43. številka. Ljubljana, v petek 21. febrnvarja. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i nit i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Opravništvu naj bb blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. V LJubljani 21. februvarja. Danes vije se orjašk pogrebni sprevod po ulicab Budimpeštanskih, vse vre in vrvi, da bi izkazalo poslednjo čast ^največjemu" sinu „Magyar Orszaga14, pokojnemu grofu Juliju Andrassvju, vse si prizadeva proslavljati in poveličevati zasluge njegove za narod madjarski, katerega je usoda, kakor otok, kakor oviralen klin zagvozdila mej plemena slovanska. Arpadov rod ima zares mnogo povoda žalovati ob Krsti Audrassvjevi, kajti ako pokojnika presojamo z ozkega stališča madjarskega, moramo i mi priznavati, da je bil velik rodoljub, da je veliko deloval in da mu je vrhu tega vetji del njegovega življenja sreča bila izredno mila. Porojen iz plemenite rodbine in skrbno vzgojen, igral je že s 25 leti važno ulogo v svoje domovine zgodovini, leta 1848. bil je že major v bonvedski vojski in kot tak udeleževal se bitke pri Schwechatu ter leto pozneje bil odposlan kot agent v Carigrad, mej potoma pa snoval lokave načrte, kako podjarmiti Jugoslovane. Ko je pri Vi-lagosu pred ruskimi batalijoni madjarska vojska položila orožje, začel je zadnji akt madjarskega punta in ubežni Andrassy bil je in contumaciam obsojen na smrt, ime njegovo pa pribito na vešala. Čez leta bilo mu je dovoljeno vrniti se v domovino, kjer se je začelo novo delovanje in kamor so se, razun Košuta, polagoma povrnili vbi emi-grantje, ki so sedaj skušali drugim načinom doseči, kar se jim je bilo 1848. 1. ponesrečilo. V svežem Bpominu je Še, kako so tirali pasivno politiko, kako porabljali razna sredstva, da se je naposled napravil nesrečni dualizdm. 2 njim zasijala je zvezda An-drassyjeva v novem blesku. On, ki je bil kot puntar niti dve desetletji poprej na(smrt obsojen, bil je sedaj poklican kot predsednik madjarski vladi na čelo in vsled vedno rastočega uplivu madjarskega dobil je čez par let v roke krmilo naših vnanjih zadev. Kot tak deloval je dosledno v zmislu tradicij izza 1848. 1,. namestil na vsa važnejša inozemska LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (SpiBiil A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Daljo.) III. Poglavje. (Nameravanja oblaBtva. 1'oiožaj (Jrenburga. Oznanilo Reins-dorpa o Pugačovu. Razbojnik Hlopuša, Pugačov pod Oren-burgom. Berdaka svoboda. Soudeiežniki Pugačova. Gene ralni major Kar. Nezgoda njegova. Poguba polkovniku Černlševa. Kar zapusti vojsko. Bibikov.) Orenburške razmere so se na hudo zasukale. Od ure do ure pričakovali so občno spuntanje jaicke vojske, baškirci, našuutani po svojih starejšinab (katere je Pugačov obdaril z velbljodi «n tovori, ugrabljenimi pri buharcih), začeli so napadati ruske naselbine in trumoma pridruževati se vojski pun-tarjev. Vojaki kalmiški bežali so s predstraž. Mord-vini, čuvaši, čeremisi uebali so pokorni biti ru-Bkeniu načeluištvu. Graščinski kmetje so javno kazali svojo privrženost samozvancu in kmalu so prišle ne samo Orenburška, ampak ž njo tudi na meji ležeče gubernije v opasno majanje. Gubernatorji, kazauski — von Brant, simbir-ski — Čičerin in astrahanski — Krečetnik»v so takoj za Reinsdorpom naznanili gosudarskemu voj poslaništva in v tuzemske urade svoje ljudi, sklenil zvezo mej Avstrijo in Nemčijo, uprizoril okupacijo Bosne in Hercegovine itd. Velika je slava, ki jo pokojniku pojo nemška in madjarska glasila, mi pa se niti kot Slovani, niti kot Avstrijci ne moremo ogrevati za njegovo delovanje. Vse kar je počenjal, vse bilo je le izrodek nabrzdanega sovraštva proti Slovanom, vse le „ad maiorem Madiariae gloriam", vse naperjeno le na to, povzdigniti madjarsko hegemonijo drugim narodom na škodo. Tako postopanje pa v mnogojezičoi drŽavi, v kateri bi imela biti luč in senca za vse jednako-merno razdeljena, trajno ne more biti. Dualizem razklal je državo v dve nenaravni polovici in izročil Slovake in ogerske Srbe na milost in nemilost go-spodujočim Arpadovcem. Zveza mej Nemčijo in Avstrijo traje res že več let, a razen ogromnih troš-kov za oboroževanja