Uhaja vsak dss rasea nedelj la prasnikov. lasaed dally ezeept Sundays and HoUidsya. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ure4t!A2 In opravnlikl proetorii 1057 S. La mula le Ava. - Offlea of Publication: Z65T South Lawndale Ave Telephone, RockweU 4004 ' LETO—YEAR xxm. \ ^ - * »"• - - Chiratro D »., petek, 25. sprila (April 25), 1930, ^ öub~YeP.l£ 16 00 STEV.—NUMBER 98 Indijska révolta iaraiia; nadaljnih 40 ubitih Vojaške krogle is strojnic kosile množico; izbruh na sever-nozapadni meji. Gandhi nemoteno hodi od vasi do vasi in pridiguje pasivni odpor I^ondon, 24. apr. — "fhe Dai-ly Mail" je danes prejela brzo-* javno vest iz Lahora, da je bilo včeraj 40 Indijcev ubitih v krvavih konfliktih z vojaštvom in policijo v raznih krajih Indije. Največji konflikt je bil v Peša var ju, na skrajnem severoza-padnem koncu Indije, ob meji Afghanistana, kjer je bil doalej mir. Vojaške čete iz rodu Gur-kov, ki so v službi Anglije, so streljale iz strojnic v množico razpaljenih nacionalistov in dvajset je obležalo mrtvih. Nacionalisti so prej napadli vojaštvo s kamenjem in ubili dva angleška vojaka, ki sta bila v avtu. Rebeli so polili avto s petrolejem in ga Jzažgali, da je zgorelo z vojakoma vred. Dalje ko ubili domaČega policista in ga razsekali s sekiricami na kose. Britske in domače (gurike) čete zdaj kontrolirajo Pešavar. Kalkuta, Indija, 24. apr. — Pasivna revolta, katero vodi "svetnik" Gandhi, postaja z vsakim dnevom bolj krvava—kljjib Gandhijevim milim prošnjam na ljudstvo, naj ne preliva krvi, temveč naj pusti prelivati svojo, če je treba. Gandhi, ki hodi od vasi do vasi v južnem dtlu Indije in pridiguje svoj evangelij pasivne nepokorščine, ima še vedno mir od oblasti.^ Danes poročajo, da je bilo dvanajst mož ubitih v spopadu med vojaštvom in teroristi Policija napadla zamorce Pretepala je delavce in aretirala nad dvajset oseb Memphis^ Tenn. — (F. P.) — Na dvesto zamorskih delavcev, ki so se zbrali pred tovarno Murray Wood Products Co., da protestirajo proti brutalnostim kompanijskih detektivov in pri-ganjaštvu, je navalila močna četa policije in pričela mahati s količki po glavah ali kamor je že padlo. Več zamorcev je bilo tako pretepenih, da so morali iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Policija je pretepala nekatere delavce še potem, ko*so ležali v nezavesti na'tleh. Nad dvajset je bilo aretiranih in pozneje obsojenih v zapor na obtožbo nespodobnega obnašanja. Murray Wood Products Co., ki izdeluje avtna ogrodja, ne verjame v visoke mezde, belavcem plačuje od 30 do 26 centov ma uro, delavkam pa še manj. Pred nekaj meseci je začela upoštevati delavke, ki morajo opravljati moška dela, ^alpr jim plača $1.-26c za deset ur dela na dan in bonus. Bonus v najboljšem slučaju prinese delavki dva dolarja na tedien. V "dobrih"» časih družba upo-aluje okrog tisoč delavcev, toda sedaj jih dela v njeni tovarni o-krog .petsto. Družba je preselila svoje podjetje is vzhodnih v južne države pred enim letom, ker je vedela, da je v tem kraju veliko "cenenega in potrpežljivega delavskega (naterials na razpo- lici Citagonga, kjer je bil udMJ^^^^^^^ teden izvrfen napad na policij-v "dnJ«m bo ^ ski arzenal in telefonično po- stajo. Indijski teroristi, ki so se dobro oborožili s policijskimi puškami in naboji, so se postavili v bran vojaštvu. ' Včeraj so bili novi izgredi v Kalkuti, ko so nacionalisti vodili demonstracije pred zapori, kjer so zapeti solni rebeli stopili v gladovni štrajk. Izgredi so bili tudi v Hovrahu, kjer je bilo 30 oseb aretiranih. V Kalkuti je policija udrla v prostore časopisa, ki se imenuje "Svoboda." Urednik in glavni tiskar sta bila aretirana. Dill ne bori proti monopolu radia Washington, D. C. — Senator Dill iz države Washington se je pridružil neodvisnim tovarnarjem radioaparatov, ki se bojujejo proti reorganizaciji radiotru-"ta, ki jo je začel Owen D. Young. DH1 je dejal, da šest mi-Ijardna dolarska kombinacija, General Electric, Westinghouse, Kadiokorporacija in nekatere druge, so stopile v stike z Mednarodno banko v Bazlu, Švica, da dobe monopol nad izdelova-. njem radioaparatov tudi v Evro-Pl. Glasilo zamorske organizacije hvali komuniste Haltimore, Md. — Na Izjavo nek «»ga voditelja protestantov, v kateri je obsojal člane komunistične stranke, je odgovoril u-rednik lista "Afro-American," ki je glasilo zamorske organizacije. Urednik pravi, da se ni nobena cerkvena organizacija odprto izrekla, da priznava enakopravnost plemen, dočlm je v vodstvu komunistične stranke več zamorcev, katerih nikdo ne zaničuje radi plemenake razlike. 1'rohibirija vi Washington, D. C. — Msjor-genersl Clarence R. Edwards je izjavil v sredo, ko je pričal pred kongresnim odsekom, da pro-hibični zakon postavlja ameriško armado v nevarnost razkroja discipline. Vojaki se ne o-zirajo na suhuški zakon in ga kršijo, kjer k morejo. trpežljivosti kmalu konec, ako bo družba nadaljevala z brutalno taktiko, ki jo je začela proti zamorskim delavcem in delavkam. Stavkal Msvti Iz* velevali peMeevalk Pogodba je veljavna za eno leto. Mea^a ostane stsra Philadelphia, Pa. — (F. P.) — Tesarska unija, ki šteje sedem tisoč članov, zaznamuje velik napredek, ko je te dni podpisala pogodbo s podjetniki, ki določa pet dni dela v tednu. Pogajanja med zastopniki unije in podjetniki so se vršila več tednov. Nekaj časa je izgledalo, da bodo pogajanja končala s flas-kom, ker so se podjetniki trdovratno upirali zahtevam unije. Stavblnske unije so se morale od 1. 1920. silno boriti proti o-penšaparjem, ki so uvedli kampanjo proti Organiziranim delavcem. Le previdnosti unijskih u-radnikov, ki so vodili sistematičen boj proti nakani openšapar-jev, se je zahvaliti, da ni bila u-nija zdrobljena. Pogodba, ki je bila sklenjena, pomeni veliko pridobitev za tesarske delavce. Delavska ualja protestira proti , Parkerju Asheville, N. C. — Voditelji centralne delavske unije so na svojem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti imenovanju sodnika Park-er ja članom zveznega vrhovnega sodišča. Protest Je bil poslan na glavni stan Ameriške delavske federacije v Washington in bo predložen senatnemu Ju »Učnemu pod odseku. Najnovejše: zložljivo letalo Buenos AJraa, Arg„ 24. apr. —Neznani amaterski letalec je včeraj presenetil celo mesto, ko je nenadoma priletel v majhnem letala na sredo glavnega trga in tam pristal bres vsake nezgode, daai je trg prepreften s žicami Nato je a prožil mehanizem in krila so se povila. Poklical je av-totruk in odpeljal svojo Iznajdbo domov. , ____ Ford odslovi vsakega delavca, ki pije Detroit, Mich. — Fordova kompaaija bo odslovila vaškega «Mavca, ki bo saaačen pri opojni pijači aU ki bo amrdel po alkoholu, ko pride na delo. Tako je izjavil v sredo Harry W. Bennett, šef Fordove privatne policije. Fordova kom-panija bo v ta namen koope-rirala a policijo v predmestju Dearbomu, kjer so Fordove glavne avtomobilske tovarne. Duhovnik postavlja ljubezen nad cerkev Epiakopabki župnik, ki je vzel katoličanko za ženo, os zagovarja pred cerkvenim sodi scem Lezington, Ky--*V sredo je bila otvorjena razprava pred sodno stolico episkopalske cerkve proti župniku Jullusu A. Velascu, ki je na temelju obtožnice prelomil postave svoje cerkve s tem, da ni izpolnil obljube, katero je dal svojemu škofu, da se odpove duhovništvu, ako vzame katoliško dekle za svojo Ženo. Velasco se je poročil v zadnjem januarju z miss Catherino Rogers iz Baltimora, ki je po veri katoličanka — in poroko je izvršil katoliški duhoven, father Michael 0'Ryan v svoji cerkvi v ElUcott Cityju, Md. Po poroki je pa nadaljeval svojo duhovni ško službo ne zmeneč se za svojo obvezo. Župnik Velasco je dejal pri razpravi, da on postavlja ljubezen nad