Poštnina plačana v gotovinL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in solioto. — Naročnina:	mesečno din IB’—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—,
celoletno din 192*—. Cena posamezne Številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana. Gregorčičeva ul. 28. — Tel. Stev. 25-52.
104.
kos.
V LJUBLJANI dne 30. decembra 1939.
Letnik X*
VSEBINA:
662. Uredba o državni mobilizaciji.
t>03. Navodilo vsem občinam in prisilnim združbam trgovcev in obrtnikov ob rednem izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij).
664.	Prodajne cene bencinske mešanice.
665. Odločba o ustanovitvi posvetovalnega odbora za rejo malih živali.
666. Razglas o odobritvi novega tržnega reda mariborske mestne občine.
667. Razne objave iz /»Službenih uovin«.
Uredbe osrednje vlade.
662.
Na podstavi uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico tole
uredbo o državni mobilizaciji.*
I.	POGLAVJE.
Državna mobilizacija in demobilizacija.
Člen 1.
Za obrambo države, kraljevine Jugoslavije, se uporabljajo vsa moč v državi, živa in materialna sredstva države, njenih državljanov in ostalih njenih prebivalcev, in to po določbah zakona o državni brambi, zakona o ustroju vojske in mornarice in te uredbe.
Napon in ukoriščanje moči v državi in njenih živih in materialnih sredstev za obrambo države in njenih prebivalcev kakor tudi za vojskovanje je državna mobilizacija.
člen 2.
Vračanje moči v državi in njenih živih in materialnih sredstev v redno stanje je državna demobilizacija.
Člen 3.
Državna mobilizacija in demobilizacija se odrejata s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico in v soglasnosti z ministrskim svetom in se izvajata po načrtu in po posebnih navodilih, ki se do-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ^ decembra 1939., št. 278/XCVIl/771,
ločijo že v miru, po določbah zakona o državni brambi, te uredbe in zakona o ustroju vojske in mornarice.
Člen 4.
Pri državni mobilizaciji in demobilizaciji po določbah le uredbe in odločbah državnobrambnega sveta (»Savet zemaljske odbrane«) delajo in sodelujejo:
a) kot oskrbna ministrstva: ministrstvo za vojsko in mornarico, za finance, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo, za gozdove in rudnike, za socialno politiko in ljudsko zdravje, za promet, za gradbe in za pošto, telegraf in telefon;
b) predsedništvo ministrskega sveta in ostala ministrstva sodelujejo v obsegu svoje pristojnosti.
Poleg obstoječih ministrstev se za potrebe državne obrambe ustanovijo lahko tudi nova ministrstva.
Za . oskrbno ministrstvo po tej uredbi se šteje tudi banska oblast v Zagrebu oziroma njeni ustrezni oddelki, kolikor gre za zadeve iz pristojnosti banovine Hrvatske. Vse to, kar je določeno v tej uredbi za oskrbna ministrstva, velja tudi za bansko oblast v Zagrebu, najsi ni izrečno imenovana. Pravice in dolžnosti, ki jih ima po tej uredbi minister, ima na ozemlju banovine Hrvatske ban v okviru pristojnosti te banovine.
Člen 5.
Za posle pri pripravi in pri izvajanju državne mobilizacije se osnujejo v sestavu posameznih ministrstev po potrebi direkcije, oddelki, odseki in ustanove.
Razen tega se osnujejo lahko tudi potrebne ustanove za poenotenje dela pri državni mobilizaciji iz pristojnosti več ministrstev.
Člen 6.
Državnobrambni inšpektorat (»Inšpekcija zemaljske odbrane«) sodeluje i vsemi ministrstvi in z bansko
oblastjo iz člena 4. te uredbe pri državni mobilizaciji in demobilizaciji in spravlja delo posameznih ministrstev in banske oblasti po določbah te uredbe in po odločbah državnobrambnega sveta v sklad.
Člen 7.
Priprave in izvedbo državne mobilizacije in demobilizacije nadzoruje državnobrambni svet po državno-brainbnem inšpektoratu.
II.	POGLAVJE.
Načrt državne mobilizacije in demobilizacije.
Člen 8.
Načrt državne mobilizacije obsega odredbe za pripravo državne mobilizacije in za izvedbo te mobilizacije, kadar je treba, da se država uspešno brani in vojskuje.
Člen 9.
Načrt državne mobilizacije se deli na občni načrt in na posebne načrte za posamezne panoge državne uprave.
Člen 10.
Občni načrt državne mobilizacije izdela državnobrambni svet. Ta načrt določa splošna načela in zahteve splošnega pomena za pripravo in za izvedbo državne mobilizacije, in to po resorih posameznih ministrstev iz člena 4. te uredbe, ki jim pri tem določi vloge in dolžnosti.
Člen 11.
Posebni načrti oskrbnih ministrstev oziroma oskrbnih oddelkov banske oblasti obsegajo:
1. nalogo, ki izhaja iz občnega načrta državne mobilizacije za to ministrstvo oziroma oddelke banske oblasti in iz odločb državnobrambnega sveta;
2. pregled zmogljivosti (potenciala) vsake gospodarske panoge resora;
3. proračun potrebnih količin živil in ostalih sredstev iz tega področja;
4. vsa potrebna navodila za območje resora glede na vojno organizacijo proizvodnje, porazdelitve in porabe;
5. odredbe, da se vsa sredstva za proizvodnjo iz pristojnosti resora že v miru pravilno razvijajo in usposobijo za vojno nalogo in da se v tem stanju vzdržujejo;
6. priprave za lahek in hiter prehod teh gospodarskih panog na vojno proizvodnjo tako glede materialne priprave kakor tudi glede delovne moči in finančno-tehnične ureditve;
7. priprave, da se zagotovi, da bodo delovale te gospodarske panoge po mobilizaciji pravilno (skladno z namenom, za katerega so določene).
