Stav. 251 Posamezna številka 20 stolink V Trstu, v MdiHo 5. decembra 1920 Posamezna številka 20 stotink letnik XIV j?haja _ izvzercišl ponedcijc^ — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančL-Ka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSIljaio uredništvu. - Nefrankirana pisma ne sprejemajo. rokopisi «<■ ar, župnik Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina Edinosti. — Tisk tiskarne Edinojf. — Naročnina i Kopriva — Dut' leta L 32.— in celo leto L G0.~. — Telefon uredni _ 15 DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se r&inajo v žirokostl ene kolone (72 mm t. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulfca sv Frančiška Asiškega žtev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 k neKoliko posnetkov iz ;D nas—brez nas razprave o Mlshi posodili v rimskem parlamentu in. Izjava grofa Sforze vsebuje odkrito priznanje: grešili smo — italijanska po* Iitika napram Jugoslaviji je bila na zgrešenih poteh! Ta izjava je bila vse drugačna pesem, nego so jo pevali dolgo časa italijanski diplomatje, italijanski politiki, italijanski tisk. pred vsem pa italijanski ultranacijonalistični nacijonas lizem. . . Z Jugoslavijo niso hoteli niti govoriti direktno in osorno so odklanjal* »bal* kansko duševnost in infenjornost«. ^ daj pa je Urof Sforza izpregovonl besedilo o junaških Srbih, ki so se vedno bo, rili proti nevarnosti, ki je bila tudi ita* lijanska nevarnost! Hrvatje so jim bili narod brez kul* ture — na pol barbarski narod, Sedaj pa je rekel grof Storža, da so »našo« bese; do razumeli predstavi tel ji nrvatskega naroda, najbližjega nam po kulturi! In med te predstaviteljc je štel — to je res kel izrecno — slavnega Dalmatinca IN i/ kolo Tommasea. Mari pa niso Italijani, na govorniških tribunah in po časopisju, kričali do zadnjih časov, da je Dalma* Uja po zgodovini italijanska, a v koli* kor da ni italijanska, da to niso Hrvatje in da nočejo nič čuti o kaki skupnosti s Hrvatsko! Seda i pa prišteva grof Storža Dalmatince k predstavi tel jem hrvatske* ga naroda! In naglasa, kako je najslav* nejši teh predstaviteljev, Tommaseo. vedno sanjal o prijateljstvu z Italijani! Kako so v Italiji neizprosno reklami* •ali Jadransko morje kot izključno ita* lijansko in so odrekali našemu plemenu v>ako pravico do uveljavljen j a na ♦ morju!!! — Sedaj pa je menil grof 7a, da bo Rapallska pogodba (kt Dalina; cijo prisoja Jugoslovenom in s tem tudi morje) v začetku plodnega in zdravega Življenja! NaglaŠal jo tudi. da bi bi o nevarno, a da je tudi nemoz.no. ako bi hoteli v Dalmaciji vzpostaviti beneško ^osnodstvo. Mari pa niso Italijani svoje aspiracije na Dalmacijo opravičevali ravno in v glavnem z beneškimi tradi* cijami?! Sedaj pa jim grof Sforza sam izbija argument iz rok. Vaj se pobavimo še nekoliko z izja* ivo Oioltetija, ki je posebno zanimiva zato, ker se je ta sicer tako zviti moz zapletel v hudo protislovje. Na pngo* v ore več govornikov, zakaj da rapallska pogodba ne vsebuje glede slovanske manjšine v Julijski Benečiji enake klav* zule oni, ki zajamčujc italijanski manj* šini v Dalmaciji vse pravice do svobodnega narodnega življenja — je odgovoril Giolitti opozarjajoč pred vsem. »da so pravice ten narodnosti zajamčene v dogovorih!« Takoj na to pa je rekel, da se za položai teh Slovanov niso zahte= vale garancije, ker so zastopniki soseda nje uržave vedeli, da Italija najvestnejše spoštuje pravice in svobodo lastnih dr* ž^vljnnov kateresibodi narodnosti.« Ali rti tu kričeče protislovje med eno in dru< ilo izjavo?! Kajti, prečudtio je, da bi se bile v »dogovorili« zajamčile pravicc, ki — se niso zahtevale! In čudno je: da je Giolitti tiščal te »dogovore« pod svojo suknjo In da je ni razpel ter pokazal tudi drugim ljudem, kake pravice in ka^ ko so zagotovljene itovim državljanom Italije jugoslovenske narodnosti?! To bi bil moral, če uas hoče res pomiriti, če hote, da bomo verjeli, da se namere z nami res v skladu z načelom pravice in svobode! Ali pa morda rakih dogovorov — ni?! Potem pa je pokazal v zelo čudni J uči sebe in svojo politiko. Tako bi bili izčrpali glavno, kar smo hoteli reči o razpravi v rimskem parla* mentu o raoallski pogodbi. I.e še besedo na adreso italijanske jav* r.osti. Lui^i Luzzurti je rekel, da Itaii-jani radi odpuščajo in pozabljajo. Mislil že menda na vse tisto hudo, ki so je Ita* {jani — po njegovem — pretrpeli od ,trani našega naroda. Povzemljemo be-cdo. Tudi na naši strani je mno^o, mno- — stokrat več. neiio na italijanski — :ar bo treba pozabiti in odpustiti, ako iaj pride do pomirjenja med obema ple* nenoma. Mi smo pripravljeni napra\iti :riž črez vse, kar smo doživeli in pre? rpeli. Ali neizogibni predpogoj za to je. Ia se na italijanski strani izncbe stare deolo^ijc, da so iznebe starih, tradicij ^onelnih predsodkov pred vsem pa kri* Ve domneve, da smo mi — ker ta do* mneva ie bila doslej v izhodišče za vse italijansko postopanje nasproti nam — *kislturno inferiiorno pleme, bijem? Čudna politika! V razvpiti državi se nam je delila, pravica po obstoječih zakonih v našem je* ziku: v zasedenem ozetnliu se nam zas nika pravica, ako vloga ni sestavljena v nenašem jeziku, ali ako jej ni priložen prevod v tem jeziku, in to na zahtevo višje inštance. Tu ne velja izgovor, da to se ne godi splošno in da osrednja vlada ni tega odredila; vlada je odgovor* na za uradno početje svojih uslužbsn* cev, nai sc kaj godi splošno ali posamič, L'radnik ne bi delal tega, ako bi bil pre* pričan, da vlada tega ne odobruje ter da prestopnike kaznuje. Državni upravi je naloga, da pospe* Suje gmotne koristi državljanov, a na* Šim občinam so postavili gerente, ki po* goltuejo občinske dohodke, ker so dragi, kar je naravno: ker morajo živeti od tega, medtem ko domaČi upravitelji, ki so bili kos svoji nalogi, so živeli od svojega, in le za gotove stroške, katere jim je prizadjalo upravljanje občine, so dobivali pičlo nagrado. Domače upravi* telje so odstavili ter namestili z drugimi iz daljnih krajev, kakor da naša pokra* jina je za to ustvarjena, da preskrbi za* služek ljudem, ki v kraljestvu niso do* biH mesta, četudi občinska uprava in občinsko gmotno stanje pod tem močno trpi. O šolskem vprašanj u nočemo niti go* voriti. To je najhujša rana, katero nam je zasekala vlada, katera skli, katera se ne bo dala zaceliti, dokler nam vlada ne vrne vsega, kar nam je vzela. Nismo na* rod analfabetov. marveč kulturen narod, ki pozna korist in potrebo šole. Brez nje nočemo ostati in nikakor ne bomo trpe* li, da se nam Šole zapirajo, prepovedu* jejo ali pretvarjajo v nestvor šole, kakor v Gorici. Državljani imamo pravico do kulture: v njeno dosego nas mora vlada ščititi in podpirati. To je njena sveta dolžnost. Ali naj pripadamo zato kul* turni državi, da ostanemo brez šol? Da podivjamo? Toliko slabe volje si ne mo* remo misliti na strani vlade. Pravice, katere smo si pridobili v pro* padli državi z velikim trudom in žrtva* mi, se nam kratkomalo odrekajo; ijud* stvu se zastavlja pot do sovladanja in souprave, *a odpirajo se na stežaj neod* govornim kričavim mladeničem, ki s po= žigi, razmetavanjem tujega blaga, bom* bami in nasilstvi širijo svojo omiko. Do* gajajo se poboji in zločini, ki so bili nc* navadna prikazen v naši deželi. Politična prostost je postala bajka; zbiranje in zborovanje je mirnim držav* j Ijanom prepovedano, dopušča se pa kri* ! čačem, razsajačem in strahovalcem. Jav* no življenje ne nosi več znakov kultur* 1 nega naroda, marveč Šovenistov in anar* histov.'