vsako cerkveno postavo in mm ozira na cerkvene meje. "Jaz je nisem vzel za ženo radi tega, ker je rimska katoličanka, pač pa radi tega, ker jo lju bim in kljub temu, da je katoličanka/' je izjavil župnik na veliko presenečenje njegovih cerkveaih sodnikov. Cele dve u-ri je govoril. Rekel je, da je podpisal obvezo pod pritiskom in zato jo smatra neveljavno in sramotno. Dalje Je rekel, da obstoji med njim in njegovo mlado ženo druga obveza. Ta je, da se odpove duhovniški službi, če bo žena zahtevala, da vzgaja svoje otroka, ako bo kateri, v katoliški veri. Katoliški duhoven ju je poročil s pogojem (to je kanon ali zakon katoliške cerkve), da o-troci morajo priti v katoliško cerkev. On je sicer proti temu, toda z ženo se ne bo prepiral radi tega. Nenavaden proces je vzbudil veliko zanimanje tudi v necer-kvenih krogih in navzoč* je velika Četa reporterjev. ¿upnikova žena, zelo lepa blondlnka, je tudi navzoča in pazno sledi argumentom. Dva zamorca linčana Walhalla, 8. Ci — V sredo Je drhal iztrgala iz šerifovih rok 50-letnega zamorca Allena Gree-na, ga odvlekla iz Ječe, obesila na prvo drevo in preluknjala njegovo telo a stoterimi kroglami. Green Je bil obtožen posku-šanega posilstva neke, belokožne žene. Gunnison, Miss. — Dsve Har-ris, SS-lctni zamorec, je bil v sredo llnčan na bregu reke Mla-aiaaippi. Privezali so ga k drevesu in ustrelili. Obtožen je bil u-mora nekega farmarskega mladeniča. razkoino Morgan si je nabavil jahto New York. — Brezposelni delavci v tem mestu, ki ne vedo, kje naj dobe denar, da al kupijo borno koailce, bodo nedvomno z zanimanjem čltaH vest o novi razkošni jahti, ki si jo Je nabavil J. P. Morgan, finančni kralj Wall Streets Jahta je sta-1« dva In pol milijona dolarjev In o» jI ne more kar se tiče opreme primerjati nobena druga. RUDARJI SO SE PIIÉE-UffRTATI Stirltiaoč rudarjev zastavkalo v Kentucky ju Washington, D. C. — (F. P.) — V distriktlh Madisonvllle in Providence v zapadnem delu države Kentucky je nad štiritiaoč rudarjev odšlo na stavko radi nizke mezde, kot se glasi poročilo dveh agentov zveznega delavskega departments« ki sta bila poslana tja, ctf posredujeta v pogajanjih za poravnavo štrajka. Pisma, ki jih je prejel delavski department od rudarjev in njihovih žen, pripovedujejo, da je najvišja rudarafta menda $940 na dan in ntjnilja $1.80. Delo je nestalno in večina tovov obratuje dva ali tri dni v tednu. Stavkarjl zahtevajo mezdno le-stvico iz 1. 1919, ki je bila od $5 do $6 na dan. Kolikor je doslej znano ni poslala nobena rudarska unija svojih organizatorjev na to premogovno polje. Stav-karje vodi W. D. Puncan, predsednik rudarskega dlstrikta št. 29> ki je pred leti igral važ-no vlogo v rudarski uniji. Zvezni uradniki nimajo upanja za mirno poravnavo stavke, kajti premogovniki v omenjenih distriktlh morajo konkurirati z neunijskimi district! v drugih delih države, ki aqtyujejo mezde rudarjem in cena premogu, da se tako vzdržujejo na površju. Dokler ne bo država Oporazumno s kon gresom pod vzela odločne kontrole pri regulaciji cen premogu, bodo operatorji nadaljevali s svojo taktiko konkurence. Razmere na premogovnem polju v državi Kentucky s* danes tak«, da ne more nihče pričakovati na uatanovitev močne rudarske u-nije in so rudarji izpostavljeni izkoriščanju 1n mizerljl, ki že danes prevladuje v njihovih družinah. - DojmI drobli Iz Glencoeja, O.: Dve mali slovenski deklici, obe članici mladinskega oddelka SNPJ pri društvu št. 54* in sestrici, sta bili 20. t. m. povoženi od vlaka in na mestu mrtvi, Hodili sta po progi in ko sta se hoteli ogniti e-nemu vlaku, sta skočili pred drugega. Bili sta Anne in Rose Meze, prva Stars sedem in druga 10 let. Iz Lawrence, Pa.: Umrl Je Luka Cop za pljučnico, član SNPJ okrog 22 let. Star Je bil 58 let In zspušča v Ameriki sina. v staram kraju pa ženo, dva druga sinova In hč$r. Iz Cleveland a: Um^so: Ana Jarc, roj. 81ana, soproga krojača Andreja. Janca. Stara Je bila 44 let in doma iz Velike Loke pri Višnji gori. — Jos. Marln-čič, star 56 let in doma iz ftko-cljana. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo in sina. Iz New Yorka: Zadnjo sobo-to se Je v Rldgewoodu, N. Y., ubil rojak John Holešek. V temi Je padel po atopnlcah in si razbil lobanjo. Rta r Je bil 50 let in zapušča vdovo in tri otroke. ■iz Chicaga: Br. !x>uia Mah kovets iz Carlinvilla, III., In Mar. tin ter Elizabeth Kolenc iz Gil-lespieja, 111., so 23. t. m. obiskali gl. urad 8NPJ. " Američani imajo msnj densrjs Waahington, D. C. — Za» k Ud niš k i urad poroča, da ja bilo $110,000,000 več gotovi* ne v Združenih državah 31. marca kakor pred enim letoo^ toda possmesnikl Imajo $179,- 000.000 manj. Dne 31. marca 1. I. je obtok denarja znašal $37.64 na prebivalca, tojs $2.11 manj kakor pred enim letom. Redukcija izvira iz bii* niške deprealje, odkar Je pri* šel polom na borzah zadnjo jesen. Nova sorlsllaUčns lola, Wis. — To mesto se Je pridružilo Milwaukeeju In Bea-ver I>amu, ko je izvolilo socialista R. L Anderaona županom. V svoji kampanji se je Anderson boril za'ustanovitev mestne elektrarne. da tako prepreči navijanje cen privatni družbi, ki I-ma z mestom pogodbo sa dobav* IJanje elektrfke. Zborovanje žetesalčarjev Calgary, Kanada. — l M rut konvencija bratovščine železniških kurJaSev bo otvorjena v tem mestu 2. julija. Sodišč« protekti-ra bogato družbo Odločilo Je v prilog privatne is* varovalne kompanlje Unalng, Mich. — (F. P.) — Vrhovno sodišče države Michi gan se je s odlokom v odškodnin ski zadevi pridružilo ostalim rs akclonarnim justičnim institucijam, kar je izzvalo nejevoljo državnega komisarja v depart* mentu za delo in industrijo, ki zahteva ponovno zaališanjo o stvari. Slo se jo zl tožbo, ki je bila vložena proti Aetna Life Iusu ranee Co., ker je odklonila pla čitev dvojne odškodnine za poškodbo očeaa nekemu dečku, ki je bil nelegalno uposlen. John Van Sweden je bil upoalen v neki tovarni pohištva in se je pri delu poškodoval. Nižje sodišča je določilo, da mora zavarovalna družba plačati dvojno odškodnino, ker je bil deček uposlen v tovarni brez zadevnega dovoljenja. Kompanlja je proti odloku v .ožila priliv na državno vrhovno sodišče, ki je raiveljavllo odlok nižjega sodišča. Komisar Brock je mnenja, da je odlok vrhovnega aodlščs u-darec zakonu, ki prepoveduje u-poslltev mladih delavcev in postava proti otroškemu delu bo o-stala neučinkovita, ako bodo sodišča sledila precedents ki j« bil napravljen v Um slučaju. ProtlMaveka zakm-daja v parHaaskl Mavl Poetavodajalcl se Izrekli v prilog Interesom delodajakov Boston, Mass. — (F. P.) — Delavci v državi Massachusetts ne smejo zastavkatl v dosego u-ni Jake delavnice. Predloga, ki Je bila predložena v leglslaturl in Je uključevala določbe za legaliziran je take stavko, je bila pora-žena v senatu z 21 proti 7 glasovom. Organizirani razvaževalci mleka so bili pred par leti obsojen! na plačitev težke denarno globe družbi, ki Je odklonila podpis |»>-godbe z unijo, "ker Je bila oškodovana pri njeneft buslnessu." Razvažalcl so zastavkali, ker Jih je družba silila, da bi delali s he-unijakiml delavci. Predloge, ki Je dovoljevala take stavke, je bfta sprejeta v nitji zbornici le-gleld^ure, toda v senatu, v kate rem prevladujejo nasadnjakf, Je bila izražena. Francozinja ae razatrelila g granato Pariz, 24. apr. — Nova meto da samomora za žensko ja bila Izvedena včeraj, ko Je mlado dekle Roaalie Paako v i^aonu s kladivom detonirslo topovsko granato, katero Je našla na polju, kjer je ležala od vojne. Granata j« eksplodirala In razneala deklico na drobne koace. Deklica je bila že dalj časa obupana radi IJubavne afere. V pogoreli jetnišnici grozi vstaja jetnikov Preiskava je odkrila, da bi bilo 318 jetnikov lahko