nam ni prinesla Še nobenega sadu, marveč privela nas je v neprijetno zavisnost na politiškem in trgovinskem polji. Kako se bode ta zveza obnesla ob dvanajsti uri, v odločilnem hipu, to je pač še skrito za zastorom bodočnosti. Baš jednako je z okupacijo Bosne in Hercegovine, kateri deželi je Andrassy s kompanijo vojakov z godbo na čelu mislil privojevati. Audrassy-jev sanguinizem stal nas je veliko milijonov in mnogo krvi. Avstrija je sicer s tema deželama podkrepila svoj položaj, zlasti Dalmaciji zavarovala ledja, a če pomislimo, da sta ti deželi neposredno v madjar-skem območji, da nekdanji srbski rodoljub, minister Kallay ondu deli kruh, uverimo se, da se je tukaj zabil le kolec v slovansko meso, kakor je pokojni Andrassy nekoč sam rekel. Iz teb in mnogih drugih podobnih razlogov ne moremo slave peti Andrassvju. Mi v njem vidimo le svojega trdega sovraga, ki ni nobene prilike zamudil škodovati nam. Kot državnik pri zeleni mizi in kot člankar v „Pester Lloyd-u* bil je vedno isti, dosleden in brezoziren proti nam. Darvinova teorija, da jačje pleme ugonobi slabejše in Bismarckovo geslo „Macht geht vor nemu kolegiju jaicke dogodke. Carica je z nepo-kojem obrnda zanimanje svoje na nastajočo bedo. Tedanje razmere so silno pospeševale nerede. Vojske so bile od povsodi odtegnene v Turčijo in na kipeče Poljsko. Stroge naredbe, namerjene po vsi Rusiji proti nedavno razsajajoči kugi, vzbudile so v preprostem ljudstvu občno nevoljo. Nabor rekrutov pomnoževal je zapreke. Zaukazano je bilo nekoliko četam in eakadronom iz Moskve, Perterburga, Nov-goroda in Bahmuta koj napotiti se v Kazan. Na-čelništvo nad njimi izročeno je bilo generalnemu majorju Karu, odlikovavšemu se na Poljski s trdim izpolnjenjem strogih povelj načelništva. Nahajal se je v Peterburgu pri vsprejemanji rekrutov. Veleno mu je bilo oddati svojo brigado generalnemu majorju Naščokiuu iu hiteti v mesta, katerim je opasnost pretila. Dodali so mu generalnega majorja Freimana že jedenkrat pomirivšega jaicko vojsko in dobro poznajočega pozorišče neredov. Načelnikom sosednih guberoij je bilo zapovedano, kar se njih tiče, napraviti potrebne naredbe. Z manifestom od 15. oktobra je vlada objavila narodu javljenje samo-zvanca, prigovarjajo zapeljanim odstopiti pravočasno od prestopne zmotnjave. Ozrimo se na Orenburg nazaj. V tem mestu bilo je do tri tisoč vojske in do sedemdeset topov. S takimi sredstvi moglo in moralo se je uuičiti puntarje. K nesreči mej voj- Rechttf, bilo je vodilo Andrassyjevemu delovanju. Po tem vodilu dosegel je res lepih uspehov. A kdo ve, ali ni njegova zgradba zidana na pesek ? Načela njegova utegnejo v teku časa svojo ost obrniti tudi proti njegovim rojakom in tedaj njegova slava tudi del njegovih ne bode preživela. Levičarji in grof Taaffe. Nemci neso zadovoljni 8 tem, kar so dosegli na Dunaji pri konferencah, temveč hočejo še več. Tedaj so se nadejali, da jo bode vlada takoj zavrnila Še bolj na levo stran. Mislili so, da bode prva posledica konferenc, da grof Falkenhayn, baron Pražak in pl. Dunajevski se umaknejo možem njih prepričanja. Bili so tako rekoč trdno preverjeni, da ne bode minol mesec, da bodo Plener, Scharschmid, in še par druzib njih pristašev sedeli v minister-stvu in po nemško-liberalnem receptu osrečevali avstrijske narode. Sedaj jih pa jezi, da se njih želje nakrat ne izpolnijo v vsem obsegu Mislili so, da je sedaj prišel čas, da se nakrat Čehom in drugim Slovanom odvzame vse, kar so dosegli njih voditelji po hudi borbi zadnjih deset let. Posebno so bili preverjeni, da se bode sedaj naredil konec daljšemu razvoju slovanskega šolstva na Češkem, Moravskom in po Slovenskem. Dunajevski je odgovarjajoč na neko interpelacijo jim dal razumeti, da se ne misli umakniti, in začelo se je govoriti, da hoče vlada nekaj čeških šol na Moravskom vzeti v državno oskrb, češkej gimnaziji v Opavi pa dovoliti državno podporo. To je neizmerno razburilo živce nemškim liberalcem. Kar umeti ne morejo, da se upa ostati sedaj, ko se je dognalo nemškočeško sporazumijenje, minister, ki je bil o svojem času toli predrzen, da je naravnost v zbornici izjavil, da se vlada hoče bolj opirati na