— Če pa se župani posvetujejo o občinskih zadevah, se jim žuga z are* tacijo; če domač uradnik, poslan na ko* misijo, sprejme v gostilni nekatere o* sebne prijatelje v tem kraju, dvignejo karabinjeri krik o komplotu proti drža* vi; če slovensko pevsko društvo priredi javen koncert v javnem lokalu, pozdra* vijo ga z bombami. To so prostosti in prijetnosti v osvobojenih pokrajinah. Konštatujcmo te prikazni kot očividci ter jih globoko obžalujemo. Zdi se, da vlada, ki nam gospoduje, teh dejstev ne vidi. ali da nima moči in poguma jim stopiti nasproti. Eno kot drugo je obža* lovanja vredno. Zato prosimo Vas, velerodni gospod komisar, ki sami vidite te razmere in nam morate pritrditi, da so resnične, o* pozorite vlado na to ter opomnite jo, da sme pričakovati zaupanje ljudstva le, ako vrši svojo dolžnost, da pa ljud* stvo postane nevoljno in nemirno, ako vidi, da se prezira, da se teptajo njego* va čast in korist, da se nam kratijo težko pridobljene pravice; kajti tudi ljudstvo ima čut za čast in pravicq, včasih veliko občutnejšo nego kdo na visokem mestu. Potrebno in opravičeno je, da sc ljud* stvu priznavajo niegove pravice, da se mu prepusti delež, ki mu pripao da pri vladi in upravi, da se mu ne kratijo človeške in državljanske pravi* cc, da se mu ne jemlieio pridobljene pravice pod nikakim naslovom ali pre* tvezo. Drugače bo silieno klicati, da prosti državljani so postali državm suž* nii, da z nasRstvom se hoče uničiti slo* venski narod kot tak. Pred vsem pa je potrebno, da se vzpostavi deželna avtonomiia zdaj, ko bo treba marsikaj urediti tudi glede naše dežele, ker to vendar ne gre, da bi tudi nova država odločevala o nas —< brez nas. Zato prosimo, da ponovno pripon ročite osrednji vladi našo zahtevo o sklicanju deželnega odbora. Naj odličnejšim spoštovanjem Vam udani. (Slede podpisi). V Goricf, 22. novembra 1920.. (Po »Gor. Straži«) Končni rezultati Jugoslovanskih uoliteu Mislimo, da us'režemo našim čitateljem ako jim podamo pregledno tabelo končnih Izidov vele^ažnih volitev v jugoslovensko ustavodajn skupščino, ki se snide prih. nedeljo. — Tabela sicer n! uradna, pač pa zanesljiva. — Ur ;dni izid bo koltbal kvečjemu za en glas med eno ali drugo stranko. M j POKRAJINA 1 *E» i - 1 £ 's s •■S i £ st s P Sotiiloi dtnaknli •a s i B a .53 » "1 * | "S Si mr. •a za s S" s * * "K JB dE -3 H i i I S =3 -g i J ■s £ i s -e v* E tr. S € 1 1 a Srbija In Makedonija 56 52 28 16 3 2 l 153 Hrvatska in Slavonija 19 7 46 4 7 i 1 3 4 ! ! 1 93 1 Bosna In Hercegovina 3 12 3 11 25 3 6 63 Banat in Bačlca 10 23 2 3 3 4 | 44 Slovenija 3 6 6 8 15 2 40 Dalmacija f1 l 1 3 3 t l U Črna gora 4 i i 4 | i 1 10 Skupaj 96 95 46 4 51 10 42 28 24 C A o a! i i '1 •l 419 50 bi 1 1 „Bor med Malllo In D'AnminzUem RIM, 4. Boj med Rimom in D'Annun* zijem na Reki traja dalje, toda to je le boj z besedami, s katerimi se hoče pri* kriti prava vsebina zadnjih dogodkov, ki je ta, da Italija, ali pa D'Annunzio za njo, špekulira, ne bi li mogla dobiti še kaj več, nego je dobila z rapallsko po* godbo. Čemu bi se drugače začenjala in ponavljala pogajanja z D'Annunzijem, da naj zapusti one kraje, ki jih je zadnje čase dal zasesti, vkijub temu, da so pu* ščeni po rapallski pogodbi Jugoslaviji, ko je vendar jasno, da se vsaka pogaja* nja morajo končati z vzajemnimi kon* cesijami obeh pogaja j očih se strank, ki ste v tem slučaju Italija in D'Annunzio: Italija z uradno italijansko vojsko in D'Annunzio z neuradno italijansko voj* sko, ki je ravno ista, samo z razliko, da ie na Reki? In kje bi mogla dati Itatija D'Annunziju kake koncesije, ali pa on Italiji? Na Jugoslaviji prisojenem ozem* Iju vendar ne in na ozemlju samostojne reške države vendar tudi ne, ker Italija nima pravice, da razpolaga ne s tem nc z onim, kakor nima tudi D'Annunzio pravice, da razpolaga 3 ozemljem reške neodvisne države, ki bo v resnici ne* odvisna šele tedaj, ko jo zapusti »eda^ nja zasedbena vojska, ki s silo zatira vsako prostost in svobodo, ki ni taka, kakor io hoče nieu aoveliuik- Sedanie prebivalstvo Reke po večini ni sestav* ljeno od Rečanov, temveč od pritepen* cev iz vseh krajev Italije in nima pra* vice, da govori v imenu Reke. Po podpisu rapailske pogodbe je vsa zadeva postavljena zelo enostavno: ali se pogodba izvrši, ali pa razveljavi. V prvem slučaju mora italijanska vlada poskrbeti, da spravi pripadnike svoje vojske, med katere spada tudi D'Annun* zio, na svoje ozemlje; v rapallski po« godbi se ne govori ne o reškem regen* stvu, ne o D'Annunziju, temveč o reški neodvisni državi, ki sc mora šele usta* no viti. Sele z neodvisno reško državo se bo lahko pogajala glede teritorijalnih vprašanj na eni strani Italija, na drugI Jugoslavija. Za sedaj nima torej Italija nikake druge dolžnosti in pravice, nego da očisti od svoje vojske in vojnih na* prav na eni strani ozemlje, ki jc mora pustiti Jugoslaviji, na drugi strani pa ozemlje, ki je mora pustiti neodvisni reški državi; o kakih drugačnih pogaja* njih med D'Annunzijem in rimsko vla* do bi ne smelo biti govora. V nasprotnem slučaju, to je, če sc j>o* godba ne namerava izvršiti, to je, če se hoče razveljaviti, sc lahko rimska vlada pogaja z D'Annunzijem zaradi posesti Raba, Krka in še drugih krajev, ali pa D'Annunzio z rimsko vlado, za kar ho* Če in dokler hoče. V tem slučaju bi mo* cio oriti na oovršie — morda orvič — tudi vprašanje samoodločbe kake druge skupine naroda, ki ne živi ravno na Reki pod D'Annunzijevo peto. Ravno tako je jasno, da ne more biti govora o kakih pogajanjih med sedanjo reško vlado in jugoslovensko vlado o kakih odškodninah D'Annunziju, če bi blagovolil zapustiti kraje, ki jih je junaški zasedel, ker se nihče ni zasedbi upiral. Doslej ni italijanska vlada pokazala, ali se namerava odločiti za prvi, ali dnu gi slučaj, temveč sc samo igra z bese j dami. Kakor bi že ne bilo zadosti p raz* nih besed v Rimu in na Reki, je danes odpotovala tudi komisija parlamentar* nih strank na Reko, da se pogaja "z D'Annunzijem. Caviglia bo vse naredil RIM. 3. (S.) Neki list jc objavil, da sta odšla v Reko dva zaupnika italijan* ske vlade, namenjena k poveljniku. Ta vest nima nobene podlage. Italijanska vlada ima v generalu Cavigliji edinega izvrševalca svojih ukazov. IZ ČEHOSLAV1JE Uradna Čehoslavija o rapallski pogodbi PRAGA. 