rešenih smrti. JOtnlčar odlaga krivdo na državo Columbtis, a—V sredo je izbruhnil uitbr med jetniki v tukajšnji državni jetnišnici, ki jo doloma pogorela zadnji ponde-ljek s večer In v ognju Je našlo smrt 318 jetnikov. Možje, ki so bili poslani na delo v skladišču premoga, a o med silnim godrnjanjem in kletvicami odpovedali delo In Šole prihod vojaške straže i orožjem v rokah jih je pomiril. Preiskava o katastrofi je drugI dan odkrila, da bi bili val jet-nikl lahko rošenl smrti, če bi bil JetnMar velel pravočasno odkleniti celice. "Smrt 818 mo« (e* den je umrl sa opeklinami) Je bila absolutno bres potrebe," Je Izjavil A. P. Niče, načelnik požarne hrambe, na svedočnem stolu. • To izjavo je indirektno podprl tudi Jetničar Thomas, ki je pri znal, da ni bilo v Ječi nikdar nobenih priprav ali vaj sa slučaj ognja! Thomas je dejal, da v Jetnišnici iti bilo nobenih gasil nlh naprav Iz rsnloga, ker je smatral, da gasilci lahko pridejo Iz mesta v dveh minutah I Glavno odgovornost za kriv do polagajo na JetničarJa Tho-maaa, ta pa odriva krivdo na državo, ki so nI brigala sa stanje jetnišnice tn Jo nabasala s trikrat večjim števllqm Jetnikov kot je blld prostora sa njo. V srado Je prišla velika armada sorodnikov po trupla Jat» sikov, ki kfte v improvizirani mrtvašnici v zaporih. Bil Jo dramatičen moment, ko so žene, matere, očetje, bratje, sostre In otroci nesrsčnlkov korakali v mrtvašnico, da poiščejo svojce. Nekateri so Imeli solzno oči, drugi pa nloo kazali posebne žalosti ali brige. 1'rotlunljaka tvrdka zaprla tovarno Philadelphia, Pa. — Bobber Luggage Co., ki je vodila boje proti poskusom unijskih organizatorjev, ki so skušali unljonlsl-rati njeno delavca, Je te dni bankrotirala. Isguba, ki Jo je družba napravila, sa ceni ns sto tisoč dolarjsv. Prizadetih Je nad pet* sto delavcev, ki so Izgubili delo. International Pocketbook Wor* kers unljš Je pred dvema letoma podvsela mllitantno stavko proti omenjeni kompanlji. Družba Je potem obljubila, da bo podpisala pogodbo z unijo, a Je svojo obljubo prelomila. Unija Je posti« i« pričela s agitacijo sa boj. kotiranje Isdelkov te družbe In pri tem delu Je bila precej u-s pašna. Nadaljns omejitev naseljevanja ll Mehike Washington, D. C. — Senator Harris is države Georgia Je predložil amendment k predložen! predlogi za omejitev naseljevanja is Mehike. Predloga določuje letno kvoto osedmdeset tisoč, llarrisov amendment pa znižuje to število za polovico. Predloga za restrikcijo naseljevanja Is Mehike v Združene države bo najbrž »prejeta • Fordovo kraljestvo dviga glavo Finančno poročilo iskasuje več kot osemdeset milijonov dolarjev profila v prejšnjem letu Det ml t, Mlch. — (F. P.) — Kljub depresiji, ki jo zadela av-tno industrijo, je Ford Co. napravila velik dobiček v prejšnjem lotil. Cisti profit znaša $82,230,050. Ta velikanski pro-fit Je bil iiprešan ii delavcev, ki garajo v Fordovih tovarnah. Priganjaštvo v Fordovi tovarni v Rivor Rougeju j« postalo že notorlčno In delavci bi spjoh ne iskali dola tam, ako bi Jih v to ne sililo rasmere. Industrijska depresija sili delavce, da oblegajo Fordovo tovarno, Le tisti delavci, ki niso še nikdar delili pri Fordu, imajo dobro besedo sa Henryja. Fordova kompanija ima poseben sistem pri zniža vanju mesd. Delavce, ki prejemajo nekoliko višje meide od svojih tovarišev, premešča v druge dopartment«, nakar alodl znižanje. Ako se o-glaša nezadovoljnost nid takim postopanjem, jo kmilu ukroti pogled na tisoče breiposolnih delavcev, ki vsako jutro oblegajo Fordovo tovirno. Ford jo pričel oddijiti nekatera dela v ii vršite v drugim družbam. To jo reiultiralo v nadalj-nem odpuščanju delavcev. To Jo sistem, ki Jo v glavgem odgovoren sa kupičenja bogastvi avt-nemu magnitu.' ve- IJnlM» delavstvo bojkotira rlžae prodajalna New Orleans, U, — Centralni strokovni In delavski svet Je te dni razposlal na vsa unije poziv, naj bojkotirajo f'iggly Wig. gly in Atlantk A Pacific prodajalne radi ¿ovrdtnega at all Aéa, kl ga te družbe zavzemajo napram unljskim delavcem Deiavaka zakonodaja v državi Mtavka aUvblnekih detavajvj New York Qulncy, III. — Vae stavbinake Albany, N. Y. — V državni le- unjj*, ki so pridružene Ameri. gi» lat uri Je bil predložen iakori *ki delavski federaciji, so zasta-skl osnutek, ki določa 44 ur dela, vkale Unije zahtevajo petdnev-v tednu za šenak* in otroke, ki «"jnik In mezdo, ki Jo prejemajo za uposleni v industrijah. |*t in pol dneva dela na teden. ko jeklarne v Rusiji Clsvolandsks tvrdka bo poslala v Movjetako unijo Inženirje, ki bodo predložili načrte Waahlngton, D. C, — (F. P.) Arthur G. McKoe k Co. is Clu-«elanda Je (»odpisala pogodim s sovjotsko vlado, da bo nudila tehnično pomoč pri konstrukciji največje Jeklarne v Evropi. So-vJotaka vlada bo ogradili Je-klarno v mignltorskem dlstrik-tu v Južnem Uralu. Letni produkciji Jeklarne bo dvi milijoni ton Jekli, Stroški konstrukcije, ki uključuje tudi sgridbo hiš si dssst tisoč delsvskih družin, že> lesniške proge In elektrirne, so preračunani na $»50,000.000. Tako poroča revija "Kconomic Rev!ew of Soviet Union", Sedaj je zaposlenih pri preliminarnih konstrukcijskih delih nid pet tisoč delivcev. Cle. velandaka tvrdka bo kmalu končala načrte,, ki bodo po-tem predloženi sovjetski vladi. Trideset ameriških inženirjev bo v mesecu juniju odpotovalo v Rusijo, da nadsorujejo dela, ki morajo biti v smislu pogodile končsns do I. I9CWI. Vosnlkl taksijev zahtevajo vllR m rado Man Francisco, Cal. — Unijakl vozniki taksijev so prišli na dan zahtevo, da se'Jim zviša mezda za pet orktotkov in skrajša delovnik na devet ur na dan. Zadeva Je bila izročena posebnemu arbitražnemu odboru v poravnavo. Nov unije prrdMednih rudarske v Ohlu Cambridge, O. — Frank J. Bender, bivši tajnik rudarskega poddistrikta. Je bil isvofjen za predsednika rudaraks unije V Ohlu. ki Je pridružena reorganizirani United Mine Workers u-nI JI. ^ Noga v i/ar |l lastavkali Philadelphia, l'a. — Tristo de-Is vre v pri Tulip lloalery Co. Je proéli teden odšlo na stavko, ker Jim Je družba znižala mesde sa pet odstotkov To Je bilo še drugo snižanje mezde v zadnjih treh mesecih. PROSVETA THE ENLIGIITKNMBNT ___ „ • • GLASILO IM LAiTN(NA SI 0\ KV«1 NABOOSB roOTOK-NK JMJKUVW Oma rnt aa4 patCaha* ht U. ft __it m Unfaor Sri««* lima OWan) I» ém m.m m tate. «u m nS »am. m «mm Mai - Chkaa» I» Ctaw* 17 M aa arto Ma. HT» a* »4 Ma; aa la» •M*. __I rataat far UaSsi aa4 CaaeSa M M par i«ar, 0>—e* «a I M Sar r«. FROHVETA M14* ImO LawaSak A»«, M K tutu or tu y. I » nnUTKO rUFM Težave demokracije Demokracij« je vlada ljudstva z glasovnico. Ljudska vlada je v teoriji iepa reč. V praksi ni tako lepa. V praksi se je pokazalo povsod, da navadno pridejo v vlado oni ljudje, ki so gospodarsko najmočnejši, dasi so po številu najslabejši. Demokracija je teoretično vlada številčne večine, če ,ae vzame ljudstvo v splošnem, v prsksi pa je navadno tako, da velik del ljudstva ne izvršuje svojih prsvic glasovanja ali pa pride v razmere, da jih ne more Izvrševati — vsled česar se ustvarjajo u-metne večine, ki so dejanske manjšine. Iz teh dejstev izvirajo zadnje čase napadi na demokracijo. Pravijo, da je demokracija le orodje v rokah političnih sleparjevin demagogov, ki goje korupcijo. Povojni diktatorji v raznih deželah upravičujejo svoje puče s tega stališča. Musaolini pravi, da je demokracija humbug, ker ljudstvo kot celota ni še od daleč sposobno zs samovlado. Po njegovem mnenju morajo vladati "izbrani sposobni mož-je." Kljub temu ps, ds js Mussolini izbrsl sebe in svoje kimsvce kot "najsposobnejše", je diktiral istemu "zsbitemu ljudstvu", da je v plebiscitu potrdilo njegove Izbrsnce. Ce je demokracijs humbug, so Mussolinijeve "volitve" še veičji