GLAS NARODA I * List slovenskih.delavcev v Ameriki. CTTATBJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nun boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TEUBPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Secend CImm Matter September 21st, 1W3 M tbe Poet Office At New York. N. Y., under Act of Conei^ess of March 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YOBK No. 257. — Stev. 257. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 4, 1938—PETEK, 4. NOVEMBRA, 1938 Volume XLV1. — Letnik XLVI. _ _ _ v POLAGOMA BO PRIŠLA TUDI JUGOSLAVIJA NA VRSTO New Deal pred odločilno preizkušnjo TRIANONSKA POGODBA, KI JE OKRNILA MADŽARSKO, BODE NAJBRŽ POVSEM REVIDIRANA Jugoslovanski opazovalci, ki so bili navzoči pri če-hoalovaško-madžarskih pogajanjih, so mnenja, da bo morala tudi Jugoslavija opustiti nekaj svojega sedanjega ozemlja. — Čehoslovaška in Madžarska sta se dogovorili. POGAJANJA MED NEMČIJO IN ROMUNSKO VOJNA N KITAJSKEM DUNAJ. JNJt *nčija, 3. novembra. — Cehoslova-eko so njene sosede skoraj popolnoima razkosale. Vse to se je zgodilo z dovoljenjem Italije in Nemčije,'dočim Anglija in Francija aploh nista imeli nobeYie besede. Evropska javnost se vprašuje: — Katera izmed listih držav, ki so profitirale po svetovni vojni na "ozemlju in prebivalstvu, pride sedaj na vrsto? Ko so se vršila na Dunaju pogajanja med zastopniki Madžarske in Cehoslovaške, ter je dobila Madžarska vse, kar je zahtevala, je bilo navzočih tudi več jugoslovanskih opazovalcev. Tudi Romun ska je imela pri pogajanjih svoje opazovalce. Pogajanja so vzbudila vtis, da sta Nemčija in Italija vladarici evropskega ozemlja, ki leži vzhodno od Rena. Ker je imela Madžarska srečo z ozirom na Ceho-slovaako, domnevajo, da bo vkraftkem zahtevala tudi vse tiato svoje ozemlje, ki je po vojni pripadli Romunski in Jugoslaviji. Madžarsko je okrnila Trianonska pogodba. Vse tako kaže, da bosta Kalija in Nemčija z Madžarsko vred zahtevali revizijo Trianonske pogodbe. Ce bi bila pogodba revidirana v prid Madžarski, bi izgubili Romunska in Jugoslavija velik kos svojega sedanjega ozemlja. Bajiat bi pripadel Madžarski in precejšen kos Sedmograške. Madžarska bo najbrž dobila tudi vso podkarpat-sko Ukrajino, tako da bodo imeli Madžari in Poljaki skupno mejo, kar bi bilo posebno Poljakom povseči. * Madžarska armada bo v nedeljo zasedla kraie. ki so ji pripadli po tukajšnjem dogovoru. Zastopnika Nemčije in Italije, vnanja ministra von Ribbentrop in grqf Ciano, sta dala Madžarski 4,800 kvadratih milj in 860,000 prebivalcev. Čehoslovaška in Madžarska sta se dogovorili, da je ta odločitev končna in da ne bosta druga od druge ničesar več zahtevali. Ce se bodo slučajno po javile še kakšne težkoče, jih bosta Nemčija in Italija sporazumno uravnali. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 3. novembra. -Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo dala Madžarska Nemčiji in Italiji vse gospodairske koncesije v zahvalo za njeno pomoč pri uravnavi nove čehoslovaško-madžarske meje. Včeraj je govoril po radio madžarski ministrski predsednik Imredi. V svojem govoru je pozival Madžare, naj izkažejo vso hvaležnost Italiji ir. Nemčiji, ki sta se s tako vnemo zavzeli za njihovo domovino. — b tem, da smo dobili skoro pet tisoč kvadratnih milj več ozemlja, — jerekel, — smo prevzeli naae tudi večje obveznosti. — Današnji dan je za nas velik praznik. Toda rečem vam, da praznovanje ne sme predolgo trajati. V najkrajšem času se moramo lotiti dela, da bom zadostili vsem našim dolžnostim. — Mora, ki je tlačila Madžarsko dolgih dvajset let, je- izginila. Madžarski narod bo poslej dosti bolj zadovoljen. Postati mora še bolj narodno zaveden kot je bO doslej. Gojiti ne sme nobene ple- mrinje. In ae nekaj je potrebno: utrditi se Nemčija želi trgovsko pogodbo na podlagi izmenjave blaga. — Tudi Italijani želijo trgovino z Romunsko. LINDBERGH SE* BO IZNEVERIL AMERIKI Japonci proairajo zapa- dno od Kantona. — Na; - , . .-------.-------- severu je njihov «] j londonski časopis poro- Cunking. — Kitajska c®' d® bo P°stal anSle" se bo do konca bojeva- državljan in pre- laz Japoncu. Vzel službo v angleški ......... ............;._______X.............'________avijatiki -T;„ 1TJ„ ~ - I HONKOXG, Kitajska, 3. 110- j----- — ~ - -------- BI KARhrSTA, Rouiuu-ka, ve]llbra. - Japonski aeroplani i LONDON, Anglija, 3. nov.-3. novembra. — Včeraj ho >e so v svojem napadu na Šeki, "West End Weeklv" poroča, (pncela poganja za nemško - 55 milj južno ())1 Kantona ubi-da bo postal znani ameriški le-romunsko trgovsko pogodbo. u 50 in ranili tA} oseb.Vži^aine |talec col. Charles A. Undbersdi Nemčija ponuja Romunski .po- bomiH, povzročile požar na i v kratkem času angleški držav-.godlto, po kateri I)! bilo bla_»o krajili iu In.