Člen 12.
Proračuni razhodkov vsakega oskrbnega ministrstva se določijo posebej sporazumno z ministrom za finance. Na podstavi teh proračunov in svojih podatkov sestavi minister za finance občni načrt za finančno mobilizacijo v državi, v katerem so določijo izredna sredstva za zadostitev vsem potrebam v zvezi z izvrševanjem te uredbe.
Kolikor je izvršitev nekaterih načrtov vezana na daljšo mirnodobno razdobje, se smejo postavljati ti krediti tudi v redni proračun.
Posamezni oddelki banske oblasti postopajo skladno i določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
Člen 13.
Načrt državne demobilizacije določa odredbe za pripravo in način izvedbe državne demobilizacije.
Ta načrt se izdela v glavnih potezah v mirnem času, dopolnjuje se pa med vojno po položaju.
III.	POGLAVJE.
Mobilizacijski organi.
člen 14.
Za pravočasno dovršitev priprav za državno mobilizacijo, za pravilno izvedbo te mobilizacije in za njeno vzdrževanje med mobilnim in vojnim stanjem kakor tudi za delo pri državni demobilizaciji so določeni po členu 5. te uredbe posebni mobilizacijski organi, in sicer:
1. pri predsedništvu vlade;
2. pri vsakem ministrstvu in pri banski oblasti (oziroma njenih oddelkih) kakor tudi pri njihovih ustanovah;
3. pri banskih upravah in pri upravi mesta Beograda;
4. pri sreskih načelstvih;
5. pri mestnih poglavarstvih in pri občinah.
Člen 15.
Vsi organi iz člena 14. te uredbe kakor tudi druge ustanove in podjetja, ki so določena, da delajo za potrebe državne obrambe, morajo voditi statistiko in potrebne preglede iz svoje pristojnosti po tej uredbi in po določbah uredb in navodil, izdanih po tej uredbi.
Člen 16.
Za uspešno voditev vseli priprav za državno mobilizacijo in pravilno izvedbo te mobilizacije kakor tudi za opravljanje poslov zaradi oskrbe po tej uredbi ima vsako ministrstvo, prav tako pa tudi banska oblast svoje mo-bilizacijskeorgane: oddelke,odseke ali razdelke (referate).
Pri ministrstvu za promet opravlja vse posle vojaška delegacija pri ministrstvu za promet.
člen 17.
V mobilizacijskih načrtih prizadetih ministrstev se določijo vse nadrobnosti, da se po potrebi hitro osnujejo tele direkcije:
1.	pri ministrstvu za kmetijstvo:
direkcija prehrane in kmetijskih surovin;
, 2. pri ministrstvu za gozdove in rudnike:
direkcija gozdno-rudarskih surovin;
3. pri ministrstvu za trgovino in industrijo:
a) direkcija za industrijo,
b)	direkcija	za	notranjo trgovino,
c)	direkcija	za	zunanjo trgovino;
4. pri ministrstvu za gradbe:
direkcija za zaščitno stavbinstvo zoper napade Iz zraka;
5. pri ministrstvu za notranje posle:
direkcija za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi.
Direkcije iz točk 1. do 5. se ustanovijo že pred objavo mobilizacije, če tako odloči državnobrambni svet.
Pri ostalih ministrstvih nadaljujejo mobilizacijski organi	iz	člena 16.	svoje delovanje radi	poenotenja	dela
pri	tem	ministrstvu,	nanašajočega se	na	izvrševanje
nalog iz mobilizacijskega načrta tega ministrstva.
Razen direkcij, naštetih v členu 17. te uredbe, se smejo ustanoviti po potrebi tudi druge direkcije.
Več direkcij iz člena 17. te uredbe se lahko združi v eno osrednjo direkcijo.
Člen 18.
Pri banskih upravah in pri upravi mesta Beograda se ustanovijo samostojni mobilizacijski odseki za posle s pripravo in izvedbo državne mobilizacije.
Mobilizacijskemu odseku načeluje šef, ki se mu za delo pri poslih z državno mobilizacijo dodeli po en referent iz vseh drugih oddelkov banske uprave oziroma uprave mesta Beograda.
Člen 19.
Pri sreskih načelstvih vodi posle s pripravo in izvedbo državne mobilizacije poseben uradnik-referent za mobilizacijske posle, ki se mu za te posje dodelijo tudi ostali strokovni referenti načelstva.
Člen 20.
Pri mestnih poglavarstvih se opravljajo mobilizacijski posli s pripravo in izvedbo državne mobilizacije pri vojaških oddelkih, ki morajo biti za svoje poslovanje smotrno organizirani.
Pri občinah opravlja jjosle s pripravo in izvedbo državne mobilizacije poleg predsednika občine in tajnika tudi Še ena sposobna in zaupna oseba. Pri siromašnih občinah opravljata te posle predsednik in tajnik.
Člen 21.
Če je treba pri mobilizacijskih organih iz člena 14. te uredbe Ojačiti delovno moč radi opravljanja poslov z državno mobilizacijo, se lahko pozovejo na vaje obvezniki, ki so oproščeni vojaške službe. 0 tem, ali je ojačitev delovne moči potrebna, koliko in kako dolgo, odloči minister za vojsko in mornarico na predlog pristojnega ministra oziroma bana za ozemlje banovine Hrvatske.
IV.	POGLAVJE.
Splošne mobilizacijske odredbe.
Člen 22.
Splošne mobilizacijske odredbe — sredstva in načini’ priprave in izvedbe državne mobilizacije — morajo biti določene in dobro pripravljene že v mirnem času.
Člen 28.