4. (S.) »Zbornik«, ki ga iz* daje ministrstvo za zunanje zadeve, vse* buje članek, ki je poln hvale za ratifi* kacijo rapallsc pogodbe. V članku se pravi: Dokler bodo Jugosloveni videli v Italijanih svoje nasprotnike, bo njihov položaj na Jadranu nepovoljen. V inte* resu vseh zmagovitih držav v Evropi je, da sodelujete Italija in Mala ententa tesno in prisrčno. Še o nacionalističnih demonstracijah na Češkem PRAGA, 4. ^Bfcštvo političnih zna, nosči v Pragi pflPmja za Zvezo Narodov v odgovor na spomenico nemškega »Union of democratie control« o zadnjih dogodkih v Pragi, spomenico, v kateri se naglaša zadržanje Nemcev nasproti Čehom pod avstrijsko vladavino ter se dokazuje netočnost opisa praških do* godkov v nemški spomenici. Nemci v čehoslovenski vladi? PRAGA, 4. Listi izjavljajo, da zadc* vajo pogovori, ki jih vodi bivši ministei za notranje zadeve Švehla z nemškimi strankami, na veliko težkoČ. Kljub temu pa se govori o mogočem vstopu enega ali dveh nemških uradnikov v novo vlado. _ Rusšfa in zavezniki čičerin grozi, da odpokliče Krasina iz Londona PARIZ, 3. Glasom nekega poročila iz Londona listom je prejel Foredgn Offieo (angleško min. zun. zadev) dne 1. de* ccmbra zrakojavko, podpisano od Ciče« rina, v kateri sc sovjetska vlada hydo pritožuje proti zavlačevanju sklenitve trgovinske pogodbe s strani Anglije. Sovjetska vlada se tudi pritožuje proti pretiranim zahtevam, ki iih je sestavila Anglija, n. pr. glede odobritve osobja ruske delegacije in o ruski politiki. Na* zadnje vprašuje Čieerin v ostrem tonu, ali želi zaključiti trgovinsko pogodbo, kajti v nasprotnem slučaju bi bila Kra* sinoma misija v Londonu brezpred> metna. Trgovinski sporazum med Rusijo in Ameriko VVASHINGTON, 3. W. D. Wan. derlist, ki se ie povrnil iz Rušile, je iz* javil zastopnikom tiska, da je šel v Ru» sijo iz lastnega nagiba in da ni vplival novi predsednik \Varren Hardlng nič na ntegov sklep, da pojde v Rusijo. W. D. \Vanderlist le rekel tudi. da je ruska vlada podpisala pogodbo, s katero se obvezuje, da kupi v Ameriki robe za tri milijone dolarjev na leto. katera roba se bo plačala v surovinah, in posebno 3 srebrotn. platinom, kožuhovino i. t. d. Wanderlist ie še izjavil, da se v kratkem zboljšajo tudi prometna sredstva med Ameriko in Ru3iio. Ameriškim ladjam bo mogoče prevažati rusko robo iz azii« skih pristanišč ob Tihem oceanu v pti* stanišča na zapadni obali Zedmjenih držav. Lotvinski minister o položaju v baltiških državah RIGA, 4. Minister za zunanje zadeve Molstrovizza je izjavil zastopnikom tis* ka, da lot vinska vlada ne veruje v pre* kršitev njenega ozemlja s strani čet gc* ne rala Zellgovskega, ter je zatrdil, da no obstofa in tudi se ne pripravlja noben vojaški sporazum med Lotvinsko in Lit* vo. Minister je prepričan, da bo Zveza Narodov rešila hitro poljsko * litovski spor In radi tega je dostavil: Lotvinsku je strogo nevtralna in hoče, da bodi mir na njenem ozemlju in na ozemlju nje* nih sosedov. Nieni odnošaji s Poljsko lu Litovsko so zelo dobri. Slabe finance avstrijske republike DUNAJ, 3. Finančni minister Grlm* me je ugotovil v svojem finančnem po* ročilu pred državnim svetom, da je avstrijski položaj črezmerno vznemirljiv, ter je rekel, da upa rešitev s strani repa* racijske komisije in lastne gospodarskoj uprave. Vlada bo ukrenila potrebno je rekel minister — da sc zmanjša kro«, žen je bankovcev, ali se ne bo lotila ni« kakih mer. smrnfL V Trntu, Jfli 5. MMsnHd ta Mkt Zavezniki *gitirajo proti Konstantinu PARJZ, 3. Agencija Havas poroča iz Londona i ZftveioUOd progJa§ Grški Je bil odposlan včeraj zvečer zavezniškim jioslanikom v Atenah, kateri ga sporo^ tf jo Rhalh'sovi vladi In tisku. To odlo* čitev konference sprejme francosko jav* no mnersje povoljno. Že drugi dan po VenizeJosovem padcu je predlagal Ley* gues Aruliji, da naj se izjavite proti Ronštantinovemu povratku. FoTcign Of* tiče je tedai izrazil bojazen, da bi ta odpor razdražil ljudska čustva proti bivs m vladi. Lcvgues je nastojal Še enkrat v- Londonu na potrebi taksne izjave, to* da zadel jc ob mnenja nekaterih analeš* kili krogov, da bi prisotnost kralja Kon* Prt teh ekoitSfiaah m bo dalo Bolgarske rešiti le na letoSnjea občnem Žalosten finančni položaj Turčije PARIZ, 3. Iz Carigrada Javljajo: Fi* nančni položaj turškega zaklada je ve« dno reven. Civilni in vojaški uradniki niso dobili se svojih plač za oktober in finančni minister je odložil izplačevanje zalagateljev. Častniki so priredili de* monstracijo, zahtevajoč svoje plače. ter s«J zahteva, tfa pofitejo dotične^a orožnika kam tja doli v Kahfcrijo, kjer M ga »Edinost« ne bo vzneaairjala. »Edi* noet« mora to stoiiti najeoergič&eje, ker ta slučaj si kaka malopomembna ma« lenkost, ampak ravno nasprotno. Naj na dotičnih mestih tudi pove, da tako po«, četje ne povišuje ugleda vlade in njenih ministrov, če se za njih lepe nauke in besede ne zmenijo niti njihovi najnižji služabniki in hlapci. Ali pa vse lepe be* sede niso iskrene. Pove naj tudi, da smo mi pripravljeni biti pošteni njihovi dr« žavljani, nil^kor pa ne bomo njihovi brezpravni sužnji. Proti suženjstvu se bomo branili in borili z vsemi sredstvi. Poraz karlisiov v ogrskem parlamentu INOMOST, 4. Glasom nekega tukaj* šnjega lista je poraz karlistov na Ogr* skem popoln K temu porazu jc v veliki j Sm^hvak^Bo^rp^cveč Star^S!" bi meri pripomogla izjava sviearsk^a pred, hoteH m v suženjstvo. — Brez, - ^------- -------- sednika katera naznanja da Švica ne bombni sioveilski bojevnik. btantma na £rškcm prestolu bila jamstvo bi izpustila prezecega Karla na svobodo Polom Frankovcev. Vsem je gotovo mir na vzhodu, naj bo Konstantin | brez predidoce^a privoljenja zavezniških ^ spominUf kako sta MCa Frank in sam še tako neljub. Jutri bo razpravljala j vlasti_ konferenca o posledicah Konštantinove*j v y ga povratka za zavezniško politiko naj rflltlSVŽ&V V©?