Š je bi-lljan in prevzel važno mesto v • zamenjano za blago, lako da lo lmškodovanih. (angleški civilni avijaciji. t bi Nemčija za romunski peti o- DRŽAVE OHIO, PENNSYLVANIA IN MICHIGAN BODO ODLOČEVALE j le j in poljske pridelke plačevM-jla industrijskimi izdelki. Romunska pa teli predlog.v 'v celoti ne mara sprejeti. Ro imunska zavzema stališče, da i njena industrija, ki se je ko- Poročila iz Kantona pravijo, da japonska infanterija in bojne ladje neprestano prodirajo /.apadno od Kantona. Tednik, ki ga urejuje .John Carvetb, sin znanega raziskovalca, piše: — Iz zanesljivega vira smo WASHINGTON, D. C., 3. nov. — Vse kaže, da se bo pri prihodnjih volitvah odločila usoda predsednikovega New Deala. Volile! bodo odločevali ?n odločili, če so jim Rooseveltove odredbe povo-lii ali ne. Kandidati so bodisi odločni zagovorniki predsednikovih odredb ali so pa njegovi zagrizeni nasprotniki. » Izid volitev bo pokazal v ja-hita lsn* raapoloženje naroda. PREStNErLJIVO I Naj večje zanimanje vlada za _ ^ .. , ^ (volitve v državah Ohio, Michi- DOSTI NAROČIL«*»-p Nekateri kandidati v Oalitor- SAXGHAJ, Kitajska, o. no- izvedeli, da bo col. Lindbergh,; vembra. — Nek japonski mornariški častnik je rekel, d& bo svetovno znani letalec, ki pre biva že več let v Angliji, za-i vzel važno mesto v angleški a- ,maj pričela razvijati, ne sme i[o bojlle la,|je kj so se(jaj I trpeti škode na račun politič- zbnine okoli HaAkova, pričele j vi j^i ji. jnilj ugo(lno>ti. prodirati po <&ngceu- proti j — Nas dopisnik nas tudi ob- Posebne važnosti je tudi pri- Čunkingu, novemu začasnemu vešča, da je zaprosil col. Lind-liod skupine italijanskih vele- kitajskemu glavnemu mestu. bergli, svetovno znani letalec, [trgovci, katerim bo v no- , Vroči boji so v teku ob Han- ki prebiva že več let v An-!:. tvembru sledila italijanska tr- kov_Kanton železnici j go v ska delegacija. Med Italija- stranki iumte velike .m je tudi Rafaele Riecardi, k; Kitajci priznavajo, da so Ja-jje bil nekaj časa v italijanskem })OUci p.odrli skoro do Pučija, -zrakoplovnem ministrstu in je m milj južno od Hankova, da v zvezi z italijanskimi tovar- |m M> bUi japollski bataljoni |nami, ki izdeluje razstreljiva. skoro J>0polnoma uničeni, ko jRavuo tako je ž njun tudi aw- so naskakovali postojanke po ijatični izvedenec general Bru- hribih j no in nekaj drugih, ki so v. WASHINGTON, D. C., -i. zvezi > tovarnami za razne nio- Jlovembra. — Predsednika F. 'to,J<*' D. Roosevelta je novi kitajski i /nano je, da Romunska ni posiallik (lr. Hušili obvestil, zadovlojna z aeroplani, katere je nedavno prejela od Francije iu vojaški izvedenci dvomi- ZA AVTOMOBILE- i11)ra:;Ij0j da.fcodo fa.govar T jail predlog, naj se izplaea vsa- f , , j /\ • nat* ^ nezaposleni Letois bodo izdelali 50 ti-jOSebi Vsak četrtek $3P. Na tej SOC več novih kar kot podlagi sta bila nominirana de- so jih prvotno namera-] n.lokrata Culbert in She-i* o " iridan Downey. Prvi kandidira v Povpraševanje governerja, drugi pa za se- je večje kot pa produk- natorja. Sedanji governer Merer ija. jriam, ki i>onovno kandidira je —:..................._ i republikanec in je proti temu DETROIT, Mich., 3. nov. — 'načrtu. Tovarne dobivajo več naročil j »Predsednik CIO, John L. Le- da >e je njegova domovina odločila, ua se bori z Japonsko do konca. Poslanik je obiskal m obe ji, zavzel važno mesto v angle- za kare prihodnjega letnika kot wis, je priporočil Olsona, dočim izgube.iški avijaciji. .P1' Pa morejo sproti izdelati. je za Merriama William Green, — Naš dopisnik nas tudi ob- v*e tovarne so pospešile pro- predsednik Ameriške delavske vešča, da je zaprosil col. Lind- .dukcijo- nobeno leto ni bilo federacije. bergli a 2a angleško državljan- naročenih toliko Buickov kakor j Za Olsona je tudi Toni Moo-stvo. ,letos. Novembra in decembra 'ney, znani delavski voditelj, ki — V zadnjih mesecih je bil boni bo zmanjkalo. | y državi Michigan gre pred jo o sposobnosti nove tovarne, j Mred>ednika Roosevelta v Beli ;ki .jo v Brusovu gradijo fran-j^j in 1|m je pivbrarodloiiikc jeoski iu češki vešča ki. Romun-1 i>ka želi kupiti nekaj italijan-j j>kili aeroplanov in bo v Itali-j ji dala več naročil za inotori zacijo romunske armade. Za romunsko armado izvrš'i-je mnogo naročil tudi Ford Motor Company, toda Romunska s tem ni zadovoljna, ker družba zahteva plačilo v gotovini, medtem ko je Italija pripravljena v plačilo za svoje izdelke sprejeti romunski petrolej in žito. BOJI OB EBRU SE ŠIRIJO H END AYE, Francija, :J. novembra. — Neko fašističuo poročilo pravi, da se je fašistična ofenziva raztegnila na obsežni frontalni napad na republikanske črte v dolini Eb- ... . j Prodiranje, ki je bilo spočetka obrnjeno na Mora de Ebrc, se je razcepilo na obe krili na je (pa dal ua niajhn coskehi otoku zgraditi hišo, ka mor se je preselil. REKORDNA LETINA j VALE, Oregon, J. nov. —» Farmer Nitta, ki prideluje če j bulo, je imel letos rekordno le-J tino. Na enem akru je pridelal< tisoč žakljev