desnico. Prav v nebo upijoč greh je pa, da se še hoče podpirati sedaj češko šolstvo, ko so se Nemci milostljivo toliko udali, da pojdejo Taaffeu na ljubo v deželni zbor češki. Zatorej so sklenili, da hočejo vladi pokazati, da ji ne zaupajo in da se nema na njib podporo nimi načelniki ni bilo ne jednega, ki bi bil poznal svoje delo. Brez poguma že s početka dali so Pu-gačovu priliko, ojačiti se ter so zgubili sredstva za napadno postopanje. Orenburg pretrpel je bedno obsedanje, katerega zanimivo popisovanje je ohranil Reinsdorp sam. Nekoliko dnij je bilo pojavljenje Pugačova tajnost za orenburške prebivalce, pa govorica o vzetji trdnjav se je hitro raznesla po mestu, in nagli odbod Bilova potrdil je resnične vpsti. V Oren-burgu jelo je kipeti; kazaki so godrnjali in pretili prestrašeni prebivalci govorili so o izdanji mesta. Prijet je bil prouzročitelj upora, odsluženi seržaut, ki ga je poslal Pugačov. Pri zaslišanji je izpovedal, da je nameraval zaklati gubernatorja. V naselbinah okolu Orenburga prikazovali so se šuntarji. Reinsdorp je razglasil objavo o Pugačovu, v kateri je razjasnil njegov sedanji stan in prejšnje prestopke. Bila je pisana v temnem in zmedenem slogu. Povedano je bilo v njej, da se o zločinci z jaicke strani raznaša sluh, kakorda bi bil ondruzega stanu kakor je, pa da je on resnično donski kazak Jemeljan Pugačov, za prejšnje prestopke kaznovan s knutom in ožiganjem na lici. Ta izrek ni bil resničen. Reinsdorp je verjel laž-njivemu sluhu iu puntarji so se potem ponašali očituje mu obrekovanje. (Dalje prih.) nadejati, če bode še vedno omahovala in se ne bodo odločno nagnila na nemško stran. To so pokazali v budgetnem odseku. Dovoljenje dispozicijskega zaklada velja posebno za dokaz zaupanja vladi. Letos je pa bil marsikdo radoveden, uli bodo levičarji, ko je vlada privolila skoro v vse njih želje glede ure-jeoja odnušajev na Češkem še glasovali proti dovoljen I u dispozicijskega zaklada. Po pravici bi se bilo nadejati, da bodo levičarji od prvega do zadnjega glasovali za vlado v tej zadevi. Prišlo je pa drugače. Ko se je prvi pot imelo o tem razgovarjati v budgetnem odseku, se še levičarji neso bili odločili, kaj naj store. Nekateri so mislili, da bi glasovali za vlado, drugi pa da ne. Da ne pokažejo svetu, da neao mej sabo jedini, so izostali od seje in odsek ni bil sklepčen. Predno je pa bila druga seja, so be pa že sporazumeli, da ne bodo glasovali za dispozicijski zaklad. Vlada sedaj lahko vidi, da je njeno dosedanje laskanje Nemcem bilo zaman. Prvo priliko bi porabili, da jo strmoglavijo. Dosedanji uspehi so le povekšali njih pogum. Taaffe sedaj ve, da se na levičarje drugače nema zanašati, če popolnem uravna politiko svojo po njih Želji in potrga vse zveze z desnico; zlasti pa mora odločno začeti boj proti Slovanom, če hoče pridobiti si naklonjenost Nemcev. Nemški liberalci ne marajo za spravo, temveč hočejo le gospodovati. Vlada se sedaj bliža razpotju. Kmalu se bode morala odločiti, ali hoče jo ukreniti na desDo ali na levo, srednje poti ni več. Za bodočnost avstrijskih narodov jo gotovo velicega pomena, kam jo bode vlada zasukala. Modrejše bi bilo, če bi Taaffe se odločno oprl na desnico, ko je levica tako pokazala, da nemaia zanj, in bi se ga k večjemu posluževala za orodje v svoje namene. Poslednje desetletje se je imel priliko preveriti, da je desnica vedno zvesto ga podpirala, tudi v najkritičnejših trenotkib. Levica bi pa porabila gotovo prvo ugodno priliko, da se ga znebi in spravi kacega svojega pristaša na njegovo mesto. Pa tudi v interesu vse države bi bilo da se Taaffe bolj opre na desnico, kajti sedanja dr-žavnozborska veČina je bila vselej pripravljena dovoliti za varstvo države, kolikor se je zahtevalo. Pritrdila je zvezi z Nemčijo, videvši, da se je ta zveza sklenila v interesu države, da si bi iz lastnih simpatij gotovo ne bila za to zvezo. Vodil jo je vedno le državni interes, ne pa strankarske koristi iti čuvstva. Vse drugače je pa postopala levica, kar se je bilo pokazalo, ko je šlo za okupacijo Bosne, kar je bilo povod padcu liberalne vlade. Vzlic temu pa nemarno pričakovati, da bi vlada se na desnico ozirala- Zadnji