Leto VL Poštnina plačana v gotovuu. Ljubljana, Cena 50 cent. URBDM1BTVO UN OPRAVA: LJUBLJANA, PUOC3KUBVA BKUUĆMO ZASTOPSTVO aa u^imc Is &raijevtta IUJl|a n ITNIONir PTTBBI ICTTA rTALIANA 8. UflLANO ULICA • — OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per * pnbbHcit* d ptwenien» HaHaa« «i UMOVE PUBBUCITA ITAUANA 8. A-. M1IANO Torpedna letala potopila tri velike ladje Zmagovit napad na sovražni konvoj pred alžirsko obalo — Potopljene so bile ladje po 15 tisoč, 10 tisoč in 7 tisoč ton, četrta pa zažgana klavni stan italijanskih Oboroženih je objavil 'IS. marca naslednja 1087. vojno poročilo: Na tunjčkj fronti, kjer jo sovražnik npo- rahil nove mo^ne «*He, se nadaljujejo hrrtr borbe, v katerih se osne čete vztrajno hore. Nemški lovci so sestrelili tri letala. ?s~a morju pred alžirsko obalo so oddelki torpednih letal p«d poveljstvom kapitana Manzini 1'rbana iz Cesene in poročnikov Mura Battiste iz Catfliarija ter Bertuzzi Ir-merija iz Rfmlnija napadli včeraj zjutraj velik sovražni konvoj. Ne plede na močen «wlj»or sovrn/nika so h:le potopljene tri ladje po 15.000. 10.000 in T000 ton, nadaljnja pa se je vnela. I>toira dne so nemška letala napadla sovražni konvoj na zapadnem Sredozemskem morjn in S torpedi zadela »tiri ladje srednje velikosti, izmed katerih se je ena potopila. Naša letala so homhjirdirala skladišča petroleja v Tri polisu v Siriji. Z operacij zadnjih dni ; pogrešanih pet naših letal. Sovražna letala so metala bombe in ^0-streljevala s strojnicami kraj Pozzallo (Raspisa ). Eno dvomotorno anfflegko letalo se je zraslo % okolici Sciaoce, njegova posadka 6 mož je bila ujeta, Dnuc»h 6 letalcev r angleškega letala, ki je uadlo v morj«\ V bilo ujetih južno od Ćuprija. V napadu na sovražni konvoj v alžirskih vodali^ ki ga omenja današnj«* vojno porodilo, so se izkazali naslednji piloti: poročniki Borreli Emesto iz S. Marija la < a rita Oeapelj), M ar c hi ori Giuseppe iz Oonzage (Mantova;, VeronJj Orlando iz MIlana, Facilletto Antonio iz Saeila (Cdlne), podporočniki Lussato Silvano iz Benetk, Corraddino Uaimazi« iz Neaplja, Devieto Vollare Domenico iz Catanije; marešala <"irifonij Orlando iz Fabriana (Ancona), Boj Bruno iz Soamp de Praza (Aosta.); višji naredniki Cellino Orlando iz Cittidiana (Va-rese), Vitalij Giovani iz Cesena, Haeffelli VValter iz Torina^ Cozzi Carlo iz Olglate Olona (Varese) in narednika Ooeola Giusep-pe iz Trentole (X«-aj>c1j> in Bonaco»ni \Val-ter iz Modene. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 27. marca naslednje 1036. vojno poročilo* Na srednjem in južnem odseku tuniške-ga bojišča se bitka nadaljuje. Letalstvo Osi živahno sodeluje s kopnimi edinicami ter bombardira sovražno zaledje in zbirališča vozil. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili 6 letal. Nemška letala so napadla konvoj v alžirskih vodah in zadela tri parnike ter bombardirala skladišča in pristaniške naprave v Alžiru. Veliko skupino sovažnib štirimotornih letal, ki je bila namenjena nad Cagrliari, so naši lovci prestregrli in jo prisilili, da je spremenila polet. V zraku nad Palermom je izstrelek protiletalske^ topništva zadel britansko izvidniškn letalo, ki je padlo v merje severno od Mondella. ĐUCE MED SVOJIMI LETALCI Resnobne proslave ob 20 letnici ustanovitve Kr. letalstva — Visoka Ducejeva pohvala letalcem — Torpedna letala nove konstrukcije Vladar na seji Kr. akademije San Luca Učinkovita zaščita umetnin v vejnem času Rim, 28. marca. 5. Eme 28. marca je bilo '»b vzvišeni navzočnosti Vel. Kralja in Ce->w irji< tn je preč'tal svoje kratko poroćiV>, omenjajoč pobude tkkađei d^e v pi^tck'crp .ofu. Poročal je o imenovanju novih akideml-kov m o bližnji otvoritvi arhitektonske razstave o Dalmazii. W se že pripravlja. Preden je dal besedo predavateliu, ki je imel prikazati ukrepe in zasejto umetniških del v vojnem času. je izrazil prepričanje ▼ zmago ter poveljeval trdni blok Italijanov pod orožjem v znamenju svetlega sa_ ▼ojskega križa ob liktorskih fašjjih. Akademik Gino Chiericl je nato govoril o vojni in zasčti timetnjn. Sporočil je med • hrumim, da je malo znanega o važnem delu za zaščito naših umetnin. Vojni do-izodki in težave trenutka so odvrnilj pozornost Italijanov od usode enega največjih rsakladov naroda. Skoraj vse zbirke v pi~ }>akotekah in muzejih ter večji del umet- niških predmetov iz cerkva je bilo prenesenih na varne kraje, kjer lahko mirno čakajo na boljše čase. Naporneiše delo je zahtevalo obrambo spominskih poslopij, fresk, mozaikov in nepreneslj'vih stebrov ter kipov. Storjeni ukrepi kažejo bistro« umnost tehnikov za konzerviranje umetniškega premoženja in budno skrb ter pametno vodstvo generalne direkcije za umet nest. S projekcijskimi siikami je bjlo pri-kn^Tjo izvršeno delo na največjih spomenikih iz mnogih pokrajin. Popoldne so se k izredni seji zbrali vsi akademiki. Svoje funkcije so prevzeli nekateri nedavno imenovani akademiki. Razgovor se je tikal važnih vprašanj udejstvo. vanja zavoda. Obširno se je obravnaval tudi predmet, o katerem je predaval dopoldne akademjk Gino Chierici. Seja ministrskega odbora za oskrba Rim, 27. marca s. Pod predsedstvom Duceja se je danes ob 17. sestal medmi-nistrski odbor za enotno ureditev prehrane ter njeno razdelitev, kakor tudi za cene. Seja je bila ob 19. prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek 29. marca ob 17. Sestanek Zbornice fašijev in korporacij Rim. 27. marca, s. Zbornica fašijev in I korporacij bo začela razprave o proračunu za leto 1943 -14-XXI XXII v nonede'jek 12. i aprila ob 10. dopoldne. Rim, 28. marca, s. Dvajsetletnico usta- nevitve Kr. letaJstva so proslavili z resnobnimi obredi na letališčih in v letalskih ustanovah- Ob obletnJei so izobesili narodno zastavo na rimskem kanit olskem stolpu in na secratorski palači. Kr. letalstvo je stra-žilo v Beneški palači. r>uce jo hotel podeliti posebno svečanost dogodku, ki spominja na ustanovitev njegovega orožja, s svojo navzočnostjo mod letalci. Ob spremstvu šefa Glavnega stana, šefa štaba Letalstva ter šefov Glavnega stan^t Vojske, Mornarce in Milice, podšefa Glavnega stana, podtajnika v vojnem ministrstvu in poveljnika Kr. karabin jer jev je bil Duce sprejet na nekem letalskem oporišču od podšefa Glavnega stana Letalstva ter cd generala eskadre. generala divizije in generala brig. Kr. Letalstva. Ob precipsanih zvokih tromb in pozdravu postrojenih oddelkov je Duce najprvo pregledal častoo stražo, nato so pa nu letališč in dvignili njegov prap:r. Dure je nato v uniformi prvega mtvršala imperija pregledal oddelke, obsegajoče bataljone Kr. letalstva ckruleraje. tečajev oficirskih gojencev, letalskih kolegijev in protiletalskih formacij. Poveljnik oddelka je podal ra.p rt. Godba Kr. letalstva je zaigrala Kraljevo koračnico in Giovmezzo, o berem pa sta mogočno odmevala pozirav Kralju in pozdrav Duceju. Po poklcnitvi pred zastavo letalstva, katero so za to priliko prinesli on letališče, je Duce pregledal postrojene skupine. V popolnem redu so se vrstila letala skupme torpednih letal nove k: nstrukcije. pripravljene za uporabo. Duce, kateremu sta sef štaba Kr. letalstva in pr.veljnik ai^upine dajala pojasnila, je pregledal celotno postrojitev. Posadke vsakega letala so stale poleg svojih le-taL Duce je govori! z mnogimi vk d ji posadk in je stopil v eno izmed letal, kot strokovnjak pregledal naprave in orožje ter se raz-govarjal z leta^kimi specialisti, katerim je zastavljal vprašanja. Od eskadre do eskadre je med Duceje-vim pregledom odmeval pozdrav. Dolgo in podrobno je Duce pregledoval nato naslednje postrojitve letal novega tipa, ki so jih ob tej prilki zbrali na letališču. Duce je hotel, da se v njegovi nazočnosti preizkusi orožje teh letal. I medenih je bilo nekaj poizkusov, ki so pokazali izredno moč orožja, konstruiranega v italijanska letalski industrij. Duce se je podnj pred hangarje, kjer je bil pripravljen oder, na katerega, je stopil s šefom glavnega stana Kr. letalstva. Oddelke, ki so se med tem postrojili v četvero-kotu, je kratko in ponosno nagovoril Posadke so nato v zboru zapele ^Giovinezzoc in himno Rima. Po izkazanih časteh je odšel Duce v neko opazovalnico in prisostvoval vežbam skupin in posameznih letal \er ob koncu izrekel svoje pop-lno zadovoljstvo. Duce je nato odšel z letališča. Oddelki so ga pozdravili s predpisanimi ča-etmi. Potem je Duce sklical k raportu ob navzočnosti podtajnika in šefa gla\mega stana Kr. letalstva letalske generale in šefe osrednjih i ustanov v ministrstvu, katenim je izrazil [ svojo visoko pohvalo za njih delo v sedanji j vojni. Nato je Duce sprejel italijanske lc-1 talske indu^trijce. kater m je daJ navodila ' aa delo ki naj se opravi v svrho ojađen ja do mej človeške možnosti proizvajalna sposobnost naroda na področja letalskega obo-I roževanja. Pix>s3ave ob 201 etnici letalstva je zaklju-I čil državni podtajn k general Fougier s po_ j veli^evanjem junaških dejanj letalstva v j radiu. j Dnevno povelje generala Fougiera Klm, 27. marca. s. Naredbeni list letalskega ministrstva objavlja: Častniki, podčastniki, letalci! Dvajset let jo minilo, odkar je Duce preko vseh ovir in vseh dvomov s svojim »čredo«, prežet letalskega navdušenja in zaupanja v Ihirii, ki so se borili in trpeli za bodočnost italijanskih kri^ p-stavil t ustanovitvijo Kr. letalstva tretji steber v temeljni zgradbi državnih oboroženih sil. Od onega dneva smo prt-hodju* z««lo težko pot in mu go slave zaradi žrtev je zabcle*-ženo v letnikih tega orožja, ki zbira pod ■ seboj nepremagane zastave in cvet pro-stovoljstva Italije. V potrjevanju nevenljive volje fašizmi*, da pred svetom dokaže vrednost na j U lj : izbranih vrl»n našega rodu, je Kr. letalstvo I v dvajsetih letih svojega obstoja v neprekinjeni skrbj za. izpopolnitev in z nikoli ugaslim ognjem širjl i svoje duhovne in materialne energije, č našega orožja. Danen, po dvajsetjh letih nepretrganih ; dokazov drznosti in hrabrosti, katerih spomin nam zmer m zbuja upravičen ponos v srcih naših vojakov in letalstva in v po- letu borb proti n*»jm očn*» jv^mn T.druienju. ki jih pozna zgodovina, slavijo letalske Italije, že preitKašene v trvli vojnah, pn«? nik svoje mladosti in svoje zvtsd be. Ponosno na žrt\'e svofih sinov, okrepljena s svojo slavo in prežeto nei/črpnea w navdu^nja, d\iga Kr. letalstvo v tem strogem času oh zaključku drugega nonataJtjB svojega obstoja vis<>ko prapori• araM| °*i" delkov in obnavlja pri«»etfo aVMavna« da bo zmerom bolj vredno naj%»"čjih žrt«^ jih junakov in zmagovite tiM>de ljubljena tlomovjne. Častniki, potlčastnfki, letalci! Pozdrav Kralju! Pozdrav Dueojn! FOIGIFK. Album slave Kr. letalstva v sedanji vojni Rim, 27. marca. s. Album slave hrat>rr** sti Kr. letalstva v oedanji vojni. Padlih 169G, ranjenih llKil, odlikovanih z zlato kolajno 85, od teh J živi. Odlikovana* s srebrno koi.ijiio 3132, z brtMiasto k<*-lajno 4110, z vojnim križam ,V>09. \ Apiinijl je paulo l™.'