Pavšalni Iranko v državi SHS. 148. štev. Izhaja razen pondeijka In dneva po prazniku vsak dan opeldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pri večjem naročilu popust. V Uubliani, v Četrtek 1. julija 1920. Posamezna Štev. 1 krono. Leto IV. Glasilo Jugoslov. socilalno-demokratične stranke. Telefonska št« 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leto K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je t Ljubljani, Frančiškanska ulica at. 6/1., Učiteljska tiskarna. FILIP URATNIK: Opcijska pravica in volilni zakon za konstituanto. Po mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo so postali jugoslovanski državljani vsi tisti, ki so imeli vsaj že 1. januarja 1910 domovinsko pravico v eni izmed občin, ki so pripadle po sklepu miru jugoslovanski državi. _ Nekateri izmed teh pa imajo pravico, da se izrečejo v določe-zatS’ da hočeto postati dr- SS l °ne izr"ed naših sosednjih arzav. kop narodnostno ali po drugih zvezah pripadajo.Ti državljani imajo, Kot pravi mirovna pogodba, opcijsko pravico. Med državljani, kojim daje mirovna pogodba to pravico, je treba razlikovati tri vrste. V prvo vrsto spadajo vsi tisti, ki so se v naše kraje priselili in so tu >!nwRVio\ 2~pravic0 na novo pridobili (§ 78). Ti se lahko izjavijo tekom enega leta po ratifikacij! mirovne pogodbe za državljanstvo svoje prejšnje domovine. Ako pa to storijo, se morajo najpozneje tekom enega leta potem, ko so se za to izrekli. ix Jugoslavije izseliti. V drugo vrsto spadajo vsi prebivalci ozemelj, o kojih pripadnosti ima odločiti ljudsko glasovanje. Ti se lahko izrečejo tekom šestih mesecev po glasovanju za državo, ki je pri glasovanju propadla (§ 79). Plebiscitna cona na Koroškem!). Y- tretjo vrsto.pa spadajo vsi oni in ;»Vsian1’ ki Pripadajo po plemenu Ti “ J* ie,m lzrned sosednjih držav, mo d a,[0 ^rečejo tekom šestih 1)0 raMikaci}i mirovne pogodbe za dotično državo (§ 80). ... /° opcijsko pravico spravlja volilni zakon za konstituanto v ozko zvezo z volilno upravičenostjo. V § 9 načrta za ta volilni zakon citamo na koncu: „Oni prebivalci kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev izven Srbije in Črne gore, ki imajo po mirovnih pogodbah z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko opcijsko pravioo za svoje nacijonalne cržave. se ne smatrajo za država jjane v smislu tega zakona — ker imajo volilno pravico samo državljani, se odreka s tem vsem osebam volilno pravico, ki si smejo po mirovni pogodbi državljanstva voliti. Ni nam treba šele dokazovati, kako krivična in tudi kako politično neutemeljena Je ta določba. Tujerodno prebivalstvo naše države se po veliki večini opcijske pravice ne bo poslužilo. Ono jemlje v naši državi nase vse dolžnosti in bi moralo dobiti zato tudi Vse pravice. Te pra-.vice bi se mu tem lažje priznale, ker ne more nihče trditi, da bi mogle postati pri nas sporadično naseljene tuje naselbine državi nevarne. Iz teh razlogov so se potegovali v parlamentu naši zastopniki zato, da se ta določba iz zakonskega načrta odstrani. Ni še izpregovorjena zadnja beseda, — a pri prvem nastopu se našim zastopnikom, žal, ni posrečilo, da bi s svojimi predlogi prodrli. Vse meščanske stranke so bile proti našemu perdlogu. A vsaj o slovenskih meščanskih strankah, pa naj si stoje že na desni ali na levi, si ne moremo mislili drugače, kakor da so glasoval za določbo, koje dalekosežnosti sc niso zavedale. Za to govori več siv ari. Tako imamo razdeljeno v volilnem zakonu plebiscitno ozemlje na Koroškem med dva volilna okraja. Vsi prebivalci tega ozemlja pa imajo opcijsko pravico in vsled tega nimajo do besedilu zakona še šest mesecev po plebiscitu volilne pravice, pa najsi, bodo že Slovenci ali Nemci. 1 ivorntmo, da ie to. recimo Šloven-> ska ljudska stranka vodoma Hotela. Ako bi, potem bi bila postavila svoji agitaciji za plebiscit, koje spretnost smo imeli priliko že večkrat občudovati, v resnici krono na glavo. Čemu potem še deliti plebiscitno ozemlje v volilne okraje? > Iz nadaljnjega pa bomo razvideli, da tudi slovenski demokratje niso prav vedeli, kaj so delali, ko so glasovali za zgoraj omenjeni tekst. Posebno dalekosežne in absolutno nesprejemljive so posledice tretje vrste opcijske pravice. Odstavek 80. mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, ki o tem govori, se nanaša na prebivalce, ki pripadajo po plemenu in jeziku tujim narodnostim. Ta označba je popolnoma nedoločna in odpira raznim volilnim mahinacijam na ste-žai vrata. S takim raztegljivim paragrafom ne moremo iti v volilno borbo. Tu je treba šele avtentične interpretacije in jasne izvršilne naredbe! Z vso odločnostjo moramo protestirati proti temu, da bi se opiral pri tem kdo na avstrijska ljudska Štetja po občevalnem Jeziku kot na edino precizno merilo, ki je na razpolago. Mi smo povdarjali neštetokrat, da je bilo to štetje po občevalnem jeziku, ne po narodni pripadnosti. Kaj se to pravi? Jaz sam se spominjam, da so mi prinesli svojčas na Dunaju popisano polo nazaj s pozivom, naj navedem kot občevalni jezik mesto slovenskega nemški, — češ, da je iz- ključeno, da bi mogel na Dunaju slovensko občevati. Podobne stvari so se dogajale na Spodnjem Štajerskem povsod v veliki meri. V Šoštanju je bilo na primer razmerje med Slovenci in Nemci v eni dekadi kakor 8 :1, v drugi pa narobe. Kaj se je med tem zgodilo? En tovarnar je hudo obogatel in obvladal ekonomsko celo mesto. Vsled tega je postal tudi v občini absoluten gospodar, — kajti v Avstriji se je volilo na podlagi davčne moči. Oprt na ta dva vira moči, je izpolnjeval kot župan rubrike občevalni jezik bolj po zgornjem dunajskem primeru, kot po resnici in pravici. Razlika je^ b'la samo v tem, da meni dunajski občinski mogotci niso nič mogli, ti delavci pa so bili, — ker tudi nobene prave organizacije niso imeli, — tovarnarju in gospodu na milost in nemilost izročeni. Takih primerov je na stotine in tisoče. Velik del spod.-štajerskega delavstva — pa tudi obrtništva spada v to kategorijo. Tako so postali po avstrijski uradni statistiki ljudje, ki nemško niti ne znajo, na mah tujerodni element. Vsled tega naj bi izgubili^ sedaj volilno pravico! Ker je prišel prej — brez krivde prizadetih — udarec iz desne, naj pride sedaj udarec iz leve! Pri vsem tem Je še pripomniti, da bo najbrž natančne podatke o zadnjem avstrijskem ljudskem fŠtetju te|ko najti in da bodo odprte samoljub-nosti vladujočih strank vrata na stežai. Kar se tukaj godi, je nasilje na]-hujše vrste, ki bo oronalo naše delavstvo v množicah volilne pravice. Če bo slekel pred volitvami dr. Kukovec ministrsko suknjo, se utegne obrniti teža tega postopanja z vso silo tudi proti delu spodnještajerskega obrtništva, ki ga moramo smatrati danes v pretežni večini že za gardo jugoslovanske demokratske stranke. Ali si je pri vsem tem mogoče misliti, da so glasovali zastopniki te stranke s polno zavestjo za nevarno in krivično besedilo, ki jim mora biti tudi strankarsko - politično le v škodo. Ker se nam zdi vse to nemogoče, mislimo, da o tej določbi še ni bila izrečena zadnja beseda. Vsaj prole-tarijat v Sloveniji je še ni izrekel. Zlasti delavstvo na severnih mejah Slovenije mora protestirati ogorčeno proti temu aktu nasilja in zahtevati od svojih poslancev, da preprečijo z vsemi sredstvi krivico, ki mu grozi. ... Po našem mnenju bi se moral glasiti § 9. volilnega zakona tako-le: Oni prebivalci kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev izven Srbije in Črne gore, ki imajo po mirovnih 11 —mm -------------- LISTEK. FRAN ERJAVEC: H. Wendel: Jugoslavija. (Ane w 8 ®nd Uber Siidslawien, von Hermann '"‘k1- 1920. Bnchhandlung Vorwarts. Wendl, "o- 2t Berlin SW. 68.) °vo ime je pri nas dobro zna-.vse d V balkanski vojni 1912-13, ko Je Valo Una^sk° 'n