©!1 vzhodu. Angleški, francoski in italijan-, 'ski minister so že odločili, da si pridr*j Danes zvečer bodo naši malčki s ta, žujejo popolno svobodo postopanja, naj jmstvenim pričakovanjem v srcih obha* sc sprejme katera koli mera za slučai }aH enega naj ljubke j šili svojih prazni, • IfftV. Dobri sf-firčelr 7. rlnltfiv sivn hrarht Konštantinovega povratka. Ako bi se Grki izjavili za princa Jurija, tedai bi se jamstvene mere, ki se oredvidiaio proti niegovemu očetu, lahko ublažile. To ca bo odvisno od Konštantinovega zadržanja. Zavezniška nota izročena grški vladi ATENE, 3. Danes zvečer ob 20*15 so izročili angleški, francoski in italijanski poslanik ministrskemu predsedniku Rhal* Sysu skupno noto držav o vprašanju po, vratka kralja Konstantina. Rhallvs je imel nato posvetovanje z regentinjo. Sevreska pogodba. — Proti sprejemu Armenije v Zvezo Narodov LONDON, 3. Na današnji dopoldan, ski seji je razpravljala konferenca se, vresko pogodbo in njeno razmerje do novega položaja na Grškem. Naj važne ša odločitev se tiče nastopa vseli treh držav proii sprejemu Armenije v Zve, zo Narodov. Konfe^^a je morala usvo, j iti to stališče radl^Mi, ker bo Arme* nija zakonito obstojma samo, potem ko stopi v veljavo sevreska nogodba. ki do? loČa nieno neodvisnost. Ta pogodba pa še ni bila ratificirana in zraven tega se Še komaj razpravlja o mejah nove drža. kov. Dobri starček z dolgo, sivo brado, s pastirsko palico v roki in z bogato ob, loženim nahrbtnikom na plečih hodi na dr. Sachs — ta najtipičneia predstavite, lja frankovstva in rovarenja proti mla, di jugoslovenski državi v službi habs, buržanstva — krošnjarila po svetu s sleparskim blagom... republike. Sedaj sta bila na Reki, sedaj v Trstu, seda i v Ita* liji, sedaj v Budimpešti ali na Dunaju, in potem tudi v Švici, kjer mladi Kari sedaj razmišlja — nerad o nekdanji sla, vi svoje »hiše«...« Od kraja do kraja ta večer od hise do hise, od hišice do se ^letJe niti ^ se je Zipletala mre, lnsicc m prinaša vsakemu dobremu otro, U k- gQ lw2i vanjo nevednc ]judi. ki cicu svoj dar Temu bo prinesel konjic so verovali v »republiko«, niso na vide, ka, onemu sabljieo, temu voziček, one,: ii letkarij Zd povratek habsburžan* mu lepo oblečeno punčko, k.zapira . - Tudi "italijanski žurnalisti so šli odpira oci, kakor živa Dobri starček | , d frankovskim 6ieparijam. Verjeli poz™ vse zelje m zeljice in vsakemu j Franku in Sachsu in sporočali sve, ptrocicu prinaša ravno to, kar si je naj, krRečih poroaiih žnjil£i: da je Ju, na so bol? želeL i g oslarij a na predvečeru razpada, da Hr* O. Miklavžev večer jc najlepši večer, - SIovenci no£cjo ^ ćuti 0 edinc nekako svetim strahom v našo dvorano, stikali glave in šepetali in se smeiali? Kako ste potem utihnili, ko se jc prikazal dobri starček s sivo brado pred ve* likanskim kupom darov za \-as; kako ste poslušali, kedai vas bo poklical; kako ste mu obliubili. ko vas je boqaro ob* daril, da boste tudi za naprej pridni in dobri! O. niste še pozabili in ne boste tako ve. Tz teh vzrokov bi ne mogla biti Ar, ineniia udeležena pri nobeni mednarod*; kmalu pozabili, kako je bi!o lepo na Mi nI obvezi. Jutri se določilo izvedenci m|klavžev večer, vaš praznik, ko vas j< odposlanci za konferenco v Bruseliu kar kor tudi r?an nieneča sestanka. Govorilo fc ho tudi o trgovinskih odnošajih z Rusijo. Energičen UAlop zaveznikov. PARIZ, 3. Posebni pcrct:i.v*!ec agencije Havas prav!, da }«o z-avezniki v daxi&£nji popoldanski fccii odobrili nekatere ukrepe, kateri t>odo podrejeni obnašanju, ki bo zavzemala GrSka. Zavezniki bi odtegnili Grški politično in gospodarsko pomoč, ako bi '^c Konstantin po\-mil na preslol ia ako bi grška viada u&vojiia 'iovraino obnašanje. Neka poluradna angleška nota. potrruie, da so zavezniki v tem cziru v popoTnem sporazumu, in dosLavljn, da bi, ako nc bi znvezniki odobravali obnašanja Grike, mogla od njih izvedena revizija prizadiati Grški materijelen udarec, in da bi, ako bi se Gr.ka upirala, moglo izzvati lo de^sivo »pre-membe v pogodbi. Rhalysov kabinet je smatral za evojo dolžnost izdati brez pooblastitve zavez-rikov 200 milijonov drahem v papirju, kakor je naredil pro&li mcscc Venizelcs, ta pa s privoljenjem zaveznikov, kateri so zahtevali jamstvo za enako-visoko sioto. V očigled tem dejstvom 6e fe konferenca odločila, da seslavi najenergičnejii protest, da pokaže grčki vladi, da se odreka na francoskih, ai^gieikih in italijanskih trgih kritje take emisije, kar bo izzvalo občutne pocledice ea gr&ki kredi i in za kurz drahme. Jutri sc bodo zavezniki pečali s trgovinskimi odnošajl z Ruwjo !n t organizacijo konference \e£čakov, katera «e bo vršila rned 10. in 20. dec. v Bmsljn, di: sliši nemške predloge v zadevi povračil. _ Z obutega zbora Zveze H&rodoa Bolgarska bo najbrže sprejeta v Zvezo Narodov. ŽENEVA, A. Kot je znano, je sklenila komisija ara sprejemanje novih držav včeraj popoldne, da se vrne prošnja Bolgarije za spre}*m podkomisiji v f. vrh o natančnejše preiskavo. Svicaiaka brzojavna agencija pravi, da so nasprotniki predlagali kotni-eiji, naj se predloži bolgarska prošnja Zveznemu cveta £ nalogom, da ugotovi. aU izvršuje Bolgarska mednarodne obveze, ki jih ji nalaga mirovna pogodba, in ali jih Je zares voljna izpolnjevati tudi v bodoče. Ker pa bi predložitev Zveznemu svetu r.e pomenila nič drugega kot odložitev vprašanja do prihodnjega občnega zbora, je bilo akJenjeno frltdnjič vsled posredovanja nekaterih držav, ki so naklonjene sprejemu E-dgarekc, da se vprašanje za otroke! * ^ 9 j stvu s Srbi, da se pripravlja revolucija. Se H jih še spominjate Miklavževih I Ycricli so'<** večerov iz prejšnjih let. vse do letos? i ^^^ Kako ste prihajali z zardelimi obrazi injc> ^ff^Zj^Z^ J pričakujočimi očmi od vseh str,ni in JZh nl zbirali tam pred našo hišo in vstopali S.eve^ P" V^tfc - - K znali resnice. In teh je bilo veliko izven Jugoslavije. Trajalo je do ravnokar do* vršenih volitev v konstituanio, ki so vso tisto zgradbo frankovskih laži podrle do] tal lako temeljito, da ga ni vco gradite? lja. ki bi mogel zopet postaviti to pro? klcto stavbo. Izvoljen je — summa suinmarum — en frankoveo. Poraz je katastrofalen. Narod je sodil in obsodil tisto ttečanstvo Habsburžanom in Mad« žarom — obsodil je vsako separatistios no strcmlienje. Sanje o revoluciji «o ods sanjane definitivno. Frankovstvo je na; rod proklel z impozantnim plebiscitom. Ali pridejo sedaj italijanski žurnalisti do izpoznanja, kuko slepi so bili, kako so se dajali zavajati od političnih rokov? ntačev in —i bankroterjev?! Če tudi ta lekcija ne bi koristila, potem pa tja ni| zdravnika, ki bi moj^cl ozdraviti njihovo i slepota. Povračanje avstrijskih vojnih nietnis} kov iz Sibirije. Prejeli smo: Glasom1 sporočil, ki jih je prejela avstrijska po* slovalnica za povraćanje v domovino v }C priiiuialo toliko, da vam je bila dvorana v naši hiši premajhna! O C o Kam pa nojdete letos, nasi nedolžni mali, otročiči? »Mati, saj ne gremo prav!___« boste dejali, ko bo krenila mati v ulico, ki nc vodi tja, kamor ste šli lani. »Oče, ne tod, lani nismo tod hodili!...