čas je nas poučil, da je grofu Taaffeu in še nekim višjim krogom več ležeče na lem, da so Nemci zadovoljni, nego vsi ostali avstrijski narodi. Posebno se kaže, da na Duoaji ne marajo videti, da bi se okrepčali Slovani. Zatorej se bojimo, da se bode vlada nagnila kmalu še bolj na levo. Na naše opravičene zahteve se bodo vedno manj ozirali, možje, ki so nam naklonjeni, bodo zginili iz ministerstva in njih stole bodo zaseli Plener, Scharschmid, grof Osvald Thun in morda še kak drugi. Kmalu ne bomo več vedeli, ali je ministerski predsednik še Taaffe ali pa že Scharschmid ali Plener. Naposled pa utegne že Taaffe zginiti s pozorišča in popolnoma liberalno vlado bomo imeli. Taka perspektiva za nas ni posebno vabljiva, a vender ni zaradi tega nam obupati. Nadejati se smemo, da bode tak prevrat imel za posledico, da bode zavladala večja sloga in še bolj utrdila vzajemnost mej avstrijskimi Slovani. Če nas dobe Schmerliugova in vladanje meščanskega ministerstva in kneza Auersperga neso uničile, temveč smo se !e bolj okrepčali in razvili, nas tudi nova liberalna vlada ne bode pokončala, temveč se bode morala umakniti, preverivši se, da je preslaba, da bi dolgo mojstrovala avstrijske Slovane. Iz državnega zbora. Na Dunaji 18. februarja. Zbornica poslancev obravnavala je danes o raznih peticijah. Večinoma bile so prošnje različnih občin s Češkega za državno podporo zaradi elementarnih poškodovanj. Te prošnje so se izročile brez debate vladi s priporočilom, da se omenjenim prosilcem iz državne blagajne dovoli Čim preje primerna podpora. Bolj zanimive so bile prošnje, tikajoče bo ži- dovskega vprašanja. Te peticije skoro iz vseh kro-novin poslane, imajo namen, vlado prositi, da bi ona predložila zakonski načrt, da bi se tujim Židom zabranilo prihajati in naseljevati se v Avstriji. Ta predmet, ki stoji v zvezi s predmetom prejšnjih sej, privabil je zopet mnogo poslušalcev v zbornico tako, da so bile galerije dobro napolnjene. Zato so se pa poslanci zanj tem menj brigali, bilo jih je malo v zbornici. Morda je k temu pripomogel tudi pustni torek. K besedi se je bil oglasil antisemit Tiirk in kazal je s številkami, kako se širi židovski živelj v Avstriji sploh, posebno pa na Dunaji. Poslanec Kronavcetter je hotel, da bi se ubogi tujci ne smeli naseljevati. Pri začetku seje se je prečitalo več peticij in interpelacija Mauthnera na justičnega miniBtra glede menične sposobnosti jednoletnih prostovoljcev, reservnih častnikov itd. za tem odgovoril je minister Falkenhavn na interpelacije poslanca Magga in Fischera. Za ministrom ustane predsednik Smolka, in oznanja zbornici vest o smrti grofa Andrassvja. Akoravno on ni bil ud zbornice, vender mu posveti nekoliko toplih besed v spomin, poudarja njegove zasluge, obžaluje njegovo smrt in prosi dovoljenja, da bi se izjava sočutstva zabeležila v zapisnik. Potem prehaja zbornica k duevnemu redu. Najprej vsprejme se v tretjem čitanji zakon ob uravnavi zunanjih pravnih razmer židovskih verskih občin. Poslanec Kathrein poroča o omenjenih prošnjah se vernočeških občin za državno podporo. K tej stvari govori poslanec Tausche in prosi vlado z (izreduim kreditom pomoči. — Bareuther se čudi, da vsota škode do zdaj vladi ni bila znana. Posl. Hevera opozarja vlado na to, da je na Češkem prav mnogo državnih stavb zaostalo, katerih dokončanje bi bedo mej rokodelci in obrtniki odstranilo. — Na konec je bil vsprejet nasvet budgetnega odbora, da se iz-roče prošnje vladi, ki naj občinam in zasebnikom dovoli podpore v razmerji škod. Poslanec Winterholler poroča o peticijah o protižidovskem zakonu, ki bi strogo zabranjeval tujim zidom, posebno ruskim, naseljevanje v Avstriji. Poročevalec predlaga, da bi se prešlo k dnevnemu redu. K tej točki oglasil se je posl. T Ur k. Govoril je najprej o Židih na Ruskem, ki spadajo v visokem odstotku k nihilistični stranki. To se objasnuje iz tendence židovstva podpirati razstroj kristijanskih držav; to je tudi uzrok, zakaj je ruska vlada sovražna Židom, dočim jih naša zmatra za podporo države. Potem govori Tiirk o razširjenji Židov na Nemškem in v Avstriji, posebno natanko pa razpravlja o Židih iu njih množenji