humbug. Kralj Alekssnder, Ju-goslovsnski diktator, je v tem oziru bolj po- -šten, ker se ne smeši s fsrsnlmi volitvami. Diktatura proletariata v sovjetski Rusiji je nekaj novega na svetu. Teoretično in s stališča komunistične ideologije je to vlsda ruskih delavcev in revnih kmetov, faktično pa je vlada voditeljev komunistične stranke, o-nih voditeljev, ki so po tekočih rszmersh intelektualno najmočnejši in politično najvplivnejši. Trditev, da je v ruski komunistični stranki nsjširša demokracije, je farbarija. V stranki odločuje najmočnejša frakcija. Včeraj je bila na krmilu LsBnin-TrockiJeva frakci« ja, danes je Stalinova, jutri bo kdove čegava. Izobražen ruski delavec in kmet imata veliko več priložnosti In ugodnosti kot ps nepismeni robotnik in muiik. Ruski kmet, ki ne zns Čltati niti podpisati se, je prsv toliko udeležen pri režimu kolikor je južnoafriški zamorec pri vladi v Traansvalu. In v Rusiji je le danes na milijone nepismenih! Ali naj še pogledamo na demokracijo ameriško-latinskih republik in qa kitajsko de-mokracijf)? — Kljub temu neljubemu dejstvu, da se demokracija povsod grdo zlorsbljs in da so nekatere navidezno demokratične vlade žalostno skrshirsle, ne smemo se zaključiti, da je popolna ln idealna demokracija neizvedljiva. Prvič moramo vedeti, da se v vseh kapitalističnih dešelah, posebno pa v Ameriki, akrivs pod krinko demokracije najgrša ekonomska In industrijska avtokracija. Tu tiči zloraba. Politična demokracija sama ne zadostuje več. Mora biti vsestranska: ekonomska. industrijska in eocialrm. Ameriški delavec Ima volilno pravico, toda v njegovem osebnem Intareau Je vseeno, kdo je izvoljen zs žu-pana, governerja, senatorja ali presidenta; vsi ho dsleč od njegs in ne moreš ga prepričati, ds je njegov* kruh odvisen od njih. Ako pa bi delavec volil svojegs fabriškega delovodjo, ne bi bolj zanimal! Delovodja mu daje delo in kruh! Te demokracije v industrijah pa še ni. Drugič ai mora vsakdo zapomniti, da demokracijs dosorevs s trelostjo ljudi. Demokracija sahteva Izobraženih ljudi in napredne mase. Analfabeti ln tepci niao sa demokracijo. (Tepci fo mentalno podložni hlapci In sužnji.) Konferenca sa rtduk« jo bojnih morna-ric je končana brez redukcije. Pogodba Je v bistvu le dogovor, da se'Čez pet let v HM druga konferenca, na kateri bodo np<»t govorili o redukciji. # Pred nekaj dnevi je K» m praznoval ob« letnico svoje ustanovitve, »staroat Rima sa računa na 26*3 let. To staront polagajo na pripovedko, ki je bila tudi v slov-t^klh Makih knjigat>. če ni le danes. Pripovedka ja mana Boir M« rt je oplodil devico Silvi jo In rodila sta m- K, „ml ln Retn, ki nta bila imlošens v l«*om tako neusmiljeno napadel za ta izziv, ker sem mu v resnici Še hvale dolžan. Napredek org. Slovenskega doma cenim nad vse, in odksr se je on pričel spodti-kavati ob to delo, so že mnogi plačali qa svoje atare podpisane delnice in mnogi kupili nove, ki bi jih drugače nikdar ne bi bili. Tudi vstregel bi mu rad z vsemi odgovori na vprašanja glede zemljišča in Doma. s katerimi tsko tišči, n ne smem kot tajnik v imenu organizacije. Ne kaže torej drugega kot se malo potolažiti in |H>čakati, da bo čas zato dozorel, kot ae mu je šc prej povedalo, in bo lahko /¡tal o podrobnostih naslovljenih na vse Slovence v Mllwaukecju, a ne njemu. Omenim |ia tole glede napredka, o katerem on po svoji previdnosti pravi, DA JE BIL po zaalugi njegovega 22 letnega delovanja v Milaraukeeju. Soc. klub je štel 1M) članov, Prole-tarca ae je čltalo skoro v v ljudje. Ako ae organizaciji S|ov doma ne zdi potrebno mazati rok z njim, ¿emu bi sf'jih potem jaz? Nad tistimi ps, ki se skrivajo z* njegovo ime v svrho razdUjslpe ga in umazanega dela med mil wauškimi Slovenci/ pa izrgžpni zgražanje. Upam, da jih bodo milwaulki Slovenci enkrat spo znali In sprevideli, kakšno hinaV «ko vlogo igrajo med našim na rodom.—Joaeph Matoh. Po vetru Milwaukee, Wia. — Dfle 31. marca 1930 sem odposlal dopis na uredništvo tukajšnjega lista "Obzor". Do danes, ko to pišem, je že preteklo cele tri tedne, a dopis še ni zagledal luč aveta Vsled tega mislim, da ga je do bil Cene v svoje kremplje in ga tebi nič, meni nič lepo uničil in preprečil, da nisem dosegel svojega namena. Da ne bodo cenjeni Čitatelj i Prosvete, ki ne poznajo našega kulturnega življenja v Milwau keeju, v kakšni zadregi in se vprašali, kdo je ta Cene, som primoran, da pojasnim zagonet-ko. V uredništva "Obzora" ja «talno zaposlen tudi ms j hen in čeden psiček z imenom cene. Za kaj se stalno nahaja v uredni Štvu, ne vem zagotovo; mislim pa, da pazi na Obzorovo blagajno in da obiskovalce loči, rdeči 04 črnih, ker vaakega preje po voha, predno se sme svobodno ozirati v pisarni. Na mene Je zadnjič pričel lajati kakor hitro me je spoznal, da sem bo!jševik. In čeravno je moj dopis tako žalostno podlegel in zaspal v u~ rednikovpm kolu, nisem na u« rednika čisto nič jezen, ker veri. da v sedanjem Času ni mogoče služiti rdečim in črnim gost>o darjem; da se ps napolni tiskarska blagajna in olajša ti akarsko delo, je najbolje, da se človek z obrazom obrne na četr to Ave. in Mineral St. in zapoje mične pesmice in sicer one stan — Vstajenje, Aleluja, Radujmo se — kskor jih je prinesel nas "Obzor" v 16. št. za velikonočni praznike avojim čitateljem^ Da boste čitatelji Prosvete vedeli, kskšen dopis mi je ccne pokopal med ataro šaro, aem pr» volji, da ga originalno prepišem in ga prepustim v vaše razsodi Iče. Dopis se je dobesedno glasil takole: Canjenim fitateljem Obaora in del niiarjem Slovenskega doma ja v sad nji iadajl Oh šara št. 18 neka spretna kuharica servirala veliko in smrd ljivo klobaso. Zdaj vedite delničarji, kakšnih d oh rot homo delaSnl, ko do tešemo «voj cilj In ko ai aagotovimo lastne kulturno ocnjlšče. o katerem sa aadnje čase tallko prepeva In poj* vaako vrat ne litanijc. Organixaeiji Slovenskega doma tsfco klobasanje nI* ne koristi, ampak škoduje, ker aa bitek za napredek delavskega da se niste pobrigali, da bi dali cfcati dne 1». oktobra l»A v "Dalav aki Sloveniji" pod Imenom Jesenski PETEK, 26. APRILA. Qlaci se: . .. "Ras moram priznati, da lata glavo le «a kaasaaje razbijati. Čudno pa ja vendar, kar ja boljšovik naučil tistega navihanega branji-vca. kako se Uganjajo hudiči. Menda ven' dar ai U kratki vrag ša črne šola delal. > ~ Upam tudi, da bo njegov učenec s savihanim nosom ceneje isganjal ro-gačka kot kak far. Ko pride k farju kak srečen oče ter mu naanaai. da se je družina pomnošila, 'Boš pa plalu deset tolarju, pa ti ga baai krst«,' j« prva beseda praČastitega." Iz tega se razvidi, da je preje metal kamenje na klerikalako dvorišče; a sedaj, ko je potegnil drugi veter, se pa plazi in pobira« smeti po klerikalnem smetišču. Louis Ambrosich. me*»<>nalnlR «prUMV. dejanju la poet«pan;u pn.ii-«! mino, j j* našo. Je izmed na: ia nočemo nakega dne biti bntko ras očarani pri našem skupnem in kal^ turnem delu. ki ga vrši drutba S. D Osebam,' ki šele v javnosti taslovetij na podlagi prepirov In aablfnostl sveta Jem nekolika premišljvvania potrpljenja, to bo najbolje v sede-j (Ustjem času «a nje In aa drušbo Slo ^ 25 letnica "Orla" f Pueblo, Colo. — Vsepovsod med civiliziranimi narodi se proslavlja obletnice, pet, deset, dvajset, in vsg|c na svoj način. Ljudje proslavljajo rojstva, po-rpjte. Države pompozno slavijo vsaka svoje "rojstvo" in njih delovanje. Ruska «oyjetska republika proslavlja vsako leto začetek delavske države in delavske kulture. Prav je, da delavci proslavljajo in se spominjajo svojega dela, svoje kulture. Le delo je vredno, da se mu da spomin, kakršnega zasluži.. Naše podporne organizacije v Združenih državah tudi proelav Ijajo njih obletnice, dela in tru da organiziranja. Vsaka