rajhovsko časopisje pljuje n mv sr^s^e »ušlvce« in »ovčje tatovo*. Priči1 !tel na *ug’ da se na lastne o2i Pre_ fiaza' ° lesnfci 111 neresnici. Ko se je vrnil Co v domovino, se Je z vso vehemeu-nartj1>r* vsesplošnemu blatenju srbskega Seda ;SN3e*cv0 intenzivno zanimanje za Vo 11)6 JUKOS'ovanske pokrajine in njiho-oih ^rck'va'stvo datira sicer še iz prejš-časov, a od balkanske vojne sem je „ f0t°vo ec!en najboljših poznavalcev Ju* v„fvfvi^e v Nemčiji in naš najneutrudlji- zagovornik. lo se je pokazalo zlasti med svetoV-,V0|n°- Di,° ie v časih, ko so pri nas o , upaI nIti širiti Javno v obrambo srbov, Bosancev J. dr., ko Je gotdv del jugoslovanskega časopisja Se ves navdušen tekmoval v srbofobstvu z dunajska krsčansko-socijalno »Reichspost-o«, Je pisal sodrug VVendel v dunajsko »Arbeiter Zeitune« članke, v koiih Je kot izborni po- znavalec jugoslovanskega problema neobzirno razkrival zločinsko in katastrofalno balkansko politiko dunajsko-budimpeštan-skih mogotcev. S kakim zadoščenjem in s kako hvaležnostjo smo prebirali tedaj one znamenite članke, ki niso ostali brez vpliva na najmerodajnejše dunajske krose. Od tedaj Je Wendel stalno zasledo/a, Vse naše gibanje in delovanje ter nepričakovano točno iniormiral široko nemško javnost o naših zadevah 'n o našem raz-voiu V nalrazličr cjših nemških listih (Vor-vdrts; Art. /ii*ung; Pranckfurter Zei-fung itd.) je priobčeval informativne članke o naših političnih, gospodarskih in Kulturnih prilikah. Minulo jesen je zopet piihitel k nam in prepotoval ob tej priliki Jugoslavijo od Vrbskega jezera c reko Ljubljane, Zagreba m Osjeka do Belgrada. Tudi to njegjvo potovanje Je rodilo lepo vrsto člankov, ki jih je priobčeval v navedenih nemških listih in ki so jih deloma prinesli v prevodih tudi nekateri naši listi. Iz teh člankov je tedaj nastala drobna knjižica, ki jo Je izdal pisatelj pod zgoraj navedenim naslovom in ki bo izborno služila širšemu nemškemu občinstvu. Phana je s tako toplimi simpatijami in s tako globokim poznanjem naših razmer, da' bi io bilo vredno prevesti, vsaj nekatera poglavja, n. pr.: Jugoslovansko* vprašanje ln svetovna vojna; agrarno vprašanie v Bos- pogodbah z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko opcijsko pravico za svoje nacijonalne države, se smatrajo za državljane v smislu tega zakona le, ako izjavijo na zapisnik, da se odrekajo opcijski pravici. Ako bi večina ta predlog odklonila, moramo zahtevati, da se pristavi sedanjemu tekstu vsaj dostavek, ki bo zasigural vsem državljanom, ki se po ..plemenu in jeziku11 nikakor ne smatrajo za tujerodne, volilno pravico. Ta eventuelni dostavek bi se lahko glasil tako-le: »Prebivalci plebiscitnih ozemelj se smatrajo po izvršenem plebiscitu vkljut) temu za državljane v smislu tega zakona, v kolikor nimajo opcijske pravice po § 80 mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Za tujerodne državljane V! smislu § 80 b mirovne pogodbe, pa: se more smatrati po tem zakonu le tiste državljane, ki veljajo na podlagi pri posebnem popisu podanih lastnfti’ izjav za tujerodne.** Jasno je, da bi tako postopanja volilne priprave silno kompliciralo. Enostavna je samo pravica. Tudi iz tega razloga se bo zavzel ves prole-tarijat Slovenije za res splošno in enako volilno pravico našega delavstva pri volitvah za konstituanto. Vse, kar čuti v tej državi pošteno, bo stalo delavstvu v tem boju ob; strani. _____ ni in Hercegovini, Dušan Popovič, notranje razmere v Jugoslaviji; socijalistični razvoj v Jugoslaviji, habsburška krivda; Ita-lijanski Imperializem in Jugoslovani; Nemci in Jugoslovani Itd. Ta knjižica ima še tem večji pomen, ker širša nemška javnost nima pojma o Jugoslaviji in Jugoslovanih. Celo akade-mlčni izobraženci si predstavljajo Jugoslavijo tam nekje v Mali Aziji, koje prebivalstvo se ne razlikuje mnogo od kakih afriških ali avstralijskih divjakov (primer- jaj Lazarevičevo »Svablca«), To naziranje nikakor ne izhaja izključno le iz kakega sovraštva, ki ga Je nekoč tako vneto gojilo dunajsko meščansko časopisje in širilo v ta namen po srednji Evropi naravnost tatarske laži, ampak v prvi vrsti Iz nepo- znanja. Le tako si namreč moremo razlagati da tudi vodilni in resni socijalistični listi’ (Vonviirts I. dr.) tako radi nasedajo senzaclonelnim »poročilom« iz zakotnih budlmpeštanskih, dunajskih in drugih kovačnic. Tako je n. pr. še lani pisal berlinski »Vomarts«, da je Izbruhnila na Hrvaškem revolucija, kar Je naravna posledica nenaravnim državnim tvorbam, ki jih Jc rodila vojna in celo v dunajsko »Arbei-ter Zeitung« se je vtihotapilo »naziranje«, da je Jugoslavija le nekak poizkus spraviti tri popolnima različne narode pod eno odejo in da taka tvorba seveda ni zmožna življenja. Le priznani znanstveni- Shod v Kočevju. . Bodoči boji in naloge socialističnega prole- tarijata. (Poročila s. A. Kristana in A. Prepeluha.)' in zadala smrtne udarce kapitalizmu, snujoča nov gospodarski sistem, k? je naprednejši od kapitalističnega; ona je postavila na dnevni red sveta socljallzacljo vsega gospodarstva. Kamen Je sprožen. In kakor Je svoječasno počasi in v etapah korakal duh francoske revolucije od za-pada proti vzhodu, tako bodo ideje’ ruske revolucije nastopile isto pcit; vse kaže, da bo revohiciionarni po-kret šel odslej od izhoda na zacad. Na ta razvoj se moramo pripravljati zavestno in smotreno. Kako Je bila ruska revolucija možna? Ruska dni' žba je stala na preperelem podu, ki ga Je vojna porušila. Formalno jo je izvršila na fronti pobita armada; Boljševikl so v danem momentu raz^ -polagali z dovoljnim številom topov, in pušk ln tako utrdili svojo oblast. Bodočnost bo pokazala, kako se bo v Rusiji praktično uredila socijaliza-cija, ki je poglavitni cilj socijalne demokracije. Ne smemo pozabiti, da je Rusija dežela, ki v kulturnem pogledu zaostaja za zapadnimi. Zato so umljive stroge mere, ki jih je pod-vzela sovjetska oblast, ki je bila primorana ustvariti novo armado, mi-litarizirati obrate, podaljšati delovni Čas in pot. Nemški, angleški in ame' riški proletarijat bo v formalnem pogledu šel najbrže drugo pot, toda za istim ciljem. Mislim, da je ta pot' tudi za slovansko delavstvo najbolj prikladna in sigurna z ozirom na dane okoliščine. Pri nas Je namreč svetovna vojna rodila v prvi vrsti V nedeljo, dne 27. t. m. se Je vršil v delavskem domu v Kočevju javen ljudski shod, katerega so se udeležili zelo številni kočevski delavci in mali kmetje. Poročala sta o političnem m gospodarskem položaju ss. A. Kristan in A Prepeluh. Shod Je otvoril in mu predsedoval s. Uršič. Prvi govornik s. Kristan je izvajal sledeče: Najprej je opisal razvoj, ki je bil pospešen od francoske revolucije in Napoleonovih vojska. Francoska revolucija je zadala smrtni sunek fevdalizmu in ustvarila predpogoje za prosti razvitek kapitalističnega gospodarstva. Toda razvoj je bil počasen in bilo Je treba 50 let, da je revolucija 1. 1848 vrgla fevdalni gospodarski sistem tudi pri nas. V razvoju človeške družbe so skoki nemogoči, vse gre v etapah in vsaka revolucija pomenja le zaključek dozorelega sistema, ki se podira. S kapitalizmom je rasel tudi njegov nasprotnik, proletarijat, ki postaja edini dedič kapitalistične družbe. Ta dedič se polagoma polastuje od stopnje do stopnje, oblasti in gospodarstva družbe; ta pot je sigurna in to moramo imeti vedno pred očmi, kadar delamo nove načrte in sklepe za bodoče boje. Svetovna vojna, ki je bila boj med velikimi kapitalističnimi grupami, Je rodila predvsem veliko rusko revolucijo. Ona ima dvojen pomen. Prvič Je ruska revolucija odpravila fevdalno odvisnost velikanske večine ruskega naroda, ki Je še vedno ječal pod razmerami, kakoršne so bile pri nas še pred 1. 