* letalcev, rnnjeiiih je bilo 192, z zlato kolajno je bilo odlik' vanih 56, med temi 3 živeči, n srelMiriio kokijim 976, z bronasto kolajno 1178 in z vojnim križem 726. V* sedanji vi jni bilo t;qtov«»st j»> s#'-streljenih ali uničenih na tl«*h 2300 ■avflniu nih letal, verjetno satrti jenih ali unuVnih na tleh 9.1S letal. Sovražnih bojnih ladij je bilo potopljenih 65, po*tk divanili 211. Sovražnih trgovskih ladij je bilo ptitop! nih 136, poškodovanih pa fudi 136. V španski vojni je bik» izvršenih 86.t2*» vojnih poletov, torej 90 povprečno mak dan. Sovražnih letaj j«* Ivlo \ španskj vojni zrušenih 903, na tleh pa je bilo nnicf'nih 10 letal. Goringova poslanica Duceju G sreče čestitke ob dvajsetletnici Kr. letalstva Sevsk v naskoku zavzet NemškP zmaga sevemozapadna od Kurska — V ostalih odsekih ni bilo pomembnejših dogodkov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti Je dan v splošnem potekel mirno. Samo v nekaterih odsekih je prišlo do krajevnih bojev. Severnozapadno od Kurska so oklopni grenadir ji po večdnevnih hudih bojih v naskoku zavzeli mesto Sevsk. V vodah Ribiškega polotoka so dosegla nemška brza letala bombne zadetke na velikem sovražnikovem tovornem parni k u. Na tuniški fronti se nadaljuje obrambna bitka. Kljub veliki premoči sovražnik niti včeraj ni mogel doseči nobenega odločilnega uspeha. Nemške in italijanske čete so zavrnile vse poskuse za prodor in vrgle v pro-■■::nku sprednje sovražne oklopne vozove, ki so prodrli, zopet nazaj. Pri napadu nemških bojnih letal na konvoj preti alžirsko obalo so bile zadete 4 sovražne trgovske ladje. Preteklo noč so prileteli angleški bombniki nad nemško ozemlje in prodrli do državne prestolnice. Metali so rušilne in zažigal-ne bombe po nekaterih krajih severnoza-padne Nemčije in na področje Velikega Berlina. Povzročena je bila škoda pretežno zaradi požarov v stanovanjsin predelih, pa tudi opustošenja na javnih poslopjih in kulturnih napravah. Prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 8 izmed napadajo-rih bombnikov. Straž ni čolni so sestrelili nada 1 inje angleško bojno letalo ob norveški obali Sovražnikove letalske 3z«ube Berlin, 28. marca s. Samo včeraj je so- \ mažziik. kakor zagotavljalo v tukajšnjih I vojaških krogih, izgubil na vzhodni fronti v letalskih dvobojih z nemškimi lovci 36 letal. Nemci so izgubili samo 3 letala. Uspel napad na sovjetsko letališče Berlin. 27. marca s. Nemški bombniki so v svojem neutrudnem ofenzivnem udej-stvovanju proti življenjskim žilam sovražnega odpora včeraj nenadoma napadli sovjetsko letališče južno od Valujkija. Nemška letala so se sprostila nizko do nekaj metrov nad zemljo in odvrgla številne bombe na sovražna letala, ki so se nahajala na letališču, in jih obstreljevala tudi s strojnicami. Najmanj 10 sovražnih letal na tleh je bilo uničenih. Bencinski rezervoarji nekaterih letal so eksplodirali. Nastal je požar, ki se je hitro razširil in uničeval letalo za letalom. Mnogo nadaljnjih sovjetskih letal, ki so bila razmeščena ob robu letališča, je bilo pošk^ovartih z letalskim orožjem. Nemška letala, proti katerim sovražnik zaradi presenečenja ni niti najmanj reagiral, so se vrnila na svoja oporišča. Eksc. Alfi eri v Dresdi Dresden, 28. marca s. Danes je prišel Kr. veleposlanik Italije D:no Alfieri v spremstvu Kr. generalnega konzula v sedež fašija v Dresdenu, kjer so bili zbrani vsi člani italijanske zajedn'ce in vsi na tem podaju zaposleni italijanski delavci, katere je Kr. veleposlanik toplo pozdravil in jih vzpodbujal. Rojaki so odgovorili 3 vzklikanjem Duceju. Junaška smrt generala Pizzolata Rim, 28. marca. s. Junaški vrsti za domovino padlih generalov v sedanji vojni se je pridružil divizijski general Gavino Piz-zolato, ki je padel v zadnjih borbah na tuniški fronti. General Pizzolato je bil i-ojen v Sorsu (Sassari) 26. februarja 1884. Leta 1906. je postai tapiiižki po 1 poročnik. Vojne leta 1915.—18. se je udeležil v čanu kapitana in majorja kot poveljnik baterije poljskega topništva. Dokazal je svoje odlične strokovne sposobnosti in veliko vnemo ter drznost 28. in 29. junija 1916 na M on te Fortino di Villanuova ter 7. avgusta 1916 na San Michelu in 15. junija 1918 na Capo d* Argi-ne (Piave). Pridobil si je dve zlati kolajni in bionasto kolajno ter je napredoval v majorja po vojni zasluga Po vojni je služil pri topniških polkih, leta 1923. pa je bil poslan v Tr.politanijo ter se je udeležil operacij za osvojitev Gebel Tahruna. Leta 1926. ae Je vrnil v Domovino ter napredoval v podpolkovnika. V maju 1927 je bil poslan v Eritrejo, kjer je opravljal službo v Agordatu do avgusta 1929. Nato je bil premeščen v Cirenaiko kot poveljnic topništva. Leta 1931. se je vrnil v Italijo ter postal skupinski poveljnik topniškega polka. Leta 1933 je napredoval v polkovnika zaradi izrednih zaslug in je postal poveljnik lahkega topniškega polka. V juniju 1938 je postal brigadni general ter je prevzel pod-poveliništvo motorizirane divizije Trento, potem p apod poveljništvo in poveljništvo drzne divizije Emanuele Filiberto, Testadi Ferro. V februarju 1941 je bil dodeljen poveljništvu oklopne divizije Cen-trauro. ki je operirala na grško-albanski fronti. V činu divizij skega generala je prevzel poveljništvo divizije La Spezia ter je diviziji poveljeval do dneva svoje slavne smrti. v Bolgariji Sofija, 27. marca, s. Prof. Roberto Scheg-gi. redni profesor neapeljske univerze, je iniel već predavanj v Sofiji in važnejših bolgarskih mestih o socialni, gospodarski in pravni ured tvi države po fa&ettčnih načelih. Predavanja prof. Schegglja so zbudila živahno zanimanje ne samo v vse-ucuiakih krogih, temveč tudi med poi.tiki « med ozabnega prj'atelja letalskega maršala Itala Balba je bilo ustvarjeno sredstvo, ki je v viharnem zagonu kmalu delalo čudeže v svetovnem letalstvu. Polet na 55.000 k ni podpolkovnika De Pineda leta 1924., brzinski rekordi majorja De Bar-madija in marešala Angella leta 19i«. poleti atlantske eskadre leta 1930. in 1932. in višinski rekord podpolkovnika Pezzija leta 1937. so bili aKcije, ki so vzbujale pozornost in so nepozabni mejniki v razvoju letalstva. Med zavzetjem Abesinije in v španski vojni je Vaše letalstvo dokazalo, kakšnih borbenih akcij je sposobno in kakšni junaški duh ga preveva. V borbi za svobodo na našem kontinentu stoje fašistični letalci v zvestem bratstvu v orožju ob strani na-j ših letalcev. Tovarištvo in skupnost v lx>r-: bi, preizkušeno že v španski vojni sta ! dosegu zmago za zmago svojim zastavam \ ne se vedno znova uveljavljata v skupni borbi za naš obstoj. Dvigajoč misel k padlim junakom pozdravljam danes Vas, Duce, in vse tovariše j Kr. letalstva. Vem, da njih letalski duh ne bo nikoli klonil in bo prispeval h končni , zmagi. Vaš Goring.« Poklonitev j italijanskega tiska Rim, 28. marca. 3. M/nister za ljudsko kulturo se je cb spremstvu di^avnega podtajnika ? direktorja za zunanji tisk, direktorja italijanskega tiska in direktorjev agencij in listov v R;mu popoldne podal v rmnistrstvo za letalstvo in se poklonil v svetišču junakov letal3tva, ob katerem je imel častno stražo odred letalcev. Ministra je sprejel podtajnik Fougier z \" so ki mi letalskimi oficirji. Mi'iister z ljudsko kulturo je položil velik lavorjev venec na plo-: ščo, v kateri so vklesane imena slavnih I padlih, in enak venec na ploščo Bruna Mu-I ss Ijnja s posvetilom: »Brunu, imetniku j zlate ko!a£ie — italijanski novinarji, c Eksc. Polvereliš in zastopniki italija^ske-; ga tiska so ostali zbran-i nekaj trenutkov z j dvignjeno roko in z mislijo na padle juna-i ke pred spomeniki. Kratek obred v strogo ! vr jaškem s log-u se ;e zaključil s pozdravom j Duceju. Ovekovečetije spomina Itala Balba Ferrara, 28. marca s. Davi se je sestal j v vladni palači ob prisotnosti ministra Ci-I nija odbor za počastitev padlih v Tobruku. j Na seji so podrobno razpravljali o obširnem programu za razne pobude, ki se bodo postopoma izvšile za povelčevanje in ovekovečenje spomina Itala Balba. Sklenjena je bUa takojšnja ustanovitev ustanove Italo Bal bo, ki bo v prvem domu fer-rarskega fašizma zbrala dokumente o mnogoterem udejstvovarijn Ttala Balba. Knjiga T,Govorim z Brunom" v španski izdaji Madrid, 28. marca. V kratkem, bo trn šel španski prevod Ducejeva knji-f. Govorim z Brunom. Knjigo je prevedel proti-sor Juan Benito. Uvod je napisil general Mof*« cardo. Na posebno željo Duceja *e bo knjiga prodajala v pr*d sirot padlih ipaaakftl letalcev. V vseh šp:inskih krogih visok« vrednotijo MussoUnijevo