organi zacija ima trud z organiziranjem. Ce bi ljudje v splošnem bili bolj miselni, bolj dostopni organizacijam, katerih smoter je vaesplolna delavska izobrazba, tedaj bi bilo olajšano delo organiziranja. Društvo "Orel" št. 21 Sloven-ske narodne podporne jednote bo slavilo petindvajsetletno do-bo dela in organiziranja dne Četrtega maja, v nedeljo, ob sed mih zvečer. Pripravljalni odbor je na delu za vse «pripraviti. I-gralci se pridno vadijo za vprizo-ritev dveh iger. Igra "Na obro ke," povzetp iz Ameriškega družinskega koledarja, bo nadvse zanimiva. Igra "Med brati," ki ste jo čitali v Prosveti, spisal Ivan Molek, je tako velikega po mena in tako globoko zamišlje na, da bi ne smel noben Slovenec manjkati v Orlovi dvorani Četrtega maja zvečer. Vse vloge so v dobrih rokah. Režiserka je Rosie Radovich, ena izmed tiatili vodij naših odrov, ki hoče in se mora vse precizno in dovrše no odigrati. Smelo smemo pričakovati, da nas bodo igralci presenetili s svojo dovršenostjo. Pred igrama in med igrama bo do deklamacije in glari)a. Piano duet bosta proizvajali na glaso-vir ju Evelyn Germ in Evelyn Hochevar, in sicef skladbo "On Blooming Meadows." » Pred programom bodo pred stavljena v živi sliki jednota, društvo "Orel" in društvo "Co lumbine." Toliko sem zvedel < programu. Bodo še druge točk« na programu, katerih pa nfcem mogel izvedeti. Slovenci in člani Slovenske ns rodne podporne jednote v okoliških mestih v bližini Puebla, ne bo vam žal, ako se potrudite 7. vašimi avtomobili in naa obiščete na četrtega maja. V vaših mestih in kempah nimate prilike videti na odrih dovršen aloven ski program. Kaj je dovršenost, v pravem pomenu besede? Dovršenost je. če kdo ali skupina iz vrši natančno odmerjeno «mu delo. In če pravimo, da bodo i-gralci igrali dovršeno, tedaj ne motimo. Za Slovence in Slovane sploh v Pueblo vemo, da ae odsovejf polnoitevilno. Mi vemo, kaj je lepa igra in lepo igrana. Lep program, ki se Človeku vtisne traj no v spomin, je vredno pogledati. Le lepi in povsem natanč no proizvajam programi so. ki vsakega raz vesele, vsakega oši vijo. lil Slovenci nimamo pro-Kar imamo, nas. In to je toliko več vredno. To je lastna umetnost in kultura. Tajnik društva. - Sto bettd ameriške zgodovine Medtem ko bivši predsednik Coolidge pite zgodovino Združenih držah v 600 besedah, ki bodo vsekane v skalo, je profesor zgodovinj na bostonski univerzi posekal Coolidga z zgodovino v sto besedah, ki se glasi: Amerika bila. Kolumb prišel. Drugi prišli. Za zlatom. Virginija naseljena. Romarji prišli. Tako Puritanci. Indijanci zbe-žaii. Delo fotrebno. Privedli rekrute in sužnje. Francozi premagani. Nezadovoljnost na-atala. Neodvisnost zahtevana. Odpor Anglije. Kolonisti zmagali. Dežela agrarna. Ekonomski boji. Ustanovitev industrij. Zapad odkrit. Ladje plule. In vlaki tekli! Naseljenci prišli. Sever industrializiran. Mehikanci tepei:!. Teritorij anektiran. Sužnji? Svobodni? V«, lik prepir. Vojna prišla. Sužnji osvobojeni. Jug poražen. Seyer zmagovit/ "Zapad raste. Železnice zgrajene. Premoženje raste. Dela v-ci organizirani. Industrijski boji. Razvoj trgov. Španska vojna. Imperializem triumfira. Nove kolonije. Prekop zgrajen. Evropa vzplamtela. Parniki potopljeni. Življenja izgubljena. Nemčija premagana. Polna jedilna posoda! Hoover tukaj. Bodočnost — kaj ? Vino, kava in čaj Pregled glavnih sadov naše zemlje (Po raznih virih napisal dr. Joie Run) Vino. — Vsaka dežela ima svojo opojno pijačo, pridobljeno iz rastlinstva, ki je v tej deželi doma. Glavni pijači sta pivo in vino. Bavarsko, češko in angleško pivo je predmet omejenega izvoznega prometa, vino pa daje pobudo mednarodni trgovini velikega obsega. Največji del prebivalstva pije čaj, pivo ali domačo pijačo svoje dežele in vina ali vobče ne pozna ali ga pa smatra za luksus. Samo deželani okoli Sredozemskega morja uživajo avojo domačo vinsko kapljico, da, ta jim je celo neizogiben del vsakdanje prehrane. Vsi veliki proizvodniki vina stanujejo torej v deželah okoli Sredozemskega morja. Tu so Francija, Italija, Španska in Portugalska pa Alžir in Tunis. Te dežele prodajajo redno VBemu svetu del svojega vinskega pridelka, posebno izbrana fina vina. Nobena dežela nima zasajenih z vinsfc) trto tolikih ploskev (2 milj. ha) in^ne daje dela tolikemu številu prebivalstva (26 milj.) kakor Francija. Ona ni samo • prvi proizvodtaik vina, temveč tudi glavni njegov potrošač. Izvaža pa samo vina boljše vrste: šampanjec (Bpernay, Reims), burgun-dec (Sauterne), bordojec. Slično spravi Italija v tujino skoraj edino vina iz krajev Asti, Chianti, Falerna, okolice Napolja in Maršale. Španska iz Malage, Eeresa (Cherry) in Alicante, Portugal pa maderska vina. Tudi v srednjeevropskih deželah uspeva trta po nižjih pristojnih legah, in sicer najda-Ije proti severu do črte, ki drži mimo tehle mest: Nantes, Köln, Dresden, Tokaj, Odesa in Astrahan. Iz Nemčije so svetovno priznana renska vina, iz Madžarske tokajec, iz slovenskih goric ljutomerdan, iz Srbije smederevec, iz Vojvodine in Srama vrščan in fruškogorec, iz Rusije krimsko vino, z egejskih otokov vino s Samoaa in Chiosa. Vendar njihov pridelek ni tako obilen, da bi mogel igrati v izvozni trgovini večjo vlogo. Vse Podonavje .Jugoslavije pridela n. pr, za najboljše letine komaj toliko vina kakor sama mala Dalmacija v njenem specifično vinorodnem podnebju. Cile, Argentina, Južna Afrika in Avstralija pa so z vinogradništvom komaj začele in še ne morejo priti v poštev kot izvozniki. Kava. — Vrednost kave tiči razen v njenem močnem duhu tudi v vplivanju, ki ga izvrši na človeški živčni sestav. Gojitev kave je omejena na tropski in subtropski pss zemlje, kupuje in pije pa jo skoro ves svet razen ruskih in angleških dežel, ki dajejo prednost Čaju. (Konec Jutri.) AmeriSko življenje ^ mm^mmmmmrn^mammm 124. Aretiran prašič Saržent Patrick J. Hart je onega dne aretiral 260 funtov težkega prašiča, ki se je potepal po ulici. Lotil pa se je vražjega po*l« Prašič ae ni dal aretirati. Saržent Je poklical pomoč. Četa policajev je srečno obkolila svinjo in ji privezala debelo vrv na nogo. nakar ho mrho vlekli na policijsko . postajo. Spet j? prišla težava, ko so hoteli spraviti prašiča v oelico. Vlekli so ga kot mesarji po stopnicah in prašič je cvUil kot svinjs. Vse moštvo na postaji je hi'o zaposleno. Nsposled so ga le imeli v luknji in obrissli so si potna čela. Potem so Ukali lastnika. Ni ga bilo od nikoder. "Ta je pa lepa!" je rentačil kapeta<». "Kdo pa bo zdaj krmil mrho ia a čim in kdo bo anažil oelico?" Kaj so naredili z mrho, javnost še ni izvedela. , . t TEŽAVE DEMOKRACIJE Naananila ________ lohnst own. Ps. — Društvo št šsms T Uaww~glsianahe ! J3KJ priredi piknik One 8. ga dama prosim Vse delničarje Inj julija. Prosimo vas društva v dalniêarkr da kuharici aa enkrat johnstOWnSlri okolW. da ne bi na •prost« ker ae otmaia pa vetr**.V t ^ pHrejaU izletov. Naš Isla da U dokašem. »e patra k no. da , . . _ .7, M _ objavim nekolike vsabiae It neka*, ^t ae bo vršil na Monhamu. njenega dopisa, ki ga je dala pablo' J* (Nadaljevanje s prve kolone.) da) in meato ae je po njem imenovalo Roma, po naše Rim. Neke viharne noči je pa mula zmanjkalo in čez nekaj časa se je prika-zsl ljudem kot bog z novico, ds Je odšel v nj" bess. (Ali ste opazili Romulovo rojstvo iz device? Vsi bogovi dsvno pred Kristom * bili porojeni is device 1) Pripovedka Je bile izpoeojens od Grkov — kskor Je krščanaka biblija znešena skupaj iz babilonskih In drugih pravljic. In ns tske Hu-dalostt zidajo v Rimu obletnice in slavnosti! PETEK, 25. APBJLA. =*- » i --:—---—s —-- Jugoslavije j (Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji.) Zadružne vesti iz Jugoslavije Ljubljana, 5. apr. 