1848. Drugič pa je šla dalje ki-specialisti razlikujejo n. pr. pojme Slovenec, Slovak In Slavonija, ogromni masi izobražencev, so pa to prave — španske vasi. Vse to ni nobena pravljica, ampak resno dejstvo, ki ga opazujemo pri vseh takozvanih velikih in kulturnih-narodih. Pri nas vam bo vsak prvošolski kratkohlačnik lepo in po vrsti naštel n. pr. vse ameriške države z njihovimi glavnimi mesti vred, pokazati vam jih bo znal celo na nemem zemljevidu, povprečni Anglež, Francoz ali Nemec ne pozna niti evropskih narodov. Kdo se bo tedaj čudil, da se nam na mirovni konferenci tako slabo godi. Tam cenijo iri upoštevajo le velike, močne in kulturne narode, mi smo pa zanje samo manj vredno, barbarsko pleme, ki smo njim le v napotje in nadlego. Biti bi morali celo hvaležni drugim, če nas hočejo okupirati In s tem civilizirati. Kdor vse to dobro in natanko premisli, bo še le vedel in znal prav ceniti de- lo in trud, ki ga imajo v tem oziru možje, kakor so Scotus Viator, Herman Wendel In — ? ej, kako malo jih je. Kar je za nas Scotus Viator na Angleškem, to je sodrug Hermann VVendel na Nemškem. Res Je, da je delo škotskega popotnika inomentano za nas važnejše, a prav nič manj hvaležnosti nismo dolžni svojemu nemškemu sodrugu, ki nas tako neumorno, s tako ljubeznijo in s tako temeljitim poznavanjem predstavil* nacijonatno revolucijo . Na razvalinah avstroogrske države so nastale nove državne sku- nemškemu občinstvu, kajti kdo ve, če nf že blizu čas, ko se bodo združile vse vzhodno in srednjeevropske demokratične (deloma celo socljalno demokratične) dr< žave proti diktatu zapadnega kapitalizma. Z ozirom na vse to od srca pozdrav* Ijamo to najnovejše WendIovo delce, ki ga' bo s pridom bral vsakdo tudi pri nas tel' mu Izrekamo zanj najtoplejšo zahvala Naj njegovo delo vodi tja, kamor želi sam In kamor želimo tudi mi, namreč do po* zabljenja vsega, kar Je bilo na eni strani^ na drugi strani za do medsebojnega spoznanja do vzpostavitve čim prisrčnejšili kulturnih In gospodarskih vezi med demo* kratično Jugoslavijo in demokratično Nem,' čijo, kar bo gotovo v velik prid obema. Leon Trocki: Boljševiška revolucija. (Dalje.) Demokratična konferenca. Demokratična konferenca, ki Jo je sre* di septembra sklical Zeretelll s svojimi so« bojevniki, Je bil« absolutno naumetničene nravi: kombinacija iz sovjetov in samo, upravnih organov je bila v takem razmerju, da je bila pretežnost posredujočih' strank garantirana. Ta konferenca Je bila pravcati izrodek nezmožnosti pomagati sl ln plod abotnosti; kot taka Je tudi zelo klavrno končala. Cenzus-buržuazlja se N Stev. 148. —;-----------tr- pine, med njimi tudi Jugoslavija. Ta država je danes fakt, ki mora ž njim računati tudi socijalistično gibanje. Zato je prazno upanje, da bi se naša stranka podala na pot. ki bi vodila nazaj, proti razvoju, ki so ga ustvarili tako silni dogodki, kakor je bila zadnja vojna. Mi s to državo računamo, zato je naš interes in naša dolžnost, bojevati se za to, da se ta_ država uredi tako. da bo delavec in kmet mogel v njej dobro in svobodno živeti. Danes je ta država kraljestvo. Toda oblika države še ni končno določena. O vsem bo imela govoriti konsdtuanta, ki jo bo ljudstvo izvolilo. Na ljudstvu te države je toraj, kakšna bo konstituanta in kaj in kako bo sklepala. Zlasti bo važna ustava, ki sega v kri in mso ljudstva. Mi vemo, da je Jugoslavija ena država, da ima vse predpogoje, da se gospodarsko lepo razvije. Imamo pogoje za razvoj industrije in imamo v državi žitnice, kakor jih je malo na svetu. Gre za to, kdo bo od tega Imel dobiček! Ali bodo imeli od tega naturnega bogastva korist le kapitalist, ali pa naše delovno ljudstvo. Nadalje gre za to, ali naj ostane ta država agrarna ali naj se pospeši njena Industrija. Z našega gledišta moramo biti za industrijo, zato. da bo naše ljudstvo moglo doma najti kruh in prijazen dom. Nadalje moramo napeti vse sile, da dobi v javni in državni upravi ljudstvo vso moč, da ta dobi čim šir^£ samoupravo. Glejte le to naše jugoslovansko birokracijo in te naša žandarje. Prej so bili čmo-rumeni, sedai so rdeče-modro-beli. Barve so spremenili, duše ne. Zato se gode tako nezaslišani škandali, da si upa bivši črnorumeni politični uradnik delavske zaupnike zaradi prestopka zborovalne svobode obsoditi na petmesečno ječo. Sliši se časih: tako delajo Srbi. Ne, to delajo bivši Avstrijci, to delajo ljudje, ki poprej niso priznavali demokracije in jo danes še manj, Ves sprejem regenta pri nas to dokazuje. Ti ljudje ne vedo, da v Srbiji ne poznajo napram dinastiji tistega bizantinizma, kot se je godil ,v bivši Avstriji napram cesarju. Srbi so demokratičen narod, mi nismo, naša bur*oazija ni, ker Je navzgor brezmejno servilna, navzdol pa nepopisno kruta. To so hlapčevske lastnosti. Nočem seve s tem pledirati za monarhistično državno obliko. Jaz sem bil sicer kraljevi minister, nisem pa nikoli zatajil svojega soci-jalističnega in republikanskega prepričanja. Nisem pod vsakim pogojem za republiko. Francoska nam je n. pr, zgled, kakšne republike mi ne maramo. Angleška monarhija je n. pr. bolj demokratična kot ameriška republika. Tu je predsednik veliko hujši avtokrat kot pa n. pr. angleški kralj. Naša sedanja dinastija je bila Precej demokratična in se ni vmešavala nepoklicano v državne posle. Te Je prepuščala po določbah srbske ustave političnim strankam, to Je ljudstvu. Mi pa smo socijallsti; kot taki stremimo za socijalizacijo gospodarstva. V političnem pogledu moramo toraj nastopati za socljalno-demokratično republiko. S tem političnim programom bo^ mo nastopili pri volitvah. Edino dosledna hoja za tem ciljem bo koristila delovnemu ljudstvu. Bojevati se moramo za res demokratično urejeno državo, za politično, kulturno in versko svobodo delovnega ljudstva. Delavci se morajo politično in gospodarsko utrditi, dobiti morajo čim največ moči in ugleda v državi, da se ubranijo brezobzirne reakcije in neusmiljenega zatiranja s strani ošabne buržoazije, ki se danes zanaša tudi na oboroženo moč. Med delavce pri-faiajo liudie. ki pravijo o seib, da so „komonisti?“ Na stotine železničarjev in rudarjev, ki so danes na cesti, priča o pogubnem delu teh ljudi, med Katerim je veliko agent-provokaterjev, čijih' naloga je, razbiti delavske in malokmetiške vrste in tako pripomoči buržoaziji do popolne politične in gospodarske veljave. Takozvani komunsti so ali norci ali pa zločinci. N. prvem slučaju ti ljudje ne poznajo dejanskih razmer v naši državi ; v drugem pa so plačani od meščanskih strank in zlasti priganjači klerikalcev. Klerikalci vodijo silno hinavsko in nepošteno politiko. Njih listi so ena sama klerikalna laž. Tej stranki bomo mi prejalislej zavili vrat in tako sčstili naše javno in politično življenje Prva prilika za to bodo prihodnje, letošnje občinske volitve v Sloveniji, pri katerih se mora slov. delavno ljudstvo polastiti občinske uprave. Na županska mesta naj pridejo delavci in mali kmetje, ki bodo v sedanji koruptni upravi avtonomnih zastopov kmalo napravili red in v r.jili vzpostavili pravo liudsko voljo. Pripravite se za te volitve in nastopite složno. Pri državnih volitvah bo potem zmaga lažja. V „parla-mentu“, ki doslej ni hotel delati, ie v razpravi volilni zakon za konstitu-anto. Načrt tega zakona je reakcionaren, ker pači proporc in jemlje ženam volilno pravico. Za žensko volilno pravico smo glasovali le soct-jalisti in republikanci, med tem, ko so klerikalci svoj tozadevni predlog zopet umaknili. Tu je zrcalo klerikS1-ne politične nepoštenosti. V svojih listih zahtevajo žensko volilno pravico, v parlamentu pa so proti njej! Mi smo predlagali, da bodi vsa Slovenija en sam volilni okraj, ker bi se na ta način vsak glas uveljavil, proti so bili klerikalci in demokrati. Velika krivica, ki bo naši držav vzela skoro ves ugled, ie to. da bi tisti