na Dunaji ter poudarja njih množenje v 9. Dunajskem okraji. Dalje dokazuje, da je na Dunaji več tujih nego domačih zidov. Potem kaže na srednje šole Dunajske in v provinciji, kjer se nahaja dostikrat več kot polovica Židov. Na Dunaji je več kot polovica židovskih zdravnikov, advokatov in profesorjev ne računajo krščenih. Govornik dalje navaja številke iz obrtniškega stana. Mej ključarskimi mojstri je 28 Židov na 1000. No ti mojstri niso navadni mojstri kakor kristijani, ampak dokazano je, da oni le tržijo s ključarskim blagom. Ravno tako je z žid. krojači, židovskih delavcev najdeš jako malo ali nobeuega, zato pa mnogo bazarov, kjer se prodaja obleka. Pa ne le na Dunaji, ampak tudi zunaj njega se Židi očividno množe, posebno na nemškem češkem in na Moravskem. To je priznala sama „Deutsche Zeitung", glasilo zidov. Časnikarstvo nemško na Češkem je z malimi izjemami v rokah Židov. — Da so Židi v narodni zadevi nezanesljiv živelj, je govorniku naroden Čeh v pismu potrdil. Zatem se obrača govornik proti asimilaciji Židov. Zliti bi se mogli židi s kristijanskimi narodi, ako bi jih bilo manje, no današnjo število se več ne da. Potem govornik trdi, da se je v Sudetih zadnji čas z množenjem zidov razširil tudi češki jezik, to pa dokazuje škodljivi upliv židovstva na nemško narodnost. Potem Tiirk objavlja, da je dobil iz Brna pismo, v katerem se človekoljubje posl. Gomperza pojasnuje. Tu se piše, da je Gomperz prvi 1. 1885., ko je bil upeljan normalni dan delanja, odpustil delavca Rischanek-a, otca 6 otrok, ker se je ta dal voliti za zastopnika delavcev. (Predsednik pretrga besedo govornika in ga opomni opustiti take napade.) Potem govornik pravi, da je na Češkem neko židovsko društvo uvelo češki jezik pri božji službi, da se oad altarjem nahaja Češka krona in da so napisi in molitve v češkem jeziku napisane. To kaže, kako židi nemštvo podpirajo. Govorilo se je in govori se še vedno, da se v Avstriji preganjajo židi. Jaz pa ravno nasproti trdim, da v Avstriji se proganjajo kristjani in antisemiti. Ako se pa govori o židovskem preganjanji, potem naj bogati židje, katerim je antisemitizem tako nevaren, kupijo kos zemlje v Ameriki in naj pošljejo revne Žide iz Avstrije tja. Tam naj židi dokažejo, da morejo delati, tam naj oni tržijo, z obrtnijo in poljedelstvom se pečajo in naj si zakone dajejo, kakor hočejo. Potem bo dokazano, da židi neso druzega nego narod, ki se boji dela in ki je škodljiv državi, ki ne morejo pozitivnega stvariti. (Prav tako! na krajnej levici.) Govornik pravi, da on neče uikakega predloga staviti, ker v tej zbornici se taka važna, narodu prijazna vprašanja ne razumejo (Smeh na levici); tudi k vladi se neče obrniti, ker ona si ne daje računa, kaj bo iz monarhije v prihodnjosti in iz domačega naroda. (Odobravanje na skrajnej levici.) Poslanec Kronavvetter se čudi, kako more vera, jezik ali pleme odločevati o veljavi ali neve-ljavi človeka in kako more kdo reči, da je njegovo pleme bolje od druzega in govori o pomankljivosti zakonskega načrta. Kdor nasprotuje kapitalu, mora se staviti na socijalno stališče, ker drugače ne more zabraniti, da ne bi večji kapital v nekem času požrl malega. Ako se torej hoče omejiti naseljevanje, ostaje v Avstriji le ta pot, da se le oni priseljenci pripuščajo, ki imajo dovolj gmotnih sredstev. Govornik priporoča , da bi še o prošnjah prešlo k dnevnemu redu in da bi vlada predložila zakonski načrt, ki bi branil tujim, ubogim -osebam priselje-vati se v Avstrijo. S tem je bila debata končana. Po nekaterih faktičnih popravkih spregovoril je še nekoliko besed poročevalec in prvi del predloga Kronawetterjevega je bil vsprejet, kakor je odbor nasvetoval, drugi del se je odklonil. Politični razgled. ftlolraiijt* tležclc V Ljubljani, 21. februarja. OospođNka zbonilea se snide 26. t. m. Dva dni pozneje ima komisija že pretresovanje Gaučeve predloge prvo meritorično sejo. Razprave te komisije bodo gotovo jako živatne. Vladui predlogi se bode gotovo z vseh strani) ugovarjalo, ker ž njo neso zadovoljni niti levičarji, niti desničarji. Morala se bode zatorej temeljito predelati. Ker se bode predlagalo mnogo popravkov in