1930. Mednarodni zadružni kongres ,t vrši letos v drugi polovici avgusta na Dunaju. Prišli bodo tja ' zastopniki organiziranih zadru-garjev, pred vsem konzumentov iz celega sveta, ki reprezentira-jo danes armado 55 milijonov, kar znači z rodbinskimi pripadniki najmanj 220 milijonov ljudi, to je eno osmino sveta. Dunaj, mesto povojnih kongresov, jih bo sprejel z vso potrebno skrbnostjo, ki jo zna posvetiti avojim gostom socijalistična Zveza n^mškoavstrijskih kon-zumnih društev v zvezi z rdečo mestno občino dunajsko. Tudi od nas iz Slovenije pohiti večje število zadpigarjev na ta kongres, ki bo značil ego največjih pobra-timij sveta in bo obenem najlep-% 1,1....j ~ *--—-------- - . r t uuiauil ilUUfDljOBC |/l SHIU" ša manifestacija za svetovni g0kopne družbe smo doslej pra-in za mednarodno solidarnost •• « • • konzumentov. Brez ozira na stiankarske, plemenske in verske razlike bodo izražali tu kongresi-uti svoje misli o utrditvi kupne moči konzumenta. Prfltf kongresom se bo vršila tudi Mednarodna zadružna letna šola (14 dni), dalje konferenca Mednarodnih zadružnih ženskih gildov, Mednarodne Velenakupne družbe, Mednarodne zadružne banke in Mednarodne zadružne zavarovalnice. „ Na Mednarodno konferenco zadružnih ženskih gildov se pripravlja s polno mero naša Zveza delavskih žen in deklet, ki predstavlja nekako zadružno žensko gildo v Sloveniji in Jugoslaviji. »Zlasti jo zanima vpra-• sanje, ki bo na dnevnem redu te konference, in to je nekako vprašanje celibata uslužbenk. Vprašanje krog katerega se razprava suče je: Kaj naj se ženi nudi: prepoved službe in vzdrževalni prispevek za deco ter materinsko zavarovanje, da ji ne bo treba i-skati poleg moža zaslužka ali pa se to dovoli 02j. celo odredi: deco se pa «prejme v javno vzdrževA-lišča in vzgajališča, da ne bo treba materi skrbeti za njo med delom v svojem poslu in da se de>-ca navadi več samostojnosti. Tudi med našimi ženami so tu mnenja deljena in zanimivo je čitati debato o tem vprašanju v njenem glasilu "Ženskem listu", ki se vrši z namenom, dati našim delegatkam na Dunaju najboljše direktive za stališče, ki naj ga tam zavzamejo. Matere so večinoma za prispevek od strani države, če^ da matere ne more nadomestiti nihče ter. je tudi enotno gospodinjstvo, ki ga vodi mati oz. žena najbolj- še tudi mnenja naše mlade generacije, bodočih mater, ki pravijo: Čemu naj bo žena odvisna z. vzgajallščih bi deca prišla \rvar*ka induatrija d. d., konzum, v Vel. Bečkereku konzum-no kreditna zadruga, tako. da je veselje izgledati kako se je dvignila neslovenska Jugoslavija v imela 15. aprila 1980. Ta organizacija je prevzela skrb za naše izseljence zlasti v Ameriki. Nove prodajalne so otvorile. "Produkcija" v Kranju, "Depa" — pekarna v Ljubljani Četrto, Gospodarska poslovalnica v Mariboru in novo ustanovljena Krojaška produktivna zadruga v Zagrebu na Ilici, ki se zelo lepo razvija in uspeva. ' Josip JakJia, ravnatelj založniške zadruge "Naša Snaga" v Zagrebu je praznoval 23. februarja 1930 sedemdesetletnico svojega rojstva. Z imenom Jackl oz. Jaklin, kakor so ga v Zagrebu prekrstili, je zvezana precej velika stran zgodovine socialističnega pokreta v Avstriji in na Hrvatskem. Naj živi! Praznovanje v Trbovljah V obratih Trboveljske premo- znovali po dva dni v tednu. Za služek delavcev in rudarjev je bil s tem znižan na tako mala zneske, da se je dalo komaj životariti. V tem tednu smo praznovali tudi v pondeljek in torek. Včeraj, v torek so pa vodstva obratov prejfela od centrale TPD V Ljubljani nalog, da naj delo počiva tudi v petek in soboto ter seveda tudi v nedeljo, saj se ob cerkvenih praznikih tudi doslej ni delajo. Obenem so bili k centrali pozvani delavski zaupniki in se je razgovor še danes nadaljeval. Vzrok za nadaljnjo redukcijo dela je predvsem v tem, da železniška uprava še vedno ni naročila premoga in da so vse zaloge prenapolnjene, tako da nakopanega premoga že nimajo kam trana-portirati. Rudarji so obupani. Kakor v vojnem času hodijo zopet z nahrbtniki po hribih in iščejo pri kmetih živila. Družine, ki imajo večje število članov, gladuje-jo. Pri takem stanju so seveda močno prizadeti vsi v rudarskih krajih In blagor delavstvu, da-ima še svoje konzumne zadruge, ki ga podpirajo v teh časih. V takert felUčaju se najbolj spozna vrednost delavske gospodarske organizacije, ki delavca ne zapusti in mu nudi razne podpore v breme calokupnosti in v dobro od stiske zadetih rudarjev. Obenem pa poročajo, da se je vršila bilančna seja TPD, kjer so gospodje delničarji aklenili kakor vsako leto izplačati zopet Din 36 dividende na delnico. Delavcem bodo pa menda dali 1 milijon podpore, vendar v kaki o-bliki, ne vemo. Pravi vzrok ustavitve dela je mila zima in velika pridnost ru- še in najcenejše. Pojavljajo pa darjev. Vsled napovedi vremen- skih prerokov in vsled lanske slabe izkušnje so se ljudje in pa uradi, podjetja itd. preskrbeli že v jeseni in zgodnji zimi z velikimi zalogami premoga za kurjavo. Zime pa kljub vsemu celo sko-ro nI bilo. In jeseni je bilo dela dosti. Vesela so bila poročila koliko novih delavcev je bilo sprejetih v delo in koliko premoga se je produciralo: rekord za rekordom v naši premogovni industriji, mesec je prekašal mesec. Sedaj so nepredvidene posledice tu: akladišča polna i pri rudniku i pri podjetjih in privatnikih, naročil pa hič. Edini frpin je po sedanjem družabnem kapitalističnem redu: uboga para, ki spravlja na dan ta črni diamant. Tu se ponavlja lato kot smo včeraj javili pri davkih. Kaj pa bilo, ko bi vsak delničar odstopil 10 ali vsaj 5 dinarjev od dividende v korist "bo^ude-i lavcu, ki mu je vseh 36 prldo-bil?- Univerzitetna knižnka v Ijani Na prostoru, kjer Je stal nekdaj Knežji dvorec nasproti Iju- majo primernih prostorov in bi morale biti centralizirane. Knjiž-nica bo izdelana po načrtih arh. Cernivca in bo stala do 7 milijonov dinarjev. Svet je odstopila mestna občina brezplačno. Kongres mesjt * V Beogradu se vrši te dni kongres zveze jugoslovanskih mest. Navzočih je 90 delegatov 72 ju-goalovanakih mest, ki razpravljajo o življenskih vprašanjih naših meat. Zlasti' se govori o vprašanju zavarovanja občinskih uradnikov in nameščencev. Dalje se razpravlja o vstopu naše zveze v Zvezo slovanskih mest itd. Zvezi predseduje zagrebški župan dr. Srkuij. Zvočni film po Sloveniji V Ljubljani zvočni film trium-fira. Imamo že Četrtega. Prvi je bil Singing Fool, drugi Kozaška pesem, tretji Rio Rita in sedaj četrti pravi in popolni zvočni film Atlantic, ki je še celo v nemškem jeziku, da ga večina ljudi razume. Atlantic predstavlja, kakor znano potop veleparnika Titanic, ki je nekaj let pred vojno zadel na poti v Ameriko na A-Llantiku ob ledeno goro in ae potopil z večino potnikov in posadke. Film kaže strašne dogodke ob potopu ladje, kaše kako človek ničesar ne pomeni, kako hitro ga je konec — ali pomeni pa tudi alavoapev človeku in njegovim idealnim nravnim in etičnim vrlinam. Le poglejmo starega in hroipcga Thomasa a ao-progo pa Petra, ko se je premagal ob izgubi svoje ¿ene, ali pa kapitana in njegovega namestnika von Lerchnerja. Pa radiotele-grafist, ki vrže tedaj, ko ima že do kolen vodo, rešilni pas proč, ali neprestano miali na svojo dolžnost in pošilja ladjam na oceanu obupne klice "SOS! SOS! SOS!" 