naši sodržavljani ne imeli volilne pravice, ki imajo po senžermenski pogodbi pravico optirati za drugo državo. Tu bi se zgodila krivica zlasti našim nemškim in ogrskim sodržavljanom. Mi soc. dem. smo stavili predlog, da naj dobe tudi vsi tisti volilno pravico. ki se do volitev izrečejo, da hočejo biti naši državljani. Naš predlog je bil za enkrat odklonjen. Pri diu-gem ali tretjem čitanju volilnega zakona bo mn zahtevali poimenska glasovanja, da so pokaže, kdo }e za nasilje in kdo za pravico :n demokracijo. Kdor je za socijalno in politično demokracijo, bo stopil v našo socijalno demokratično stranko, delal za njo, bral njeno časopisje In volil so« cijalno demokratično! Drugi govornik s. A. Prepj uh je izvajal približno takole: Socijalizem je nauk, ki uči, da je sedanja kapitalistična uredba delovnemu ljudstvu škodljiva in da je iz sedanje gospodarske mizerije en ram Izhod, namreč ta, da preidejo vsa delovna sredstva in zetulia v ljudske roke. Socijalizem je toraj predvsem gospodarski nauk, ker gre v prvi vrsti za gmotne dobrine, za zboljšanje položaja širokih vrst vseh onih, ki žive od dela. Socijalizem je toraj zagovornik in bojevnik vseh takozvanih malih ljudi, to je delavcev in malih kmetov, ne izvzemši one, ki si služijo vsakdanji kruh z duševnim delom. Politična organizacija potlačenega in izkoriščanega sloja je toraj važna, ker se bojuje v državi in deželi za varstvo teh ljudi, z legalnimi sredstvi v občini, v parlamentu in sploh v vseh javnih zastopih. Toda politična stranka je zgolj instrument za doseganje gotovih vspehov In ciljev. Vzemimo primer: V naši državi nimamo skoro še nobfne izgrajene zaščitne zakonodaje, katera naj ščiti delovno ljudstvo pred' nresilnim izkoriščanjem kapitalizma. Buržoazni razred se te socijalno-po-litične zakonodaje brani, ker mu manjša profit, ker mu je v škodo. Da dosežemo n. pr. tako zaželjeno starostno in Invalidno zavarovanje, potrebujemo politične moči v državi, potrebujemo v parlamentu in tudi izven njega mož, ki bodo to resno hoteli. Skratka delovno ljudstvo mora biti politično tako jako, da bo izsililo postave, ki mu bodo v korist, ne v škodo. Naša nova država takih’ postav danes še nima, je v tem pogledu ena najbolj nazadnjaških držav, in naloga bližnje bodočnosti bo, da pride delavstvo v tej državi do besede in ugleda. Nič manj važno, kot politična moč pa je gospodarska in strokovna organizacija delovnega ljudstva. Strokovna organizacija je bojna organizacija, ki skrbi za zboljšanje delovnih pogojev, za primerne plače in za red v obratih, ki je v korist zaposlenemu delavstvu. Če bo strokovna organizacija močna in gmotno dobro podprta, potem so izkljTrCcm kočevski primeri, ko se je vrglo na stotine delavcev na cesto vsled njihovega političnega prepričanja. Strokovna organizacija ima še druge velike naloge. Ona mora zaščititi delavstvo v slučaju stavk, slabe konjunkture, brezposelnosti in invalidnosti. Strokovna organizacija je socijalistični zajedavec v kapitalistični obrat, ki pripravlja vse gospodarske in moralne predpogoje za socializacijo obratov. Tudi mali kmet in delavec na kmetih morata dobiti svojo stanovsko organizacijo. Ta organizacija se že lepo razvija v ..Kmetsko-delavski zvezi" in 40 gospodarskih odborov, ki danes že posluje pod okriljem te zveze, Je prva avantgarda socijali-stlčne misli na kmetih. Prihodnjo nedeljo se snidejo zastopniki kočevskih vasi. ki bodo polomili temeljnikamen za to praktično delo. Zakaj interesi delavstva in malega kmeta ter kmečkega delavstva so eni in isti. Delavstvo hoče socijalizirati industrijske obrate. revno kmetiško delavsko _ ljudstvo pa tisto zemljo, ki je doslej v rokah razne domače in tuje velike gospode, zlasti pa velikanske gozdove, ki so danes prepuščeni v eksploatacijo posameznim kapitalistom. vedla aapram tej konferenci sila sovražno, taitl konferenco te smatrala za poizkus odriniti njo, buržoazijo, od pozicij, katerim se le na moskovski konierenci približala. Revolucionarni preletavat in ž njim zvezane mase kmetov in vojakov so že v naprej obsodili ponareievalno metodo, po kateri ie bila ta konferenca sklicana. Neposredna naloga posredovalcev ie bila, se* staviti »odgovorno« ministrstvo. Toda te-*■* 36 ni doseglo. Kerenski ni hotel o odgovornosti ničesar vedeti in je ni trpel, ker je tndi buržoazija, ki mu je bila hrbtenica, ni trpela. Neodgovornost z ozirom na organe takozvane demokracije pa Je pomenila dejansko odgovornost kadetom in odposlancem entente. Za enkrat je buržoaziji zadostovalo. V vprašanju koalicije se je pokazala vsa nevzdržljivost demokratične konference: za koalicijo z buržoazijo je bilo oddanih Ic malo več glasov, kakor pa proti koaliciji; večina je glasovala zoper koalicijo s kadeti. Po odhodu kadetov ni bilo med buržoazijo več nobenih resnih I;onter-agentov za kalco koall-l!c(jcy Zeretelli ie konferenci na dolgo !h j široko razlagal. Tem slabše, če konfertn- j ca tega ni razumela. Za hrbtom konference pa so se šlrokovestiio vršila" pogajanja z od konference odklonjenimi kadeti, sklenilo se ie pri tem, da naj kadeti ne figurl-rajo več kot kadeti, temveč kot — »soel-jalno delovni«. Nadlegovani od desne in leve, je bilo malomeščanski demokraciji vse pray; in 8 tern je očitno pokazala svojo popolno politično omrtvelost Iz okrilja demokratične konference se je izločil sovjet, ki naj bi ga izpopolnili zastopniki cenzus-elementov. Ta parlament naj je izpolnil prazno mesto parlamenta; in sicer do sklicanja konstituante. V nasprotju s prvotnim načrtom Zeretellijevim, toda v popolnem skladu z načrti buržoa. zjje je obdržalo novo koalicijsko ministrstvo z ozirom na predparlament svojo formalno neodvisnost Vse skupaj je napravilo vtis žalostnega In slabotnega pisarnt-škoga produkta, ki je govoril o popolni kapitulaciji malomeščanske demokracije pred cenzus-liberalizmom, onim liberalizmom, ki je mesec prej javno podpirali Kornllov napad na revolucijo. Na ta način se je vse osredotočilo v smer, da se zopet vzposta- vi in stabilizira koalicija z liberalno bur-žoazijo. Nobenega dvoma ni bilo več o tem, da bi se popolnoma neodvisno od sestave konstituante vladna oblast nahajala dejansko v rokah buržuazlie. kajti po- sredujoče stranke so kljub pretežnostl, ki so jim jo dale ljudske mase, vedno znova prišle do koalicije s kadeti: smatrale so za nemogče, vstvaritl vlado brez buržuazlje. Ljudske mase so stranko MiIjukowo zelo sovražile. Pri vseh volitvah, ves čas v revoluciji, so kadetje neusmiljeno propadli Inf vendar so Iste stranke — socijalistični re-volučijonarjl In menjševiki, — ki so pri volitvah zmagale nad kadetsko stranko, takoj po volitvah ponudile kadetom častno mesto v koalic. vladi. Potemtakem le razumljivo, da so ljudske mase vedno bc.,5 uvf-devale, da so posredujoče stranke pri liberalni buržoaziji pravzaprav Igrale Ie vlogo tovarišev. Težkoče na fronti ln v zaledja. Notranji položaj ie med tem postajal vedno slabši in kompllclranejži. Vojna se je nadaljevala; brez cilja, brez smisla in brez upa. Vlada ni pod vzela ničesar, da se osvobodi Iz zakletega kolobarja. Napravilo se je smešen načrt, poslati menjšcvlka Stobelewa v Pariz, da vpliva na ententne Imperijaliste. Toda noben razumen človek ni temu načrtu pripisoval resnosti. Kornl-low je Nemcem predal Rigo, da terorizira lavno mnenje in v tei atmosferi utrdi že- Silno važna je zadružna organizacija 'delovnega ljudstva. Delavec in revni človek s kmetov nista izkoriščana le kot producenta, (emve5 zlasti tudi kot konsumenia. Naša konsumna organizacija je že danes velika. Treba pa jo bo še poglobiti in razširiti po vsej deželi. Med vojno je ljudstvo spoznalo, kako silno oderuška je trgovina, ki služi le posameznikom. Zato Je treba delati v st rajno na tem. da se delovno ljudstvo osvobodi tudi kot konsument.To ni lahka naloga, zlasti toliko časa ne. dokler nosi naš mali človek svoje prihranke v kapitalistične denarne zavode, Pomislimo le, koliko milijonov in milijonov daje delovno ljudstvo v hranitev svojih nasprotnikov. Ta velikanska denarna sila našega delovnega ljudstva naj bi se koncentrirala v njegovih gtjspodarskih organizacijah, katere bi se potem lahko taiko razvile, da bi postale nekaka država v državi 2 njihovo pomočjo bi bilo mogoče prevzema*.i tudi razne produkcijske panoge, tovarne, obrate in pod* Jetja. v lastno re/ijo pod vodstvom v njih zaposlenega delavstva. Tako bi naraščala moč scclialne vzajemnosti delovnega ljudstva vsepovsod, in država bi naposled morala krenid tudi v svoji trgovinski in zunanji politiki na drifga, pametnejša pota. i;a pot sprave in znos^ivosti ter med' narodnega prijateljstva med narodi. Slovensko delavstvo je skoro edino v naši državi, ki je nastopilo to pot. Dob'li bomo zvezo zlasti z ameriškimi slovenskimi delavci, ki bodo tniltfone svoiih težko priborjenih prihrankov pošiljali v domovino potom svoj'h delavski« zadružnih organiza* c!]