Vsako ministrstvo in banska oblast morajo izvesti priprave in sodelovati pri državni mobilizaciji. Vsaka izmed teh ustanov mora že v mirnem Času na podstavi svojega posebnega načrta izdelati potrebna mobilizacijska navodila, opomnike in vse ostale mobilizacijske odredbe iz svoje pristojnosti za svoje ministrstvo oziroma za bansko oblast, za vsak njegov (njen) oddelek posebej, do potrebnih nadrobnosti in izdelati prav tako potrebna navodila za podrejene ustanove, urade in organe.
Vsi ti pismeni izdelki so mobilizacijski elaborat.
Take elaborate izdelajo na podstavi dobljenih nalogov in navodil pristojnega oblastva, vsaka za sebe:
1. banske uprave;
2. generalne in oblastne direkcije: železniške, rečnega in pomorskega prometa, poštno-telegrafsko-telefon-ske, finančne, gozdne idr.;
3. oblastna rudarska glavarstva in gozdne uprave;
4. sreska načelstva;
5. občine;
6. vse druge državne in samoupravne ustanove in organizacije;
7. zadružna in zasebna podjetja (tvornice, zavodi, delavnice itd.), ki so določena, da delajo za potrebe državne obrambe.
Pri nadrobni izdelavi mobilizacijskih elaboratov delajo in sodelujejo vsi potrebni organi urada, ustanove ali podjetja.
Člen 24.
Ob vojni nevarnosti ali mobilizaciji se smeta z uredbo ministrskega sveta na predlog ministra za trgovino in industrijo omejiti ali prepovedati uvoz ali izvoz, notranji promet, posest in uporaba vseh vrst blaga. S to uredbo se smejo tudi uvesti izvozne in uvozne dovolitve kakor tudi karte za porabo raznih živil. Končno se z isto uredbo lahko predpiše dolžnost prijave predmetov, ki jih imajo posamezniki in ki so potrebni s stališča državne obrambe.
Ob mobilizaciji sme ustanoviti minister za trgovino in industrijo prisilne organizacije proizvajalcev in trgovcev raznih strok radi zbiranja, uvoza, izvoza ali porazdelitve zadevnih živil in blaga. V te organizacije vstopijo lahko tudi predstavniki delavskih društev.
Člen 25.
Vsako ministrstvo in banska oblast oziroma njih podrejeni organi vodijo poseben razvid o tistem osebju svoje pristojnosti, ki je po objavi mobilizacije dolžno oditi k svoji vojni edinici. Za to osebje, če je pri ustanovi ali podjetju neogibno potrebno, je treba pravočasno poskrbeti za strokovnega namestnika izmed obveznikov, oproščenih vpoklica v vojaško službo med mobilnim in vojnim stanjem, ali izmed žensk; to imajo mi skrbi pristojna ministrstva in banska oblast oziroma njih podrejeni organi.
Tak razvid o osebju vodijo tudi vsi uradi, ustanove in podjetja, ki so določeni, da delajo za potrebe državne obrambe. Vsi skrbijo za pravočasno nadomestitev s strokovnimi obvezniki, oproščenimi vojaške službe, ali z ženskami.
Člen 20.
Vsako ministrstvo in banska oblast mora imeti izdelan načrt za hitro in pravilno preselitev svojih glavnih oddelkov in organov iz sedanjih prostorov, kjer so nameščeni, kadar bi bilo treba, in to v druge dele mesta, kjer so, izven mesta ali pa kam drugam.
Člen 27.
Vse državue zgradbe in prostori, kakor tudi zasebne zgradbe in prostori, ki so vzeti v najem za nastanitev uradov, ustanov in podjetij iz resora posameznih ministrstev ali banske oblasti, morajo biti zavarovani pred požarom, poplavo, vlomom, tatvino, atentati in drugimi nezgodami. Vse te zaščitne ukrepe opravijo organi ministrstva oziroma banske oblasti z državnimi sredstvi.
Prav taki ukrepi se morajo izvesti tudi pri vseh nedržavnih podjetjih, predvsem pri tistih, ki so določena, da delajo za potrebe državne obrambe, in to |>o skrbi in s sredstvi lastnika teh podjetij, a pod nadzorstvom pristojnih ministrstev ali banske oblasti.
Osebje teh uradov, ustanov in podjetij kakor tudi razni oddelki, ki poslujejo po uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi, morajo imeti ustrezno opremo in zaščitna sredstva. Stroški za to obremeujujo urad, ustanovo ali podjetje.
Clen 28.
Odredbe za zaščito pred zračnimi napadi se izvajajo:
s pasivno zaščito in
z aktivno obrambo.
Clen 29.
Pasivna zaščita se izvaja po določbah uredbe in navodila za zaščito pred zračnimi napadi.
Za to zaščito je treba ukreniti tole:
1. Vsa ministrstva in banska oblast, banske uprave, mestna poglavarstva, občine in ostale državne in samoupravne ustanove morajo poskrbeti s svojim proračunom za potrebne vsote za izvedbo priprav za zaščito pred zračnimi napadi iz svoje pristojnosti.
2. Vsi državni in samoupravni uradi in ustanove, tvornice in podjetja, tako državna kakor tudi nedržavna, ki imajo pomen za državno obrambo, se zavarujejo:
a) pred požarom z organizacijo gasilske službe in nabavo sredstev za gašenje požarov;
b) pred bojnimi strupi z nabavo zaščitnih sredstev;
c) pred obstreljevanjem iz zraka z napravo potrebnih zaklonišč.
Vsi spredaj našteti uradi, ustanove, tvornice in podjetja morajo biti pravočasno in popolnoma zavarovani z ukrepi za pasivno zaščito pred zračnimi napadi, in sicer v zaporedju, ki ga predpiše pristojni minister oziroma ban v banovini Hrvatski.
3. Ostala državna in nedržavna podjetja in ustanove morajo tudi izvajati varnostne ukrepe iz točke 2. v zaporedju, ki ga predpiše pristojni minister oziroma ban y banovini Hrvatski.
