji, jaz pa v Afriki, oba ujetnika. Jaz sem se vrnil domov pred par meseci, brat pa še služi v armadi. Doma sem našel posestvo opustošeno; štiri leta je bilo brez delavcev; ni vozov ne živine, pa tudi ne sredstev, da si bi človek pomagal. Vse so laške in nemške zverine uničile. Res, hvaležni moramo biti Ameriki, ki nas toliko podpira s sredstvi, posebno pa v obleki. Ml nismo takih reči dobili, ker nismo prizadeti, ali na žalost, mnogo jih je, ki ao ostali brez vsega, brez obleke in oftuvala ter brez straha, da se je za zjokati. Videl sem na tisoče ljudi, ki so brez strehe. Cele pokrajine so popolnoma uničene. Oprostite moji pisavi; saj va-ste, da smo bili prej pod Lahom in smo se morali učiti samo itali Iz Kvasice pri Črnomlju I McKlnl.y. Minn.—Milja >r»tr« j.nii'fnT Sprejmite pnVrtne po-1 "Ta ^ zdrave od mame, vse druiin. in br«U ™Ma nT, »m t od Vašega ne*aka!-Iv.n Zv,. ce pri Črnomljo, katero po* ljam t • uredništvu Proavete za priobči- Moj neiak Ivan piie, d. J. bil d« "T' n!' Janez Malnarjev obeien. Kakor *°<0"Iulli«nl »v» v nu «11. j. bil on pečak Jan«. ^ Ondovlca, ki j. pred nekaj Utl P0"0 J* b»o oddano v Dragatu- umrl v {tkalki uboimci. Dalje Idn« novembra. Piamo .e omenja, da so Nemci ondotnega f župnika mučili in potem ustre- "Draga moja sestra, svak in lili. Torej ga niso kaki komu- bratje! Tvoje pismo s dne 1. ju-nisti. To je bil zaveden duhov- »Ja sem prejel ln Ti takoj od-nik, ki je dal svoje življenje za govarjam. Mi smo še vsi živi in slovenski narod. Čast njegove- *dravl, kakor tudi naš ljubi sin mu spominu! Vsekakor ta du- France, ki je partizan. Kaj smo hovnik ni poslušal glas izdajal- vse prestali od fašistov, je ne-skega Rožmana. mogoče popisati. Toda naj ozni- Veseli me, da je moj nečak «m teh par dogodkov, ki so sa-pravi zaveden Slovenec, kakor mo kot kaplja vode v veliko je-je bil tudi njegov oče, tako tu- v primeri, kaj vse Je narod tukaj prestal. Ze prvo leto so nam šipe na oknih vse razbili. Tisti dan so nam pokradli vso obleko ln denar. Dvajset litrov iganja, 35 kokoši, veliko orodja; celo grablje, kose, bruse, motike ln sekire; sploh vse so vzeli, kar Oleason. Wla,—Pred nekaj te-1 s0 kje videli. Spali smo z otroki dni sem prejel pismo od svoje Vred v gozdu, jestre Frančiške Mlakar, roj. Vendar so pa nekatere vasi k Drobnič v Ložu št. 43, ki se glasi: Veliko več trpele. Zapudje so Dragi brat! Prav lepo vas po- oropali in potem popolnoma zdravi jam vse skupaj. Prf toll- požgali. Osem zapudskih mož kih letih našega trpljenja v Tvo- m fantov so ubili. Naša vojska jem rojstnem kraju se Ti zopet jih je pa tisti dan strahovito pre-enkrat oglasim. Upam in želim, tepla v Zeleni dragi. Sedem av-da Te to pismo dobi pri zdravju, totrokov so v zrak poslali, ki so Kako se imaš Ti in Tvoja dru- hm polni pokradene robo in žina? V Ameriki menda niste orodja. Ubili so 126 Italijanov, šli skozi tako grozo kot ml v Lo- samo en naš fant Je bil mrtev žu. Človeku se kar čudno zdi, tn eden ranjen, da je živ ostal po tolikih letih (NaJ m ti|tlm fijutelism, groze. Ko bi Ti sedaj utopil v kl i0 ^ biizu Um doma: Zelena svoj rojstni kraj Lož, mislim, da d >m0 tmen0vali tisto kola-se bi milo zjokal od žalosti, ka-l^ Mmo nekoHko sto čevljev di njegov stari oče Jernej Zva-nut. • Frank Zvanul. Pismo iz Loža mene in padale bombe. Srečen sem, ker sem odnesel peta brez vsaka poškodbe Pri Jeraju v