. Upam, da se bo Še letos položi! temeljni kamen za lastno delavsko denarno zadružno organizacijo. v obliki del. zadružne banke. S ka-citalistično družbo se moramo bojevati že nanjenihtlehln ji trgati kos za kosom iz rok, Cim več bemo iztrgali, boli močni bomo in oni slabejši. Seveda zahteva to delo velikima napora 'in vztrajnosti Kakor služi kapitalistični družbi vse, banke in trgovina, politična moč in tisk, tako moramo tudi mi na zunaj in na znotraj, s pomočjo medsebojnega zaupanja, disci-p’iue in organizacije doseči takšno sooiiahio in gospodarsko moc. k» bo lahko odbila naskoke reakcija. Delovno ljudstvo bo tembolj zaupalo v svojo moč in svojo končno osvoboditev, čimbolj Lo gospodarsko in kulturno močno, jpfmctno neodvisno v svojih vsakdanjih bojih. 7ato moramo z vsemi močmi iti za tem, da dosežemo čim najbolj ueodue življenjske pogoje za delavca in kmeta. Fnotni in složni moremo doseči vse. razcepljeni in malodušni nič. Ta država je sicer enotna, ima pa ljudstva. ki so si po svoji kulturnosti in civilizaciji precej različna. Pri tem moramo gledat', da borno v tej novi skupnosti vendarli napredovali, ne pa nazadovali, V tem oziru ne moremo nič popustiti. To sicer še ni nobeden razlog, da bi delovno ljudstvo v tej državi te nastopalo v enotni fronti. lezno disciplino v armadi. Petrograd je bfl ogrožen, meščanski elementi pa so *rH tel nevarnosti z odkrito škodoželjn -v obraz. Bivši predsednik dume, Rodzlanko, je odkrito govoril o tem. češ, da bi zavzetje korumpirauesa Petrograda po Nemcih ne bila nobena posebna nesreča. Kazal je pri tem na primer Rige, kjer je bila sovjetska ustanova po vkorakanju Nemcev odpravljena in vzpostavljen zopet mir po starih Policistih. Vzhodno-morska mornarica je Izgubljena; toda mornarica je vsled revolucljo-narne propagande pocepana, vsled česar izguba mornarice ni tako zelo huda. V tem cinizmu gostobesednih grandseigneurov so se izražale skrite misli najširših buržoa-zijskih krogov. • Zavzetje Petrograda po Nemcih ne pomeni pač še njegove izgube. Po mirovnem sklepu bo Petrograd dobljen nazaj, toda očiščen po nemškem militarizmu. Med tem izgubi revolucija svojo ost. in tako se bo ž njo prav lahko obračunalo. Vlada Kerenskega ni niti mislila na to, da bi glavno mesto resno branila. Nasprotno. Pripravljalo se je javnost na eventuelno kapitulacijo. Vladne inštitucije so bile tudi že prenešetio Iz Petrograda v Moskvo ln druga mesta, vendar moramo ml in morajo drugi vpoštevati različni položaj v posa* meznih pokrajinah. Seveda bo treba v tem pogledu še veliko skušenj, razočaranj. Predvsem ne moremo bfff za *• taktiko pučistov. ker ona ni socijalistična in tudi ne za resne ljudi. Do svojega socijalistlč* nega cilja moremo priti Je z delom in »amovzgojo. Zato zavračamo v danih rameralt taktiko komunistov in njih pučizem, ki delavstvu danes silno škoduje, ka^ kor so pokazali polpretekli dogodki« Vi veste, kako ste bili zavedeni PQ lažnjivih poročilih ljudi, ki so se se« 'daj izselili in vas zapustili same ali pa vživaio vladne štimpendije. Pošteni delavci p a so danes na cesti, v naj-večji bedi ali pa iim prete kazni večmesečne ječe. ker so zakrivili prestopke zboro’ valnega zakona. Takih kazni ni poznala niti stara Avstrija, ki je bila po* licijska država non plus ultra PraVi je rekel moj predgovornik, da se ta: briokraciji ni v ničemer spremenila, kakor le po obleki. To so znane črno-rumene metode in še potencirane povrhu. Sklenita svoje vrste, ne pozabite, da je organi” zacila dandanes vrhovni princlo v socijalnlh bojih. Mnogo bojev je za Vami, toda ve* liki in težki boji so še pred Vami! Zmagali boste, če bodo poleg politič« te organizacije mečne Vaše stanovske in gospodarske. Kar se Vaših zaupnikov tiče. se spomnite, da je veliko poklicanih, toda malo izvoljenih. Toda tega, ki ste si ?a izvalili, mo* rate spoznati vrednega svojega za-upanja. Veliki postajamo, slovensko de< lavstvo je razumno, je inteligentno, ;e požrtvovalno in zato ne dvomimo« da bo nastoalo enotno in složno v svoiih socijalnih bcjih. V tem je da' na garancija njegovih bodočih zmag in uspehov. Shod je obema govornikoma med govori in po njih živahno pritrH jeval. Predsednik shoda scrlniK Ur$tf5 ?«’ spominjal navzoče še na izobraževal* no in kulturno delo ter pokazal tia pomen »Svobode«. Omenil je, da je narodnjaška »Čitalnica * kočevskih kle* rikalnih in liberalnih »rodoljubov« od* rekla delavstvu za ta dan gledališki oder, kjer bi se uprizorili dve dram*. nanglov »Sin-< in Cankatjev »Kralj na Betajnovi«. Delavci so morali potem rvoj oder napraviti na prostem. To ja* kulturni škandal, kakor smo jih malo doživeli tudi na Slovenskem Ko is govoril nemško še neki kočevski kmet v zmislu sprave in vzajemnega dela obeh narodnosti v političnem in gospodarskem pogledu, se ie !eP0 uspeli shod zaključil. I. R _ Politični pregled. -f Komunistični kongres v Vuko* vara. Kongresa se je udeležilo 45u delegatov iz vse Jugoslavije. Zmagala je radikalnejša struja Srbov, dočim zmernejši komunisti, h kate^ rim se štejejo tudr slovenski komuJ misti, odstopajo od sodelovanja^ vodstvu stranke, v stranki p« ° nejo. %ta“. Ve- ni™ in?; tekom mesecev ze konstatirali pri klerikalnih listih, se* veda pri tlm mti ne mislimo, da bI Spričo tega stvarnega položaja se j« zbrala v seji vojaška sekcija petrograj« skega sovjeta. Razpoloženje je bilo napeto in nemirno. Vlada da je nezmožna, ščititi Petrograd? Torej naj se sklene mir! In M ni zmožna skleniti miru, naj gre k vragul V teh stavljenih vprašanjih se je zrcalilo* razpoloženje vojaške sekcije. To je bil* prva zarja oktobrske revolucije. Na fronti se je položaj dnevno slabšal« Mrzla, deževna In blatna jesen se je bližala. Četrta vojna zima je bila pred vrati. Prehrana se je tudi dnevno slabšala. Vi zaledju se je pozabilo na fronto — poli se niso več zamenjavali in Izpopolnjeval!