otVtovsko dejani« d > špjinskega naroda. Proslava v Grčiji Atene, 28. marca, s. Ob 20 letnici Kr. letalstva je vrhovni poveljnik Oboroženih sil v Grčiji poslal letalskim oddelkom na grškem ozemlju pozdravno poslanico. Nemško glasilo ^-Deutsche Nachrjchten tn Griencheland-z je objavilo članek z naslovom -Ducejevi letalcih, v katerem podčrtava razvoj in napredek Italijanskega letalstva na pobudo in po volji Fašizma. Civilna komisariata na Siciliji in Sardiniji Rim, 28 marca, s. S Kr. dekretom a i dne 23. marca so bili pri poveljstvih na Siciliji in Sardiniji ustanovljeni komisa j riatj za civilne zadeve z nalogo, da vzpo I redijo civilno službo na obeh otokih z OTt-j rom na vojno stanje. Za civilna komisarja I sta bila imenovana prefekta Testa ne. Sl-I eiliji in Bruno na Sardiniji Študijska ustanova Carmela Borg-Pisania Rim, 27. marca s. Družba Dante ALighir-{ ri je v počastitev spomina malteškega mu-r?nika Carmela Borg-Pisanija ustanovila s >olskim letom 1943/44 študijsko stipendijo 10.000 lir, imenovano po junaku, za italijanske sinove v tujini, ki nameravajo izpopolniti svoje študije v Italiji. Prednost imajo slušatelji kakega umetniškega iz-I obraževamega zavoda. Itafijansko-madžarsko kulturno sodelovanje Kassa, 27. marca ^. Na sedežu sekcij Italijanskega kulturnega zavoda je bil odkrit relief kralja Matija Korvina. Ob tej priliki je bilo izraženo toplo prijateljstvo med Italijo in Madžarsko ob navzočnosti Kr. zastopnikov oblasti. Šolski nadzorntk pokrajine Kassa prof. Klari je govoril o kulturnih odnosih, ki obstojajo že stoletja med Italijo in Madžarsko. Omenil je dobo kralja Matije Korvina, ko je italijanska kultura triumfirala na Mad/arskem z del< in u dejstvo van jem velikih italijanskih humanistov. Danes nadaljuje, je zaključi šolski nadzornik. Italijanski kulturni zavod staro^ tradicijo in utrjuje neločljive vezi, ki vežejo italijanski in madžarski narod, združena oba v borbi za zmago velike stvari omike in kulture nad boljševičkim barbarstvom. Vrnitev mednarodne koncesije Kitajski ToK*o, 27. marca. s. Insormacljski urad : vlade objavlja ća je bila mednar dna kon-t cos;ja Kulan^su ad Amey vrnjena nerod-J ni Kitajski s posebnim sp razumom, ki sta j ga v Nankingu podpisah japonski posla-{ nf^i in zunanji rnktffter narodne kitajsk« I vlade. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD c, ponedeljek, 29. marca 19t3-XXI. Stev. 70 Ljubljanska pomlad in Tivoli Lfub3|anmladi še ni bilo. Zemlja ni začela d'šati tako svatovsko kakor diši samo spomladi. Bila je tudi tako suha kakor cestni prah sred!] poletja. Vrtovi so bili doslej suha pustinja. Zemlja je bila silno potrebna dežja, ki se nam je tudi že nekajkrat obetal, a vselej se je zopet zjasnilo in suša se je vlekla dalje. Tudi drevje še ni kazalo, da se začenja pomlad. Marsikdo se je bal, da bo letos drevje odgnalo mnogo prezaodaj. Ver je bil tako topel februar in ker se je toplo vreme nadaljevalo še v začetku marca. Toda potem so se vrstile dolgo hladne noči. da so bila jutra večkrat celo hladnejša kakor februarja. Dan za dnem je pihala burja, kakor da ima v zakupu pomladno vreme. Ni se nam bilo treba več bati, da se bo pomlad začela prezgodaj. Celo marelice, ki so v sončnih zavetjih začele odpirati popke že pred tedni, je zadržalo. Prava pomlad se pa začenja zdaj. Šele prv čim jo je orosil pomladni dežek, ki ima v sebi skrivnostno poživljajočo moč. Zalivaj trato spomladi med sušo še tako skrbno, suha trava ne bo ozelenela; čim jo pa poškropi pomladni dež, oživi skoraj v trenutku. V soboto smo upali, da bo dežja malo več. Toda samo porosilo je in popoldne se je zdelo celo. da se bo zopet zjasnijo. Še manj upanja je bilo, da bo deževalo, včeraj. Popoldne je zopet posijalo sonce, vendar se ni povsem zjasnilo. Kljub temu je začelo dišati po pravi pomladi. Jug je prinesel rx>rruadne vonjave. Zdaj šele so začutile pomlad bolje tudi ptice ter se začele oglašati bolj pogumno. Kdor hoče uživati pomlad vso kakršna je •na sporedu*, mora vstati zgodaj. Ne bo se kesal, če je se tako zaspan, da je vstal, ko bo slišal, kako ubirajo ptice strune zjutraj. Hvalnica dnevu zadoni, čim se začne daniti ter začne črno nebo bledeti. Da se začenja pomlad, so meščani sprevideli v Tivoliju tuli, ker so se delavci zopet lotli dela na otroškem igrišču. V petek so pa delavci tudi posipava!i sprehajalne poti z dolomitnim peskom. Vse je postalo praznično. Na otroškem igrišču ni bilo pozimi več mnogo zemeljskih del, kakršna bi lahko nadaljevali pozimit zato je delo zastalo. Zaposleni so pa bili vrtnarji; sadili so drevje in grmičevje. Vse to bo letos že zeleno. Le trate med širokimi potmi še ne bodo urejene v tej pomladi. Vzdolž ribnika je nasajena gosta živa meja. Tuli samo obrežje bo poraščeno z grmičevjem. To bo najboljša ograja, da se otroci ne bodo valili v vodo. Ribnik je kjlub vsemu malo preglobok za najmanjše. Da pa otroci ne bodo pogrešali vode, so jim naredili na zahodni straii velik bazen in vodomet malo više, pri zgornjem (zahodnem) stopnišču. Pri vod-v metu bo brizgala voda. nad nizko kamenite vazo, skledo iz podpeškega kamna. O.i tam bo voda tekla po vijugastem umetnem potočku, k bazenu. Otroci bodo lahko brozgah po vodi v potočku samem, ne da bi se umazali, ker je tlakovan. Največje veselje bo pa sveda pri velikem bazenu. £daj zidarji tlakujejo kolobar okrog bazena, da bodo tla okrog suha ter da se ti di tu otroci ne bolo mazali. Zdi se, da bodo otroci že letos lahko vsaj delno uporabljali igriške, čeprav bodo na njem zaposleni delavci. Tako se bodo tudi v tem delu Tivolija začela prava pomlad. Nedeljski sport šest nogometnih tekem na dveh igriščih Največje zanimanje je bilo za tekmo med Herc-som :n Ljubljano, ki se je končala z visoko zmago slednje Mars je porazil Tobačno tovarno Ljubljana, 29. marca. Ljubljanski nogometni klubi, ki se bodo udeležili letošnjega prvenstva, so včerajšnjo predzadnjo nedeljo pred začetkom boja za točke izrabili za generalni trening. Dogovorjenih je bilo kar sedem prijateljskih tekem, odigranih pa jih je bilo šest. Prizorišči v?eh dogodkov sta bili igrišči Hermesa v Šiški in Marsa za Kolinsko tovarno. Dve dvojici sta se pomerili že dopoldne. Na Marsovem igrišču je igrala Mladika s Koro lanom. Tekma, zanimiva tudi zaradi lanskih nenavadnih dogodkov, ki so se razvili ob srečanju istih nasprotnikov, je bila ves v znamenju premoči Mladike. Vendar moštvo s Kodeljevega, ki je igralo znatno boljše kakor prejšnjo nedeljo proti moštvu Tobačne tovarne, ni predvajalo posebno efektne igre. Le tu pa tam ;ie zaigralo tako. kakor na primer lani proti Ljubljani. Boljša kakor prejšnjo nedeljo je bila tokrat obramba. Korotan se je mnogo trudil, vsem igralcem pa manjka še mnogo tehničnega znanja in smisla za skupno igro. Mladika — Korotan 5:0 (2:0) V prvom polčasu sta obe moštvi igrali s po 10 igralci. Premoč Mladike je prišla do izraza v dveh zgoditkih; vendar je včasih tudi Korotan potegnil v nasprotnikovo polovico do šestnajstmetrske črte, kjer se je nehalo njegovo znanje po zaslugi obeh Mladikinih branilcev. V drugem polčasu sta bili moštvi kompletni. Zopet se je največ igralo v Korotanovi polovici igrišča. Mladika je bila uspešna še trikrat in tako postavila končni rezultat, ne da bi izkoristila tudi prisojene ji enajstmetrovke. Tekmo je sodil sodnik Kastelic. Na Hermesu k dr. Slavko Kolar. Društvo ima svoj sedež v VVeimarju. — Hrvatsko planinsko društvo ustanovi planinsko šolo. p0 zgledu naprednejših držav namerava ustanoviti Hrvatsko planinsko društvo za svoje člane redno planinsko šolo. Letos še ni bilo mogoče ustanoviti šole. Zato bodo pa prirejeni 6-teden-ski tečaji, ki so se že pričeli. Obvezna udeležba za člane mladinskega odseka. — Prva hrvatska državna loterija. V hrvatskem glasbenem zavodu v Zagrebu se je pričelo 22. t. m. prvo žrebanje irečk hrvatske državne loterije. Prisostvovali so mu predstavniki oblasti. Prva je bila izžrebana srečka št. 2674, ki je njen lastnik dobil 400 kun. Loterija obsega namreč 60.000 srečk po 400 kun. Med srečkami z večjimi dobitki je bila izžrebana srečka št. 25.903. ki je njen lastnik dobil 20.000 kun. — Pospeševanje vinogradništva, sadjarstva in kletarstva. V prizadevanju, da se združijo vse zadružne sile. je bila ustanovljena v Zagrebu zadruga »Selopromet« kot skupna nabavljalno-prodajna centrala zedinjenih hrvatskih kmetijskih zadrug. Poleg tega ie bila pa ustanovljena centrala vinogradn;ško vinarskih in sadjarskih združenih hrvatskih kmetijskih zadrug. Njena naloga bo pospeševanje vinogradništva, sadjarstva in kletarstva. — Zdravstvena statistika. Zagreb ima 7 bolnic in zdravstvenih zavodov, 164 zdravnikov, 3012 bolniških postelj, nad 30 lekarn ter 229 lekarnarjev in njihovih sotrudni-kov. Vsa Hrvatska ima 439 zdravstvenih ustanov, 502 zdravstveni občini, 267 zdravnikov teh občin, 20 zdravstvenih zavodov in domov narodnega zdravja, 54 zdravstvenih stanic, 29 protimalaričnih ustanov. 33 antirabičnih, 20 antitrahom-skih, 25 anti tuberkulozni h, 135 antivenerič-nih, 17 bakteriološko epidemioloških in 15 kemijskih ustanov. 47 kopal *šč. 42 šolskih poliklinik, 24 ustanov za zaščito otrok in mater. 5 dečjih kolonij. 12 sanitarno teh-n'čnih ustanov, 11 ustanov za splošno ara-bulančno delo in 24 drugih v zdravstveno .stroko spadajočih ustanov. S.v-ošKja Štajerska — ZapHsejra «li-čkov in riHJjc Y.Vr.ij .