« Letos vas ne bo toliko skupaj, kakor lani, ker vam je shajališče razdejano in sežgano.... Ia 4aUttd. fnilo j« v radijih dnevih 4o ofe-i I pogafaaf, Id pa doslej um do fta-1 tdgcaefa aakiiotka. Delavstvo zahteva a.oaUnke ca tekoč« lato x znesku 600 do 1000 Ur za osebo te maprikrajšano primanje povHanih fa?n s sovio tetom. Grof Nori* je obljubil, da odgovori do fcl-nočL Daaes bo delavstvo na posebnem zborovanju odločilo, aH sprejem« ponujana izbljSanja plač ell pa nastopi z stavko v vseh občinskih upravah. Prenos t tujini padlih In umrlih fagoslovenskih podanikov. Kr. jugoslovenska delegacija v Trstu nam jo poslala: Delegacija Srba, Hrvata i Slovc-naca u Trstu iiveitava za luteresovane da je ministarski Savet u Beogradu u zednici od 20. avgusta ove godine No. 8487 doneo odlnku: Da se naši poginuli i nmrli vojnici i gradjafli van Kraljevine mogu prenesti u domovinu bczplatno i to od granice nase Kraljevine do Beograda (i drugih mesta). Vpisovanje v otroški vrtec pri Sv. I—au bo v ponedeljek predpoldae v zgornjem prostoru rNar. doma«. Ravnotako v vrlcu v Kolon;i (kar ni še bilo pomotoma objavljeno). Vokalno-icdustrijalni koncert, ki ga priredijo Avrelija Sancin, kocertna pevka, Karel Sancln, koncertni mojster in član Zikovega kvarteta v Ljubljani, in Srečko Kumar, pianist, dne 11. doc. t. I. ob 7 in pel zvečer v velik* dvorani * Gospodarskega društva« v Skednju. Spored: 1.) G. Tar-tini: Sonata v G-molu. Tempo moderalo, quaci andantino. — Allegro con fuoco. — Largo. Allegro coraodo. — (Vijlin ts ispremljcvanjem klavii-ja.) 2.) Fr. Chopin: a) Impromptus v Fis-ditru, klavir; b) Balada ▼ A-s-duru, klavir. 3.) Ant. Lajarvic: a) Mesec v izbi. samospev s tspreudjevanjem klavirja; b) Pesem tkalca, samospev u sprem, klavirja. 4.) L. v. Beethoven: Sonata v F-duru (Frfsh-lings^onate). Allegro. — Adagio molto espressivo. — Scherzo, Allegro, molto. Rondo. Allegro ma non troppo. (Klavir in vifolin). — Kratek odmor. — 5.) Fr. Chopin: »Etudcs=. Es-mclr Es-dur; E-dur; C-mol. As-dur. (Klavir.) 6.) Ant. Lajovic: Za-cvela je roža. Samospev s sprem, klavirja. Ger-bec: a) Idila. Samospev s sprem, klavirja; b) Zdrava Marija. Samorpev 9 sprem, klavirja in vi-joiina. 7.) J. S. Bach: Arija na G-strimi. Vijolin s sprem, klavirja; Fr. Schubert: Die Biere (Čebela), vitjolin s »prem. klavirja; Kari Sancin (Kotaljj: Pri ribeli, vijolin s sprem, klavirja; Paganinl: Capric-"cio (vi-jolino solo), vijolins »prem. Ida vir ja. — Cene: Vstopnina 4 L, sedeži I. vrsto 5 L, sedeii II. vrste 3 L, sedeži III. vrste 2 L. Tečaji za angleški, francoski, italijanski ia nemški fezik, stenografijo in trgovsko korespondenco tei posebni tečaji za deco v Trstu. — \si tisti,* ki eo se že vpisali, kakor tudi oni, ki bi še želeli vpisati, se opozarjajo, da se prične pouk ca italijanski 6. L m., za angle&kl 7.., in 8. za francoski fezik. N&daljnc prijave v»ak dan od 12-21 v uL Giovanni Boccaccio St. 3, vTata 5t. 14. vr— j * »** j» * j. . j , , . Trstu, je sedal več tisočev avstrijskih Nic ne de! Tudi letos boste obhajali voinih ujetnikov na potu Iz notranje svoj praznik, tudi letos vam pnnese Sibirije v viadivostok. Sodi se. dn ve, liki del dospe v decembru v Vladivo* /^.111 . it i.* . 1 ,, . . 1 vazanje od tam. Zdi se, da inisiia Oh. kako leno in v kako veliki družbi ste Tormankova, ki so se stavile velike nade stari, dobri starček svoje darove. Samo nekaj boste pogrešali: nekatere svoje nVkii'fiC v februarju prične od, majhne pmatelie iz prejsmega leta. —A__ do letos obhajali svoj praznik! Nemos tioče vam bo pozabi d, ko odrastete, k a? ko čudno se vam je letos zdelo, da niste mogli več v našo hišo, ker je sežgana! Domače vesti To je že od več! StraSno ogorčenje se me jc polastilo, ko sem čital v »Edi* nosti«, kako je kr. orožnik dvema Slo? venkama v vlaku šiloma iztrgal iz rok list »Edinost« in ga potem raztrgal. To je nasilstvo in mora razburiti nc le vsa* kega Slovenca, marveč tudi vsakega poštenega človeka. Ropov in tatvin je v naši deželi že toliko in tako strašnih, da sc najstarejši ljudje ne spominiaio takih časov. Sedaj pa naj bi še orožniki odjemaii našim ljudem niihovo last. Pravim, kar bi povedal v brk posebno Sforzi In Giofittiju: če bi se meni zgo* dilo kaj takega, bi postopal drugače, nego ste oni ženski. Potemi pa naj bi se bilo zgodilo prav kar bi bilo hotelo. Svo* jo lastnino braniti ima menda človek pravico tudi proti vsakomur. Politično društvo »Edinost« naj stori nemudoma potrebne korake na merodajnih mestih van i o, ni uspela, ker so sovjeti v Turkestanu delali velike ovire pri od* nremljanju avstrijskih vojnih **?etnikov. Poročajo namreč, da so obla«-*' v Tur, kestanu skušale 2 vsemi sredstvi sklo? niti izlasti inteligenco, da bi vstopila v rdečo vojsko. Vsled tega je baie dr, Formanek zaprosil, nai ga odpokličejo. V dnevih od 5. do 10. decembra se pričakuje prihod parnika »Mainam« v Trst, ki dovede več tisoč ogrskih in samo 26 ncmško*avstrijskih vračevalcev. Okolo novega leta ima prispeti v Trst TKirnik »Steigerwald«, ki je zapustil Viadivostok dne 15. novembra. Dovede 1200 nekdanjih avstro^ogrskih vojnih ujetnikov, med temi najmanje 300 NemškOtfAvstrijccv. V prvi polovici januaria utegne dospeti v Trst parnik »Frankfurt« 8 500 Avstrijcev, nekoliko pozneje pa parnik »Kaiku Maru« s 400 Avstriicev. Občinski ualorfceaci grozijo a stavko Silno na« rajčajoča draginja v vseh £ivljeuskili potrebščinah je dovela organizirano delavstvo tržaške občinske uprave, da zahteva z raznimi spomenicami, ki tih Je predlagalo »koro vsak mesec občinske-mu komisarja grofu Koricu sorazmerno povišanje Uradne tresli Konsnlski eksecuetur. Generalni civilni komesarijat naznanja, da je sporazumno z vnanjim m?-nistrstvom pripcznal začasno gospoda Marka Bližnjakova za Častnega bolgarskega konzula v Trstu. Terjatve med vofno v Kanadi interniranih. Generalni civilni koinisarijat razglaSa: Med vojno jc bilo znatno število avsiro-ogrskih državljanov, bi-vajčih v Kanadi, interniranih v kcncenlracij«!dh tabOTiSčih. Vsled posredovanja urada »Intcrnmcnt Opcration Office in Ottavra« bo plačala sedr.j kanadska vlada interniranccm mezde, ki jim pri-stojajo za med internacijo izvržena dela, in sicer na podlagi posebne tozadevne prošnje. BivSi in-terniranci, kateri so ee ie povrnili v domovino, in kateri mislijo, da Jim kaj pritiče, se lahko obračajo na kr. konsulat v Montrealu potom oblastev svojega bivališča. _ Društvene vesli Miklavžev večer bo danes ob 16 in pol v Nar. domu pri Sv. Ivanu. Spored obeta mnogo zabave. Svetoivanski igralci na3 bodo razveselili s galfivo enedejanko, otroci bodo nastopili s prizorom. Gdč. Kraljeva bo pela s spre ml je van jem klavirja (g. Štular). Med odmori bo godba. Slednjič se bo prikazal sv. Miklavž e velikim spremstvom. Pri prosti zabavi bodo peli izvrstni barkovljanski pevcL Vstopnina za odrasti« 2 L, za Šoloobvezne otroke 1 L. Ker jo dobiček namenjen otroškim vrtcem, pričakujemo veliko udeležbo Darovi se sprejemajo v Nar. domu od 9-1. Pevski zbor »Glasbene Matica«. Jutri, v ponedeljek ob 19, je pevska vaja za ženski zbor. ftofansld Sokol ima jutri, v ponedeljek, ob 21 redno odborovo sejo. St. Miklavi t škednfu. V ponedeljek, dne 6. t, m. ob pol osmih zvečer poseti sv. Miklavž našo vas s polno vrečo daril za nale malčke. Izbral si fe veliko dvorano Gospodarskega društva, v kateri pričakuje beli bradač svoje če*tilce. Posebno čast mu izkaže domači »Dramatični krožek« z eoodc-jansko burko »V medenih