« in tudi tople obleke niso več imlei. Dezef* taclje so se vedno množile. Stari armadni odbori, ki so bili izvoljeni še v prvi perl-jodi revolucije, so ostali ua svoiih mestih in podpirali politiko Kerenskega. Vse nove volitve so bile prepovedane. Nastal 1® prepad med odbor! In masami voiakoV-Končno so vojaki odbore samo še sovrag žili. Vedno pogostejše so prihajali odP<* slanci iz zakopov in so v sejah pe*togr.jL, skega sovjeta vedno znova vpraševali, jim je početi? Kdo naj napravi konec ni in kako? Zakaj petrograjskl sovjet ° ^ vedno molči?, n1:0CU1 ibili li tisti zmožni, 'da se kakor se kristjanu spodobi, kesajo in poboljšajo, ker dobro vemo, da je n. pr. »Večerni list“ predvsem ustanovljen le V to edino svrho, da pobija socijali-stično in sploh delavsko gibanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ker poštenih sredstev v ta namen ne more biti, operira z lažmi, obrekovanjem,- sumničenjem, denuncira-njem in s podobnimi klerikalnimi sredstvi. Enkrat je bil že rdeč boljše-vik, ki je vpil: komunisti to so „fest“ iantje, drugič je črn „komuhist“, tretjič rajhujši monarhist, potem zonet republikanec, bistvo njegovo ?.a ^e: klerikalno- kapitalisti-r.a-t°ro,'e za beganje delavstva ,za cepitev delavskih vrst, da jih oslabi JI s tem pomaga kapitalističnim -trankam. Kdor še vedno ni izpre-yicsl vse te njegove kapžitalistične mora biti pač res silno kratke Pameti. — Zadnjič je pisal »Večerni J*st , da so dunajski socijalni demokrati, zastopniki občine, povišali ta-r,ro na dunajskih cestnih železnicah za to, da si od tega vzamejo mastne Plače; nasprotno pa je res, da so se tarife povišale zato, da bo mogel do-vsak neoženjen cestni železni-°ar na mesec 3100 K! — Socijalni demokrati proti svobodi tiska, piavi to pa seveda pravi run s° avstrijski stavci skle-WlažiVp? n°t>enih klerikalnemu boik’nt1nPer^"lh Prot' d-laV- ,,Večernnist“ nraf^ ^žarsko. -demokrati uvedli v'Avstrlfl S°n-?nI da pa sn Tn c!in Oefimanna, nraviii demokrati od- tem mestu n?tPa j111 spomtlimo na SiovenskVn- \PZa razmere na kalcitkleri- Sirnn 3.' kalcev sramV^* ,e IaKa oa ft,e -leta vzflr^0tno uvedena in leta in ciia Sit*™. *>««*» kvalSfil ciia i Politična kvalifika- žavnepjf- ' pa tudi dru^e2a drr ,y^ ali privatnega uradništval) no, j ečejrij list** se je dalje v svoj! idVausenosti za maUZniaker nrorHcc tudi zlagal da silno trpi vsled bojkota proti Madžarski Dunaj sam, kjer je baje zmanjkalo vsled tega zelenjave in sadja na trgu. Zanimivo pri tem je, da „Večerni list“ piše o tem na podlagi „Arbeiter Zeitung“-e ki nasprotno pravi, da je bilo na trgih nudenih še mnogo več teh pro- * *prenhš kof slc,er' »Večerni list“ pa češ dJ16! kratkomalo stvar tako, šarila • ina .”na st°tine vagonov*' — ze^en'ave izostalo na trgih! tairr. v?17?0 skrbeli za to, da bomo r„ . rafmirano klerikalno zavijanje »Jce vedno sproti razkrinkavali! Sv T »Večerni Hst“ napada z vsem °]im jezuitskim preziranjem, ki hn-iii2uie delavstvu, proletarski : '5°t Proti madžarskim morilcem „ ,ani barbarski beli teror na Ma-m Sem- Bojkot, ki ga izvaja proti st^Zarskemu reakcionarnemu si-siia mednarodna strokovna komikom >7 .^sterdamu, ki nikakor ni komSc !xna’ ,m.enuIe »Večerni list“ boES ga,m pravi’‘ da služi v Vedo da fn "akane; NaŠi Čitatelji več t* T re*vd? pa hoče mar-da nlf bojkot prisiliti bele teroriste, delavstva l?+7av.im Pre^anjanjem Ss?= ms s*.®' S2S skega“! (UboeMa~Vj kot -dela-černi Ikt“ t°S !azi-delavski ..Ve- feIne„m„re.™Svaib„r?„te iftfc «4' oflcSo"6 \Sa"?ei-m v Mar' + Nftvi Milankovič. StrnJce. Mest^n8^^ lta«ia«ske tkel PreSS 0rlanda, ki se je od-^oJjen 7a n f,vu zb°rnice, je bil ^ c°la z 23ffrai a zbornice De Dadli na T ž aSo-VI Droti 118» ki so Lazzarij^ + Tur^ta ndrovna delegacija je 26. junija dopoldne izročila odgovor na mirovne predloge. + Kritičen položaj na Irskem. Kriza, ki je nastala vsled pokreta sin-fajnovcev na irskih železnicah^ je vedno večja, V Dublin že dalj časa niso prispela živila. Govori se, da bo železniški promet ustavljen povsod. Izvzete bodo samo nekatere ulstrske grofije. Promet se ustavi danes. + Gospodarska pogajanja v Londonu. 26. junija. Iz Londona se poro-roča: Na konferenci, ki se je v naj-višjem gospodarskem svetu vršila s Krasinom, je Krasin zastopal trdno mnenje v edini točki, da se ne more v Rusiji trgovati z nobeno privatno osebo, marveč samo s sovjetsko vlado. Dnevne vesti. Celjska intervencija s. CobaJa. Skoro poldrugi mesec že biva v celjskih zaporih še nekaj žrtev teza trboveljske stavke ob priliki splošne protestne stavke. Preiskava je dolga; če pa stvar premotrimo tako kakor je bila in je, moramo uvideti, da so ti mladi ljudje žrtev dejan], ki jih ne more smatrati nihče resnim. Zavedeni so bili v fantazije in sedaj jim natvezi oblast zaradi tega sodnijsko obravnavo. Spričo tega dolgotrajnega zapora je s. čobal interveniral v Celju pri sodišču že opetovano. V soboto so mu obljubili na ponovno intervencijo, da bodo, kolikor bo mogoče, pustili te žrtve na svobodo v treh dneh. * Čudno postopanje mariborske policije. Maribor se mora slovenizirati, tako je bil storjen sklep na podlagi § o. r. (obč. ah obrt. reda?). Vsi nemški napisi morajo Izginiti. »Ljudska Tiskarna Maribor« je imela tudi nemški podnapis »Volksdruckerel«. V petek ob koncu dela je vstopil v tiskarno policijski organ iu zahteval odstranitev napisa. Na vprašanje s strani ondotnega uslužbenca (ker vodja ni bilo), če ima pismeno poverilo in narcdbo kake oblasti }* mož iziavll, da to ne gre nikomer nl5 mari, on da ima 4ak nalog. Potem je vprašal za Ime dotičnega usiužoencarRCr par t» ne more jamčiti, da se napis odstrani oa njegovo odgovornost, je to možu postave povedal. Po daljši debati mu je povedal tudi svoje ime, a rojstnih dat pa nikakor ne. Nato je organ mariborske policije napovedal aretacijo! Na telefonično intervencijo dotičnega uslužbenca pri kr. polic, ko-misarijatu je bila tista aretacija preklicana. Policist pa je izjavil, da je to njegova dobra volja, če aretacije ne izvrši, ker sicer bi iz tega zapora gotovo tisti dan ne prišel? — Vprašamo, ali se sme zahtevati od policistov, da se izkažejo z naredbaml in poverilnicami? Vpisovanje v dvoletno mestno trgovsko Solo in pripravljalni letnik v Celju bo 5., 6. in 7. julija 1920 od 9. do 12. ure. V pripravljalni ietnik morejo vstopiti učenci, ki so uspešno dovršili VI. razred (oddelek) osnovne (ljudske) šole ali II. razred srednje šole ali pa I. razred triletne oziroma II. razred štiriletne meščanske šole ter so vsaj 14 let stari. Za pripravljalni razred ni sprejemnih Izpitov. — V prvi letnik se sprejmejo brez izpita dečki oziroma deklice, ki so'dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pa pripravljalni letnik dvoletne trgovske šole in Sj stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v I. letnik tudi oni, ki so dobili v IV. razredu srednje šole drugi red ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole oziroma Vin. razred ljudske šole ali pred zadnji razred meščanske šole, ako so star! 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slo ra£onstvai prirodoplsja, zemljepisja in fizike. Pri iz. Kušnjl velja za merilo učni smoter priprav-ialnega letnika. — V drugi letnik morejo Vbtopltl absolventi I. letnika dvoletne trgovske šole s pravico javnosti. K vpisovanju Je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisati se je možno tudi pismenim potom. Vpisnina znaša 10 K in prispevek za .učila 20 K. Natančnejša pojas. nila daje ravnateljstvo zavoda. Regent Aleksander je izročil dr. Plemlju 40.000 kron kot dar za siromašne dijake ljubljanskega vseučilišča. Zaključek sezona mariborskega gleda-lišča. Dne 28. t. m. se ja letošnja sezona mariborskega gledališia zaključila s predstavo »Smrt majke Jugovičev«. Uvažanja blaga v obmejni pas Uvažanje predmetov, omenjenih v § 3. pravilnika z dne 16 maja 1920 rod št 233 Ur. 1., iz drugih krajev naše države v 15 kiiometerski obmejni pas tostran demarkacijske črte je dovoljeno le z odpremnimi Izkaznicam! i'*t izkaznice izdajajo oni mestni magistrati, oziroma okrajna glavar-siva. iz katerih področja se blago izvaža. in sicer samo na podlagi potrdila občinskih oblastev onih občta, v katere,se uvaža, da so dotični proizvodi tamkal potrebni. Blago, kj $3 uvaža v ta pas brez odpremnih izkaz* nič, se kontiscira. Novice. — Za »dober« tisk zbirajo klerikalci po Iirvatskem za svoje časopisje. Za »klerikalni« tisk seveda ne zbirajo, ker vsak ve, da je klerikalen tisk lažnjiv, torej slab tisk. — Okrevališče za delavce iz Bačke in Banata je