4. Prebivalstvo izvede za svojo osebno zaščito in za zaščito svoje imovine potrebne ukrepe iz točke 2. tega člena.
Stroški, ki jih povzročijo ukrepi, našteti pod 2. in 3. tega člena, obremenjajo državo, bansko oblast, banske uprave, samouprave, zadruge ali zasebne lastnike po tem, ali so uradi, ustanove in podjetja državni, banovinski, samoupravni, zadružni ali zasebni. Stroške, ki jih povzročajo ukrepi iz točke 4. tega člena, trpijo prebivalci sami.
Clen 30.
Radi aktivne obrambe pred sovražnimi napadi iz •zraka morajo biti vsi važni državni uradi in ustanove kakor tudi važna industrijska podjetja državne obrambe, državna in nedržavna, zavarovani tudi z oboroženo zaščito, bodisi s tem, da se jim dodelijo edinice vojaške sile za obrambo, ali pa s tem, da se v teh podjetjih oboroži del osebja, ki mora bili izurjeno v rabi orožja.
Kateri uradi, ustanove in podjetja večjega pomena naj dobijo vojaško zaščito, predpiše minister za vojsko in mornarico.
Clen 31.
Da se seznani prebivalstvo z nevarnostmi napadov jz zraka in da se usposobi za obrambo pred temi nevarnostmi, je treba ukreniti tole:
1. V vseh šolah, splošnih in strokovnih, od osnovnih pa do vštetih univerz in akademij, se izvajajo v mirnem in v vojnem času teoretičen pouk in praktično poučevanje in vaje šolske mladine in vsega učiteljskega osebja.
2. Pri vseh industrijskih, obrtnih in ostalih gospodarskih podjetjih in organizacijah se prirejajo v mirnem in v vojnem času predavanja in praktično poučevanje in vaje v obrambi pred napadi iz zraka kakor tudi pred drugimi nevarnostmi: požara, poplave itd.
3. Za vse ostalo prebivalstvo po mestih in na deželi se prirejajo poljudna predavanja in pojasnjevanja radi prosvetljevanja in seznanjanja z dolžnostmi, ki nastajajo v zvezi z zaščito pred napadi iz zraka.
4. Pri splošnih vajah v obrambi pred zračnimi napadi v kakem kraju sodelujejo obvezno vse šole s celokupnim učiteljskim osebjem, vsa industrijska in ostala podjetja in organizacije in vse prebivalstvo tega kraja, kar odredi pristojno upravno oblastvo.
Nadrobnosti za izvajanje vseh spredaj navedenih ukrepov pod točkami 1. do 4. se predpišejo z uredbo in navodilom za zaščito pred zračnimi napadi.
Clen 32.
Lastniki vseh tvornic, delavnic, rudnikov in vseh industrijskih in obrtnih podjetij vobče so dolžni svoje delovno osebje izuriti, poučiti in zadostno izobraziti, da razume nevarnosti, ki utegnejo nastati pri nepazljivem in nemarnem ravnanju, da bi se tako preprečile razne nezgode,
Clen 33.
Da bi se dobili nadrobnejši podatki o prebivalstvu in o stanju posameznih panog narodnega gospodarstva, ki imajo poseben pomen za državno obrambo, se opravijo poleg splošnih popisov prebivalstva tudi še posebni popisi in ankete.
O izvedbi teh popisov in anket odloči ministrski svet na predlog pristojnega oskrbnega ministra v soglasju z ministrom za vojsko in mornarico. Izdatki za te popise in ankete obremenjajo kredit iz člena 12. te uredbe.
Clen 34.
V pripravljenem stanju kakor tudi med mobilnim in vojnim stanjem postavijo pri posameznih podjetjih, ki delajo za potrebe državne obrambe, pristojni ministri oziroma banska oblast državne komisarje s pravicami in dolžnostmi, ki jih predpiše resorni minister oziroma banska oblast.
Clen 35.
Vsak član kraljevske vlade oziroma ban banovine Hrvatske skrbi osebno za to, da se posli s pripravo mobilizacije v njegovi pristojnosti izvršijo popolnoma, tako v materialnem kakor tudi v osebnem pogledu, in da se seznanijo vsi podrejenci, vsak v obsegu svoje pristojnosti, s svojimi dolžnostmi tako pri pripravi kakor tudi pri izvedbi mobilizacije.
Radi nadzorstva nad pravilnim izvajanjem priprav za mobilizacijo iz področja vsakega ministrstva oziroma banske oblasti predpiše resorni minister oziroma ban poleg osebnega nadziranja pri svojih osebnih obhodih tudi še pristojnost rednega nadzorstva nad mobilizacijskimi posli svojega resora. Namen temu nadzorstvu je, da se zanesljivo ugotovi: 1. da so izvedene vse priprave za mobilizacijo v osebnem, materialnem in tehničnem pogledu; 2. da se varno hranijo vsi mobilizacijski elaborati.
To nadzorstvo se opravi vsako leto v Času od 1. januarja do 1. aprila.
Za vsako opuščeno priliko, za vsak primer brezskrbnosti ali brezvestnosti v poslih mobilizacijskih priprav morajo nadrejeni nujno ukreniti, da se nepravilnosti takoj odpravijo, s krivci pa po tej uredbi strogo postopa.
Clen 36.
Za kontrolne organe pri zasebnih, industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so določena, da delajo za potrebe
državne obrambe, postavijo pristojna ministrstva oziroma banska oblast svoje industrijske opazovalce za nadziranje in vzdrževanje mobilizacijsko pripravljenosti podjetja.
Dolžnosti in pravice teh opazovalcev predpišejo pristojni oskrbni ministri in banska oblast sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico.
V.	POGLAVJE.
Vrste državne mobilizacije.
Člen 37.
Državna mobilizacija je lahko občna, delna ali poskusna.
Občna državna mobilizacija obsega mobilizacijo vojaška, sile in vseh živih in materialnih sredstev države, njenih državljanov in ostalih njenih prebivalcev po členu 1. te uredbe v vsem državnem območju.