čebule. , zadnje (-ankajšekove izjave. NOVI TTALUm POSLANIK RIM, Italija, 3. nov. — Kot naslednik poslanika v AVash-ingtonu Fulvija Suvieha, ki je prvezel mesto ravnatelja pri neki zavarovalnici v Trstu, bo imenovan princ Ascanio Colon-na dei Principi, ki je že bil poslanik v Argentini, na Madžarskem in Švedskem in ie sedaj član mednarodnega odbora za egiptovski dolg. POSLOPJE AMERIŠKEGA POSLANIŠTVA POŠKODOVANO MADRID, Španska, 3. nov. — Tekom artilerijskega ob-, francosko vlcttto proučila, spo-streljevanja sta dva izstrelka j menico in bo najnjo odgovorila, zadela poslopje ameriškega | kakor hitro bo to mogoee. Med poslaništva in ga precej poško-, tem je angiležka vlada že naro-dovala. Ranjen oziroma ubiti čila Narodni banki, da. izipla&i m i ieii priiiKan pre- ------- i.....'j" ..........."i.mhi jt- uuijuuii Jiuuutr* u, no proučil letalstvo naročil. Prodajalci so s karami da ga bo oprostil, če bo izvo-drzav. dobro založeni, pa se boje. jljen za governerja. hoče postati angle-'J11' jini bo zmanjkalo, ški državljan, mora prebivati' Oldsmobilov bodo izdelali v Angliji nenehoma pet let. jt,><>«' dan. Lindbergh je sedaj v Evro-j Clirvslerjeva korporacija pi vsega skupaj tri leta in po!. Objavila nobenega poročila, to-1predsednik Roosevelt indirekt-Dve leti je bil v Angliji, lani ,ia ixvo,lel° je,i,! da izdelajo \uo zavzel, ko je očital Diesove se je .pa dal ua majhnem fran- tovarne 17,tMH» truckov in imn wlboru, da vrši svojo nalo- )»:»|vseui za to, če bo Frank Murphy še governer ali ne. ni; Zanj se je bil prejšnji tede i ANGLEŠKO POSOJILO ČEŠKOSLOVAŠKI sija je poslala aogk&ki vladi epomenico, v kateri nmvaja raz-tl^ge*, ki silijo (^SR da zaliteva finančno ipodporo. Efnako spomenico je dostavila tudi fram-coski vla'di. Angleška vlatfla je ošbtuem s ... , °J*> kar na te«Ien. go }»reveč pristransko. Kot zr.a-Vse avtne tovarne so izdela- jno, je obdolžil Dies Murphyjn, le v enem tednu 83,807 kar. Od da ni pravilno nastopal tekom j teli jih odpade na General Mo- stavke avtomobilskih detojtev. ! tors 41,031, na Forda pa 12,275. i N a republikanskem tike tu --- mm----kandidira v Michiganu Frank HEARSTOV TOVARIŠ SE JE^^f^®,^ no 48,000 glasov. Za Murphyja agitirata obe konkurenčni delavski organizaciji — CIO in Delavska federa cija. V 'Michiganu so bili ter ga priporočali: tajnik za notranje zadeve Ickes, poljedelj-.ski tajnik Wallace in newyor-ški župan La Gmardia. USMRTIL Victor F. Watson, ki je bil 30 let visok uradnik v organizaciji Hearst o v ili publikacij je ------(prišel v sredo v new^rorški ho Češkoslovaška finančna mi-»tel Abbev ter najel sobo v razdaljo 10 milj. Ti boji so sr ni bil nihče. Včeraj je bilo po- j««škosk>vaiški vladi na račun pričeli 25. julija in so največji v celi državljauski vojni. škodovano poslopje nizozem- dovoljenega pofeojila 10 niiii-?kega poslaništva. ; jonov fmitov ^teriin-gov. Kredit bo uporabljen n imj-nu jnejš^ potrebe, zlasti za prehrano in pomoč beguncem. Predstavni i"ki oH ovasik e vlade so izjavili, -da se bodo enajstem nadstropju. Proti večeru je skočil skozi okno ua cesto ter obležal mrtev. V lie telu se je registriral kot4' Georges L. Jones iz Chicaga, 111." V njegovi sobi so našli kos papirja, na katerem je bilo zapisano: — Bog naj se me u-smili, toda jax ne morem dru- Država Michigan ima v poslanski zbornici osem demokratov in devet republikancev. V dišavi Pennsylvaniji bodo pri letošnjih volitvah najbrž odločevali zamorci, katero vodi Robert L. Vann, ki je časnikar po poklicu. Večina za morcev bo najbrž glasovala /.a gace. V Hears tov i službi je bil iz -Rooseveltove (pristaše, za leta 1898. -m mm m.----I — Madžarski narod se mora zavedati krpcanske morale in razredne pravičnosti. Pospešiti mora re- lome ter ustanoviti državo, na katero bo smel biri P°ivosti> in *■<> dobra določene, vendar so češki listi te dni prinesli neko pol^^^t^ Preden"; uradno sporočilo, da bo poslej Češkoslovaška po številu r, h ' ? i V i .... ' 64,1 lJO pre- državni gozdarji za to zvede- aivaktva na 10. mestu, po vtelikosti dežele pa na 14. mestu, li, so bili vaščani iz vasi Brda Doslej je bila Češkoslovaška po številu prebivalstva na že davno pokonci. Brž so se ob 9. mestu, po obsežnosti pa 13. država v Evropi. Tako bo za eno mesto šla naizaj.' Doslej je bila Češkoslovaška po prebivalstvu močnejša kakor Jugoslavija, ki itna 15 milijonov ljudi, poslej bo Češkoslovaška šla nazaj. Po svojem obsegu se je tako skrčila, da jo je prekosila celo Grška, ki ima 130,000 kvadratnih ki- .feškoslovažko Pride Bolgarija, ki ima _ JC llua lOd,OUO kvadratnih kilometrov, medtem ko je Češkoslovaška Jčana, je na tleh ležalo 13 ran jo imela doslej 140,000 kvadratnih kilometrov. jnih, 20 pa je bilo ujetih. Ume Poslej bo v Evropi še 11 držav, ki bodo po obsegu .niti Pa -ie treba> <*a so ti ujet-manjše od Češkoslovaške, in 15 držav, ki bodo imele manj