priredilo ministrstvo za socijal- (no politiko v dveh vilah ob jezeru Palič pri Subotici. — Prva betonska ladja v Jugoslaviji V Molemti (Dalmacija) so zgradili prvo betonsko ladjo v Jugoslaviji po sistemu dr. Stiepana Siročlča in Marka Kise. Poizkusi na morju so dobro uspli ter se nadaljujejo. — Nov socijalno demokratični Ust '-Borbo« so začeli dne 12. t. m. izdajati socijalni demokrati v Osijeku. — Rusi, ki stanujejo v Beogradu in sploh v Jugoslaviji, so prosili ministrstvo prosvete, da se jim odobri otvoritev ruske gimnazije v Zemunu, v kateri bi se razen ruskega jezika in drugih predmetov učiii tudi naš jezik, našo književnost In zgodovino. Prošnja se je poslala prosvetnemu odseku in bo najbrže odobrena. — Anglija za Sroski Rdeči križ. Angleška vlada je poslala srbskemu društvu Rdečega križa v Londonu svoj dar 13 tisoč funtov šterlingov. Od te vsote je do-ločenh 200.000 dinarjev za otvoritev otroškega zavetišča v Trebinju. -- Od veselja Je umrla na Dunaju Žena mizarja Kolohy vsled nenadne In nepričakovane vrnitve svojega moža po petletnem odsotstvu v ruskem ujetništvu. Mož ji ves ta čas ni ničesar pisal, ko pa je do-šel na potu v domovino v Prago in od tam brzojavil ženi, da pride, jc žena samega veselja nenadoma umrla. Ko je mož prišel na svoj dom, je ženo našel na mrtvaškem odru. — Ukradeni milijoni. Milijonska tatvina v spandauski citadeli, kjer je bilo pred letom dni ukradenih 30 milijonov romunskih lejev, je prišla na dan. Storilce, štiri osebe, ki so tedaj stražile zaklad, so zaprli. Trije so za ukradeni denar kupili posestva, četrti pa ga je zapravil. — Premeteni sleparji* V Ebenfurtliu na nižje Avstrijskem so aretirali več premetenih sleparjev, ki so speljavali razno veriZnfke, fzvabivši od njih poprej znatne svore, ecs, o« napravijo imenitne tihotapske kupčije, na Madžarsko, kJer so lih po potem predajali madžarskim belim gardistom kot »komuniste«. Ogoljufane verižni ke so Madžari seveda zaprli, sleparji pa so pri teh svojih sleparijah imenitno živeli, dokler niso prišli pod ključ. — Komunist Muna pretepen od čeških legionarjev. Dne 26. junija je hotel v Olomucu govoriti češki komunist Muna na zborovanju. V dvorano je vdrlo 300 čeških legionarjev in ga preteplo. Vrgli so ga po stopnicah, ga zaprli v vojašnico, naposled pa so ga odpeljali v bolnico v Sternberg. — Stanovanjska mlzerija v Pragi. Zidati ne morejo, ker je premalo — denarja. Krivda leži v thesauraciji denarja In v ce< lem denarnem trgu. Obstoječi stanovanjski zakon se bo moral izpremeniti, kajti stanovanjska mizerija je vsak dan večja. In prepričanje rase v vseh, da morejo tej mt* zerijl odpomoči le nove hiše, nova poslopja. Kako do teh priti — Je vprašanje, s katerim praktični Cehi ne vejo kaj početi. — Enotno blago za obleko In perilo nameravajo uvesti na Cehoslovaškem. Blago bi bilo na ta način bolj poceni te preskrba prebivalstva z obleko obilnejša in rednejša. Prve žene — porotnice na češkem. 21. Junija so izžrebali v Pragi pri deželni sodniji 7 žena, ki bodo zasedale kot članice porotne sodnije. Doslej so smeli biti kot porotniki le možje, odslej sede tudi žene na sodnijskl klopi porotnika. Tako le tudi prav, ker: razum moža In njegovo srce naj se popoln"^® * srcem In razumom tovarišfce žene. 2000 ujetnikov utonilo. »Deutsche Allgemeine Zeitung« doznava Iz Helsing-fora: Dne 6. JunlJa se je v Navi potopil boljševiškl transportni parnik z 8000 tona-mL Na krovu Je bilo 2000 finskih, avstrijskih in angleških vojnih ujetnikov, katere so hoteli prepeljati iz Rusije. Vsi so utonili Kultura. Osnovni pojmi opisne geometrije. Ls- šla Je te dni učna knjiga pod gornjim naslovom. Sestavil Jo je prof. Fran Jeran. Cena 45 K 60 v. Založba: Jugosl. knjigarna v Ljubljani. Je prva slovenska knjiga opisne geometrije, ki bo Izvrstno služila vsem, ki se jim je bavlti s tehničnim podukom. Iz stranke. '^Strokovna konferenca v Beigratfu. ■V Vukovaru nameravano posvetovanje strokovnih orgunizacil se je vršilo v Bel gradu tri dni in se je zaključilo v pondeljek, dno 28. t. m, Zastopane so bile vse pokrajine Jugoslavije. Konferenca le sprejela resolucijo glede ujedinjenja posameznih še ne uje-d:njenih organizacij, katerim se nalaga, da izvedejo ujedinjenje do 31. cktolira 1.1. Posameznim pokrajin-.iiiim .o r s a u izadiam s« cušča naiširia. pokrajinska avtonomija. O sedežih' t;’edin'cni!i cen‘ral določaio prizadete oiganizacije same. Podrobnejše potočilo objavimo po po vratu naših de-iegatov. Radeče pri Zidanem mostu. Delavsko izobraževalno društvo »Svo-boda“ v Radečah priredi v nedeljo, 4. julija 1920 veseloigro „Kdo je blazen?" v prostorih gosp. Kržeta Jo^-žef ob 15. uri popoldan. Pred igro koncert, po igri koncert, prosta zabava in ples z godbo na pihala iz Zidanega mosta. Vstopnina K 8.— za osebo. Kozarce seboj prinesti. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Celje. Železničarji celjske skupine se tem potom opozarjajo, da se sprejemajo prispevki za strokovno organizacijo vsak torek in soboto od 18. do 20. ure v tajništvu, Vodnikova ulica 3. Lesni delavci naj ne ootujeto na Ilrvatsko, zlasti v Zagreb in okolico ler Karlovec, ker jc tam mezdno gibanje. Gospodarstvo. — Vodnogospodarski zbor v Prrgl se je te dni vršil ob obilni udeležbi interesentov. Zanimivo je bilo predav. Inž. ZSminri o vodnogospodarskem programu češkoslovaške republike. Glavno se je pečal z napravo rek Labe in Odre. Opozarjam slovenske inžeuerje na referate tega važnega zborovanja. Sočasno so priredili tudi vodnogospodarsko razstavo v prostorih češke tehnike. Odprta bo do 6. julija 1920. Zanimivo je bilo tudi tzv. tržnica v Mrkov ki ga je priredil posvetovalni zbor ljudske oblacilnlce češkoslovaške Namen tega »vzorko-veho trhu«, kakor ga olicljalno na-zivajo, je, približati producenta oblačilnega blaga konzumentom, ter izbiti možnost na-naviianja cen, ker občinstvo v »tržnici vzorkov« (muštrov) vidi In izve prave cene blaga. Kakor vidite: dela se... — Pogajanja z Avstrijo v Belgradn »Politika« piše: Pregovori: ki se vodijo v Belgradu z avstrijskimi delegati, so prišli do vrhunca. Avstrijski delegati so odbili našo zahtevo, da dvigne avstrijska vlada sekvester premoženja In zaplenitev premičnega premoženja naših podanikov. Vrednost tega imetka in gotovine, ki Jo Je avstrijska vlada stavila pod sekvester, znaša 1.2 milijardi. Kakor se čuje, naši delegati nc bodo pristali na tako ureditev, zadeve, vsled česar bi se pregovori lahko ukinili. — Odsek za obnovo stanovanj v ministrstvu za zgradbe je dobil naknadni kredit petih milijonov dinarjev za popravilo poslopij v Beogradu, ki so bila v volni poškodovana, In za dovršltev pred vojno započetih zgradb. NEMIRI V ITALIJI. Berlin, 28. Listi javljajo iz Luga-na' Izgredi, ki se zadn:fc čase v večjih italijanskih mestih vedno pogos^-ie ponavljajo in to posebno v Gornji Italiji, so dali povoda raznim razgovorom v zbornici. Socijalisti zahtevajo, da se iz Valune odpokličejo vse čete Zmerni sodiahst Turatti je izjavil, da je najzanesljivejše kredstvo preprečiti krvavo revni učijo v vsej Tvropi ukinjenja versailleske mirovne pogodbe. Belgrad, 27. »Pravda** poroča iz Rima: Vsled dolgotrajnih stavk v Milanu ie došlo do hudega spopada med delavstvom in oboroženo silo in je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Iz Milana se širi gibanja tudi v druge pokrajine. Tako so izbiuhnile stavke v Oenovi, Rimu in Neapoljii. Splošno se opaža, da s+avke dobivajo anarhistični značaj. Gospodarsko ?ivljenje Italije 35 vsled neprestanih stavk vsak dan bolj paralizira. BOJKOT PROTI MADŽARSKI. Praga, 29. „Pravo Lidu“ poroča: Po poročilih iz Češkoslovaške Izpolnjujejo češke strokovne organizacije pri izvršitvi bojkota proti Madžarski dolžnosti mednarodne solidaritete. List poudarja