dostavkov, letošnjo pomlad niti komisija te predloge rešila ne bode, v plenumu pa pride še le jeseni na vrsto. „Dzennik Polski" poroča, da se je v mejnih okrajih guli škili začelo neko gibanje proti veleposestnikom Jeduega najbogatejših veleposestnikov so kmetje umorili in oropali. V njegovem gozdu so pa mnogo lesa posekali in več gozdarjev umorili. Oblastvo še ni dobilo storilcev. Poljski veleposestniki so zaradi tega v velikem stranu. — Akade-mično bralno društvo v Krakovem se je razpustilo z motivacijo, da so se v njem govorili politični govori. Kakor bo kaže, so se izdala neka posebna povelja, da naj se proti slovanskim dijaškim društvom posebno strogo postopa. Koliko se je že po nemških dijaških društvih govorilo o politiki, pa se vender neso razpustila. Včeraj se je sešel sabor hrvatuki, da nadaljuje zasedanje, katero je bilo prenehalo v decembru. Najprej se bode posvetoval o zakonskem načrtu o disciplinarnem redu sodujih uradnikov, potem ima pa rešiti več predlog, ki se tičejo narodnogospodarskih zadev. Vaiaiije države. V Sofiji zaprli so tudi nekaj dopisnikov sedanji vladi holgar.oiki sovražnih listov, ker so bili baje v zaroto majorja Panice zamotani. O preiskavi proti Panici se posebnega ne zve. RuBkega kupca Kalupkova so pripeljali iz Ruščuka v Sofijo da ga zasliši preiskovalni sodeč. Izid dopolnilnih volitev za zbornico Iran-conko v Parizu je dal Boulangerjevcem zopet po* gum. Začeli so se energično pripravljati za občinske volitve, pri katerih se nadejajo znatnih uspehov. Republičano je ta izid kaj neprijetno dirnol, kajti sedaj vidijo, da nevarnost za republiko še ni odstranjena. Včeraj so bile volitve za nemški državni zbor. Kak je njih izid, sedaj še ne vemo, a Bero-linski vladni krogi so se močno bali, da bodo socijalni demokrati pridobili več mandatov. To bi bilo za Nemčijo tem usodepolneje, ker zadnji čas nemški delavci ne Bkrivajo svojih simpatij za Francijo. _ Dopisi. Iz Kamnika 18. februvarja. [Izv. dop.] Dopisnik, kateremu se je zdelo silno potrebno pretekli teden javno mahniti po tukajšnji kmetijski podružnici in njenem načelniku, nikakor ne more pamtiti, da Še niti jedno leto ni preteklo od zadnjega podružničnega občnega zbora, ne pa dve leti, kakor on trdi. Podružnični načelnik nikakor ni pozabil sklepa o nakupu jedne brane za travnike (ne dveh, kakor dopisnik napačno poroča.) Z brano trebili bodo podružnični udje že l*-tos lehko svoje travnike. Podružnični načelnik in tajnik opravljata vestno in pošteno svoj posel. Tako posebno važnega pa v preteklem letu ni došlo na odbor, da bi se moralo o tem sklepati v posebnih sejah. G. dopisnika bi bilo stalo gotovo manje truda, ko bi bil naznanil svoje težnje in želje odboru ustno ali pismeno, kakor da te razodeva v javnosti. Odbor bil bi mu jako hvaležen za take nasvete, s katerimi bi bilo mogoče pouzdigniti tukajšnje kmetijstvo in bi nedvomuo uvaževal njegove želje. Načelnik bi z veseljem skliceval seje, vsled katerih bi se dalo zvršiti toliko za kmetijstvo koristnih sklepov. Sklep o živinski razstavi v 1. 1890, kakor tudi drugi sklepi občnega zbora poročili so se takoj glavnemu odboru c kr. kmetijske družbe v Ljubljani, kateri pa nam dosedaj še ni naznanil o tej razstavi svojega mnenja. Vsekako pa se nadejamo za trdno, da se bode odbor kmetijske družbe, katerega plodonosno delovanje v prospeh našemu kmetijstvu se povsod priznava, obiral na naše želje in gotovo o napominani zadevi ukrenil pravo. Lokalna železnica iz Ljubljane v Kamnik. Brez slovesnosti in nepotrebnega hrupa začel se je staviti most čez Savo pri Črnučah meseca novembra p. I. in meseca aprila t. 1. menda bode ta najvažnejša zgradba prve lokalne železnice naše krouovine trudom vrlih koncesijonarjev gg. barona Oskarja Lazarinija in Alojzija Prascbuikerja dovršena. Smemo se torej nadejati, da se bode še tekom tega leta začela vožnja po novi železnici. Gospoda koncesijonarja nameravata dne 15. oktobra t. I. otvoriti železnico prometu. Pravila novega delniškega društva so, kakor čujemo, že potrjena, ter se bode društvo konstituiralo, predno se bode začela zgradba po celi progi. Društvo se pa more še le tedaj konstituirati, če vsi podpisovaici delnic 40% podpisanega zneska uplačajo pri Luckmannovi banki v Ljubljani. — Dotični poziv se je dostavil že vsem podpiBovalcem. Podpisovaici delnic bodo, kakor ae kaže, ravno tako vestno in hitro zvršili svojo dolžnosti, kakor gospodu koncesijonurja svoje. Trgovsko ministerstvo deloma odločuje ob uspehu političnega pohoda in obveljalo je baje, da se bode kolodvor na severu mesta Kamnika stavil, kakor je bila komisija že to predlagala.