Delna državna mobilizacija obsega delno mobilizacijo vojaške sile in mobilizacijo ene ali več panog ljudskega življenja in državne moči iz pristojnosti enega ali več ministrstev v vsem državnem območju ali pa samo v kakem njegovem delu, kar se odredi s kraljevim ukazom.
Poskusna državna mobilizacija je sredstvo v mirnem času, da se preskusijo priprave za državno mobilizacijo in mobilizacijska sposobnost vsake posamezne panoge državne moči.
Občna državna mobilizacija.
Člen 38.
Občna državna mobilizacija se pripravi in izvaja po določbah te uredbe, zakona o državni brambi, zakona o ustroju vojske in mornarice, zakona o pomožni vojski in drugih predpisov na podstavi teh zakonov.
Delna državna mobilizacija.
Člen 39.
Delna državna mobilizacija se pripravi in izvaja po določbah člena 38. te uredbe, obseg pa ji določi državno-brambni svet.
Sodelovanje ostalih ministrstev z ministrstvi, ki deloma mobilizirajo, se vrši povsem tako, kakor je to predpisano za občno državno mobilizacijo.
Če se odredi med izvajanjem delne mobilizacije ali potčm občna državna mobilizacija, se mobilizirajo tudi vse panoge ljudskega življenja in državne moči in vsi ostali resori, katerih delna mobilizacija ni obsegala. Zato se delna državna mobilizacija izvaja tako, da se z njo ne ovira poznejša občna državna mobilizacija.
Člen 40.
Vsa oskrbna ministrstva oziroma banska oblast so dolžni, da proučijo že med pripravami za občno državno mobilizacijo tudi možnosti delne mobilizacije v svoji pristojnosti, in to:
a) za vso državo oziroma za vse območje banske oblasti;
b) za del države ali banovine ali
c) za posamezne podrejene urade in ustanove.
Poskusna državna mobilizacija.
Člen 41.
Poskusna državna mobilizacija je lahko mobilizacija v obsegu samo ene ali več panog javne uprave y vsem
državnem območju ali le v kakem njegovem delu ali ene ali več ustanov, uradov in podjetij.
Člen 42.
Poskusna mobilizacija se izvaja tako, kakor je določeno za občno državno mobilizacijo. Če so potrebne kake omejitve glede svobode osebnega gibanja prebivalstva in gospodarstva, se odredijo in objavijo pravočasno.
Člen 43.
Vsa ministrstva kakor tudi banska oblast so dolžni že pri izvajanju priprav za občno državno mobilizacijo proučiti tudi vprašanje poskusne mobilizacije v svoji pristojnosti.
Člen 44.
Vprašanje o izvedbi poskusne mobilizacije sproži državnobrambni inšpektorat sporazumno z ministrstvi oziroma z bansko oblastjo, katerih pristojnosti se dotika poskusna mobilizacija. Poskusno mobilizacijo odobri ministrski svet.
Za poskusno mobilizacijo potrebna sredstva se določijo s proračunom; v nujnih primerih pa se odobrijo izredni krediti.
VI. POGLAVJE.
Državna demobilizacija.
Člen 45.
Državna demobilizacija se pripravi in izvaja po določbah te uredbe, zakona o državni brambi in zakona o ustroju vojske in mornarice kakor tudi na podstavi uredb, predpisov in navodil, izdanih po teh zakonih.
Pri državni demobilizaciji delajo in sodelujejo vsa ministrstva in banska oblast, omenjena v členu 4. te uredbe, in opravljajo posle isti organi, ki delajo pri mobilizaciji, omenjeni v III. poglavju te uredbe.
Nadrobnosti in zaporedje za izvedbo demobilizacije predpišejo pristojni ministri oziroma banska oblast, vsak za svoj resor.
VII. POGLAVJE.
Vojni plen.
Člen 46.
Uporabo vojnega plena med vojno predpisuje uredba o ureditvi zaledja in zaledne službe.
Po končani vojni zbirajo, popišejo in ocenijo ves preostali vojni plen posebne komisije.
Za upravljanje vojnega plena in nadzorovanje dela komisije za zbiranje vojnega plena se osnuje med vojno direkcija plena po členih 5. in 14. te uredbe kot organ ministrstva za vojsko in mornarico.
VIII. POGLAVJE.
Odgovornost in kazni.
Člen 47.
Državni ali samoupravni organ, ki ob vojni nevarnosti ali med mobilnim ali vojnim stanjem ne izvrši natančno in pravočasno naredbe civilnega oblastva, ki se nanaša na pripravo ali na izvedbo mobilizacije, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev ali z robijo. Če sicer v mirnem času ne izvrši naredbe
tega oblastva, ki se nanaša na pripravo mobilizacije, se kaznuje s strogim zaporom.
Državni ali samoupravni organ, ki ob vojni nevarnosti ali med mobilnim ali vojnim stanjem ne izvrši svoje dolžnosti, ki mu je naložena s to uredbo glede priprave ali izvedbe državne mobilizacije, ali jo pusti vnemar ali ki ne vrši svoje dolžnosti natančno in pravočasno ali ki ne ukrene vse, česar je treba za pravilno in neovirano izvedbo njemu poverjene naloge, se kaznuje s strogim zaporom. Če stori to sicer v mirnem času, se kaznuje z zaporom do dveh let. če stori to iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Člen 48.
Če državni ali sajnoupravni organ ali oseba, kateri je začasno poverjena kaka javna služba, izda ali priobči nepoklicani osebi mobilizacijske načrte, navodila, nared-be ali druge važne podatke, ki se nanašajo na pripravo mobilizacije ali na njeno izvedbo, najsi so mu poverjeni po službi sdi pa jih je drugače zvedel, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev. V hujših primerih ali Č£( je bilo dejanje storjeno ob vojni nevarnosti ali med mobilnim ali vojnim stanjem, se kaznuje storilec z robijo.