«»3 : bili po vsi\j Nam .j in tudi na Spod. St^.jerv skem zapriseženi lt-lotni deč\i in dcMtc*. ! o vseh mestih, tr^ih in vaseh 50 bi t o prireji jene posebne večanosti, na katerih so let-i i 1929. rojeni dečki in oeklie* prisegi H -j lerju in zastavi. Pred zaprisoiro je b l pri-t reien teden nemške mladine, v katrrem ' ae dečki in deklice utrdili v svrtovn-m B9~ j zoru. Potebno lepe svečanosti ao bil«' v M 1-I riboru. Celju, Lmibušu in K njicah, — Teden »rinjlrci mlnftnri \ <-I na prireditev v tednu nemške mladine ? j Celju je bila v četrtek, ko Je bil prirojen v Nemškem domu rorlitcjski večer, K* mu |o prisostvoval med d m g-m tudi zvermi ml danski vodja Schilchci-. — Velika sp"rtna prireditev v M^rihom. Ob zaključku tedna nemške mliuline .ie bili prirejena včeraj popoldne na Rapi.lovem sta'.L'riiu v Mariboru velika sportn.i s-vc-čanost. Pričela se je z neprometno tefcmfr med moštvoma dveh induatrjsk Ii p Sledila ji je nogmetna tekma med mariborskim moštvom. Za zaključ« k ji- bila p'irc-jena hazenska tekma Maribor : Gr.-z. — 80-k1n:ra rojstva. Danes praznuje v SO-letn-co rojstva vJm-a p> i n uienorm na«l-pazniku Ana Smcclej. — Poskusi s tekočim rrakom. Jutri s* prične v mariborrki lunodvorani pod C kaljem Ljudske univerze vrsta predavanj o poskusih s tekočim zrn ko m. Predaval b • J. Ohmann. Pojasnjeval bo poslušalcem kaj je tekoči zrak in potDMMd jim bo r.«z-ne prskuse z njJm. Pokazal jim bo tu.II učinek tekočega zraka * tempe ratu i>> — 192° na gumi, kov:ne itd. Predavat v". J bo ponovil svoje predavanje v sredo v p t < -dališki dvorani krajevne skupine Stutemi. v petek pa v dvorani Ljudske univerze v Mariboru. — Spomenik v prvi svetovnl vojni padlim v Trbovljah. Tudi v Trbovljah je bila prirejena spominska svečano.«*t v r». časti-tev spomina padlih vojakov. Po svečanost je bil na pokopališču odkrit lep s pomen! k v prvi svetovni vojni padlim Trboveljča~ n trn. Govoril je župan i!r. Moder, ki je tiri na njegovo pobudo spomen,"k postavljen. Po njegovem govora je okržni vodja Eber-hart spomenik odkril. — 2ivahna koncertna sez-na v M.irih0-i*u. Letošnja koncertna ■ y- ria v Mariboru je bila zelo živahna. Zaključena bo v zt-četku Jurija. Do tlej bodo pa imeli ljubitelji glasbe v Mariboru le več koncertnih prireditev. Danes bo goptoval v Marini ru znani kdlnsk* komorni orkester, v sredo pa ena najbolj znanih nemških pevk Geilrude Pitzinger iz Berlina. Na klavirju jo bo spremljal profesor na dunajski '.'lasN-ni šoli dr. Egon Kornath. V petek, 2. Ipr la ca ste pita v Maribora na drveh klavir j h Italijanska virtuoza zakonca Rio in Gre^r<>-ria Nardi. Vse te prireditve bodo v dvorani štajerskega Heimatbunda. — Tekma |et*4sfcik Bfdclov v Manični. V okviru tedna nemfike mladine je bila prirejena v četrtek v Mariboru velika tekma letalskih modelov, ki ji je prisotvoval tudi zvezni vodja Steincll. Z letalskimi mo. deli vseh vrst je nastopilo nad 70 mlade« ničev. To je bila prva prireditev te rrSDB na S^cr!. štajerskem, kakor je naglaSal vodja NSFK izobraževalnega Štaba Rudolf Holzer Mladina je sama zgladila vse modele, ki so bili lazdelieni v tri skupine. Zmagali so v pce^inih skupinah razred N. (Jungvclk) VVankriUller s 110 točkami. Skok b 109, Vervveger z 90, razred IV (Ba-by) Štrukelj s 140 točkami, Razred V. (Rbhn) Domanjko Adctt s 158 točkami, Domanjko Fianc z S9 in Jelenlč z 88 točkami. vTajaaljši polet z modelom je dosegel Štrukelj s 110 sekundami. 15 najboljih modelov je bilo nagrajenih. — Dve nesreči. V šambertu pri Sladki gori je padel 14 letni posestnikov sin Alojz Peklar tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. 4 letna strugarjeva hčerkica Antonija Zorko iz Pobrežja je padla in si zlomila levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. — Sedma vseclržavna zbirka za rimsko pomeo. V soboto in včeraj je bila prirejena po vsej Nemčiji in tudi na Spod. Štajerskem VII. vaedržavna zbirka prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč. Namesto značkov so dajali zbiralci darovalcem pomladne cvetke. — Zdrav in blan človek. Pod okriljem Ljudske univerze v Maribora je pripravil višji zdravstveni svetnk dr. Tollich vrsto predavanj o zdravem in bolnem človeku. Predavanja trdo obsegala vse kar mora vedeti tudi lajik o raznih boleznih, njihovih simptomih 5n zdravljenju. Prvo predavanje je bil v sredo zvečer, ko je predavatelj definiral pojma bolan in zdrav. Drago Predavanje bo to sredo, tretje pa prihod« i njo ijredo. Stev. 70 »S L O V p v s u; t N A R O P« ^ " • '1 i 29 marca im.°.-XXI Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Razprava prsti Adlesiču in tovarišem zaradi „Vitamini.14 in „Mimozi" ni prinesla bistveno novih tovitev 1«* Ljubljana. 29. marca u obtožnici, ki jo je prečital državni to-ž lec proti Adleš.ču in njegovim tovarišem Drglinu, Gašperšiču in F M. na začetku razprave v sredo smo obširneie poročali že včeraj. Takoj po prečitaniu obtožnice je predsednik senata sos Josip Ba-r ćev:č začel zasliševati posamezne obtožence, k-; so v glavnem izpovedali tako k kor pred preiskovalnim sodnikom. Ta preokret v njihovem zagovoru za katerega je državni pravdnik postavil domnevo, da je nastal po dogovoru na spre-ht lih v zaporu, je bil zelo dvomljive vrednosti Obtoženci namreč tudi na oc-r.:so priznal: nekaterih grehov ki obstoja zanje velik sum. da &o iih izvr-- i Ce bi bili na policiji res fizično prisiljeni priznati, kar so priznali, bi nedvomno »priznali« tudi vlome, za katere od začetka tajijo sodelovanje,- Ko jim ie predsednik predočil to nelogičnost v njihovem zagovoru, so molčali. I v, :i Adlešič je priznal, da ie izvedel vlom v prostore tovarne »Vitamin« 21 novembra in odnesel 4 vreče in pol sladkorja. Zanikal na je. da b: bil vlomil tudi 1L novi mbm Obakrat je bil vlom izvršen na isti način. Adlešič je vztraial nri ovojem, češ saj je bilo kasneje, ko ie bil on že v zaporih, še enkrat vlomlieno in je mogoče, da so tudi prvič vlomili drugi Priznal je tudi vlom v »Mimozo«, zanikal pa, da bi sodeloval z njim Gašperšič. Njega je samo naiel. da bi mu peljal ulen in mu je zato objubil 50 lir Najel ga je. dasi ni bi] srguren. ali bo debil kai plena. Z F. M. se nI dogovarjal že prej. temveč mu ie ponudil blago v razprodajo šele po vlomu. Značilno je, da ie obtoženec prenočeval v lokalu, ki ie služil F. M. za njegove »legalne« posle. M. je dejal, da je sladkor bil od nekega slaščičarja. Voziček za prevoz si je sposodil na predvečer vloma pred Mestnim domom in ga ie potem drugo jutro tja vrnil. Gašperšiču je dai polovico iztrška za sladkor zato. ker se je bal. da ga bo izdal, ko je zasumil, da je blago nepoštenega izvora. Tudi glede vloma v tovarno »Vitamin« je zanikal, da bj ga bil izvršil skuono z Drglinom. Slednji je sicer vedel, da bo vlomil, ni pa hotel sodelovati. Pripravljen je bil plen razprodati. Adlešič je na svojem nočnem obisku pri »Vitaminu« posto-zelo objestno. Zaslužil bi posebno kazen /c zat">. ker je v sedanjih č:isth brezvestno unie»l večjo količino ukradenega b'a^a, ki ca ni mo^i vzeti s seboj. Tudi glede količine ukradenega blaga, ie bi mnenja, da obtožnica navaja vsega preveč. Za blago je dobil 6000 lir in je od tega posodil Drglinu okoli 5000 lir za nabavo surovin za izdelovanje mila. Tatvino na škodo Marije Cekove je zanikal. Skladno z njim so se zagovariali tudi drugi obtoženci. Drglin je zanikal sodelovanje pr; vlomu. Zatrjeval ie, da je hotel Sveti pošteno in si zaslužiti svoj kruh z letovanjem mila. Adlešičeva ponudba pa ga je premamila. Od izkupička za blago si je pridržal okoli 5000 lir. Ko so mu pridočlli, kako je na policiji DOdrobno op'sal svoje sodelovanje pri vlomu, je pa* tetično zdeklamiral. kako je do tega prišlo. Zanikal je tatvino knjig na škodo Josipa Urana in pri tem grobo oblatil pričo, ki ga je obremenila. Gašperšič je vztrajal pri zagovoru, da ie sodeloval pri Adlešičevem vlomu samo kot voznik ukradenega blaga. Da pa je sum dogovora glede zagovora tehtno upravičen, je bilo jasno, ko se je Gašperšič nehote zarekel Na vprašanje, kako se mu je vzbudil sum glede poslovanja F. M. in kako je zvedel, da je blago ukradeno, ie po daljšem izmotavanju deial. da mu ie to povedal 14 dnj po tatvini Drglin. Sled-nj: se je tej G?>Sp-3ršiČevi trditvi, ki očitno ni bila v skladu z dogovorom, odločno uorl in jo zanikal. Pri soočerju je Gašperšič omilil svojo izpoved, češ da mu je Drglin povedal samo, da ie blago nepoštenega izvora. Da sam pri vlomu ni sodeloval. b; lahko dokazal, ker je inkriminirano noč spal v Delavskem domu. kjer je gotovo vpisan v razvidaico. Izrecno je potrdil, da ga ni na policiji nihče zlostavlial. čeprav ie priznal srimo toliko, kakor sedaj. F. M. je zanikal da bi sodeloval pri katerem koli vlomu. Priznal je, da je prodajal blago, ki je bilo ukradeno 17. novembra. Zatrjeval je, da je hotel pošteno živeti in se preživljati s prodajo kozmetičnih izdelkov. Kot priča zaslišani policijski uradnik Merhar je odločno zanikal, da bi bil na policiji kakor koli zlostavljal obtožence med zasliševanjem. Lastnik tovarne »Vitamin« Feliks Škerlep je opisal nekatere podrobnosti obeh vlomov in potrdil, da je bilo vlomljeno kasneje še tretjič 10. februarja. Toda tudi ti vlomilci so že v rokah pravice. Vlomi sičeno. Hišnica Marija Tomanova ni izpovedala n;česar bistvenega novega. Josip Uran je izjavil, da so mu bile kemične knjige ukradene že leta 1941, ko ie pri niemu stanoval neki Lozinšek. K niemu ie zahajal Drglin in Loz;nšek mu ie kasneie p-ved al, da si je knjige prisvojil Drglin. Lastnik tovarne »Mimoze« Jo?in Oset trpi škode še 5000 Ur Kupci ukradenega sladkorja, ki so ga vsi vrnili niso izpovedali nič pomembnejšega. Marija Čekova ima škode še 6000 lir. Znač:lna je izpoved neke Marije Črtaličeve, k" je pred preisko. valnim sodnikom povedala, da je Drglin pred tremi leti stanoval pri njej r>r:iay-ljen pod nepravim imenom. Iz kazenskih listov je izhajalo, da edino F M. še ni b:i kaznovan. Vsi drugi obtoženci so bili že kaznovani zarod' tavin. S tem je bilo dokazovanje sklenjeno. Ker so branilc: predlagali še nekaj poizvedb in