Zlasti discipliniranost slovaških delavcev, ki so v sklepu glede bojkota izrazili svojo solidari-teto v boju proti madžarski reakciji. Delavci slovaških tvorulc papirja, slovaški železničarji in poštni uradniki na Slovaškem so se organizirati, da izvedejo bojkot. Bukarešta,29. Romunski socijalni demokratje so klenili, obdržati danes po vsej deželi javna zborovanja, vprtd bojkota Madžarske in proti podpori Poljske v boju proti boljše-vikom. DRAGINJSKI IZGREDI. •Wuerzburg, 29. Včeraj so bili čivkaj težki draginjski izgredi. Na Mestnem trgu je državna bramba streljala na množico, pri čemer je bilo več mrtvih ali težko ranjenih. Množica je oni&nHa več trgovirt PRIKLOKH EV SEVERNEGA DELA ŠLEZVIKA K DANSKI. Kodanj, 28. Deželni zbor je so-* glasno sprejel zakon glede priklo-pitve Severnega dela Šlezvika lč Danski. Zakon stopi v veljavo, ko se! formalno izroči Danski suvercniteta! nad prvo cono. ANGLEŽI V CARIGRADU. Carigrad, 29. Angleške čete so zasedle poslopje glavne pošte Stambulu. Vkorakale so v Mudanijo. POBOJI V TEHERANU. Berlin, 28. „Mittagspost“ javlja iz Teherana: V Bagdadu je prišlo o priliki nemirov, ki so izbruhnili sinoči, do krvavega poboja, pri katerem je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Iz Slovenije. ~ Kočevje, Podružnica del. Izobraževal* nega društva'»Svoboda« Je povabila Ijub< ljanski dramatični odsek na gostovanje V, Kočevje, kjer se naj vprlzori Ganglovaf drama »Sin« in Cankarjev »Kralj na BeteJ* novK Ker je prostor v delavskem dom« premajhen In malo pripraven smo hoteli dati predstavi v dvorani hotela »Trst« na: odru župana Loya, ki ga porablja narodn* čitalnica. Na našo prošnjo ie pa čitalnic* zavrnila našo prošnjo, češ, da smo inter* nacijonalci ln da podpiramo Nemce. S ia odpovedjo prostora Je pokazala ta fanatiS« na klerikalno In reakcionarno navdahnjen* gospoda, da v svoje politične In Izkorlšče« valne namene preprečuje spoznanje kuk turnih del naših mož med narodom. Z vsd neobzlrnostjo otežkočujejo tl ljudje lzobra« ževalno delo naših požrtvovalnih sodro* gov ta sodružic, dasi Je to delo potrebntf, Da, zabavljajo pač, tl ljubitelji naroda, d* so rudarji neizobraženi, oznanjajo morala In vero, pri vsem tem pa pozabljajo, da s« tl rudarji preprosti In pošteni delavci, ki s* v potu svojega obraz* pehajo za vsak« danji gvoj obstanek. Vi se jih ogibljete, te« kUuEili ste lih te človeške druibe In ne def* piiičate, da bi se oplemenitili duševno, dasl bi bite tudi vala dolžnost, da širite Izobrazbo med narodom. V bratskem objem* ste se združili od g. Sekola do glavarja d«!, Ogrina, komisarja dr, Marčiča, šolskeg* nadzornika Novaka in vseh slovenskih 1« nemških duhovnikov, da nam zaprete pol do izobrazbe. A nas to ne bo oplašilo. Naprej pojdemo po začrtani poti. Obžalujem* pa duševno uboštvo kočevarske lntellgetf* ce. — Vse to nam pa prireditve ni prepr*« čilo. Postavili smo naš oder na vrtu hotel* »Post« In priredili tam predstavo, ki I# prav dobro uspela. KniiMs Mb jim: Casu primerno čtivo kupujte, čitajte, razširjajte BROŠURE: Temeljna načela sociialne demokrat die (Erfurtski program). Spisal Karel Kautsky. I. Kdo uničuje proizvajanj« v ma« lem? Cena 30 vin. HI. Kapitalistični razred. Cena 80 v, IV. Država prlhodnjosti. Cena 40 vin, Propagandni sobi: Narodno vpraSanje ln Slovenci. Ce* na 10 vin. Vojna in soeflatea demokracija. Cei na 30 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi majnlk 1918. Cena 1 K. Vun z enako volilno pravico! Proč & carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanle duhon. plač. Cena 10 vin. Tajnosti španske inkvizicije. II., IU, in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Katoliško svetovno uaziranje ln svo* bodna znanost. Cena 70 vin. Krst sv. VJadlnrira. Cena 50 vin. Strahovi Cena 30 vin. Cerkvene prfstofbtoe aU štolnina. Cena 30 vin. Razprave Vil. rednega zbora jueosf. soc. dem. stranke Iz I. 1909. Cenai 60 vin. Koliko pri tiče družinam vpoklicanih?, Cena 20 vin. Razprave X. rednega zbora jugosl soc. dem. stranke [z 1.1917. Cena I K 50 vin. Delavske razgledne®. 2 vrsti. Cena 20 vin. Majniške razglednice. Serija po 1 K* Prt vseh teh brošurah so cene viŠl« za 30%, Sodrugi, sodružiceT Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po do-* pisnici pri upravi »Napreja«, Ljubljana. rrančiSkanska ulica štev. & I. nadstropje. — Vse podružnico. »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj nave« d en ih brošur. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni ursdfti&i j«*, ,VehQve®« Marija Tičar, Tovarniška zaloga r= Ljubljana =]S papirja E™ saienbursova ulica. |n razglednic s: Spodnja Slika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zmerne cene. Kakšne neposredne - davke imamo in -kako jih plačujemo? Asistent očesnega oddelka deželne bolnice Dr. Leopold Ješe je pričel ordinirati za očesne bolezni Ljubljana, Dunajska cesta 17/L od Va 2. do 7* 3. popoldne. Naš komplicirani davčni sistem praktično pojasnuje ta nova knjiga, ki bo vsakomur potrebna, ki ima opravka z davkarijami. Zlasti bo iz-vrstno služila zadrugam, denarnim :: zavodom in tudi posameznikom :: Cena posameznemu izvodu K 5*50, Naroča se pri založništvu: d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. . .1 — Izvršuje: — knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 62 ■■ Prva kranjska vrvarna IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana priporoča vse vrvarske izdelke, kakor štrange, oglavij, štrike za perilo, vrvi za seno in transmisije, špage vsake debelosti, dreto, gurte, navadne in za transmisije, mušne mreže za konje itd. po najnižjih cenah. Sprejmem vsa v mojo stroko spadajoča dela točno in solidno. Lastni izdelki! Telefon 441. Točna postrežba. Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj. CENE SO PADLE! špedicijsko in komisijsko podjetje Selenburgova ulica št. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12. Zmerne cenel = Zensko zdravilišče sss toplice DOBRNA pri Celju poprej NEUHAUS bei Cilli Akroterma 37 ® C Izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nadomestuje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnost!, revmatizmu, protinu in vseli pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli, ter kopeli V vročem zraku. Krasen park, smrekovi gozdovi. Dlvni izleti. Nikdar megleno 1 Vojaška zdraviliška godba. Sezija irtaj-oktober. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča. Baker Weiss, Maribor. Iiniil li irtiiM. ianf Vadai, Maribor. izvršuje: Betonske iu železobeton. stavbe Moderne industrijske naprave Zgradbe za izrabo vodnih moči Kanalizacije Elektrarne Vodojeme Mostne zgradbe Visoke stavbe vseli vrst Jezove Poljedelska poslopja Obrežna zavarovanja Cestne stavbe ter Ima na razpolago veliko množino okroglega železa za železobetonske zgradbe. Bencin 725/748 Stara domača tvrdka v železnih sodih po 400 kg po ceni 39 kron kg loko Ljubljana prispe v približno priporoča vso železnino, železne blagajne in poljedelske stroje po zmernih cenah. pred ponaredbo se svari varstvena znamka Kakovost zajamčena. Naročila pod TA GA, Rožna dolina Ljubljani. Lastnika: GaI6 kamp. Tabor. elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, Športne, žaketne in smoking obleke. Odpuščeni vojaki, invalidi, vmivsi se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust. Prva kranjska razpošiljalna Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3 Lastni modni atelial KOMISIJA. -IS EKSPORT Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkoviii, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod —— najugodnejšimi pogoji. : Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Trst, Wien Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu ===== in inozemstvu. ®isk »Učiteljske tiskarne" > Ljubljani