Če je storilec takd kaj izdal ali priobčil inozemskemu oblastvu ali osebi, o kateri je vedel ali je moral vedeti, da je zaupnik tistega oblastva, se kaznuje z robijo najmanj petih let. V posebno hudih primerih se kaznuje storilec s smrtjo ali z dosmrtno robijo.
Poskus dejanja iz prvega in drugega odstavka se kaznuje.
Po prvem odstavku se kaznuje tudi, kdor koli za načrti, navodili, naredbami ali podatki, omenjenimi v njem, poizveduje ali jih priskrbi radi priobčitve ali izročitve inozemskemu oblastni ali njegovemu zaupniku. t
Kdor stori dejanje iz prvega, drugega in Četrtega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom.
Državni ali samoupravni organ, ki s svojo malomarnostjo ali z nepredpisnim varovanjem njemu poverjenih skrivnosti ali listin omogoči, da katere izmed njih zmanjka ali da zve nepoklicana oseba njih vsebino, se kaznuje z zaporom.
Člen 49.
Kdor ne izvrši natančno in pravočasno zakonitih na-redb pristojnih oblastev, izdanih radi priprave državne mobilizacije, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Člen 50.
Kdor pomaga vohunom ali zaupnikom inozemskega oblastva pri priskrbovanju podatkov o načrtih, ureditvi, delu in proizvodnji podjetij, ki imajo pomen za državno obrambo, ali kdor za temi podatki poizveduje ali jih priskrbuje z namero, da jih sporoči inozemskemu oblastvu ali njegovim zaupnikom, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev. Kdor lo stori ob vojni nevarnosti ali med mobilnim ali vojnim stanjem, se kaznuje z robijo.
Poskus se kaznuje.
Člen 51.
Če odgovorni lastniki ali poslovodje podjetij, katera je pristojno oblastvo popisalo in določilo, da delajo za državno obrambo, brez predhodne odobritve pristojnega oblastva kar koli spremenijo, s čimer se zmanjša ali uniči proizvajalna sposobnost industrijskih objektov,
naprav in ostalih sredstev, namenjenih proizvodnji za potrebe državne obrambe, ali če ne izvršijo zakonitih naredb pristojnih oblastev, ki se nanašajo na člane upravnih, nadzornih ali kontrolnih organov, na delavce ali na tujce ali ki se tičejo dela ali upravljanja takega podjetja v korist državne obrambe, se kaznujejo z zaporom do dveh let.
Poskus se kaznuje.
člen 52.
Lastniki podjetij, ki delajo za potrebe državne obrambe, njihovi organi ali delavci kakor tudi državni dobavitelji, ki izdajo ali priobčijo nepoklicanim osebam načrte, podatke o načrtih, delu ali ureditvi teh podjetij oziroma podatke o državnih nabavah, ki imajo pomen za državno obrambo, vedoč ali pa če so si mogli misliti, da morejo to zvedeli inozemsko oblastvo ali njegovi zaupniki, se kaznujejo z zaporom do dveh let.
Če je bilo tako dejanje storjeno iz malomarnosti, se kaznuje storilec z zaporom do šeslih mesecev.
Člen 58.
Državni komisar ali industrijski opazovalec, ki ne izvrši svoje dolžnosti glede nadzorstva nad podjetji, ki delajo za državno obrambo, se kaznuje po drugem odstavku člena 47. te uredbe.
Če taka oseba zahteva ali sprejme darilo ali obljubo darila ali druge koristi, da ne bi izvršila svoje dolžnosti, ali če je ne izvrši, z namero da bi priskrbela drugemu kako korist ali prizadejala škodo državni obrambi, se kaznuje z robijo.
Člen 54.
Če jo za kazniva dejanja iz tega poglavja določena s kakim drugim zakonom strožja kazen, se kaznuje storilec po tistem zakonu.
Člen 55.
Sodno oblast glede kaznivih dejanj, označenih v tej uredbi, ki so storjena od civilnih oseb v mirnem času ali pa nied mobilnim ali vojnim stanjem, izvršujejo redna sodišča. Od tega se izvzemajo dejanja iz členov 48., 50. in 52., ki so bila storjena med mobilnim ali vojnim stanjem; za njih preiskovanje in sojenje so pristojna vojaška preiskovalna oblastva in vojaška sodišča.
Redna sodišča uporabljajo v postopku zaradi kaznivih dejanj, označenih v tej uredbi, splošne določbe kazenskega zakonika, izvzemši njegove predpise o pogojni obsodbi. Vojaška sodišča uporabljajo poleg tega na vojaške osebe tudi splošne določbe vojaškega kazenskega zakonika.
IX.	POGLAVJE.
Končne določbe.
Člen 56.
Pristojni ministri ukrenejo takoj nujno vse, česar je treba, da se posli za pripravo državne mobilizacije iz njih pristojnosti započno in dokončajo čimprej, najkasneje pa v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
Člen 57.
Vse drugo določbe zakonov, uredb in predpisov, ki. niso v skladu z določbami to uredbe, prenehajo veljati, ko dobi ta uredba moč.
Člen 58.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 28. novembra 1939.; M. s. St. 1341.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
663.