niki bili uieti od orožnikov, ki prebivalcev ko Češka. Med teh 15 držav pa niso prištete pritlikave državice, kakor so na primer Gdansk, Luksemburg, Monaco, Lichten-stein, San Marino, Andorra. Obseg ozemlja in številu prebivalcev malih evropskih držav, so: Bolgarija s 103,000 kvadratnih kilometrov in 6,500,000 prebivalcev; Madžarska, 97,000 kv. km in 9,860,000 prebivalcev; Portugalska 88,750 kv. km in 1,800,000 prebivalcev; Latvija 65,800 kv. km in 1,970,000 prebivalcev; Litva 55,700 kv. km in 2,530,000 prebivalcev; Estonska 47,500 kv. km in 1,150,000 prebivalcev; Danska 43,000 kv. km in 3,750, 000 prebivalcev; Švica 41,300 kv. km in 4,200,000 prebivalcev; Holandska 34,200 kv. kin in 8,600,000 prebivalcev. Belgija 30,000 kv. km in 8,300,000 prebivalcev; Albanija 27,500 kv. kin. in 1,100,000 prebivalcev. Po obsegu bodo štiri države sicer večje ko Češkoslovaška, bodo pa imele manj prebivalcev, in sicer: Grčija, ki ima 130,000 kv. km, a le 7 milijonov prebivalcev; Švedska 450,000 kv. km s 6,270,000 prebivalci; Finska 388,000 kv. km s 3,800,000 prebivalci. ' NEVARNA STAVA ZARADI KUHANE KORUZE V Stari Kaniži so kožuhali koruzo. Pri tem se je zbrala, kakor je tamkaj navada, vsa vas, ki je delala in sc zraven zabavala. Med-vaščani je bil tudi kmet Jula Feliervari, ki je o njem znano, da rad mno.ro je. Vaščani so ga takoj začeli zbadati in se šaliti na račun njegovega želodca. Mož pa zaradi tega ni bil prav nič užaljen, temveč se je zraven smejal ter celo "hvalil svoj dobri tek in dobri želodec. Naenkrat mu je šinilo v glavo, da bi sta vil, da v dveh urah poje pet kil kuhane koruze in popije dva litra vina. Med tem. ko pri nas koruzne storže peko, jih tam doli kuhajo. In so stavili. Mož se je lotil koruze in vina. Ni pa (pojedel in popil vsega, kakor je rekel, ampak se je že precej poprej nezavesten zsrrudil na tla. 1*6 klica t i so morali n& pomoč zdravnika, ki mu je nudil najnujnejšo pomoč. Ko si je nekoliko opomogel, se je zaklel, da ne bo na račun svojega želodca nikdar več po skušal doseči kakega rekorda. BLAZNiKOVA Prati ka 5 za leto 1939 Cena 25c ft poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. povedala, da ji j^po-Stal redmikj^ŠŠ njenega otroka cigam Stoj kov nekajkrat denarno podporo, ko je bila v 'V-est o ugraibljenju ali kupčiji -otroka je prišla tu-di do sodišč« v\i>etrovgradu, ki pa bo zdaj ne s-amo **pu«tilo vsako postopanje proti ciganu Stojkovu ,temveč 'bo tudi pomagalo, da ba lahko mož svojega rejenčka, za katerega je doslej tafeo lepo skrbel, posi-novil. DOMA ZA BOŽIČ' Odborniki slovenskih kulturnih in podpornih društev v New Yorku, prečita j te včerajšnji Keržetov članek "Pod vaško lipo" in ga uvažujte- Na sejali in zborovanjih je slišati toliko 44 konkretnih*' predlogov, da človeka že ušesa bole. Keržetov predlog je pa pii- Dosti l.jfudi ž? dolgo razmišlja, o Božiču.* Spomin na preJPrava za res nekaj konkretnega živele božične pravnike jrh na-,kar bi se tlal° vresničiti z do ^\idaja z milijo, da bi obiskali |bro Yolj°> vztrajnostjo in žr-Te vesti so nekajkrat raz-i^movino ter preživeli prazni-^vami, seveda, ipršile, a spet pojavi in za-|ke « prijMelp in sorodniki. De-j c^ vaele gorestasnci oblike, tako ^!"1^1 »a HAEAG m da je adaj po štirih letih sto-' ? parnikih so bili vedno! V sredo je bil praznik Ver- pilo v akorjo orožništvo. ki ^.prKjnMj«.!. m ker pribita j"«'v torek «o bili pa Vsi po vseh okoliških občinah po i zvedo vato, da ni bil kumu pred kakimi štirimi leti otrok ukraden. Nihče se ni javil.! Pregledali so matriške knjige/ po občinah, a tudi tam niso ničesar našli, prav tako pa tudi cigan $to.fkov ni mogel doka-, zati, da bi bil v kake,111 občinskem ali en kvenem uradu- zabeležil svojega, pred štirimi leti rojenega sina. Poizvedbe so le še bolj spot rdi le domnevo, da je cigan otroka nekje ukradel. Orožniki se potem napotili k orožili ter hiteli v državni gozd branit svojo pravico do gozda. Vaščane iz Brda je vodil Mujo Bezdrob, Dužičane pa Ragib Purkovič. Sredi gozda so se spopadli. Pele so sekire, pokale pištole, bliskali se noži. Nazadnje, ko je bila bitka kon- so prihiteli na bojišče ter po brali s seboj vse, kar ni obležalo ali ni zbežalo. USODA CIGANU PRO-o,imaš te«* otroka* DANEGA OTROKA —eo gia vprašali. V Beodri jti vi cigan Anton' — Kupil si m ga, — je mir-Stojkov, star 42 let, oženjen, odgovoril cigan, po poik licu pa -pre kupčeva h c — ( M koga * . kokti^je^a in gosjega perja.1 — (>d njegove materi-. | Lina tudi m kaj zemljišča, ka-j tero kar ddbro obdeluje. Ko I se je pred slirimi leti Sto j kov J s svojim vozom vračal iz n^ke • viihi, kjer je bil kupoval perje, ] resnica,,da ni nič bolj uspešne- Imetniki, "'ga kakor uspeli —- s-? bcAsta v j V Ameriki nimajo takih obi-bodoči seziji vršila dva taka,^a.iev kot imajo v domovi-izleta. Tukajšnji Decoration Day Brvi iz-h t je določen na par- Je v ^'asu