Šmarju, pri katerem si se ti učil za čevljarja, so vsi živL Johan in njegova tens sta bila v taborišču po) leta. Morals sta veliko pratrprti. Prosim vas, ako Ja mogoče, pošljite nam obleke in obuvala, ker smo skoro čisto nagi in bosi. Kupiti ne moremo ničesar ker so zlobni Nemci vsa oropali ln pobi ali. Jaz sem prej spoštoval Nemce, sedaj pa jih na morem videti in ne slišati o njih kor se je že marsikdo. Ne moram opisati vse gorje, ki smo prestali. Sedaj stanujemo doma v naši rojstni hiši, ki je k sreči ušla p fed požarom. Žena umrlega brata Feliksa je šla v Dana na svoje posestvo. Revež Feliks po člva pri Sv. Roku. On j« bil tr tev lilne borbe na Ulaki (hrib blizu Loža). Jaz imsm malo družino, dve hčerki, Julko, sta ro 16 let, in Broni, 10 let, sin pa js pri partizanih in js star 18 let. Usoda mu je bila mila, du js ostal živ, kajti prestal je mnogo hudega. Kako pa Tvoj sin, je on tudi pri voiakih? In kako se imata brata Jože in Jakob. Oba lepo pozdravljam ln želim, da mi ka) pišeta; po tolikem času človek rad sliši od svojih dragih brstov. Sedaj živimo v pomanjkanju obleke in obutve, pa tudi denarja nI. Glavno js, da amo še živi, se bodo že razmere kmalu zboljšale v novi Jugoslaviji. Sprejmite iskrene pozdrave vsi skupaj!— Tvoja sestra Frančiška. Tako mi piše seslra iz I zapomnil to veieizdajstvo cerkvenih zastopnikov najbolj, namreč bolj kot izdajstvo tistih navadnih zapeljancev, ki niso vedeli kaj delajo—ikof Rožman pa je dobro vedel kaj dala in ni odnehal. Glavna krivda padr ni voditelje. Izdajalec Rožman je gotovo poslušal papeža, ki bolj sovraži Rusijo in njen sistem ne go je sovražil nacizem in fašizem. Ha j Je znano, da je pape* kola bor iral s fašisti in nacisti, ksr bi sadaj rad utajik pa ne mo od Kvasice ob cesti proti Draga tušu. Kakih 75 čevljev od ts csste proti Tančigori je pa veliko kamna tsr pokrije kakšen aker zemlje. Ako je res Bog zemljo ustvaril, v pravo meato js to kamsnjs iztresel, kajti kakor sem že davno slišal, med to kamenja so se poskrili fantje it tiste okolice in od Um Italijane v srak poslali. Tisto Isto šs niso bili Belokranjci organizirani v Titovi vojski, ksjtl mislili so, da je Tito drugi PaveliČ, ki je prodal Hrvatsko Italiji in Nemčiji, šele ko so začeli Štajerci, Gorenjci in Korošci prihajat v Belo krajino in povedali, da so v Titovi vojski, so se Belokranjc z njimi združili in bili potsn Italijanom trn v peti. MoJ bra tega ne piše, ampak iz tiitsgi boja v Zeleni dragi ni niti edei Italijan živ utekel. Za Zapudjt so se pošteno maščevali,—J. G.) Kvasics ja dala pet fantov ir mož za svobodo. Prvi, Jsl«ničs\ Miha, je umrl v internaciji Druzdov Janez, oženjen, pade na Gorjancih, Mikuleč Loj** oženjen, padel pri Trstu, Maro sov Joža, fant, padel pri Žužemberku. Njegov brat je pa bil iz dajalec in je tudi padel. Okoli naša hiše so padsle gra nate. Veliko strešne opeke se mi postrelili. Štiri leta nisn,< kupili nsjmanjše stvari. Moji mlajši otroci so čisto bosi. An ton in Katica nista še nikdat imela čevljev na nogah. Mi, starejši, smo obuti ssmo za zimo AU nič ne plakajte radi nas. Na la nova vlada st zelo trudi to nas. Zmrznili ns bomo to zimo. A< nikdar nismo imeli toliko drv doma za kurjavo kot to jesen. Ns spomlad dobimo elektriko. Zda.