*) Konečno še konstatujemo, da je ves materijal, kojega bo za stavbo treba, Že naročen in da je zagotovljeno, da se bode v pravem času tudi pripravil; po zimi se je že itak, kar je bilo potrebnega losa in kamenja v gozdih iu kamnolomih za stavbo priredilo. Na nekaterih krajih, kakor n. pr. pri mostu čez Savo, je že velika množina stavbenega kamenja nakopičena. Gospod odvetnik dr. Alf. Moseho izvršuje opravila glede odkupa zemljišč; urad stavbinskega vodstva pa se nahaja v Tonu ie so vi hiši na Dunajski cesti št. 21. *) Kolodvor na ho veru mosta Kamni Skoga pafi ni prikladen. UreJn. Domače stvari. — (Časnikarska skupina: „Slovenski Narod", „Brus" in „Zgodnja Danica") stržila je s prodajanjem posebnih izdaj prvih dveh omenjenih listov na „Sokolovi maska-radi" 6 7 gld. 13 kr. To je pač lep donesek za „Sokolski dom* iu dotične dame zaslužijo toplo zahvalo. — (Slavjanskij) bode v Zagrebu koncer-toval v nedeljo dne 2. marca. Koncert bode v dvorani »Hrvatskega Sokola". — (Slovensko gledališče.) Zadnja opereta v tekoči sezOni ,„ Can ne bas u pela se bode v nedeljo, dne 23. feibruvarja t. 1., poleg nje pa se bode ponavljala veseloigra „All right", kije pri premijeri sijajno uspela. Reportoir za mesec marcij: „Naš prijatelj Njeklužev", „Umetnost in narava", .Zlobna šala" in „Zlati pajek". — (Društvo »Pravnik") v Ljubljani ima jutri, dne 22. t. m. svoj društveni shod s predavanjem člana g. dra. V. Žitka: „O razžaljenji časti po načrtu novega kazenskega zakona s posebnim ozirom na dokaz resnice". Začetek ob1 ,8. uri v hotelu „pri Slonu". Na ta shod vabi najuljudneje odbor. — (Gospodična Ivana Kobilca) izložila bode od dne 23. t. m. do 4. marca 29 krasnih svojih slik v palači jugoslovanske akademije na Zrinjskem trgu v Zagrebu. „Obzor", „Hrvatska* in „Agraraer Zeitung" laskavo predstavljajo svojim čitateljem našo rojakinjo umetnico, katera je čisti donesek ustopnine namenila medicinski fakulteti v Zagrebu. — (Poštni in brzojavni prostori v Ljubljani) so že davno obsojeni, da ne ugajajo stolnemu mestu in veliko se je že pisalo in prosilo tudi po mestnem odboru, naj se za te važne urade sezida posebno poslopje na primernem mestu. Te dni bil je višji uradnik iz trgovinskega miniBterstva v Ljubljani, si ogledal dosedanje poštno poslopje, o katerem se ni kaj laskavo izrazil, potem pa ogle-daval druga posloplja in prostore, ki bi bili za poštni in brzojavni urad pripravni, kakor gledališko pogorišče in Kastnerjevo hišo, mestno bolnico (Btir-gerspital) in Zoisovo hišo na Bregu. Poročal bode o vsem trgovinskemu ministerstvu. — (Iz Sevnice:) Dne 19. t. m. vršile so se za občino Sevnico volitve občinskega odbora. Naši nemškutarji uvidevši, da so brez moči in brez upliva, neso se upali v volitveni boj; tako so bili od narodne strani nasvetovani odborniki soglasno izvoljeni. — (V Trstu) bili ao včeraj zvečer, kakor javlja „11 Piccolo" obsojeni italijanski petardovci: Dominik Sacco, iz Napolja, 19 let star, črkoBtavec; Attilio Clemeutini, 19 letni agent iz Trsta in Al-tieri Rascovich, 20 letni realec iz Trsta vsak na poldrugo leto teške ječe, Carlo Defranceschi, 20 let star, iz Poreča, na dve leti teške ječe. — (Dva vlaka trčila) sta danes po noči v Zgornjih Ležečah. Štirinajst vagonov, mej istimi sodom vagonov c. kr. državne železnice, je deloma ali popolnoma razbitih. Izmej osobja se ni nihče ponesrečil ali poškodoval. — (Za dolenjsko železnico) podpisanih je doslej v Novem Mestu in okolici 2 9.100 g I d. Podpisali so gg : dr. Albin Poznik 500 gld., Simon pl. Sladovič 100 gld., Josip Ogoreutz 200 gld., Anton Jarc 100 gld., I. Mehora 100 gld., Josip Mogolič 100 gld., Ivan Krajec 100 gld., Ivan Nep. Surz 200 gld, Jernej Škerbinc 100 