prebujanja nara>e, nik HAM'BUBGr, ki odpluje ite tam smo se Pa spominjali New Yorka dne 7. decnnbra.!lanjkih, ko je narava že lega-Izletnike 1 o vodil Mr. Arthur la h počitku. DobcKv. ('lan našt-ga new-i Pomen obeh praznikov je voit^kega urafda. Ud 'leženci globoko utemeljen. Ameriški J>odo dospeli v evropska pri- Decoration Day ima namen stamišča dne 14. decembra, vzredi prebujajoče se narave Haimburg pa 15. dt-cembra, ob spominu na mrtve bodriti \>ktd čfLsar jim bo mogoče priti (žive k življenju, dočim je na-?ia cilj pre-1 Božičem, sredi viš- men starokrajskega praznika ka ailventa, ko lm M«akulo z ve-|— ob času umiranja narave — s; 1 jet 11 pričakoval praznika".; opozoriti žive, kaj jih čaka. ADVER1ISE u * GLAS NARODA' j je ipvipeljal s seboj lepega, ko-j maj leto dni stajrega' -otroka, i iS'tojkm- in njegova žena sta 1 oti oka v svojem 'skromnem domu lepo odgojila. Ko pa je o-trok shodil, se je med prebivalstvom raziiširila vent, da je ci-.gan otroka gotovo k.je ukradel. Drugi izlet se bo vrši! na par-in i'ku RRF.MEN dne 14. i ilo dospeli v Oher-biiurg in Southfui.pton dn 19. dec ilibra, v Brenuf ui pa 20. de-etimbia, kar bo tudi tlovolj ziro-daj, da -dospejo praivoča^no v \"??e deli Evrope. Oba voditelja sta v jezikov- Najlepše je o vsem tem povedal naš največji pesnik Žu-pančič v štirih vrsticah: — Pojdi med grobove, tiho požaluj. Živec, svoje dnove brez mrliče v kuj! DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ iraOBUTUO • 2JB ... i•. .Din. 100 9 8-00 ••• ••*».*•• Pfa' 5B00 t T JO............Dbu «00 tlUB............Din. 800 Sbjoo ............D»n- loot JL V ITALIJO Za 9 0 39...................Lir 100 9 1328............Lir »10 9 29JO............Ur 000 I 57.00 ............Ur 1000 9112.00............Ur 3000 9MTJ0 ............lir 9000 ■ T i ' i > mu HITRO MENJAJO BO NATVDBfl 0SNB ronTKt9Ri srsEiimn oom iu dou r|k mit Izplačila v ameriških dolarjih I 9- J 9.1» ItiM W&J- mZ - - kraj« -92 L- CAMiM i . < f » aOViNIC FUBUSHING COMPANY VABILO NA VinskoTrgatev ki jo priredi F AR A SV. CIRILA V CERKVENI DVORANI, 6'2 St. Mark's PI., N. Y. C. NEDELJO, 6. NOVEMBRA, 1938 Pr ljazno so vabljeni vsi rojaki v New Yorku, Brooklynu, New Jersey in Connecticut^ Na einevneni redu scFsmeii, razvedrilo, jedi, pijače in izvrstna slovenska muzika. . . PRIČETEK OB 6. URI VSTOPNINA — Kako je otroku ime? — Ne vem. — je od vir nil cigan. Pozabil sem. Po^ažein na vam lahko kupno pogodbo. 'iti i, na ui;x|»rju |M'«uu x 't . • • , t - . i , i ,, S* žalovanjem je pa čudna In orožniki so prebrali po-Mse , z . , r, . -- . ... , . .. stvar. Kdor zaluie iz srca za goe bi. se io lah'kA zau-pno.potuje jo pod vod-idal? l?okail m lztarnati- snom izkušenih vodnikov. Pri; Cu^tvom ne more mhc'e uka' zovati: naj se pa vse lepo pozabi, in hajdi na sedmino, petje, pitje in ples! «P4B roe J HlSCM JBPtL* VSLI0 OOiNtO* •at-L.CT« vliS.CE. VPS V- T»*0 SOLE 0» N£ V%0«t V PCH'I N'T, Minu't OOOH& jnajsoijc s«t;s'-«» k0800 Sf i N>M. m ic I Uporobljojo ga'po vsem »vetu Izza 1847 POLJSKA DOBILA VA2NO INDUSTRIJALNO SREDIŠČE Pogled na mesto Tješin, ki ga je morala Češkoslovaška izročiti Poljski, katera ji^je zagrozila, da ga bo zavzela z orožjfelii, - če ga ji prostovoljno ne izroči. j Nekam Čudni se mi zde zunanji znaki želovanja, ki jih 'moda narekuje: črna ovratnica, črn trak na levem rokavu ali črn pajčolan preko ženskega obraza. (V največ slučajih ga nosi vdova najbrž zato, da svet preveč razločno ne vidi, kam obrača svoje poglede.) '' Kaj imata Skupnega gledališka plesalka iu žaba!" 4 4 Obe imata gole noge, . okt. 1938.) Torej po 10. januarju 1939 ne bo treba več žalovati, dotlej je pa žalovanje postavno zapovedano. Kot vidiui se tudi žalost de li v več vrst. Naprimer v navadno žalost in v globoko žalost. Jaz sem take sorte človek, da bi nikdar ne mogel žalova ti na komando; in 6e bi žaloval, bi nikdar ne mogel na komando prenehati žalovati. '"GL A-8- NA BOD A"—New York ......., ,. , ,u jj' Friday, November '4, 1938 miSTAN BERNARD: Ležal j-eip. na obali, pred me-noQ se je razprostiralo -daleč tja, do obzorja sinje morje Morje je tiho šumelo, jaz i*m pa razmišljal — to se pravi, v moji glavi sploh ni bilo nobene oiNi. Morje baje vobee budi velike midi. Toda jatt ne pri-siiann niče.sar, kar bi t alio te melji-to oprostilo človeka vseh misli, veiikih in povprečnih, •kaAcor prav morje. In vendar nisem ležal na o- SLOYENE (TUGOSLAY) DATT.y ----j- i. ■ i ' "i - ' .'i rt g- |'m | ADVERTISEMENT ZENA SE PRITOŽUJE VOLZLOEM DRŽAVE NEW YORK. V mestu New York se je .»e-etavil slovenski odbor neodvisnih ameriških državljanov za volitev governer.i« m podgo-vermrja dn-žave New Yoik. Ta odbor smatra za svojo dolžnost, da vsaj potom pisarne be->cde, v kolikor ni to mogoče o-sibno, stopi v dotik o z društvi in ipoedinci izmed ameriških Slovencev te države v svrho, da jih opozori na državljansko dolžnost, ki jih kliče na volišče, rn da jim priporoča, da na volilni dan oddajo svoj glas za ona kandidata za najvišje me izvoljeni go ker sem morala že čez tri tedne opustiti pouk v. vaši rodbini, ker je bil moj mož na jugu težko obolel. 