* postavljamo mašine. Moja hči Maku hudi v gimnazijo v Črnomelj. Tam Je zdaj gimnazija Hvala Titovi vladi! Naš France je že tudi tak gos|xxl kot so bili nekdanji svstrijski višji vojaški oficirji. Sedsj je v Krsnju. Vprašaš, kakšno obleko potrebujemo Od četrlegs leta naprej vsaka obleka in obutev bi prav prišla Še v čssu vojne sem od tebe in brsts Janezs prejel pi-sms, ki ste jih pisala skozi Rdeči križ. Jaz sem tudi vams pisal in vem, da ste pisma prejeli. Vidiš, vse se da narediti, samo volje Je treba Čudno se ml vidi ker mi nič ne pišete o brstu Alojziju v Kanadi, kaj Je t nJim V tej vojni U še nikdar toliko kot letos in še nikdar ni bilo Uko dobro kot letos. Na Kvasici je samo stari Pe-rič v postelji umrl, odkar ja vojna isbruhnila (Your dad, Mr. John Schwab, at Ely, Minn.). V naši hiši je bila eno leto šola, dve leti pa pošta. Proti koncu vujne so pa bili notri Američani, Angleži, Ruti ln Francozi. Zdaj že imamo enega konja, enega vola in kravo. Imeli bi vam še veliko več pisati, ampak naočniki so ml slabi, bres njih pa dobro ne vidim. Vas vse prav lepo pozdravljamo. Jože Gerzetič." Tako piše naš brat Jože, ki vse rajši dela kot piše. Kaj pa misli o Titovi vladi, naj povem, kadar ml je še pred vojno kaj pisal, ni nikdar pozabil zapisati, •naša tatinska vlada." Naj šs omenim, da sem poslal mri. R, Sisfert v Pepin, Wisconsin, sliko pogrsbs njenega sina Palmsrja Lsruna, ki je lets 1944 letalom pri Črnomlju padsl. Zdaj me p* tona bombardira a pismi, da JI nsj natančno opišem, kako Js njen sin padel. Upam, da ji bom kmalu ustre- ?el, ker pisal aem učitelju v JrnomelJ, ds ml naj natančno opiše o smrti tega fanta. V črnomaljskih šolah tudi že čitajo spis starega naseljenca.. ' John Oersstlch. Stare tradicije ne škodujejo naši mtadirii it rs Angels bi se rada poročila. Pri nas je bilo dosti streljsnja ; ps nims kaj obleči jj in bombardiranja. Pol leU so ki Je bil v taborišču hkoro vsak dan napsdali vlake I obleke razen one. katero Ims nijštiiih letih Ko aem odhajal na delo. nisem sebi To naj zadostuje Pozdrsv vedel, ali bom |>rišel domov ali|lja vas vse tvoj »»rat ne. švigale so krogle okrog re. V imenu katoliške cerkve so _____ m izvršila največja grozodejstvs svs se / ženo po» tsrsla /s 'JO let NJon fant!: v zgodovini; U grozodejstva sol Lačni sicer nismo bili nsše do-tudi nima «• ponovila v Sloveniji v zadnjih mače hrane I*tos Je bila strs- __lih letih Sedaj Je Slovenija j hovlU suša in višina Ampak svobodna In bo gotovo znala ob- zemlja ae Je že privadila vreme isčunatl s svojimi Izdajalci« »m, kajti vse Je še prsv preeej Louis Drobakk. dobro obrodilo. Joka »in,on Milwaukee. Wis«—Zopet smo ibujaii spomine na nsŠs otroška leta, o tistih čailh, ko smo tudi mi nsstrpno čakali MlkUvža. Ko ml js bilo štiri lets, ml js msti pripovodovala o svetem Miklavžu, ki pride iz nebes enkrat na leto ln obdaruje pridne otroke i različnimi darili, Ur prlstaviU, da bo nocoj zopst prišel. "Ali bo tudi ksj meni prinesel?" sem jo hitro vprsšal. Ona pa ml je žalostno odgovorils, da naše hiše ne bo obiskal, ker ae ns ustavi v vnuki hiši. NaJa hiša nI lepa, zato bo gotovo šal kar mimo, ustavil pa ae bo v lepših in večjih hišah. Nato ml js dala neko posodo v roke ln dsjsls, nsj grem-k tej hiši in vprsšal tisto maUr, če smem pustiti posodo Um, da bi tudi meni Miklavž kaj prinesel. Gospodinja pa je odgovorila, da ne bo k njej Miklavža, zato naj kar vzamem posodo domov. Žalostno sem capljsl k drugemu posestniku, kjer sem dobil prsv Uk