gld., dr. Karol Slano 2000 gld., Fran Pintar 50O gld., Adolf Gus-tin 200 gld., Anton Kastelic 100 gld., Miroslav Schwarz 200 gld., Josip Bevc 100 gld , Ivan Rifel 200 gld., Miroslav Taudler 100 gld., Občina Št. Peter 200 gld , Ivan Selak 100 gld., Joaip Košak 100 gld., Avgust Luser 100 gld., Fran Tuček 100 gld, Ivan Vodmar 100 gld., Anton Bevc 100 gld., Fran Bojane 100 gld., Fran Florjančič 100 gld., Karol Germ 1000 gld., Florijan Zorko 100 gld , Karol Kune 100 gld., Fran Kovač 100 gld., Anton Kušlau 50 gld., Riehard Can. Fran 100 gld., Fran Berlet 100 gld., Josipina Sicabeme 300 gld., prost Peter Urh 200 gld., Martin Mohar 100 gld., Adolf Pauser 300 gld., Josipina Rozman 100 gld., dr. J. Schegula 200 gld., Julija Rudež 1000 gld., Ludovik Illowsky 100 gld., Nikodem Donemiiller 100 gld., Fran Božič 200 gld., Josip Gerdešič 400 gld., Fran Seidl 200 gld., Rajko Folak 100 gld., Fr. pl. Langer 1000 gld., Antonija pl. Fichtenau 1000 gld., Fajdiga Ignacij 100 gld., Breznik Fran 100 gld., dr. Josip Marinko 100 gld., Andrej Se-nekovič 100 gld , Matilda Chiaruttini 200 gld., Mihael Mramor 100 gld., Anton Novak 100 gld., Andrej AgniČ 50 gld., Antonija Bergman 100 gld., Maks Brunner 300 gld., Karol Kalčič 50 gld., Fran Košiček 50 gld., Fran Maisel 100 gld., Avgusta Kalčič 50 gld., Rihard Dolenc 500 gld., Fran Jelene 100 gld., Josip Drenik 100 gld., Anton Hočevar 100 gld., Valentin Barvni 100 gld., Zrna-goslav Rohrman 500 gld., frank. 102,840.22247 19,161.4J98'78 207,158.040 — „ 50,971.150-— „ 1.561,757.080-— lekarna na Dunaji, Singerstrasse št. 15 „zum goldenen Reichsapfel", Kri čistilno 1* •*«»££■! i poprej univerzalne krogljlee ime- novane, zaslužujejo po vsej pravici poslednje ime, ker je v resnici jako mnogo boleznii, pri katerih te krogljico izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, iu malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. Od teh krogljic velja: 1 Mkulljica h 15 krogljieaini 21 kr., 1 zavoj h (t Skuti|ic»ml 1 f(l«l. 5 kr., pri nefrankovauej pošiljatvi po povzetji 1 gld. lo kr. Će so naprej pošlje denar, velja s poštniue prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., f> zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 0 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposluti.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno: „J. PserMer-ja kri čistilne tooljice" in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski poćrk J. Pserliolcr in sicer v ■ rmlcci ■ barvi. Palvntik ,.0 rw*»Kliir»** Jm l'aerkoter-ja. 1 lonček 40 k:\, s liai/idill Ari U/iCUlJlIlc; franknvano pošiljatvijo 06 kr. Tm^^^Avr tznh proti k>itaru, hripavosti, krčevitemu kašlju i. t. d. I JIOIM V hOK, ! steklenica 50 kr. Ameriška maža za protin, Prašek proti potenju nog, Balzaill Za gllSO, i flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca CPn*»ke kapljice), £££žg$Jj slabej prebavljivosti i. t. d. 1 steklenica 22 kr. Angieski čudežni balzam, IJSJftStf0 kr- ,ntt,il 8te" F: ;1 ,' nrauplr Proti k«fi|j» i-t. d. 1 škatljica 35 kr., s fran- lJctlVctl >M [llfiacrk, kovano pošiljatvijo 60 kr. rr>iniwu*liiniil [Wkm>ii|>i J* l"werlioier-|n, najboljše sredstvo za lannOCninill-pOIIiatia ^ pospeševanje rasti las, l škatljica 2 gld. ¥Tn i |TA1*i7 ft Irki nlkliv Pro^- Steudol-a, domače sredstvo proti ranam, * III \ « I A.U lil IHMIA oteklinam i. t. d. 1 lonček 50 kr, s frnukovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol L™*£?T'£«™ cam slabega prebavljeuja. 1 paket 1 1 gld. 20 kr. cena škatljici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. rld. s vratno do* vsem posledi- Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vso v avstrijskih časopisih nazua-njeue tu- iu inozemske farmseevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevan je točno iu po ceui preskrhč. jjjjBF"" l*oNiljutve po pošli zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večjo pa tudi proti povzetju. (107—3) Če ne denar napr»| posije (uajbol je po po^inej nakuznlei), Je posininu doNti nižja, nego pri poNllJutvuk h povzetjem. JZ'lajatelj in orlgovorni urednik: Dragutin Hrib ur. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno". 12 1991 88