21daj je bila tajna odkrita in gospa Lavelinova me ni več i zanimala. Zadovoljil sem se verner more e ponosom rabiti svoje geslo: moja dela govorijo. Opravičeno more to trditi človek, ki je deset let delal uspešno v Albany za ljudske pravice. Governor .Lehman je mož, ki odgovarja potrebam težkega časa. Ima potrefone izkušnje, je napreden in človekoljub. Treba nam je na čelu . držaVne uprave človeka, ki je naprednih idej in se zna boriti za »nje, kar je governer Lehman dokazal med drugima s trojim programom za soeijal-no varnost za potrebne otroke, matere, skpoe, starce in bolne; z nvedfbo sistema zavarovanja proti nezaposlenosti; z zakonom o minimahrib plačah m ženske iu uedoletnike; s pro-grafmom za gradnjo cenenih stanovanjskih hiš za delavstvo in z nrmogkmi reformami, ki jih je OživotvorM « srojo tjmotreno-et.io in energijo. Governer1 IJehman je n^pel tem lažje, ker je "bir vedno jako b tem, da seim jo vfprrašai: Kako se pa počuti vaš mož zdaj? *4 Mrtev je — umrl je pred osemnajstimi meseci.'* Moje izraze sožalja je brž prekinila. "Zdaj sem gospa Renanceva žena mladega zdravnika doktorja Renanca, ki sem se seznanila ž njim pri svojih starših. Prakse ne izvršuje več." Izkazalo se je, da je gospa Renanceva prav tako ma'lo skopa kakor gofepa Lavelinova, kar se tiče informacij o nje-faem življenju. Njeni podatki spbob niso bili potrebni, a itmožili so se čim dalje bolj v pravo izpoved. Čutil« je nujno potrebo govoriti. Seidla je kra'j toe ne na pesek, potem je pa go-W>rrta in govorila . . . Ne, fra ženska očitno ni kazala nio*G»da pa tega ni hotela, okrajšata je zadnje dni gospdda La-velrna ifi zaročila «em se s tem sdravmikom. Po zatfronfti dobi deeeMh mesecev me je že oboževal kot svojo neveteto. Ije iu pa tani •sva (preživela nekaj dni skopaj bodisi v morskem kopalr&cn, ali pa v boteh* Fon-tainebleu. PdtevrfUt z avtom. DcfetJor Remmce ni poznal nič lepfegš,- Mcdr bedeti b menoj v tcvMi»jbrhi. "Ko ibova poročena," je zatrjeval, "ft>ova neipreatano potovala. Videla (bova mefcta, dežele in spomeftiike, ki jili še ne poznava. Skupaj jih bova odkrivala, tn .potem bova ena dttStf." <4*Da veidno mi je govoril o tako lepih stvareh." cev un poma-gačev. To pot mi vidfrfto na listi za *rte»to pod-go verne rja ime Charles Potleti, sodnik* vrhovnega sodišč«. Charles Poletti .fe ^in delavca*-priseljenea in si je za mladih mladih dni ^am shižil svoj kruh kot delavec rn se izšolal z lastno pomočjo. Governer Lelrman sam abil setni v«^ velike pariške j lislte. Povedal vain bom nekaj / senzanciona l/nega, kar 'bo radio prenašal po vsem svetu. Kajpada morate zaupno ohraniti zase, kje se doibimo, če 'ločete kaj izvedeti." ©tvar je bila nad vtee Čudna. Baron je fpovabil časnikarje v neki bar na Mnomtratruq listi so takoj potelali tjakaj svoje poročevalce in nihče ni poli- FARMA NAPRODAJ Farma v najlepšem sadnem di-striktu Canade je na prodaj, kjer je izbira 12—25 akrov hišo in hlev ali pa brez njega. Cena pri pogodbi določena koliko akrov; čimveč akrov, tem ceneje za aker. Obrniti se je na Mr. GORDON RCKHARDT, B. R. 1, Beamsville, Ont., Canada. (3x) ciji ni namig^nil. Ko so radovedno časnikarji sedeli v baru in čakali, kaj bo, je pretopil k njim baron Si-goyer ter jih talkole nagovoril: ** Tukaj, gospodje, imate ključ norišnice v Clermontu. Pravkar sem namreč ušel od tamkaj, kjer so me celi dve leti imeli nasilno zaprtega. Jaz sem žrtev velikega hudodelstva.. Edino, kar ra\- stan bil docela zdrav, da1 bi se polastili denarja, ki je meni seL Gre namreč za dediščino, ki ni malenkostna. S tem .podajam javnosti te /podrohmosti, da bo svet vedel, kako se gadi, če bi se policiji slučajno le posrečilo, da me dofoi, dafei tega ne verjamem.'1 Izjavil je trdno upanje, da bo ušel pneganjalcean ter da bo začel ipravdo 'zoper svoje nasprotnike. Tožbene spiise so njegovi prijatelji pravkar iz- ročili sodišču. Na dam bodo prišle stvari, da se bo svet čudil. To rekeši je baron zapufcfil bar in odšel. Časnikarji so bili vsi zmedeni. Niso vedeli, ali so govorili s pametnim človekom, ki se mu godi krivica, ali £ tiorcnm. Vendar^pni db vest i I policije, ki je sele c&m-gi dan iz listov AvedeK iako in kaj. Barom\je izgini!, ka* kor bi ise bil v zemljo vdri. Brž so zaslišali njegove prijatelje,t pa policija ni mogla od njih nič raveefcti. V njivhovih stanovanjih so zapravili hišne preiskave, pa. brez kakršnega uspeha. Sedaj policija* preiskuj« ali ni morda vse refc, kar j© iz norišnice pobegnil baron časnikarjem povedal. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasidls Aa SLOVENIC P(JFBLISHIN6 Ca! »POTNIŠKI ODDELEK "OŽASA NARODA": 216 West Street wOL f S NAROD A"- "il-i -New York Friday, November 4, 1938 SIiOYENE (YUGOSLAV) DAILY i "V umi! iiiiiii.