odgovor. Ve« potrt uem nato zajokal na ves Klas in odkorakal proti domu. Ko pa sem šel mimo hiše, v kateri sta živeli mati In hči, me Js žsnsks poklicala In vprašala, kaj mi je, Povedal sem Ji mojo bol, nakar je dejala, naj kar pri njej pustim posodo, in mi bo Miklsvž gotovo kaj prinesel. Drugi dan sem šel na vse zgodaj k dotičnl Ženski in dobil sem polno posodo raznih daril. Zelo »em bil srečen tlsUgs dno. Pri t lati hiši mi Je nosil Miklavž darila Ae več let, mater pa sem nadlegovsl s vprašanji, zaksj se Miklsvž ustavi Um, kajti doma-čl j s Je bila tolikšna, da sta žen-tki komaj redili amo eno kravo. Ko sem že odrssUl, aem večkrat šel mimo tiste hiše In se spomnil mojih otroških let in hvaležnost Je bila v mojem ar-cu do gospodinje, dočim sem ae z gnusom obrnil strsn od hiš, kamor sem našel nasUvit v o-trošklh let posodo za Mtklsvža, s so me odgnali stran, češ, da k nJim ne pride Miklavž, Torej, kar Je nekdaj razveselilo ns*, to danes rszvesell otroke. Zsto Je nsmestu, da ohrsni-mo to trsdlcljo. Tukaj v Ameriki ne učimo, ds pride Miklavž iz neben, torej nI nikakšna cer-kvens propaganda. Če hočemo, da nas bo naša mladina spoštovala in nam sledila, tedsj jI moramo pokazati malo več dobre volje, ksjtl drugače nam bo po-►s/ala hrbet. O Um naj mislilo pri naših fsderactjsh, kadar bodo zopet razpravljali, ali se naj priredi boflčnles za nale mladinske člane sli ne, Ali sle mrals« I m Vina nismo Ime- "Preevele"t Podpirajte »vej tleli januarja PROSVETA skoraj nobenega vrtnarskega lom vrtnarskih poskusnih postaj po raznih naših krajih nudila vsestransko in pocebno izobrazbo našim bodočim poklicnim vrtnarjem, tehnikom v vrtnarski proizvodnji in urejevanju vrtov in posebej tudi vrtnim o-blikovalcem. Koliko lepih, hvaležnih dolžnosti kliče v svobodni domovini vsakogar, ki ea delo veseli! In delo, ki čaka bodoče naše nove vrtnarje, ie toliko pomembno, da že sedaj no smemo zamuditi nujnih priprav.—Po Slov. Poroč. K«Zni mali 0|{. CAR WANTQ Contractor leaving city M to buy a good car at one«, pay unusual high price. Phone KED7.IE 2868 CABINET MAKERS * p^J For Displsy snd Exhibition ] 48 Hour Wo,* Top Pay tor Good Me, A. STEVEN LEWIS 219 W. Chicago Ave GIRL FOR LIGHT FACTORY \ • No experience neeesg* Apply ROBERT BOB INS & ( 284« W. North Ave. 1ZZ.A KONGRESA Zgodovinski roman (Nadaljevanj*) "Ti pa zahajaš k Židanu," se je odrezala stara, "pa nič ne rečemo!" Stiupeno jo je zavrnil: 'Tam imam dobro tovarišijo, svojega bodočega taata, ki je pri Ži-danovih vsak večer kuhan in pečen!" Zaprlo ji je sapo in najrajša bi mu bila z nohtovi podrgnila po očeh. "Zavoljo hudobnih jezikov mi je" — Andrej Smole se je zopet obrnil k svoji nevesti — "ki se danes zopet pletejo okrog mene in tebe. Ne maram, da bi bil smešen še praj, nego sem oženj en!" Skoraj jokaje je odgovorila: "Morem li za to?!" "Zatorej upam, da uslišiš prvo mojo prošnjo! Diugače bi se morala ločiti, Fina!" Mati Eliza se je kratko zasmajala, kakor da je hotela izraziti, da b! to ne bilo nič posebnega, Hči je plaho gledala sedaj na mater, sedaj a ženina. V svoji stiski si ni vedela pomagati. j "So li za ples take govorice?!** je gospa ošabno omenila. "N«č težkega ne zahtevam!" Zamolklo je Pjna vorašala: "Kaj zahtevaš vendar?" Videlo se j< *e, da že *ak'» preseda razgovor. ■ "Da danaa ne boš plesala! In pocebno nc s tistim toskanakim kneze m!" Namesto hčera