zaslišanje nekaterih prič. se ie J «enat umaknil na posvetovanie. Neka i nredlogov je osvo.rl in sklenil, da se bo razprava nadaljevala v sredo dopoldne. E V N E VESTI — Zasedanje glavne proračunske komisije. Glavna prer^-čunska komisija zbornice torijev in korporacij je zasedala pod predse, istvotn nac. svetnika SuvJcha. V nazočnosti drž. finančnega podtajnika Giam-pietra Pellegrina je odobrila komisija po porovilu nac. svetnika Josipa Lojac-na v senatu že potrjeni zakonski osnutek, ki se namaša na zavarovanje italijanskih trgovskih ladij Zatem rta bili sprejeti poročili nac. svetnikov Petra Ferettija in Negrotta Cambosa glede proračuna letalskega, mor. nariškega in vojnega ministrstva. Odobrena so bila nadiilje poročila nac. svetnikov Ca-p»ferrija. Pirellija ter Alda Vecchinija glede proračuna korporacijskoga ministrstva. Na svojem popoldanskem zasedanju pa je preučila omenjena komisija proračune ministrstev za narodno vzgojo, za pravosodje, za poljedelstvo in gozdove ter izmenjavo in valute; sprejeta so bila zadevna poročila nac. svetnikov Balzarimja, Fodala^ Mlche-linija. S:m Martina in Boccadifuoca, — Bolezen kardinala Pellejrrinerti ja. Zdravstveno stanje kardinala Hermenegilda Pellegrinettija se precej slabša. V Ran so prispeli kardinalovi sorodniki, dve sestri, od katerih je ena redovnica-tiršulinka, in dva brata, še dve sestri živita v Zcdinjenih državah ameriških. — Umrl je general Fabbricatore. V Tu-rinu je nepričakovano umrl divizijski general Benjamin Fabbricatore. Pokojnik se je odlikoval na važnem mestu že v'prejšnji svetovni vojni. Bil je dolgo vrsto let zaslužen predsednic nacionalnega zavoda sa Drgan zaciie. lreditev. opremo ter izpopolnitev vojaških knjižnic. — Dobiček razprodane knjige vojvode A. Aosftskega v prid 5!nov°m padlih letalcev. Založništvo Zanichelli v Bclogni je stavilo na razpolago Kr. Visokosti Vojvcdinji Aostski materi znesek 45.000 lir, ki pred-sttvlja čisti dobiček razprol?ne kniige s Afriške študije«, delo pokojnega junaške-oa Vojvode A. Aostskega. Vzvišena Vojvodin ja je ob spominu na skrbno pozornost, ki jo je gojil njen slavni sin do s nov padlih letalcev, določila omenjeno "soto za dobrodelne smotre ter jo n-menila v prid sinovom ital jonskih letalcev. — Na polju slave sta padla mornariški eleV. Ija Auri no Bonazzi iz Legna-na in pešec FJnamonti iz Vimercata, ki je žrtvoval svoje življenje na tuniškem bojišču. — Papeževo zdravstveno stan'e se stalno zboljštije. Kakor poročajo iz Rima, se zdravstveno stanje papeži Pja XII. stalno izboljšuje. Sredi tedna bo verjetno že popolnoma ol revah _ Spo-^ienik nadškofu Montalbettiju. Iz Re^ia Calabrie poročajo: Na pobudo apostolskega upravitelja nadškofije Reggio Calabria je b:la sprožena pobuda, da se postavi mrFmorn- spomenik v počastitev spomina nndškofa mons Henrika M^nral-bettna ki ie b:l ubit ob Dnlik: sovražnega letale-u«-na Irs»t«*rem co ra7-prav1;-,1i o «"^«'1 m^^he te oobude _ T»op',"*Tr«i inn^Vt nT Tn5'inrT"Pm vse" učilišču. S kraljevim odlokom so bile iz- vedene nekatere spremembe v statutu milanskega vseučilišča. Nadalje se predvideva enoletni izpopolnjevalni tečaj sodobnega jezikoslovja, ki se priključi književni ter filozofski fakulteti. Na medicinsk' ter kirurgični fakulteti je ustanovljena šola za specializacijo v eksperimentalni psihologiji. V to svrho bo sklenjen poseben dogovor med milanskim ter katoliškim vseučiliščem. Letni dopolnilni tečaj v uporabni matematiki se pridruži znanstveni fakulteti. Razen tega se predvideva dopolnilna dveletna šola za proučevanje živinoreje. Priključena bo poljedelski fakulteti. — Ob 200Ietnici skladatelja L,. Bocche-rinija. Vrsto proslavnih koncertov ob 200-letnici rojstva znamenitega italijanskega skladatelja Luig-ija Boccherinija so pričeli v komorni dvorani v Rimu. Konradina Mola je sijajno izvajala serijo - Senat za čembalo-, ki jih je Molova primerno priredila in ki jih je slavni Boecherini napisal okoli 1710 na madridskem dvoru . — Prom°cija. V torek, dne 30. t. m. ob 12. uri, bo v zbornični dvorani tukajšnje univerze proglašen za doktorja modroslov-ja g:. Lojze Potočnik, prof. drž. učiteljišča v Ljubljani. Izbomemu pedagogu, ki je iz ugledne Potočnikove družine pri Sv Urbanu pri Ptuju, k visoki časti iskreno čestitamo! — Umetniki treh Venezij razstavljajo v prostorih Biennale. Četrta sindikalna razstava likovnih umetnikov Treh Venezij bo v razstavnih paviljonih venezijske Biennale. Svoje umetnine bodo lahko razstavili vsi likovni umetniki, ki so opisani v medpokrajinskih sindikatih Venezie, Triesta in Trenta. Omenjena razstava bo odprta v mesecu juniju ter juliju. — Natečaj za življenjepis sv. Katarine sienske. S katedre Cateriniana Kr. univerze v Sieni so objavili v zvezi z načrtom jubilejne proslavitve sv. Katarine sienske, zaščitnice Italije, poseben natečaj, ki se nanaša na življenje omenjene svetnice. Življenjepis mora sloneti na dokumenta-ričnih virih ter metodoloških raziskovanjih in znanstveno kritičnih dognanjih. — Elektrotehniški vestnik. Dvojna številka (1—2) tega našega strokovnega glasila je v glavnem posvečena Nikoli Tesli, ki je umrl januarja. Lep življenj ep isn i članek o velikem izumitelju je napisal I. Pora d. ing. Zilič je pa prispeval razpravo »Nikola Tesla in elekt-ična nihanja visokih frekvenc«. Inž. R Požene! piše o Te-slinem odkritju vrtilnega polja. Razen teh razprav v počastitev Tesle glasilo še objavlja naslednje prispevke: ing. D. Mata-noviča o prenosni napetosti, ing. R Poniža o železniškem elektromotorju in ing. R. Švajgarja o instrumentu za vsako elektrotehniško delavnico. — Štorklja na polju 29-Ietna Batistina Maglio iz Mondatice pri Imperiji je šla z možem delat na polje. Nenadoma pa ni mogla Magliojeva naprej Vsedla se je na tla in prosila moža za pomoč. Mož ie pohitel v bližnjo vas. da prosi pomoči. Vrnil se ie s kmeti, bil pa ie zelo presenečen, ko je spoznal da njegova žena ni sama. Pri niei je bil novoroieni sinček, ki ie z ;okom oznanjal svoj prihod na svet. Mati in sinček sta čila in zdrava. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Novo! KINO SLOGA Novo! črtni drznosti in samozatajevanja v okviru velikih mednarodnih tekem v velefilmu Zmagovalec V gla\mih vlogah: \Villy Blrgel, Ger-hild Weber. — Režija Arthur Maria Rabenalt Predstave ob običajnih urah! Vstopnice z nakazilom sedeža. KINU IN ION TELEFON 22-23 Ljubezen in ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer je dosti osumljencev, a en sam krivec Kda je morilec V* glavnih vlogah: Marija de Tasna-dy, Ferenc Klss in drugI ... Predstave: ob delavnkih ob 16 ln 18.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 in 18.30 uri KINO MATICA TELEFON 22-41 Družinska tragedija siciiskega pleme-nitasa. — Ljubezen, ki je vodila do blaznosti Ljubosumnost V glavnih vlog^ah lepa Luisa Ferlda in markantni RoMano f.upi. — Film najgloblje vsebine Predstave dnevno ob 16.30 in 18.30; v nedeljo ob 14.30. 16.30. IS.30 un Dnevno ob 14.30 in v nedeijo ob 10.30 zgodovinski velefilm Leon Damascan z Doris Duranti in Carlo Candianl — 100 let je doživela babica znanega boksarja Benjamina Serpija gospa Marija Palmas. Slavljenka je bila rojena dne 21. marca 1843 v Cagliariju. Je duševno in telesno nenavadno čila ter opravlja vse gospodinjske posle. Sedaj biva v Turinu. — Padel je z balkona drugega nadstropja in ostal pri življenju. 50-letni Gino Benvenuti, ki stanuje v kraju Brunate pri Comu, je slonel na balkonski ograji drugega nadstropja, ko se je ograja pod njegovo težo nenadoma prelomila. Benvenuti je omahnil preko balkona v globino osmih metrov in je odnesel k sreči samo nekatere poškodbe na levici. — 13-Ietni deček rešil življenje 62-letni starki. 62-letna gospa Gerornina Raspini je stopala preko tračnic ob železniškem prehodu v kraju Borgio Verezzi, pa ni opazila, da se ji je približal vlak na par metrov. V tem tišodepolnem hipu se je pojavil na progi 13-letni Bedo Petrini, ki se je s sunkom zaletel v starko, ki je sicer priletela na tla, vendnr čez tračnice, tako da je bila izven nevarnosti. Ko so povprašali malega Petrin ija, zakaj se je odločil za takšen reševalni način, je pripomnil, da se je bal, da bo starka prepočasna, če jo opozori na nevarnost samo z opozorilom. Ker je še preslab, da bi jo bil dvignil in spravil čez progo, je spoznal, da ji more le z močnim s\inkom rešit; življenje, nakar se je še sam z bliskovitim skokom čez tračnice v poslednjem hipu izognil smrtni nevarnosti, ki je tudi njemu pretila. — IV. dan tehnike bodo proslavili po vsej Italiji dne 2. maja t. 1. Na tehničnih ustanovah in zavodih bodo ta dan poučne razstave in predavanja o pomenu ter napredku tehnike v italijanskem gospodarskem življenju. — Čila in zdrava je doživela 103 leta. Iz Bologne poročajo: Obkrožena od številnih svojcev, sinov, vnukov in pravnukov je praznovala tc dni 103-letnico rojstva gospa Anuncijata Lancioni. vdova Nanni, stanujoča v kraju San Giovanni in Per-siveto. Slavljenka je imela sedem sinov, od katerih so nekateri pod orožjem. Navzlic metuzalemskim letem je Lancioni-jeva nenavadno čila in zdrava. Tudi je izredno živahna in še pri pravi mladenlški moči. Odlikuje jo redek spomin. Cita in piše brez uporabe naočnikov. Ima izvrsten apetit in si privošči od časa do časa tudi kakšen kozarček rujne vinske kapljice. Vsak dan opravlja svoje gospodinjske posle in si privošči v>ak popoldan izprehod. — Povzel je številke svoje obsodbe in dobil 2.000 Ur. V vignolskih zaporih je tudi neki Ariodante Zanasi, ki je bil obsojen zaradi kršitev živil sirih predpisov. Vzel je štev. 9 in 12 zakonskh členov, na podlagi katerih je bil obsojen ter je na omenjeni številki stavil v loteriji. Imel je srečo in zadel dobitek 2.000 lir. — Zdravi