^iniiiHiM PROTICESKE DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLAB NARODA" PRIREDIL I. H. 80 36. POGLAVJE. Obednica je *v?tlo ra«vdtljena. Miza je pogrnjena z dragocenim prtom s pristnimi čipkami. Na mizo je -bila prinesena najdragocenejša pohoda iz kristala in porcelana. Teta Brigita ni pozaibda, da je Badolf Straeeer želel, da "mar-kizi" pokaže sijaj njegove h'me. Težko hrastovo pohištvo in težki brolurtni zastori in poleg tega dragocene, stare oljnate slike znanih mojstrov »o izpopolnjevale odličrai utis te dvorane. Trta Brigita in oba gospoda so čakali na obe dami v so-aedni *obi in ko slednjk- pridete, jim skoro zastane sapa. Sicer ste bili oblečeni črno, toda tako elegantno, da se vzi čudijo. V evoji oblaki ste posebno fpovdarili stališče velike dame. Obleke go globoko izrezane In brez rokavov. To pa je v hiši žatoeti veliko nesoglasje saj za domače tri, katerim *e je srce Se krčilo v toritki žalosti vsled smflrti Rudolfa fctrasserja. Herman Falkner se prikloni pred signoro Katarino in ji ponudi roko, da jo pelje k mizi. Werner pa pelje teto Brigito in Eleno, ki ga žareče in koketno pogleda. Mladi Werner ji je zelo višeč ler jo takoj prime volja, da se ž njim nekoliko poigra in preskusi svojo moč. Toda njeni pogledi vplivajo na Wernerja odlbijalno. Kako more hči, ki je komaj vr Izgubila svojega očeta in ko je bila toliko let od njega ločena, imeti kako smisel za koketiraftje? Werner pa se zna olbvladalti, da se ž njo navideeno živo' razgovarja. Na svojih potovanjih po raznih deželah je prišel j v vse družabne kro^e in je bil že po svojem značaju pravi vi-, tez. In Elena si misli: glej, glej, ta ravnatelj tvrdke Strasser in Sin je p® popolni gentleman, brezhiben kavalir. Kako je to mogoče? Nemški trgovec, sem si mislila, nuora vendar biti prava podoba dolgočasnosti in resnobe. Toda pri njem tega ni. Torej moram biti ž njim nekoliko prijazna — mogoče ga bom še kidaj potrebovala. Elena je bila rojena kokcltlka, četudi je do sedaj imela le malo priložnosti vaditi se v tej umetnosti. Njena mati jo je v tem učila, ker je vedno računala na to. da mora Elena nekega dne dobiti 'bogatega nfoža KRETAJNJE PAR NIK O V SHIPPING NEWS 5. uovutubru: Na tu m iu v Trst l*ari» v Havre Kuropu v Bremen 8. uuvciulirji : Xicuw Amsterdam v Boiougue !>. novembra: Hamburg v Hamburg UK uit\eml>ra: ColuuiI>us r Bremen 1U. uoveiulira : Xonuaiulie v Havre Otirte
  • olnoma prepuščena sama su priča dejstvo, da je središče romantičnega Homolja, Žagu-bica, pred loti ob ustanovitvi svojega turističnega društva na prveul mestu društvenih s* »bi. Pa to ji ni niti žal, ker je mogla tako Dagmar neanote- pravil naložilo članom in prija no odela, a vendar so bili vsi j dnških uspehov in nt uspehov, huda nadloga prebivalstva. O. Vse žrtve svojega raosbojništva tem nam zlasti v zadnjem ča- je imel zabeležene, vpisane tudi no opazovati. In Wernerju mora dati prav, oči. ki so gledale iz obraza mladega dekleta tako osvojevalno, niso bile Leo-norine oči. Moj Bog, misli, -kako se more kak človek tako iopremeniti. Primi rja Elenine oči s Katarini mi očrni in se prepriča, da so si zelo podobne. In še nekaj opazi. da so si bile kretnje glave in telesa obeli enake, kar je bilo skoro smešno. Tota Brigita se ne more nikakor pomiriti in pogosto gnora Katarina, kateri, je vendar mož uonrl šele pred nekaj dnevi, zelo malo potrta. Govori tako rarzvneto in naglo o vseh malenkostih in je izgkdala tako malo žalostma, da1 je učinkovalo celo neprijetno. Teta Brigita sedaj tudi natančneje ogleduje lase mlade dame m se čudi, da so postali tako medlo plavi, kajti pričakovala je, da bodo Dagmarini svetlo »plavi lasje pozneje dobili ieto barvo, kot lafcje njene matere, ki so ee svetili kot zlato, Dagmarini lasje so bili tudi naravno kodrasti, toda se ji zdi, da se sedaj dobro ipoosnajo z vročimi škarjami. Tudi Werner je zeio razočaram nad Dagnnarmirni lasmi. Sicer vidi umet-•UQ, lepo pri-stoječo i'rizuro,, toda kako vbe drugačni lasje so bili gospe Leomore. In v svojih mislih je sliko mlade dame talko tesno 0družrl s sliko njene matere, da je bil razočaran tu-di z točno navedeno, kdo od nekdanjih že davno pokonča-nrli ra®bo.jnikov je bil doma iz Homolja in kog« se hote in 'nebote drugi po«dtaknili Ht>-moljčanom. Dviih zelo zek> nevarnih naabojnikov pa se Ho-molje pri vsejwoji \nemi vendarle ni nio^lo* ianebiti. To sta bila Jorgovan Mihajlovič in njegov drug Pavel Dokič. Hati'duk J-orgovan je bil razbojnik dolga leta, mladi Pavle Dofldč pa se inn je pridružil, so bili razpisani že mnogi sto-tisočaki, a nmoge visoke nagrade so ostale v blagajni notranjega ministrstva, ker so pač razne dragocene liajduške glave padi- jk» golem naključju, kakor zdaj Dokičeva, ali jm-di zaradi tega, ker so hajduke ubili nekdanji njihovi |xnni\ciiil>ra : t^uevn Marv trt. liovi'uibra: Kes t <>eiioa II«- «li- Fran«t? v lluvre 'Si. iimvuiliRi : !l:iitsa v llatulnirK novembra : Kurojm v Hrt*un*ii "JU. liovt-mbru : VuK-auia v Trat Normatiilie v Havre Aquitania * Oterbonis —. dei.