tednih«. Za tem nastopi sv. Miklavži da mu ne bo grlo suho, fe preskrbljeno za dober prigrizek In sladko kapljico. Deluje Šaljiva poŠta in -srečolov. Po sporedu ples. Vstop je dovoljen strogo s povabilom. Čkedenjcil Videli ga nismo že dolgih osem let, zelo se je postaral, vkljub temu pa nas vendarle poseti. — Odbor. BoiiSatok ženska CM družba fe razdelila svojim nabiralkam okrožnico v svrho nabiranja denarne podpore sa oaSo ubogo Šolsko delo. Sedanji dohodki pa wo veliko premajhni, da bi CMD uresničila avoje načrte. Zato kliče družba vsem dobrosrčnim sodelovalcem: »Skrbite ia pri-davajte gmotnih sredstev, da uresniči družba svojo Mko Ia fofctrcTala* ttaf«g» ervjifc cuJ&rt \ Rojaki! AH saj «as zspet •pomr^mo u v«lflu< resnico, da {a mladina zalog bodočnosti naroda Ce nam ja res na srcu ta bodočnost, pot sni pm nc ramo vrHti svojo dolžnost do parfpirajnso Jc, da bo mogla posvečati — izlarti v 6©U — pr . pravi sa bodoče delo. A pn'eauiogira je prišla rt\« Jčma v deležf Brez podporo na Je bi obnemogli i i bi bili izgubljeni — vefa odsekana od debla rodove^a. Zato rojaJu» žrivujmo za svojo slro* maSno mladino! Miklavžev "večer »priredi Jetjakobska *ČK;'J-nica- danes ob 5. uri zvečer v dvorani DcUvskcg basdo izrcljeni&kili pijavk, ki so za »sniiauc ccno^ prodajali ponc» rejene vozne liste. V 7'.<»ta pa |e litaknllo reditr. 6tvo neko tajno ajJ^ncijo ia p-on.ucjr\njo poinic, kateTO je vodil v ulici Ribortfo neki Anton Ha t s • covic-h. Omfcr.jcnl a^ent je zarac^nll St?rini j otni. kom iz Istro za tako neveljavno listino kar preko 3000 lir. Slepariji »o prlJli ta sled in opeharjen* potnik« so poslali raza j v Trst v pruiskovalrj zapor. Redarstvo iSt.v Se B^rcovicliei e poiaa^suio, Zaplenjeni pisalni stroji. Včeraj cf inaf so pre> iskali policijski agenti neko stanovanje v »Mci Sa» nita. V stanovanju so našli tri pisalne stroje, 1.1 so bili svojčas ukradeni pri tvrdki Seniach, v iiT. Mazzini 6t. 3. Kur nI stanovalec vedel povedati, kje da jo dobil pisalne stroje, so inu jih zaplenili, nje^a pa so aretirali. Po?zvetlovanja o tej tatvini se 5e nadaljujejo. Nesreča pri delu. Včeraj popoldne je priiel iskal pomoči na reSilno postajo krojač Mosetig ILisJiO\ stanujoč v ulici Colo^na bi 2C0. Službujočemw zdra^iku je povedal, oa se jo pri delu vrezni s fekurjatpi v kazalec desne* roko. Dali so mu p-i-memo pomoč. S pUnom bi so kmalu «aitnipiii. Včeraj popoTd:;© je bil službujoči zdravnik reiilnc postaj«* tc-lcio-nično poklican. U družini Hroval na KjadiriU If. 800. Omenjena družina ima v sobi peč, ki -jo kuri s plinom- V peči so pustili goreti plin. kateri pa je kmalu ugasnil- Ko je ir plinarne veCjn množina ^!ina v cev, jc začel ta uhajati iz ^d^r« tega petelinčka. V per roinutali je biln vsa sob^ napolnjena s plinom. Sreča je bila, da je prišla v Eobo soseda, ki je odprla okna. Na ta način }« preprečila gotovo tairt drtJtine, ki fe ležala v o-medlevicL Zdravnik rciilne pos.U;e je dal družin! piinicmo pomoč ivr jo epr&\il ixve*n \soke nevarnosti. Predrzni žepsr. A J era j p^poJdre Je izmaknil neki Žopar Oi'ia ju V/ <;rhitiU listnico z 2OC0 Iirfini. Okrader.ec je javil tatvino r • kvctsturl. Aretacija. Včeraj sta bL'a aretirana v g«^stilnl »Al nuovo Vettitrfno« Gruban Jo<»}p bi Coloz. Omenjena dva »tčka« sla osumljena, da sta vdrla v prodajalno električnih svetilk, last Josipa De Bsr-toli in jo oplenila. Ker ga fc preveč pil... Sinoč« okoli 7 zvečer so pripeljali na reSilno postajo 211e: H v o, gospoda, vzemita si!^< in molil sem jima listnico pod nos. V trenutku je bila izpraznjena. Pet stotakov in par jnanjših bankovcev. »Hvala lepa in sreč* no pot!« S tem vošeilom sta se izgubila roparja v grmovje ob cesti liki kafra. Dospevši v mesto sem takoj, še tisto noč, naznanil ves dogodek orožnikom. Kmalu so ju imeli. Priznala sta svoj zlo* čin. Od okrožne sodnije — sodni dvor je namreč izjavil svojo nepristojnost — gta prišla pred poroto. Edina priča sem bil jaz. Po zaslišanju sem se pomešal med poslušalce v dvorani radoveden, kako se konča razprav«. Državni pravdnilc Je govoril lepo, jas= no in kratko. Po njegovem govoru sem cenil kazen obtožencev pet let težke ječe. Zagovornik je podal najprej sliko obeh obtožencev. Mlada, nepokvarjena, še nikdar kaznovana, inteligentna, miro? ljubna, postrežljiva mladeniča sta sedela na zatožni klopi. Sla sta iskat dela. Tako približno je govoril odvetnik. Brezposelnost je v na^ §i deželi kakor povsod sedaj po vojni zelo velika- Pripravljena na daljšo pot sta si ulomila dve veji in si urezala pa* lice. Po hišah sta popra&evala, poizve* dovala po krčmah, noč ju je dohitela in na poti jima primaha nasproti Ukmar, glavna in edina priča pri današnji raz* pravi. Starejši mladenič — velik hudo* mušnež — priče, ki bi to hudomušnost dokazale, Je sodni dvor odklonil) je zavpil, da ostraši ponočnega potnika: »Denar ali življenje!« In Ukmar je ta* koj ponudil po kratkem mešetarenju glede cene svojega življenja mladenič čema listnico. Mladeniča, misleča, da je ponujena listnica dar dobrovoljnega vi« nepivca, sta sprejela denar in se mu Še prav lepo zahvalila. Vprašam tis, po* rotniki, je*!i to rop? Ukmar mi sploh ne ugaja! Njegov rdeči no« govori mar* sikaj. Sam Je izpovedal, kako je pred dogodkom obiskal razne kleti, postal dobre volie, fn vsak vinski dobrovolj* ček jc tudi veUkodugen. Kot inteligenc na mladeniča sta poznala tudi današnja obtoženca to človeško napako. In si pr& svojila brez vsakih pomislekov denar. Kdo Je zapeljal nekaznovana mladeniča v zločin, če se tu sploh more govoriti o zločinu? Kdo je glavni krivec? In v tem trenutku, prijatelja moja, sc mi je zavrtelo v glavi. Ce se ti je, dragi Potočnik, tik pred smrtjo razgrnila vsa tvoja preteklost pred tvojimi očmi. se je meni v enako kratkem Času razgrnila vsa moja bodočnost. Videl sem sebe na zatožni klopi radi zapel jave mladoletnih, nekaznovanih oseb v zločin, slišal izpo* vedbe edinih prič, roparjev, slišal govor državnega pravdnika, oziral se po svojem zagovorniku, a ni ga bilo. Moj zločin jc bil namreč tako velik, tako strašen, da ga ni bilo odvetnika, ki bi bil prevzel moje zastopstvo in moj zagovor! Zbe* žal sem iz dvorane. Kakor norec sem pohitel domov, od tu na postajo, pripe* ljal se naravnost k svojemu bratrancu to se šele vrnil, ko sem bil prebral v ča* sopisih poročilo, da sta dobila roparja malenkostno kazen. O obnovitvi posto* panja, oziroma razširitvi obtožnice na me. nI bil govor. Tudi laz sem tedaj trpel mnogo, mno? go in raje kakor ovadim še kdaj kakega roparja, mu dam Še posebej lepo nagra* do, da molči, da &e sam ne ovadi in daj me ne spravi s tako ovadbo pred poroto.« »Kar sta vidva doživela, je bilo res strašno, strah pred grozečo neizogibno smrtjo je velik, strah pred ječo, dolgo* letno ječo nič manjši!