%.	Navodilo
(mestnim in selskim) občinam in prisilnim združbam trgovcev in obrtnikov ob rednem izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij).*
Na podstavi člena 18. pravilnika o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, S. u. za p. r. št. 1058 z dne 14. julija 1938., izdajem občinam (mestnim in selskim) in prisilnim združbam tole navodilo ob rednem izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij);
1. Po ustreznih določbah uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. marca 1938., pravilnika o izvrševanju te uredbe z dne 14. julija 1938. in navodil g. ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami z dne 14. oktobra
'1938. izgubijo stare poslovne knjižice, ki so bile izdane po predpisih, ki so veljali do 27. septembra 1938., z dnem
1.	januarja 1940. svojo veljavnost kot legitimacije in kot listine za redno zaposlovanje,
2. Z dnem 1\ januarja 1940, morajo vsi delavci in nameščenci, ki so zaposleni ali bi se radi zaposlili, so jugoslovanski državljani in imajo najmanj 14 let starosti, imeti zgolj le poslovno knjižico novega obrazca po sedaj veljavnih predpisih o poslovnih knjižicah. Noben delavec ali nameščenec, če ni izvzet od obveznosti, da si nabavi poslovno knjižico, so po 31. decembru 1939. ne more redno zaposlovati, Če nima nove poslovne knjižice. Nasprotni postopek ima za posledico kazen iz točke d) odst. 1. člena 15. uredbe.
3. Vsem osebam, ki so vložile do vštetega 31. decembra 1939. pri državnih krajevnih policijskih oblastvih prošnjo za prvo zameno starih poslovnih knjižic, izdanih do 27. septembra 1938., zamenjajo ne glede na njih kvalifikacijo knjižice državna krajevna policijska oblastva v krajih, kjer so. Po 31. decembru 1939. državna krajevna policijska oblastva prošenj za zameno starih poslovnih knjižic ne sprejemajo več.
4. Delavci in nameščenci, ki zaradi katerega koli vzroka niso uspeli, da bi zamenjali svoje stare delovne listino do vštetega 31. decembra 1939. z novimi poslovnimi knjižicami, najsi jim staro poslovne knjižice po tem roku ne morejo rabiti kot legitimacijo in tudi ne kot veljavne delovne listine, s katerimi bi se mogli zaposliti, smejo uporabiti stare poslovne knjižice za dokazovanje
rv njih vpisanih podatkov, ko zahtevajo novo poslovno knjižico.
5.	Občinska oblastva in prisilne združbe morajo po svoji pristojnosti izdati poslovne knjižice tudi tistim delavcem in nameščencem, ki iz katerega koli vzroka niso zamenjali svojih starih delovnih listin do 31. decembra 1939. V teh primerih morajo občine in prisilne združbe vpisali v novo poslovno knjižico podatke ob uporabi verodostojnih podatkov, vpisanih v stari poslovni knjižici. Od interesentov razen stare poslovne knjižice ni treba zahtevati še druge dokazne listine, razen če v starih poslovnih knjižicah niso vpisani vsi potrebni podatki ali če je opravičen dvom o verodostojnosti ali resničnosti podatka, vpisanega v stari poslovni knjižici. Ko se izda nova poslovna knjižica, se stara poslovna knjižica skladno z ustreznimi določbami veljavnih predpisov o poslovnih knjižicah zaključi in se izroči hkrati z novo poslovno knjižico prosilcu.
V Beogradu dne 22. decembra 1939.; S. u. za p. r. št. 2006.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srd ja n Budisavljevič s. r.
664.
Prodajne cene bencinske mešanice.*
Odbor za nadzorstvo in urejanje cen mešanice bencina z alkoholom, sestavljen po pravilniku št. 18.673/IV— 1938, je na svoji seji dne 20. decembra 1939. sprejel naslednjo odločbo, ki jo je odobril minister za finance pod sl. 41.883/1 V z dne 26. decembra 1939.:
Na podstavi točke 1. člena 5. pravilnika št. 18.673/IV —1938 se prodajne cene mešanice bencina z alkoholom kot motornega pogonskega sredstva, določene z zapisnikom št. 37.030/1 V z dne 14. novembra 1939., zvišujejo za dinarjev 0'20 (dvajset dinarskih par) pri litru, tako da znašajo dinarjev 6'40 oziroma din 6'65 oziroma dinarjev 6'75 za liter.
To zvišanje stopi v veljavo na dan 27. decembra 1939. in naj se objavi v »Službenih novinah« skladno z določbo člena 8. pravilnika št. 18.673/IV—1938.
Iz oddelka za carine ministrstva zn finance v Beogradu dne 26. decembra 1939.; št. 41.883/IV.
—	M « —
Banove uredbe.
v	665.
III/4. št. 6519/1.
Odločba.
Na predlog kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave odločam na osnovi § 38., točke 1/2, zakona o banski upravi:
Pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave ustanavljam poseben posvetovalni odbor z nalogo, da oddaja mnenja in nasvete v vseh važnejših strokovnih vprašanjih reje malih živali v območju banovine.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
J16. decembra 1939., št. 29G/C1V/826.	LiZ,	decembra 1939., št. 297,
Za člane tega odbora imenuje ban priznane strokovno izvežbane rejce malih živali in živinorejske strokovnjake. Odboru predseduje načelnik kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave, ki si more določiti namestnika. Odbor se snide na banov poziv. Način poslovanja določi ban na predlog odbora.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. decembra 1939.
Ban: dr. M. Natlačen s. r.
Razne občeveljavne odredbe.
666.
III.	št. 9454/39.
3744
Razglas.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odločbo VIII. No. 6245/2 od 28. novembra 1939. odobrila novi tržni red mariborske mestne občine, ki je s tem stopil v veljavo.
Novi tržni red je občanom na vpogled na razglasni deski in v mestnem tržnem nadzorništvu na Rotovškem trgu št. 1 od 8. do 12. ure.
Mestno poglavarstvo Maribor dne 22. decembra 1939.
Predsednik:
Dr. Juvan s. r.