trojčki. V Rovigu stanuje pri kmetski družini Bal-a Pollsine kmetska gospodinja Pia To^arello iz Turi na, ki je rodila te dni zdrave trojčke in sicer dve hčerki in sinčka. Trojčki so bili krščeni na imena Marija Neža, Angela in Franc Renzo. Mati in trojčki so prejeli lepa darila. — Smrtna vožnja na Addi. Tz Cremone poročajo: V kraju Rivolta d' Adda je imelo šest lovcev bogat lov, pa so se po končane mlovu vračali domov. Morali so čez reko Ad lo, pa so se ukrcali v čoln. V tako zva-nem kanalu Vacchelli pa se je čoln prekucnil. Lovci so se znašli v vodi. štirje med njimi so se rešili, dva pa sta utonla. Trupel obeh utopljencev 531etnega Virgila Bor-dogne in STletnega Itala Cippellettija Adda še ni naplavua. — Rahle potresne sunke so začutili te dni v Macerati. Potresni sunki so imeli severno-južno smer in so trajali okoli št:ri sekunde. Pred tem je bilo slišati bobnenje v presledkih. — Iskanje petrolejskih vrelcev v Siciliji. S"xriiska kopna družba je izposlovgla doslej pet dovoljenj za iskanje petrolejskih vrelcev. Kakor poroča agencija ^Agit<-. se je v pokrajini Caltanissetta že pričelo vrtanje na dveh krajih. Tudi se proučujejo razni elektrifkacijski načrti in možnosti novih cestnih del. — Novi predsednik siciiskega vodovod-negra zavoda. Namestu inž Pavla Zanellija j« bil imenovan za predsednika siciiskega vodovodnega zavoda inž. Rudolf Vuchini ki je vplaan v P. N. F. od 1. januarja 1921. Bil je mei ustanovitelji aconskega fašija Uleležil se je Pohoda na Rim. Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! IZ LJUBLJANE —lj Al bo kaj več dežja? V soboto dopoldne je začelo rahlo deževati, a prezgodaj smo se veselili, da bo dež pošteno na-r.očil. Dež ni niti spral prahu s cest. Včeraj je bilo še južno, vendar se je začelo nsniti in popoldne je nekaj časa sijalo Mnce. Pihal je še mečen jug. Zračni tlak j včeraj popustil ln ponoči je začelo de-. vati. Davi je bila gornja plast zemlje 2e recej dobro namočena, delj časa bi pa •oralo deževati, da bi se napojile tudi 'odnje plasti. Dopoldne je rahlo deževalo j p če t: naj bile cdpravljene posledice dol-jc suše, bi moralo tako deževati vsaj nc-vj dni. 2al pa ni mnego upanja, da bo .^zevalo delj časa, ker je zračni tlak malo larasel in je davi začela zopet pihati bur-Bilo je pa precej teplo. Današnja mi-imalna temperatura je znašala 10.4° ter lj bila niti mnogo nižja od včerajšnje naj-• šje, Iti je znašala 14.3°. —lj Električne ure. Trgovec nam piše: Ker smo prijatelji reda, pros:mo. da nekdo uredi električne ure, da bodo vse kanale isti čas. Prideš pred pošto in ura kaže 8.30, ko prideš do tromostovja. oa vidiš, da si pridobil na življenjski dobi kar 10—15 minut, ker ta ura kaže Šele 8.13. Naše električne ure sploh niso prav zdrave, ker jim vedno kaj nagaja. Toda to bi se v splošnem že dalo urediti. Najboljše bo, če se čas uravna po sireni. SALON KOS. PREHOD NEBOTIČNIKA Umetnostna razstava akad. slikarja - FRANA KLEMEN CICA = —lj Zadnji dnevi umetnostne razstave v Ko^ovcto sal°nu. Odlična razstava akad. slikarja Frana Klemenčia v Kos; vem salonu v prehodu nebotičnika, bo odprta, samo še tri dnj. Zamudnike opozarjamo, naj pohite z ogledom razstavljenih mojstrovin. —lj S svejo veifko retrospektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu je dosegel alikar in skladatelj Saša šantelj vsetran-ski uspeh. Njegove umetnine si je ogleda- dalo ogromno število lujdi. Razstava obsega skoraj 300 vsakovrstnih slik. Med njimi je tudi velika slika slovenskih skladateljev, ld zavzema ves prestor sprednje stene glavnega razstavnega prostora. Razstava je odprta do 4. aprila. —lj Nocojšnji XI. simfonični koncert letošnje sezone bo imel pod vodstvom dirigenta Sama Hubada naslednji spored: 1. Beethoven: Egmont — prediora: 2. Beethoven: Koncert za klavir in orkester v G-auru, št. 4. op. 58: 3. Premrl: Dva pastorala; 4. Mascagni: Dva snifonična inter-meca in sicer najprej iz opere »VViUiam Ratcliff« in nato iz opere »Cavalleria ru-sticana ', 5. Smetana: Više grad — smfo-nična pesnitev. Beethovnov Koncert za klavir in orekster bo izvajal pianist-solist Marijan L4povšek s spremijevanjem orke- stra. Začete* bo točno ob pol 7. konec pred 8. uro. Na razpolago je se nekaj stojišč. —lj Instrukcije — priprava za ra/rednr in privatne Izpite. Novi (Turju&ki) trg 5 III. Uspešno pomoč v vseh lolaklh predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini, slovenščini, nemščini, grA^ni Itd. za vse šol«* in razrede nudijo dijakom donol lne aH popoldne po dve uri dnevn° (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomiram filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi privathite* za izpit čez dva razreda in za razredne izpHe konec leta. PriglaSeva-nje vsak Jan od 8—VI ln od 15—18: No\i (Turjaški) trg B III. Instrukcije. Radio LJubljana PONEDELJEK, 2^. 111. I943»XX1 12.-43: Operetna plasba 13.: N'.ip-^ed časa — Poročili v italij^nSčku l.vlO: Poročilo Vrhovnega Pcvelj^tva Oboroženih S;l v slovenščini 13.12: Glatba n orkester, vodi dirigent Pctrala 13.45: Operna glasba 14.: Poroč:!a v HmlijsnS&ni 14.10: Koncert radijskega orkestra; vedi d rigent P. M. pijance 1440: Pbana glasbi 15.: Poročila \ slo-venšč ni 17.: Napoved časa — Poročili v itali-jiničini 17.15: Prenos iz glc^.i ££i "Elisco« t Rimu: Koncert organizira rimska Kr. 1 Ihar-meniena akademija — Drugi del Vokalne^ kvarteta Salvati I&30 Prenos i/ dvorane UoiOi v Ljubljani, simfonični koncert, \cd\ dirigent D. M. Pijanec 19.30 Poročila v slovenščini 1°.45: Komorna gla^ha N'ap;>\cd v.'.iv.i — Poročila v italijanščini 20l30 Simfonično vokalni koncert 21 4!>: Kr.ncert Srtmljl *1. juhi Jana« 22.15: Priljubljene pe&mi vodi d« ga I Ze-me 22.45: Poročila v italijanščini. TOREK, 30. S. 1H43-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved i — Poročila v italijanščini. 12.20: Pi 16 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Priljubljena glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščiii. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. sijanee. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10; Slnfonifinm glasba. 14.25: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segnrini. 15.00: Poročil« v rioven-Scini. 17.00: Napoved časa. Poročili v italijanščini. 17.10: Pet minut gospod i X. 17.15: Prenos iz mVOdi n romansko uro-nje: Glasbeniki romansko filhnrmcničn«* akademije. 19.00: *Govoi imo italijansko« . ' poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi 20.00: Napove 1 časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 21.K): Operna glasba na ploščah. 21.30: Pesrni za vse okuse: vodi dirigent Segoirini. 21.55: Orkester voJi dtrlfeOl FV-tralia, 22.15: Koncert violinista Arvi^a Se-rato-ja, pri klavirju Lidija Proiotti. 22.40: Orkester Cetra, vodi d.'igcnt H r/.izz*. 22.45: PoiročiJa v italijanščini. Takse na račune, priznanice, note in potrdila Glasilo Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajir»e »Narodno gospodarstvo« objavlja v svoji številki za marec daljni članek o novih taksnih predpisih, ki ga je pregledal in izpopolnil kom. dr. Ezio Brus-colini. iz tega članka ^snemamo naslednja pojasnila o taksah na račune, priznanice, note in potrdila po naredbi Visokega komisarja o taksnem papirju in taksah z dne 8. februarja t. 1. (Službeni list št. 12), ki je stopila v veljavo 1. t. m. Taksa za pot-sila in formalna priznanice, note fakture, račune, spiske itd. je po čl. 21. navodne naredbe določei.a takole : Pri vsotah do 3000 Ur je predpisana stalna taksa, in sicer preko 1 L do 100 L 0.30 L. 100 L, do 1000 L. 1.— L 1000 L do 3000 L 1.50 L Pri vsotah S000 do 300.000 L. je predpisana sorazmerna taksa 0.50 L za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča lir. Oe presega v*ota 800.000 Hr ali če ni navedena ali če se saldira nižj' znesek, kakor je prvotni dolg, ne da bi se ta navedel ali se navedle prejšnje priznanice, znaša stalna taksa 150 lir. Ce da skupni znesek takse na koncu ulomek lire, se ta zaokroži na 1 L. Nespremenjena pa ostane sorazmerna taksa 0.50 % L» na nef°rmaine priznanice po še veljajoči tar. pest. 33. Da se izognemo morebitnem napakam, je treba, da mislimo na razliko, ki jo tvori zgoraj navedena naredba med formalnimi in neformalnimi priznanicami. Člen 23. naredbe je dokaj jasen In prav za prav ne bj smel povzročati dvomov. Kljub temu ugotavljamo, da je imeti .ra neformalne tiste priznanice in tista potrdila, ki se canaJajo na delna ali tu»ebn* taksi, če se izvrši na taksirani fakturi sami. Ce se pa izda posebej pismeno, je poleg takse na fakturi plačati še na posebnem potrdilu takso po členu 21. nove naredbe. Opozarjamo samo še na predpis člena 25. naredbe o kazni za take taksne kršitve. Ta člen pravit da se izreče globa, enaka stokratnemu znesku takse ali neplačanega dela takse, najmanj pa 24 L za vsake taksno kršjtev na spisih in listinah, zavezanih taksi, ki je določena za formalna potrdila, note. račune, fakture, spiske, izpiske 3n prepise računov. Najvišje cene na ljubljanskem živilske >. trgu veljavne od danes do objave novega cenika Po dogovoru 2 zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad predložil Visokemu komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani, ki jih je Visoki komisariat odobril. Z odlokom VIII-2 št. 362-6 Vis. komisariat a za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 29. marca 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljna te glave pod 10 kg 2 L; rdeče zelje 2.25 L; kislo zelje 4 L; otarovt 2.25 L; repa na drobno 1 L; repa na debelo 0.75; kisla repa 2.50 L; repna cima 2 L; motovileč 10 L; regrat 4.50 L; radič 6 L; gojeni radič 10 L; špinača 3.80 L; rdeča pesa 3 L; rdeče korenje brez^ zelenja 4 L; rumeno korenje 2 L; peteršilj 4 L; zelena (gomolji) 5 L; rumena koleraba 2 L; kolerab i ce 4 L; črna redkev 1.50 L; čebula 3 L; čebulček 12 L; šalota 4 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L: jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5.70 L; jabolka II. vrste 5 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L komad. Kjer ni poseben naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, .