'Na pomoč!", dasi brez žična postaja niti ne deluje več. Vsakdo lahko vidi alabostl in vrline človeškega značaja in kako se nekateri idealu človeka približujejo, drugi pa se mu oddaljujejo. Pa žal: življenje je prekratko, da bi mogli doseči ideal. Cele trume podeželanov prihajajo v Ljubljano, cele ekspedici-je iz Kranja, Tržišča itd. Zato, ker jim ti filmi tako ugajajo, gledajo vedno na to, da bi dobili v laatne kraje aparature za zvočni fW Deloma jih že imajo. Tako so izvajali na Jesenicah v našem zadružnem kinu "Radio" zvočni film Bele sence, ki pa je zvočen le v toliko, da godba glasbeno (zvočno) Ilustrira ono, kar se predvaja na platnu. Film je čudovito čist in godba se tudi čudoviti ujema z dejanjem na platnu. Radio kino ae pogaja za aparaturo Western electric. — Iato-tako je bil film Bele sence Izvajan tudi v Trbovljah. Tako prinaša zvočni film precej novosti v naše kulutrno življenje in škoda bi bilo, ako bi se to na katerikoli na čin ljudstvu onemogočilo ali napravilo manj težko. ' Pevski zbor UJU žanje uspehe Po velikih uspehih v Pragi, kjer je bil pevski zbor Udruže-nja jugoslovanskih učiteljev sprejet tudi od prezidenta Ma-saryka, je nov trium dosežen v Kraljevem Hradcu. Tu se je vršila l. aprila popoldne pevska a-kademija, zvečer pa koncert, kar je bilo oboje zelo zasedeno. Koncert Je izredno ugajal, enako o-nlm v Pragi, kjer so tudi glasbeni kritiki polni hvale za zbor. V sredo 2. aprila ao pevci nastopili v Olomucu, kjer so se poklonili tudi ostankom padlih voja-kov-Jugoslovanom• Dvorana v O-lomucu, ki ima dve galeriji In Je tudi aicer zelo velika, je bila popolnoma razprodana. Nadaljnl koncerti in najbrž tudi uspehi PÄ08V1TÄ Mavskih vratah v zadružništvu bljanski realki v Vegovi ulici, bo-i* prejšnjega mrtvila in kako ho- do začeli letos graditi Univerzi-čnl zbori zadrug se nadalju- zelo potrebna. Liceslaa knjižnico. Ta mesec jih bo zopet ka- ca, ponos Ljubljane in Slovencev kih 15. Važni so oni "Stan In do- sploh, ae atiaka v tesnih prostorna", "Depa" — pekarne, Hra-jrih kot gost D. državne glmna niln^^HHHHlN brezposelne uradnice Zagreb, 4. aprila 1000. V Savskem kopališču ao danes našli plašč in obleko neke dame. V plašču je bilo pismo na podlagi katerega so ugotovili, de ae gre za privatno uradnico Ano Karaš, ki je bila že dalje čaaa brez službe. Karasova Je najbrže skočila v Savo, njenega trupla ft, niso našli. Nova podzemaka jama šlssstvs ameriških de-lavaUfc organizacij Zvezni urad za delavske statistike v svoji zadnji izdaji "Handbook ^>f American Trade-Unions", ki je ravnokar izšla, navaja razne spremembe v delavskih strokovnih organizacijah (trade-union) in v članstvu tokom zadnjih treh let. Skupno člansvo vseh unij, toliko onih pod American Federation of Labor, kolikor onih izven nje, je za 112,272 manj kot I. 192«. V tem letu je bilo 4,443,523 organiziranih delavcev napram 4,331,251 v letu 192». K*r pa se tiče samih unij v Ameriški delavaki federaciji, te pokazujejo večje članstvo, namreč /u 126,430 več članov. To je zlasti tega, ker ae je organizacija železniških in parnišjvih pisarniških uradnikov (Brotherhood of Railway and Steamship Clerks) zopet združila s Federacijo. ' >f , , Po zadnjih podatkih je 146 organizacij ^seiurodnegu (national) obsega in pomena. To-Uko jih je bilo namreč v mesecu juniju >026. Od teh je 106 včlanjenih v Ameriško delavsko federacijo. Najbolj obaefcna organizaoijtt v stavbenih strokah je ona tesarjev in mizarjev (United Brotherhood of Carpenters and Joiners of America), ki ima 376,400 članov. Organizacija zidarjev (Bricklayers' Masons' and Plasterers' International Union of America) In pleskarjev in papirarjev (Brotherhood of Painters, Decorators and Pa-perhangera of America) imata vsaka po 125,000 članov. Vse unije stavbinakih strok imajo skupaj 1,090,840 članov. Organiziranih prometnih delavcev je 1,069,220. Ti spadajo k 33 raznim organizacijam, izmed katerih Je največja organizacija želesnlčarskih konduk-ter je v (Broherhood of Railroad Trainmen) s 184,000 člani. V rudarski in petrolejskl industriji je 481,000 organiziranih delavcev. Od teh kar 450,000 spada v organizacijo rudarjev (United Mine Work era of America). L. 1928 Je bila ustanovljena neka neodvisna rudarska organizacija (National Miners' Union), ali ni bilo še priobčeno, koliko članov ima. (Organiziranih rudarjev je le okrog 156.000. Uredništvo.) "i V oblačilni industriji se je v naaprotatvu proti International Ladles' Garment Worker»' U-nion in International Fur Workers' Union pojavila druga organizacija pod imenom Noedlu Trades Workera' Industrial U~ nion. To po navadi označuje kot "levokrilno" (left wing) organizacijo In njen namen je vključiti vae delavce v industriji oblači L Naštevši te organizacije, članstvo unij oblačilnih strok znaša približno 386,000. Sličen razdor ae je pojavil med organizacijami, ki zavzemajo delavce v tekstilni industriji. "America Federation of Textile Operativea" tekmuje že nekoliko let z "United Textile Workera," z unijo ameriške delavake fnderarije v tekstilni industriji. Imamo pot unij v tej industriji a skupnim član-atvom 66.300* > Izmed drugih organizacij, navedenih kot "national trade-unions", ao organizacija maši-nI sto v (International Aaeo'n. of Machinists), ki ima 137,000 članov), organizacija tiskarjev (Internationa) Typographical Union) a 77,000, brlveev (Barbers' International Unoin) s 51,840, organizacija zveznih tialušbencev (National Federation of Federal Employers) s 47,000, pjsmonos (Notional As-sociation of Letter Carriers) a 56,480 in organizacija gledaliških igralcev in umetnikov (Associated Actors and Artists of America) a 14,000 £l*nov. TUB. MISLI 0 KNJIGI Knjiga je človek, je voč. ~ je izraz Človeka, kaj pa, samo dobra knjiga. • Imamo več primerov, kaj lahko pomeni knjiga človoku. Na pr. spisi Aristotela v filozofiji ali sveto pismo za krščanstvo. Po knjigah amo spojeni z duhovi vseh narodov in časov. V dobri knjigi aniemo videti pitmo, ki ga je pisal moder č|p-vek; res da obširno, toda poučno pismo. Seveda je pismo namenjeno tistemu, ki ga ume čitati. Knjiga je Človeku najboljši prijatelj« Povej mi, kaj čltaš iu povem ti kaj ai. V dobro izbrani knjižnici *mo kakor v večnosti; zgodovina se izgubila, imamo prod -seboj stare in nove misli, drugo tik druge; vidimo, da človek ni zgolj zgodovinsko bitje. Vsak izobraženec imej svojo posebno knjižnico, svojo čisto osebno biblioteko. Danes smo že tako daleč, menim, da lahko ima reven in celo prav reven človek svojo knjižnico. Inteligent, ki ne kupuje knjig, sploh ni izobružen človek. Knjig ne Imejmo le kot pripomočke pri delu, marveč Imej vsakdo svoje avtorje, ki jih pred vsemi čisla; vsaj tu si lahko izbiramo družbo bolje, nego med ljudmi. Vaak Imej vsaj enega svojega avtorja in tega naj Čittt zopet in zopet. Pisec, ki ga prečitaš enkrat zu vselej, nI pravi.' • % 1' Svoj živi dan sem Čital poleg filozofov in nemara celo še bolj nego filozofe velike pesnike; saj jim pravijo "pesnlkl-mlsle-ci", Mane Goethe ni zanimal nič manj od Kanta, da, celo še bolj; takisto drugi pesniki od Shakoapeareja dalje . . . Pesniki in umetniki sploh ne premišljajo o življenju in njegovih problemih nič manj, celo ImiIJ konkretno nego fjllzofl. Človeku, ki jih ume čitati, dajejo mds-merno mnogo spoznunja. Ce hočemo poznati dušo in duha tujih narodov, je umetnost najzanesljivejša pot k temu cilju. ♦ . . . Za pred leti aem al aeata-vil mislece in pisatelje, ki po mojem mnenju predatavljajo razvoj evropskega človeštva . .. Ce bi hotel izbrati samo 10 knjig, bi jih postavil tako-le: Dobra zbirka narodnjih pesmi. Paine: Rights od Man. Ujdr-son: Knoženstvo In mnogoteri-stv(j. Vandervelds: Alkoholia-mus. Bronthe: Villets. Shakespeare: Vihar. Goethe: Wahrheit und Dichtung. Dostojev-sklj: Idiot. E. Browning: Aurora Light. T. Ci, Mamruk (Iz raznih api-sov.) Frank Lskanclekt y ZA NASE FARMARJE Preizkušeno potomstvo perotnine Perotninar, ki vodi kar v skupini račun o svoji perotnini in da izbira aa pleme kar iz mešanice, .akoravno čistokrvne, navidez lo boljše — in breft«ved-nosti potonatva. je gotovo razočaran. Vzemimo za vzgled eks-perimentaluo