-eiubru : L'ha m plaili v Havre Queen Mary v Cherbourg 7. decembru: Conte di Savni a v IK'Uoa liumburK v Ha mini tk 10. »Utvmbra : Xormamlie v Havre Aquitania v Cherbourg 1-'». de<-embra : Kremen v Bremen !14. decembra: New York v Hamburg Hex v C en on i 1*5. (IiiTml>m : i Queen Mary v Cherltourg , 17. detvmbra: i I'aris r Havre -J. di"*vml»ra r Hansii v Hamburg ^C. deeembra : Normandie v Havre razne svoje pomočnike, samo svoje zadnje žrtv**, nesrečne 16-letne Natalije ni utegnil zabeležiti. Ves okoliš Kučeva je z naj-razli«n|t jsimi govoricami razpravljal o liajdiikovem koncu. V teh govoricah so še močni sledovi in izrazi ntare hajdu-ške romantike. "Ni mogoče,"!P« ovinia doma. iskali orož-j so mnogi vzklikali, "da bo 16- P narečni oče pred sre-. letna deklica poguJbila takegaU\\o in ^rožniki dejalMoj hajduka.,, Mv toliko ljudi ubil, da je prav, da ira zadene to, kar je drugim Da ga direktno ni pogubila,| storiI." Ta izjava je prišla se je izkazalo m potem so pacLfrveda v i^te, in kakor vsi privrženci liajduške romantiko hajduki, je bil tudi Pavle skr-' govorili, da se je Pavle Dokic h(ni čitatelj vsega, kar o njem zaradi tega ubil, ker ga je ranila ženska, prav tja prav o-tre/k. Ha.j>ilal pismo, v'katerem mu je zaarrozil : ko je res, foir l:sti pišejo, ila si o meni govoril, in ako je res,' (Dalje prihodnjič.) nih nazbojstev, najrajši pa sta obiskovala uprave raznih nwl-nikov in od tam sta večkrat odnesla velik plen. Pred meseci so Jorgovama v borbi u'bili orožniki, mladi Pavle pa je izginil kakor, da bi se bil po-greanil v zemljo. Zdaj je tudi njena konec in •bržčas nikoli ne bo odkrita skrivnost, kako je živel v o-kolici, katero so oklepali in temeljito preiskovali močni oddelki orožnikov. Iz obfcede kakih 500 orožnikov se je te dni hajdnk Pavle Dokič prebil do skjromme kmečke pristave, na V^atjeifi je imel -službo dninar Jovo Srtanovič s svojo 16-letno hčerko Natalijo. Zvečer je platiil .hajduk v kolibo, v kateri je bila lfUefcna Natalija sama. ? Kakor je poaneje komisija ugotovila', jfi je hotel mladenič storiti silo. Natalija pa ee je poertavila v bran z nožem in ga šestkrat ranila!. Hajduk ji je nož iizvil iz rok, jo ranil do srn rti, potem pa sebi pre-strelil glavo. Ta strašna bor-/ba tie od i gnala blizu vasi Blagojevega Kamna pni Kuče-vn in vodja tamojšnje orožni-žke .postaje je naslednji dan pri svojem Obhodu našel truplo harjdufea in dekleta. Haj-dnk je imel po strela iz svoje inia med mladim Ženstvom «vo-, ti ne bi bi1o žal< bi me nhU je najboljšo zaveznike m 1*>-!saitOTn tlldI tebi ^^ ka_ j drugim. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem tn: rzz: [■i'l'.n Molitven ik:e mer v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCA Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) v i milini no usnje rez...... » usnje vex .............. .80 r fino usnje \ez ..........1.— v najflnpjle usnje vei____l.M ▼ najfinejše usnje tnla vez 1^0 v bel celluloid vex.........1.20 NEBESA NAS DOM ▼ Imltirano usnje vez.....1.— t najfinejše usnje vez. ____.1.50 t najfinejše um Je trda ves. 1.6® RAJSKI GLASOVI platno vezano .............80 v usnje ve2. (štv. 415» ....1.— v usnje Tez. (štv. 4161 ....1.25 v usnje vez. (štv. 408> ..1.50 v celluloid vez. (štv. 014».. 1.50 „ j Cliild's Prmyrrbook: v Karvaste i>l»inl<*e veznno .38 v belo kost vt-zano........1.10 Comr Unto Me r i>tatiili-e vezano v liek. kost rezano ........JO .........35 svi-rro pismo .3.— MARIJA VARHINJA NEDOLŽNOSTI v imitirano usnje vez v fino usnje vez .... ____L— ----1.60 Key of Heave* fino vwtano ...............35 v usnje veznno.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezHuo .........UBO v wlluloiil najfitiejs:! vez. ..1.5S V fino usnje vezano.......1.50 ( atholir Pocket ManoaJ: ▼ fino usnje vezano ......1^0 Ave Maris: ▼ fino usnje vesano ...... 1.40 KNJIGARNA "GLAS NARODA je namreč v mladih letih pri»lo-bil sloves najdražje bagduške t?lave. Nil njo je bilo razpisanih 130,000 din. Take ceneni dosegla niti glava njegovega, po starosti in zločinih dosti višjega hajduka Baboliea, katerega sh) orožniki ubili pred nekaj leti. Na hajdiaške glave ko mimo i^piJ (totemi lah- T^T" pomočniki, kor vedo, da je liaj-;1 Ko pa je bilo res, ni imel sta- duk, čeprav je po strašni borbi j 1 ri Dokič od takrat nobene mir- '> dekletom v zapuščeni samoti j VSA ne noei. "Zd-nj je končano, zgo- umrl, vse sa oje -nekdaaije podilo se je, kar se je moralo zgo- nn?ocinik VEM BRA v Slovenskem Narodnem Domu, 253 Irvii'L-A venue, Brooklyn, N. Y. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST I6th STREET, NEW YORK