\i njiv in ne dovclj dobro gm i'i Živine je b?lo mnogo pobite, zato je tudi primanjkovalo gnoja po vojni. Zato ;r> razumljivo, zakaj je 1. 1817. nastopila tako huda lakota, da so se ohranila ustna z- o nji do dandanes. Med napoie-' skimi vojnami so bile tud" porabliene za' ža. Pomanjkanje je bilo tem bolj ol utno. ko s"> se vrstile potem slabe letine. Vreme v desetletjih po napoleonskih vojnah Iz zgod vinski hpodatkov je razvidno, da so so po napoleonski vojnah vrstil? I gosi slabe letine. Vreme je bilo neugodno, skoraj leto za letom preveč deževno in hladno Ljudje so upali od leta do leta, da bo boljša letina prihodnje leto, a zemlja jo slabo rodila še dolgo. Okrog 1. 1820 se je vreme popravilo in bilo je nekaj letin dobrih. V naslednjem desetletju do 1. 1830 so bile popravljene poslerVce prejšnjih hudih časov, vendar so bili ljudje v posamez-h letih hudo prizadeti L. 1823 so bile v mnogih krajih velike povoda ji, ki so na-nepopravljivo škodo. L. 1826 je pa bila letma slabša zaradj suše, pa se je ž to > podražilo. — Zanimivo je, da je bila L 1829 približno prav tako huga zima kakor 1. 1929, čeprav se vreme ne ravna po stoletnom koledarju, dr bi se čez sto let : ponavljati L. 1829 se je zima zaeela zelo zgfodaj; jesen je bila zelo de-in kmalu je zapadel sneg. Mraz je vito pritiskati januarja 1. 1830. Zii:- suha, pot kj so začeli usiha- le pa globoko zmrzovala, tako da so se mlini ustavili, pa je začelo primanjkovati moke. Pcšla je tudi krma %a ž;vino. Da je bla tedaj res tako huda zima kakor let pozneje, spre\^dimo iz tega da je *i.ila Ljubljanica med Vrhniko in Ljubljano. Ljubljanica zamrzne le ob najhujšem mrazu, kar se ne zgodi niti v vsa-J m desetletju. Ljubljanica je namreč pre-cej topla, ker prjteče iz toplega podzem-L> s ni nobenih hujših posledic. nrzne Ljubljanica, pred dobrimi sto je pa bila ta reka pomembna vodna c< -■■ bij na je dobivala vso kurivo po Ljubljanici. Ljubljančani so bli zelo prizadeti, ker jim je začelo primankovati kuriva, a dovoz je bi oviran, ker so mora'i sekat' led na Ljubljanici, da je bila plov-omog čena. Zaradi hude zime 1. 1830 so tudi v mnogih krajih malo pridelali, k r je trpela ozimina slab je pa bil tudi pridelek sena. Po hudi zimi suha leta Ali bo sklepati, da po hudi zimi sle- de suhi leta, ker sta b*H leti 1832 in 1833 zelo sub: .' Ta sklep bi bil najbrž prenagljen in brez vsake znanstvene osnove. Omenjamo le za-primerjavo, kakšno je bil«, vreme pred drbrimi sto leti v primeri z vremenom v teh desetletjih. Tako je bilo vreme po hudi zimi 1. 1S30, ;n sicer l. &831, zelo deževno a tem bolj suho v letih 1832 in 1S33. Zaradi suše je bil-, slaba letin? v obeh iitih. a Ž*ta so kljub temu pridelali še precej. Lepo vreme je bilo tudi jeseni kakor n. pr. lani Pozimi ni bile nrrj t< liko snega in dežje kakor v pretekli zimi. Do svečn*ce je trajalo suho vreme, pa tako toplo, da so marsikje vso zimo pasi j živino. V splošnem je bi, tedaj zima mn -go milejša kakor letošnja. Oralj so že ja-E irja in v nekaterih krajih je začelo cve-teti drevje - • Zanimvo je. da je tudft te-; Do vetrovno vreme, kakor letos i nas. Zavladala je izredno huda suša Suha so ostal tudi p mlad. Suša je trajala še vse poletje in jara žita sploh niso obrodila, le ozimina je dala nekaj pridelka i so pa dobro vino. Suša je trajala še jeseni, ko so bili travnik' kak^r požgam Bilo je občutno pomanjkanje krme in seno se je neverjetno pod raž lo. Začelo se je ti drevje in tudi trte. Suša je bila še tem bolj občutna ker ni bilo tudi rese Je- suse tisto leto konec. Jesen ni bila več tako lepa. Sneg je zapadel zelo zgodaj, tak., da so ostali mnogi jesenski pridelki na polju. Sele naslednja leta so bili ljudje bolj zadovoljn? z vremenom. Hoda zima tudi leta 1840 Med hude zime v tem stoletju priš te vemo zimo v letih 1941/42, zato se zdi tem bolj zanimivo, da je bila tudi z^ma 1. 1840 zelo huda. Prejšnje leto. 1839, je bila zopet suša in letina je bila slaba. Jesen je bila nenavadno lepa in topla. Toplo vreme je trajalo do božiča, a tem bolj je mraz pritisnil petem. Letina je pa bila L 1840 do- i brat prbližno kakor lani po hudi zimi. Le- i to pozneje je bjlo zopet precej suho, čeprav tudi to ne dokazuje. d»a so leta po hudih zimah suha. Zaradi suše je bila. letina zopet slaba. Tcda kakor navadno v "su- hih letih so bili tudi tedaj selo zadovoljni s vinskim pridelkom. — ATla in suha zima je bila tudi v letih 1845/46. Bila je zelo podobna pretekli; b*o je malo snega m mraz je traja? dolgo. Ozimina se je po >"-3tki zimi naglo porasla in drevje je zgo-j odgnalo. Zdelo se je. da bo lefna do-: a marsikje so bili razočarani. Pridelki so trpeli tu in tam zaradi suše. drugje pa zaradi nalivov in toče. Izredno boda draginja leta 1817 U 1817 je bilo najbrž najhujše za ljudstvo v prejšnjem stoletju. Nastopila je silna lakota in poman kanje je bilo spiošno. Zaradi neprestano štabih letin se je žvei zelo podražil. To sprevid&mo ncjbolje iz primerjave cen v L 1846 in t 1817. Leta 1846 se je žito zelo podražilo, vendar je bil tedaj mernik pšenice še vedno le po 2 gid. 20 kr. L. 1816 je pa veljal menrk pšenice S gld. 50 kr., a pred žetvijo L 1817 ze 12 gld. 20 kr. V nekaterih krajih je bila pšenica še neprimerno dražja. Cene so dosegle za tiste čase, ko je imel denar veliko vrednost, bajno viSjno. Ko pa govorimo o cenah 1. 1846. je treba naglasiti, da je tedaj nastopila dragmja, čeprav je bilo Žrtc mnogo cenejše kakor 1. 1817. V nekaterih krajih je zopet nastopilo pomanjkanje, a lakote, kakršna je bila L 1817, ni bilo več. Ti skromni primeri so pokazali, da je bilo vreme prejšnje stoletje še mogočnejši čin tel j kakor dandanes ter da so ljudje mnogo bolj neprijetno občutili vpliv slabih letin, ko še niso prevažali živeža z viski in avtomobili. Ce si hočemo živo predočit: stare čase, ce smemo prezreti tudi tega. ;n laže bomo spoznali, da stari časi nikakor niso bil: vedno *zlatir. Italijansko protitankovsko topništvo v prednji bojni črti na tumškem bojišču Kje je pokopan Aleksander Veliki? Baje pozivajo njegovi ženski ostanki v zlati krsti pod staro mosejo v Aiek.sander Veliki je umrl ko mu ie bUnion Pa-cifikv: Baltimore & Ohio, \Ve-stern Telegrr.^h Comp., National Bank of Commerce, The National City Bank, Mor-ton Ti-ust Bank, Columbia Bank in še mno-zh delniških družb in denarnih zavodov. odločitev o tem še ni padla. Zaenkrat se je med eg.ptskimi učenjaki razvnela samo živahna polemika o tem, ali ie Aleksander Veliki res pokopan v zlatem sarkofagi! v stari mošeji. kjer naj bi njegovi zemski ostank; še zdaj počivalL O zemskib ost-ankih Aleksandra Velikega so nastale sčasoma mnoge legende. 2e opetovano so namreč v Egiptu naleteli na kraljevske grobnice iz Faraonovih časov, pa tudi izven območja Aleksandrije od Kom el Sukale do Slcfi Gabra ?o odkrli mnogo ?tarih grobnic in vedno ie bilo spre eno vprašanje al' ne °re morda za grobnico Aleksandra Velikega V zapadnem delu Aleksandrije se ie razprostiralo nekoč veliko podzemno pokopališče Neki ' la. Karajoče do T--1: •-: -tr.eg.i Kleana-trInoga n i. ;i-ča. X-, ;e.m iX>koixilUču na; b; b?': n;-' Te': ra zlato krsto z zem-skiini lank Aleksandra Velikega zdaj tu *d -•v A-eksandrjja je bila v starin časih >t€dišče trgovine in znanosti. Njene krij'žnice, svetišča, palače in muzej so slo-veli po vsem svetu. Ce bodo oblast: dovolile _ odkriti dozdevno Aleksandrovo gr ibnico pod staro mosejo, bodo vsai no jasniena nekatera *zaWmi!va arh*>oložka vprašanja Velika železniška afera v Ameriki Kako ie zaslužil Žid Jakob Schiff milijardno premožeje Na neki železnici zasebne železniške dražbe v Ameriki se je prevrnil* • nekoč več vagonov in nesreća je zahtevaJa tudi nekaj človeških žrtev. Tiuli na drugLh progali podobne nesieče niso bile mč posebnega. Toda lastniki niso v nobenem primeru stopili pred javnost z očitki. Naenkrat so pa piiobčili vsi večji a.mer-ški listi dolge čkm-ke, v katerih so ostr.- napadali več železni-ših družb in zahtevali razlastitev lastnikov, . da ^o za^emarja3i varnostne predpise na svojih železnicah. Potujočo občinstvo so s "tili naj se ne vozi po takih želez-nic^h Pisali so o slabem stanju železniških prog. pijanih strojevodjah in nezanesljivih spre -odnikih. Ja\Tiost se je seveda razburjala, in pii^la tako daleč, da so stari lastmki nekaterih železnic preti gospodarskim polomom. Ljudje se namreč niso več hoteli voiziti po železnicah, ki so jih listi proglasili za nevarno. Delnice dotičnih železniških družb so zelo padle Vsi poskusi, spiti v iti obrekoval- ee pi-ed sodišče, so se izjaloviU, ker so stali sodniki na stal.^ču da bi morali toži tel ji nastopiti z dokazi. Dokazov pa ni bilo ker jih ni moglo biti. Vsaka nesreča je namere prinesla dnevnemu tisku novo hvaležno gradivo za napade na železniške družbe, lastniki p^ niso mogli dokazati, da bi nesreče ne bile posledica malomarnosti in zanemarjenosti. Razburjena javnost pa seveda ni slutila da se skriva za vsemi napadi na železniške družbe en sam mož in da gre za zlonamerno povzročeno paniko. To je bil generalni zastopnik Rotschildovega bančnegr doma Jakob Schiff. giavni delničar Loeb Kun & Komp. v Ncav Yorku. Schiff je bil prispel v Ameiiiko iz FVankfurta nM., kjer je bil Rotschiliov sosed. 