ali preizkuševalno postajo. Tam ao nalašč gojili perotnino za eksperiment ali poskus. Pričeli so rejo z 200 jajci in tako nadaljevali rejo od leta do leta več let Ampak odbrali so jajca ml najboljših čistokrvnih jajčarlc. Kaj je bilo? Njihov* produkcija s« je zmanjševala od leta do let a Čedalje l*)IJ. Niso Imeli uspeha, akoravno so se držali vseh najboljših predpisanih pogojev o klajl — piči — postrežbi itd. Seveda, opustili so rodovnik. Ni' dvoma, kdor prebira najboljšo perotnino od leta do lotu, ne da hi izpopolnil nino na dobro produkcijo, da-se tudi drži predpisanih pravil o reji, potomstvu, sorodstvu 'itd. Da izpopolnimo perotnino najhitrejše In najboljše v ncae-nju, je preizkušeno In čistokrvno potomstvo v reji največje važnosti. Kokoš, ki je iznesla 300 jujec v letu, dobimo, ako vulimo jajca od iste, mogoče največ hčera lili jaric, ki bodo produclrulu po 100 do 200 Jajc letno. Dva plemenjaka, bruta, nista za plemonitev plodonosim* Od enega ao p(Ščnncl veliko večji nego od drugega, ali pa se razlikujejo V rasti od drugeira in pozneje v produkciji, Hči □ enega mogoče znese 250 jajeo letno, medtem ko .od drugega mogoče znese le "0. Ilodovnik hčera je trel>u voditi, šele potem vemo natančno kaj je dobro iu kaj je sls bo v porotninatvu. Plan o vodstvu lMitomstva In reje je čisto enostaven* Izberimo 50 najboljših kokoši, razdelimo jih nu 5 delov ali skupin po 10 kokoži skupaj. Izberimo ali pa kupimo 5 najboljših petelinov, ki povsem odgovarjajo za rejo, aeve-da iste pasme in barve. Pripravimo 5 posameznih oddelkov za vsakih 10 kokoši posebej s zadosti velikim prostorom za izlet na prosto, da imajo radosti prostoru zu kretunje in pašo. Kokoši bi morah* hfti zaznamovane z zato kupljenimi obročki na nogi in a številkami od enu do 60,_ MMlnje ali druženju teh kokoši bi torej bilo kontrolirano glede potomstva ^rodov-nično. Take plemenske kokoši bi morali pripraviti, da saj za časa, ko neao jajca za valenje, imajo aaklopna gnezda. Zazna* movati bi morali vsako jajce, ki ga je iznesla v zuklopuem gnezdu, kadar Je izpustimo z njeno Številko in dutumom. (Ako so pa hoče pravilno kontrolirutl rodovnik, kakor sem preje «»pisal, se morajo zaznamovati jajca takih kokoši celo leto. Namreč: 12 Jajec od kure št. 4 Je po. loženlh v umetni vulilnik ali pod kuni. Jajca takih kur naj bi hranili vaška zase s številko kure, katera jih Je iznesla. (Koiisc jutri.) ga In posojilnega druHva zije na Poljanah In marsikateri —v v Mariboru, ki obstoje «pi,i in folianti. k, bi morali sltr- V M™"«« Mgi * so jo ne- ^^ 59. leto ima 5 milijonov hra- žiti znanatvenemu raziskavanju liSf ^ ^ Z h vlog in 1800 članov, "D*1* valjalo na prašnih policah v^inJe. so našli mnogo epih kap- M#na. Ark. - *f poletni te-ume letnega prometa in nad 2 ga slovstva in tisk. ter popolne1"* ^jrafalj kmetijskega Hijena hranilnih vlog. bibliografije je skoro onemogo- pometa Jaja. Dl Jake "bo pohvalo ve- l/^limlAk. liga v LjoMJ.nl čeno Dalje ima pa še vsaka fa-|'« * dni do podrobnosti preu-¡konomljI, kocbdogljI, o zgodovini Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik za slovansko mladino! InduatrijMka komisija obsoja ad ravnike Raleigh, N. C. — Industrijska državna komisija je podala izjavo, v kateri bič. lakomnost zdravnikov, ki Izkoriščajo delavce, ki ae |K>neeftčljo pri delu v tovarnah. Izkazala jo na tipičen slučaj, ki izkazuje, da au zdravniki izvlekli Ii iKiškodovanlh delavcev $11,833, dočim ao delavci (iohili le $5,282 podpore i/. «Ir ševnega odškodninskega sklada. Farmarji se organialrajo. Brown Valley, Minn. — Največja krajevna unija farmarjev v Minneaotl je bila ustanovljena v tam mestecu. V unijo Je pristopilo tristo Januarjev, ki so su zavzeli za program zveznega farmskega odbora, ki priporoča ustanovitev farmakih zadrug, kutere trši jo direktno z «al jemalci. Glavni namen teh zadrug Je, odkrizatl se prek upi''eiuletVt ki odirajo odjemalce in farmnrje. VABILO NA VESELICO kataru prlr#dl Slovenska Maxhom godba v soboto 3. maja 1930 v Slovenskem Delavskem Domu NA MAXIIOM-JOHNNTOWN, PA. Prl*»t#fc oh S. url. JUr naA« «odl»s nI lm«l* noban« vsmIIm ak'*! v«« loto, m jo nsAs blmrsjns im>racnlls In k»r aino «opat ktiplll tri nov* Inatrumnitu sa n«*« mlmii) tf<*lr» In pls4all »kuro ItlOtl.UO »«nj», jo mnIsJ noA»- lilo-gojita takorokuä prssns. Ilonsrjs pa Jo potiol*« v »du o m kupuvanjo not In uftmje in ko v m* |s mor« .utlba aoinu algtoU. Nojliltrojo jo mslo slov. fodlionih druAlov v Amorlkl ns toki podlogi uatonovljonlh kot nafto, d« v»ok nov ulonor, ki printopl k tisAi kil»m Atovllu aa I. moja pri voaolirl, 7. m auho grl« in prsati« t«!ndc# I »o isvratn« po«krt»IJ«no. '/.«bova dovolj *s vso otor« in s« mlado. V»(<>pnlno as moAfco A0#, so l<»n»k« t.lr, Na ovidvnj«, vom I» Ilir on», Mluviotak« Maakom («odtM, i ao. Uog«l, tajalk. no\a org.nl7.rlj. »»in —- ------- ----- y-r. ^ff.rjev In prvi občni zbor bo strokovno knjižnico, ki tudi ni- •KO >*mo- l.joMJanl ceno. OaJ^r ima pa se vaaaa ia- — - —• " T""" i--- " /'T * LIT/« « naAih za- kult«U univerze svojo lastno,^» l**l*km\ to novo pod«^-(razvoja Industrij, angleičlni m govorniAtvu. .■■¡PH M in ANim ZsmémrUmU éd wirfli (Wlrdrrn a«««. l'«v«lÉSa. y k I » fcoUoUtal 4o4M AaioriU vola* «Ufa. SMfca-«Ma lo kjlTiîtofao artni«k(ar« pmU»tJ. kl lik M aar«4»*« »oltà«l)o. Na I«««. a»Mf«l. b> iumbpi». v k»t,t*m mm êmmiki alaaloi^kl p*u4o|oli la k«««hall oir«i« /ra««« « m»tmmt la a« W»i «rfc«, v k«C«fl m awl ill k Uffo .. . fsrfsallSfijii Mm prMla»l|a MM Mak« >ok*4m pr»tli íra«r».k»h protestaste«, kat«r« •lataaatl m «4«Wâl tail ■••ver. PROSVETÄ PETEK, 25. APRII.a J Hanna Heine Ewer«: ^ ; d9 Asp • Poslednja volja (Is kajlfft "DU Besessenen")—Posloesnil To-af, Jan Olieslatfers m> je ocrl za njim. "Ubogi dečko," j« mrmra), "lepa hudičeva reč mora stati v njej." Vzel je karafe in je natočil kozarec do vrha. ... -Grof je prinesel usnjato piaalno mapo in jo odprl Ii nje je vrel majhen kovert in ga je dal prijatelju. "Jaz?" je vprašal U. "Da. Grofica je hotela, da Jo ti odpreš." Za trenutek se je obotavljal Vlamec, potem je prelomil pečat. Raztrgal Je kuvert in j* bral na glas pokončne črke na videtnem papirju: Poslednja volja Stanialave EPk • Mladinski List stane............$1.20 Ba List v Evropo stane......1.50 Cena oglasom 90 dogovoru. Filip Godina, upravnik. Pridružite te našima Dvema Velikima Izletoma «Ljubljano na slavnem ekspresnem parniku "PARIS" Last Francoske črt« . 23. nijaia 30. julija 1930 NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA POT ZA SLOVENCE ParnŠc "PARIS" je dobro znan vnm Slovence« Ur ssjamti potnikom v ho udobnost in zsdovoljstvo. Moderne privatne kabine sa rse potnike. Slavna francoska kuhinja la pijsis. Za nsdaljne podrobnosti srtede teh izletov vprašajte pri cfreoehJ&ie 213 North Michigan Avenue Chicago, Illinois ali pri sledečih zastopnikih SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MIDTOWN BANK OF NEW YORK. (Pjej: Zakrajsek * Cesark), 630 Ninth Avenue, New York. JOHN MIHEUCH AGENCY, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. MIHALJEVIC BROS CO., 6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. JOSEPH SVETE, 1728 East 28th Street, Lorain, Ohio. ZAJAMČITB Si PROSTORE SEDAJ! POSTAVITE 81 DOBRE tek brezdan/e neumne, brezda- k' Ona: "Vališ Joda, namesto, da me vedno zmerjaš, bi me moral v nebo povadigovatT ... I On: "Ha j bi te. č»bi gori os ta- Največ dobička ima oni, ki gradi sedaj i - Danes je dober trg za graditelje stanovanjskih hiš Vpraiajte domače kontraktorje in trgovce z gradbenim materialom in izrabite sedanjo priliko Chtaneo North and Milwaukee Railroad Chienno Aurora and Elgin Railroad— The ftuneet Lines Chicago fonts Store aad South