« je opomnil Von* čina fn si prižgal novo cigareto, med tem ko si je nalival Ukmar zopet ko* zarček. »Toda, draga mi prijatelja, vse to ni nič. Strah irred nevidnimi silami, tajin* stveno In skrivnostno delovanje nepo* znanih sil spravi človeka do blaznosti. In to se je pripetilo meni. Spal sem že v postelji. Okrog polnoči slišim trkanje na svoja vrata. Poskočim in vprašam, kdo je, kaj je. »Pridite, gospod Vončina, v kuhinji straši!« Spo* znal sem glas svoje gospodinje. Ker sem vedel, da je postala še bolj boječa, odkar je bil izginil njen zvesti čuvaj Sultan, me ni prav nič dirnila njena bo* jazen. Oblekel sem se in šel za gospodi* njo v kuhinjo. »Proti večeru sem kupila šest parov klobas, privezala jih v dimnik, da sc osuše. Sedaj pa opazujte sami! Mene je strah! Vsa se treseml Gotovo mi daj a znamenja moj rajni mož U »Le brez skrbi, gospa!« Prijel sem sam luč v roke in stopil pod dimnik. Tu je viselo šest paiov klobas. Gibale so se zdaj hitreje, zdaj počasneje sem ter tja. Prepiha, vetra nisem čutil nobenega. Niti plamen v luči ga ni čutil. Vratca dimnika so bila namreč skrbno z*prta. Ustavil sem gibanje klobasnc verigo z roko in ko sem zopet odtegnil roko, -isto gibanje. Mogoče nista bila žreblja, na katerih so visele v polukrogu klobas se, dobro pritrjena? Poskušal sem s prsti, toda omajati ju nisem mogel. Glo? boko sta bila zabita v dimniku. Zopet sem ustavil giban;4?, klobase so sc umirile, ko sem pa počasi in nalahoma od* stranil roko, so se zopet za^ugale in šo s kako silo! Trezen sem bil popolnoma kakor novorojeno dete abstinenčnih starišev, sanjal pa tudi nisem. Prelistal sem v duhu vso fiziko, vse naravne za-« kone, ravnotežje, nihalo, težnost, nič!. Stal sem pred uganko. Mogoče kak per* petuum mobile? Ah kaj, neumnost! In takrat, vesla, prijatelja, se mi jo začelo mešati. Nekaj mi je mešalo mož« gane, zdaj na to stran, zdaj na drugo, kakor bi jih hotelo obvarovati, da se ne prismode ob mojem notranjen^ ognju. »To so vražje klobase! Vrzite jih macj. ki, ki pred vratmi tako milo mljavkal«) Hit. m. Dopisi U Sef sne. Dna 22. covemta je brulintt v na|! občini, v Danofe, požar v skednju posestnika I. Miklavca Št. 9. >Je more se ugotoviti, kako je nastal o* genj. Izključeno ni, da ga je podtaknila zlobna roka, lahko pa je tudi nastal iz uvodni Črtici značilno naslovil »Mimo življenja«. Kakor onkraj rreta, onkraj življenja živi veČina njegovih oseb te zbiiie. »Zakaj samo v sanjah, samo v tis stem otroškem hrepenenju je resnica in življenje; vse drugo je življenja poskus«, pravi v »Lepi Vidi«. Slikar sanja v tuji* jini o domovini kakor o svoji ljubici, kraj nesreče jc prihitelo tudi »Gasilno; kega pognali na cesto in za zmerom za* društvo« iz Sežane. Ta tudi številni dru*| loputnili duri za njim. in ki mu je mar 4 Sežanei in Scžanke so prihiteli. Po* j cilja kakor škrjancu, kadar izzvrgoli iz reba slehernega je bila temveča, ker je j tople brazde. med požarom divjala burja, v bližini in | Razen teh »mimoživljenskih« tipov na okrog pa so poslopja s slamo kritimi j je poglcda! Cankar tudi v globino o? -Irehami. Vode liiivjcr blizu. Le v ob?j troske duše in jc ustvaril dovršene cinskcri vodnjaku, precej oddaljenem, psihološke študije, kakor so »Greh«, se jc nahajala mala množina vode. Pot i »v temi«, »O prešcah«, ki ostanejo od vodnjaka do pozorišča je precej str* i trajno med najlepšimi biseri njegove u* ni a. Vendar so neustrašene /enske prid? memosti. Iz vseh pa odseva čudovita no donašale vodo. Druge ženske in rao^ j ]epoia slovenskega jezika, ki jo je Can* bki pa so se trudili pri bri/^alni, blizu j^ar negoval ves čas z veliko ljubezni« oožara. na strehah sosedov, da se požar ;j0> Zato knjigo toplo priporočamo ni razširjel in vpepelil še druga pošlo- j vsem ljubiteljem prave umetnosti._ pja. Tako je bii požar v poldrugi uri i------—--- pogažen. Čast in hvala na tem vsem! GOSDOdarStVO Kljub tonu pa se je marsikomu očitala- krivica Tako so baje sorodniki pogo. yresti iz „Kmetijske družbe" relea iz Monj govorih ljudem, ces, da- . je dovolj slabo, ker niso resili slamorez=J Ako preiskujemo mleko ene in iste ~ _ _ _ • ---A -1 - « n M/%. /ldrl niee iz bkednja! Očitali da so tudi lju^; krave, najdemo, da je skoro vsaki dan dem, da so prisil —krast! Neumorno j drugačno. Da je mleko vodeno in redko, lako, da se škoda niti ne da primerjati še, nadalje naporno delo, spolna raz« z vrednostjo ostalega rešenega imetja.'dražljivost, bolezen, kuga. jetika itd.. Zato se zdi ljudem kaj čudno, da pre=jLihko povzročajo spremembo v sestavi možni posestnik prosi sedaj milodarov j mleka. Dobrota mleka jc odvisna od 1udi pri revnih ljudeh. Zdi se jini to: množine tolšče ali masti, ki se nahaja v zloraba. , j mleku. Dobro mleko ima navadno Iz Planine pri Rakeku. Po dolgem času spanja 3 e 5% masti. Ako opazujemo kapljo Ce le vendar vzbudil tudi na3 U«. Posebno zadnje rp.Ieka pod drobnogledom, JC vidimo kot po zascam fo imcu ves uiveniar, | ... - .. ~ _____« i* pohvalo izrekamo eačArilm in odboaAcm zal™ Povrsmo ter tvorijo smetano. V pol, rj:b trud In okrb, da je ostalo vse v najboljiem nem. neposnetem mleku so mastne kroga «tanju. Takoj za Um pevsko druStvo. l i je zao-jijice gOStO, V obranem ali Z Vodo raz* afalo, cdkar nas jc zapustil požrtvovalni In delavni redčcncm mleku pa redko posejane. t- nadu^itel}. DoT^o časa siao čakali namestnika; j Ako tehtamo en liter polnega mleka, navsezadnje *mo fc mogl?. sami združiti in našlo- j najdemo, cla iznaša težina 1 kg ill 29*34 frinio v kratkem času javao z domačimi pesmi- j gramov. To težino imenujemo Speci* caxu med lžno£t. — LaSki narod pa oaj «liii besede naScga ASkcrca? Ml vstajamo, rai vslaiamo! Cc če tako hruiaite, če Ec tako kričite! Pokaj tako jezite sc? Nas morda res bojite sc? Napredek io prosvets to bo naša osveta! Ajdovec. Književnost in umetnost Ivan Cankar: Mimo življenja. Zalo* £ila Ig. pl. Kleinmaver Ferd. Kamberg. Ljubljana )920. 8°. -i- 230 str. Cena broširanemu izvodu L 5.—, vezanemu L 7.50, prednostni izdaji na belem lesa prostem papirju L 10.