2e da\mo prej je stremel po neomejeni moči in vphvu na ameriško železniško omrežje. Vedel je dobro, da bi mu ne m«'gel rta fniančnem polju noben tekmec do živega. Če U imel v rokah žekz- i niče. 10 mesecev se je ameriška javnost | Slovo Bolgarije od rožnega olja Bolgarija se poslavlja od svojega slove-čega rožnega olja. ki ga je razpošiljala do vsem svetu. Ni še dolgo tega. ko je igralo rožno olje v bolgarskem izvozu eno najvažnejših vlog. V Nemci;:. Franciji in Ameriki so plačevali bolgarsko rožno olje po 100.000 levov kg. Toda zadnja lota so cene padale in zdaj >e dob: za rožno olje komaj še 25.000 levov. Med vojno pač ne more bit j povpraševanja po rožnem oljen. Ne smemo misliti, da ie Bolgarija dežela polna cvetočih rož. Mnoge koristne rastline uspevajo tam od tobaka do soje, od koruze do riža. Med žitnim poljem in vinskim: goricami se pa razprostirajo rožni nasadi, urejeni ieno po načrtu. Rožno olje je bilo zato tako drago, ker se porabi zani mnogo rož. Tri milijone cvetov se potrebuje zxi en kilogram rožnega olja. Ce cene niso temu primerno visoke, pač ni vredno pečati se s to panogo narodnega gospodarstva. Odkar so začele cene rožnega olja padat', dela bolgarska vlada na to. da b; =e rožna polja čimbolj skrčila. Zda i se je pa odločila še za zadnji korak. Ustavila je namreč izvoz rožnega olja, tako da bodo gotovo cdie še bolj padle, ker Bolgarija sama pač ne bo n iv.bila nit: toliko te dragocene vonjave, i bj bilo sploh vredno izdelovati jo. Tam. kjer so rasle prej rože. bodo sejali n sadili odslej koristnejše rastline. Po vojni bo pa Bolgarija gotovo zopet pridelovala rožno ^ijc kakor ga je pred njo. Dolina rož v Bolgariji ie v kotlin Srednje gore. Bcigarsk? zdravstveno F os z lilo Bolgarski notranji minister Gabrovski je predložil sobranju osnutek zakona o notranjem posojilu v znesku 100 milijonov ievov, ki bi se porabilo v zdravstve. ne svrhe. Ta denarna sredstva bi šla v prvi vrsti za zatiranje malarije v Traci j: in Makedoniji, kjei so razmere v tem pogledu zeio žalostne. dela v smislu konvencije, sklenjene v Fo mu 17. oktobra 1942 med italijansko in bolgarsko vlado glede cestne zveze med pristaniščem Durazzo ;n An ti vari na eni ter mestoma Sofija m Ruse na druer strani. Tudi lanski mosler izvrsten Iz Koblenza poročajo, da je bil tudi r teh vinorodnih krajih Nemčije lanski pr. delek tako po kakovost; kakor po količin* zelo dober. 2o m.iit je jeseni kazal, da bo kapljica izborna. In res je lanski mosler izvrsten. Kislino jo v njem sicer malo. toda moderno kletarstvo je omogoči!«-ohraniti jo. Lansko vino dosega po kakovosti ono iz lota 1937. Ognjenik raste iz ravnine Iz Guatemale poročajo o svoje\*rstnt m naravnem pojavu v nižini Paranguncut.ri« v zasedeni Mehiki. Tam je nastal oftnj* nik, ki je dosegel v premeru že 300 metrov. Ta čas, ko se je dvigal ognionik fae zemlje, se je zemlja neprestano močno tre sla in iz nje je bruhala lava. Nad žrelom novega ognjenika dvigajo veliki oblaki pepela, segajoči do 1000 metrov visoko Nov' ognjenik jo dobi] imo Parrulin. Runronija za vejne žrtve V Rumuniji je bila prirejena na dan vojakov 21. februarja javna zbirka prosto-voljnih prispevkov za vojne žrtve. Vrgk je 162 mik"jonov lej ali 50 odstotkov ve» kakor zbirka v decembru lanskega leta. k; o nabrali za vojne žrtve 107 mili>ntv» lej. Velik jez pri Ankari Turška vla/ia je odobrila gCTM&MQe narn/ za zgraditev noveg\a velikega jezu pn Ind-šesu v bližani Ankare. Jaz začno v k rs/tkem graliti Ko bo dogmjon bo pridobi k*nf^ 300.000 donim (1 donun m 4O0 mJ» rodovitne zemlje. Za turški- kmetijstvo bo to znatna pridobitev. Bolgarska kulturna zbornica Prosvetni minister Jozov je pripravil za prihodnjo sejo nrnistrskega sveta osnutek zakona o ustanovitvi bolgarske kulturne zbornice. Italijanska bclgarska cestna dela Z dekretom Kr. namestnika v Albaniji so se pričela tudi z albanske strani cestna Madžarski profesorji v Berlinu Friedrieh Wilhelmova univerza v linu je naslovila na rektorja debrecinsk«* univerze prof. Wilhelmu Handela. povabilo naj bi predaval v maju v Berlinu o problemih svetovne politike. Nedavno je pa predaval madžarski vseučili£kj profesor dr. Daniel Feher v prirodoslovnem in-stitutu berlinske univerze o biološkem učinku kratkovalo\ nega izžarevanja elementov na rastline. Šef oddelka za geologijo na geološkem z::voHu v Budimpešr3 dr. Ludvik Krevbik je pa predaval na poljedelski fakulteti berlinski un-orze e kartografiranju Madžarske. OBŽALUJE — Ce se m: danes ne po>reči dobiti tisoč lir, se ustrelim. — pravi Miha svojemu prijatelju — Al men r.n unati rm tvojo pomoč? — Obžalujem, todfl m kreaa nimam POGUM Starinar sedi v tvejj nrodajalnic . Ker vstopi tat. mu nastavi h mokres na pr« in vzklakne: — Denar al; -mrt' — Hm. — odgovor Btai :>ar mirno, — koliko pa hočete za to staifc pBtd ' OPREZNOST — Cuj, Erna, zakai pa nosi tvoj mo* vedno temne naoen — Da bi ga nc zaslepila moja lepota L GEORGFS OHNET: 40 PRODAJALEC TRUPOV ROMAN — Ton ni nobenega zdravila? Vi kot zdravnik vendai ne boste obupali. Vem. da ste med ustanovitelji društva, ki se bori proti temu strašnemu družabnemu zlu. — Da, borimo se z govorjeno in pisano besedo, s predavanji, letaki, brošurami in članki v dnevnem tisku. Toda kakšni so uspehi tega našega boja? Samo <=1- p-»ni ?kbVevati se na človeško pamet! Kako neumno! Če bi hoteli temeljito zatreti alkoholizem, bi morali zapreti vse točilnice alkoholnih pijač v vsej Franciji, tiste, kjer se vse leskeče v zlatu in kjer so mizice iz najkrasnejšega marmorja kakor tudi one. kjer se pije pri nepooblanih mizah. Toda za to bi bil potreben trd zakon. Cujte, kaj vara pravim: dežela, ki je šla skozi alkoholizem, bo rešena samo, če bo prodaja opojnih pijaJ prepovedana r^ko strogo, kakor če bi šlo za najhujši strup. Dokler pa vri ^is ne bodo posegli po enakih ukrepih kakor so že v Švici in vseh skandinavskih dr- žavah, bodo naši ljudje pijančevah. se pobijali ter polnili bolnice, norišnice in kaznilnice. Z največjo pozornostjo je Genevieva poslušala osmVvite zdravnikove besede. Povesila je glavo, potem jr pa vprašala: — še zadnje vprašanje, doktore: V starosti, kakor je Kristijan, je morda organizem še sposoben otresti se vseh pogubnih zarodkov, zanesenih vanj. Z drugimi besedi ali je še čas za rešitev tega nesrečnega fanta? — Seveda je. — In kaj je treba storiti, da bi bilo kaj upanja na uspeh? — - Pripraviti ga do tega. da bi vsaj tri mesece ie pokusil nobene opojne pijače, torej k popolni treznosti. — Kaj pa imenujete popolno treznost? — Piti bi smel samo vodo. Če bi se tri mesece dosledno premagoval, bi bilo utemeljeno upanje, da bi telesno in duševno ozdravel. Genevieva je podala zdravniku roko. Nežno in spoštljivo jo je stisnil. — Bojim se, drago dete, da se boste po vplivom svoje plemenitosti odločili za zelo nevaren boj. Odgovorila mu je z resnim glasom: — Mar je mogoča zmaga brez trpljenja? če pa zmagam — kolika radost! Saj vendar gre za rešitev človeškega bitja neizbežne pogube. Očarljivo se mu je nasmehnila, — Hvala vam za vse, kar ste mi povedali dobrega in pametnega, doktore. Potruditi se hočem, da mi j I bodo vaše besede koristne. Čez tri mesece mi pa J sami poveste, kaj godite o tem mojem prizadevanju. IIn smeje se je vrnila v salon. V. Etiennetta Dharielova je bila baš v svojem razkošnem toaletnem kabinetu zap^-Jena z razkladanjem kart, ko je vstopila njena ... nikirka Maudui-tova v preprosti meščanski obleki in s črno torbico v roki kakor da je doma. — Dober dan. Ner.eta, — je dejala in odložila ročno torbico na divan v slogu Ludvika XIV. iz lakiranega in pozlačenega lesa. Upam. da se počutiš dobro. — Nič kaj posebno. Kakor v»diš. mi ta srčna podlaga ne gre v igro. — Ah. ah. torej še vedno ta mladi gospod Kristijan! Prinašam ti novosti o njem, bolj sveže in zanesljive od tistih, ki jih boš prebrala iz svojih kart. — Govori torej! — Najprej mi daj malo prepečenca in čašo port-skega. V želodcu mi kruli ... že od ranega jutra hodim po Parizu. — Odpri omarico ... tam najdeš vse. kar potrebuješ. Madame Mauduikiva je odprla vratca razkošne rokoko omarice, kjer je pa zagledala namesto pisalnega pribora in drugih potrebščin piadenj iz češkega stekla, na njem pa grozdje, prepečenec in steklenico španskega vina. Vzela je iz nje dve čaši. ju napolnila in ponudila eno Etiennetti. ki jo je pa posta- vila na mizo, ne da bi se je d * h tla z ustnami. Madame Mauduitova ?e je okrepčala in začela: -- Pri Lisi Taupinovi sem srečali d*ivi Tlakoljuba. Povedal mi je novice o tvojem beguncu .. . Vse kaže. da se je res vrnil na pravo pot. Pravi svetnik po stane. Etiennetta je odgovorila samo: Ah! Toda ta njen vzdih se je razlegel liki strel iz samokresa. — Ta deklina, ki ti je odjedla ljubčka, ga hoeV tudi izločiti. Drži ga na kratko kakor v sanatoriju, to sladko dekle. Vedno sem bila prepričana, da tebi nobena ni kos. A glej! Toda to je zopet v drugačnem smislu. Etiennetta ni odgovorila, samo čeljusti je stisnila tako, da so ji izstopile na oorazu kakor divji zveri. Mauduitova je pa nadaljevala: — Naš dragi Kristijan hodi spat ob enajstih, igra bridge s svojim papanom, ne hodi več v gledališče in pri vsaki jedi pije samo vodo. Trezen in pameten je zdaj tako kakor svetniška podoba. Tlakoljub jr ves iz sebe zaradi te nenadne prijateljeve izpro membe. — In to je vse, kar zna storiti, ta tepec? Kaj nima na Kristijana nobenega vpliva? — Prav nobenega. Nihče več nima vpliva nanj razen te lepe svetlolaske, ki ga vodi na vrvici liki kužka. Zamišljena Etiennetta je dejala trpko: — Ce si prišla pit moje po rt d ko samo zato. da W mi povedala tako neprijetne novice, bi bila lahko ostala doma. Urejuje Joecp Vn^im*** — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za maeratni de! lista: l^ubomir Volčič — Val v l^uhljanl