—<. Trinajst novel In črtic !z svojih mlaj* bih let, med njimi več dozdaj se neznan nih, je zbral Ivan Cankar ter knjigo po Takoj jc odklenila gospodinja vrata in spustila mačko v kuhinjo. Jaz sem pa hitel odvezovat klobase in jih vrgel nato ua tla. čutil sem. kako so se mi Še v dlani gibale. In kaj se je zgodilo? Mačka je skoči* Ia ra stol, skrivila po velblodje hrbet, iiaje/ila dlako In pikala in pihala kakor najbolj razdražen gad. l ake prizore sem kmečka stremljenja k skupnemu cilju, k moralnemu te materifalnemo blagosti nju kmečkega, stanu. Nadaljne želje in nasvete posamezni« kov, kmetijskih In gospodarskih društev in zadrug, kmečkih hranilnic In drugih ustanov, ki bi se radi priključili takemu udruženju, sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, Via Fabio Filzi 10. lažji l»o liter mleka. Specifična težina nam torej lahko služi za presojevanie mleka; oziroma njegove gostobe. To vedo pru.v dobro tudi nekatere gospodu nje, ki posnemajo mleko ter mu doliieio vode, da ne bo pretežko. Tudi to je vča* sili vzrok, da je mleko na trgu slabo. Za merjenje mleka služi podolgasta trebu« Šasta cev, ki ii pravimo mlečna tehtnica, ali lukiodenzimetcr, to je mera za go* stost, ki se pogrezne v časo mleka. Na \ cevi so beleženc številke 20 * 40. Ako je mleko dobro, se steklena cev pogrezne i do št. 29 s 34. Če ie pa mleko na videz prozorno ali modrikasto, je sumliivo, daj mu je dodana voda. V tem slučaiu sc' presoja dobrota mleka potom kemične analize s pomočjo acidobutirametra. o o o Iz kmečkih, delavskih, duhovniških, učiteljskih, odvetniških krogov, ter od različnih kmečkih in mestnih denarnih zavodov nam prihajajo često izrazi želja po skupni kmečki organizaciji. Ako raz* motrivamo želje in nasvete teh činite* ljev, vidimo, da se v njih izraža skrb za kmečki in njih lastni obstanek, ki se jim zdi ogrožen vsled novih razmer. Dol* goletna vojna nas jc poučila, da je kmečki stan najvažnejši med vsemi, ka* kor želodec, ki pretvarja hrano v hranil« ni sok, ki se, spremenjen v kri pretaka po žilah v vse ude človeškega telesa. Ta kmečki stan, čegar vrednost se je še pred vojno, ko smo imeli vsega v izobilju, zdela licznatna, se je dvignil v zadnjem času do luke veljave, da 6e mu klanjajo vsi drugi stanovi, ker uvidevajo, da kmet tvori podlago vsemu družabnemu življenju, in da sc brez njega ne da opraviti ničesar. Ako se nekoliko poglos bimo v človeško življenje in snovanje, vidimo, da sleherni človek stremi po ne* čem višiem, lepšem in boljšem, kar bi mu nudilo moralno in materijalno z ado; volistvo in višji ugled pri sočloveku. Tako je pri posamezniku, tako v dru* žabnem in stanovskem življenju. Tudi priprosti kmetič, ki orje napolju, v sve* sti si svoje dolžnosti, in v vedni skrbi za blagor svoie družine, goji v svojem srcu slična stremljenja. Tudi on se veseli, ko vidi, da mu gospodarstvo obilnejše vra* ča vloženi trud, in da mu otroci napre* dujejo v vsem lepem in koristnem, kar iih vsposoblia, da postanejo nekdaj _ - boljši in ugledneiši člani človeške dmž* opazoval edino ta čas, ko sta si stala, j bc, ki nai bi nekdaj niemu in njegove* sosedova mačka in gospodinjili Sultan, mu, še do nedavno toli zanemarjenemu tfrug drugemu kot neizprosna sovražnika kmečkemu stanu pomagali do večjega nasproti". t , ugleda in blagostanja. In res vidimo, da J Jo vol j mi je bilo! Vsaka druga mačka ie ravno kmečki stan oni stan, ki daie Za tiskovni sklad „Edinosti" N&breiinski snubači v ža.vijah nabrali 43 L. (Darovali sos Pepi Gruden 10 L; po 5 L: Poldo Pertot, Ladi Tance, Slavko Caharija, Joief Fraa-kovič, Jožef Trčon in corpus dclicU; Jože! Caharija 2 L, Janez K osmina 1 L). Mici Vodopivec v Dolu 2 L. V Kobaridu nabrali 10 L. (Komunjar. ker je požrl ribo 1 L, dve priči po 1 L, ker jc čep ven gledal 1 L, Kanton podrl 1 L, in ktr se je smejal 4 L), Ob priliki poroke Filipa Jerič in Viktorije Ttirk v Gabrji na Vipavskem nabrali svat je 90 L. Ob priliki svatbo ^osp.čne Marije Fabjan 2 Josipom Macarol darovale zavedne šeptdjke in Šepuljci pri galjivcm plesu 71 L. Ob priliki položitve temelja za novo slovensko družino, v kateri se bode gojila mila govorica matere Slavije, iz treh voglov kamenita kraške družine v osebi gc&podične Karoline Gabrovec iz Praprota in glavnega vogla gosp. Dominika Stre-kclj iz Gorjaaskega, darujejo med splošnim ogorčenjem nad tepečo nas usodo ter z zaupanjem, da ee drugo Kosovo maščuje, 75 L. Na priporočilo sv. Lukeža ob blagoslovitvi treh zakonskih jarmov so fe nabralo v Boljuncu 100 L. (Prvi jarem L 30]; darovali so: po 5 L: družina Černigoj, ker ni Bcligoj, ženio in nevesta na čast sv. Lukeža; po 2 L: Slavec Miha, ker fe caposo-cijalist, 2erjal Marija, ker jo mož nabiral. Maver Antonija, ker je bila kekiarca. Žerjal Duša«, ker je nosil kosila, Pepi Brivec, ker ne nosi brit, stari oče, ker so gostje dobri pivci, glavni hlevar Ćuk namesto ovsa koto j u ia Maver Valentin, ker vleč« meh; po 1 L: Slavec Zorka, ker ima fanta, Pečenik Tereza, ker ima rdečo ruto, Pečenik Miha, ker fc cviral po kraško in Maver, ker nI znal plesati.) — (Drugi jarem Zobec Marija to Mohor ter njuni gostje 7 L). — (Tretji jarem 20 L; po 5 L: KoroSec Anton, ker je pripeljal posteljo in vesela trojica treh jarmov, t. f. Nane Klua, Nanca Koroščeva iii Merička od Sineta; po 2 L: KoroSec Jože, Slavec Ivan ia Rudolf, ker sta ujca in Marija Koroška, ker je mlada mati; KoroSec Ivan in soproga v čast sv. Lukežu 3 L, Pepi Korošec, da Bog pozivi vse, kar j*e na§e 1 L). — (Četrti iarem 38 L; g. Sporuda 13 L, Milica in Dragica 5 L, Dora In Svetka po L 2'50; Vane Stržaj, Mirni Res, Marija Foravs, Ljubi in Danilo, žerjal Mirko, ker ni drugače, Švara Ernest, in zopet Svara Emest, ker je pozabil palico po 2 L ter Izve sten komunist 1 L. — K temu dodal Josip Kraljič 5 L, da bo ravno 100 L). Veletržec Albin Anžič 1000 L. Dosedaj izkazanih L 27.538*84; v današnjem izkazu L 1391'—. Skupno L 28.929*84. • • • Današnji izkaz pri občujemo s posebnim zadoščenjem, kajti poskočili sme- Lkratu za »koro poldrugi tisočak. Z enako iskreno hvaležnostjo sprejemamo vsak in tudi najmanjši dar, saj vemo, da prihajajo val iz src«, polnega plemenite ljubezni do naroda 'svojega fa skrbi za bodoče njegovo snovanje. Cs pa danes Sc posebej omenjamo obilnega daru g. Albina Anžiča, Je le kot priporočilo v — posnemanje. SnCTNSGA orarskega pomočnika sprejme pod rg. J OS. JURCA Devin in Divača * -ntropoložkim ekskurzom in rešftviio Lobarul-skega. vprašanja, L De\in }» dandanes znamenit po svoji divni ie£i rib morju kot Ctslo tlovcnska portojank* med Tr-EiCem in Trstom, Se znameniteiši fe bil ▼ proSlih stoletph kot scdci gosposke za velik del Krasa, *4;xnamenitej3£ ne sicer kot krat, temveC kot po-krajina pi v »tp.rcni veku redi »lovcih izvirkov Tiniave. Ime Devina samega iz rimske dobe nam ni ohranjeno. Divača pu )e vaino ielezniško kri« ilšCe in vsled te£a njene pomembnost vedno večja. Deiinov jc bilo v *t«iroslovanskem svetu več. y 9taroče4ki državi pod Premvslom (7. stoletje) in v velikomoraveki pod Rastisl&voiu {9, stoletje) se to ime omenja, Devin se je baje nazival prvotno tudi sedanji Magđeburg. to ta provod, še bolj pa Dalimilova v ataročeikih stihih iz 14, stoletja sporočena nam pravKica kakor tudi Kuzmanova kronika iz 12. stoletje, ki nam slikate staročeški Devin kot grad kneglnj« Vlast® v prečudnem boju Ruskih z moSkimi pod Premvatom, nam pravi, da je to ime silno starodavno, da se ljudska tradicija niti pre:Edino-sti«, ki ml ja gostoljubno odprla svoje predale, za kar sem )i iz srca hvaležen. Zato prosim, da mi dovolita nekoliko več prostora in prostosti, da spoznajo čitatelji vsaj metodiko krajeslovne etimologije, obenem pa uberejo tu