667
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 210 z dne 15. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. julija 1939. so bili premeščeni: v carinarnico I. reda v Gornji Radgoni: za carinskega inšpektorja VI. položajne skupine in upravnika Kuder Milan, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Dravogradu - Meži, po službeni potrebi; za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Mrakovič Jovan, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Koprivnici, po službeni potrebi; v carinarnico L reda v Dravogradu-Meži: za carinskega inšpektorja VI. položajne skupine in upravnika Miklavčič Lovro, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice I. reda v Gornji Radgoni, po službeni potrebi; za carinska višja kontrolorja .VI. položajne skupine Svetek Milosav, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda
Izdaja kralieseha banska uprava dravske Jnska in zalaga tiskarna Merkur (L
na Jesenicah in R o s i Niko, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda na Jesenicah: za carinskega inšpektorja VI. položajne skupine in upravnika Mohorič Franjo, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice I. reda v Prizrenu, po službeni potrebi; za carinskega kontrolorja VIL položajne skupine Djordjevič Metodi j, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice L reda na Rakeku, po službeni potrebi; v carinarnico L reda v Koprivnici za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Arko Vladislav, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani, po službeni potrebi; v carinarnico L reda na Korčuli za carinskega kontrolorja VIL položajne skupine Slavič Vekoslav, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Kotoribi za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Ilič Dragoljub, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani, po službeni potrebi; v carinarnico
I.	reda v Metkoviču za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Jadrič Ivan, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda na Rakeku: za carinskega inšpektorja VI. položajne skupine in upravnika Kamenšek Janko, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice na S o* šaku; za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Randič Branko, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Zagrebu; za carinska kontrolorja VII. položajne skupine Pavletič Milan in L a g i n j a J o s i p , carinska kontrolorja iste položajne skupine glavne carinarnice v Zagrebu in A n -djelovič Miloš, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Beogradu, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Mariboru za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Slovič Pavel, carinski višji kontrolor VI. položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. septembra 1939., Ad št. 5110, je bil odlikovan na predlog predsednika ministrskega sveta z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Perkavec Albin, šef postaje Lesce-Bled.
Številka 211 z dne 16. septembra 1939.
> Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1939. so bili postavljeni v območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani: Prešern Rudolf, višji kontrolor VI. položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana, po službeni potrebi; Regoršek Karel, višji kontrolor
VI.	položajne skupine postaje Slovenska Bistrica, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Čakovec; Zupanec Mihael, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Maribor, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana; Goričan Frančišek, kontrolor VII. položajne skupine postaje Jesenice na Gor., za kontrolorja iste položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva, vsi na prošnjo.
itjK*. '
p predstavnih In urednik: Pohar Robert v Ljubljani,
Aien i>r«iUlavpiki plrnai Mihalek » Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 104. kosu X. letnika z dno 30. decembra 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
,V. No. 338/33.	3720
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnega kotla v obči drž. bolnici v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. januarja 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 4 elektrostrojnega odseka tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku kralj, banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 305.000'—. Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od din 304.238'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. decembra 1939.
V. No. 323/105.	3734-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev mizarskih del pri upravnem in ambulantnem poslopju v Topolščici
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. januarja 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki so dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ki jih vpišejo ponudniki sami v uradno napravljeni proračun, ki znaša 133.518'34 dinarjev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. decembra 1939.
,V. No. 124/651.	3746	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dela na Dravi v odseku Ptuj— liudiua med km 27’420—26'650 prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. februarja 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 bansko palače, Bleivveisova št. 10, dvorišče, levo. Pojasnila se dobe med uradnimi urami ravno tam in pri terenski hidroteh. sekciji za regulacijo Drave v Ptuju.
Ponudbo naj so glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z bespdami) na vsoto
odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 2,925.578'88 (dva milijona devet sto dvajset tisoč pet sto sedemdeset tri dinarje 88/ioo). Kavcijo v znesku dinarjev 197/000'— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije do 10. ure dopoldne. Ponudbe je kolkovati z državnim kolkom za din 500'— in banovinskim kolkom za din 250'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 28. decembra 1939.
V. No. 97/25-1939.	3713-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi, fasonskiii kosov in armatur za II. etapo vodovoda Bohinjsko jezero—Ribčev laz I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. januarja 1910. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleivveisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 203.893'—.
Kavcijo din 21.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davka za tekoče tromesečje, odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. decembra 1939.
H*
V. No. 91/161-1939.	3714-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo čistilne naprave za vodovod v Suhi Krajini
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. januarja 1910. ob 11. uri dop,
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleivveisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov 430 din med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,554.9S3'97.
Kavcijo v znesku din 128.000'— za domače in din 256.000'— za tuje ponud-
nike je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. decembra 1939.
I. št. 9557/1.	3702—8—S
Razpis ustne licitacije za nabavo premoga.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86. do 105. zakona o državnem računovodstvu
I. javno ustno licitacijo za nabavo 130 ton premoga-kosovra z najmanj 4.500 kalorijami in 120 ton premogu-grahovca z najmanj 4.200 kalorijami. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 12. januarja 1940. ob 11. uri v sohi št. 21 v II. nadstropju kraljevske bansko uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5 °/o oziroma 10°/» od vsote ponudene dobave je položiti pri banovinski blagajni, Bleivveisova cesta 13.
Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražitelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v eko-nomatu kraljevske banske uprave na Bleivveisovi cesti št. 10, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave.
Ljubljana dne 20. decembra 1939.
V.	No. 346/242.	3673 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dvigala ter telefonsko aparaturo in ure v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. januarja 1910. ob 11. uri dop. «
v sobi sl. 4 elektrostrojnega odseka tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku.
Ponudbe naj se glase v obliki popustu v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za dvigala ...... din 148.000'—
2. za telefonsko aparaturo in ure..................  „	68.610'—
Predpisana kavcija znaša din 15.000'— za dvigala in din 7.000'— za telefonsko aparaturo in ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka v Ljubljani in Zagrebu in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. decembra 1939.
•j.
V No. 8194/6.	3674-3-3
Razglas
o 1. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo želczobetonskega mostu čez Krko v km 24*855 banov, ceste 11/231 1’ertoča—Hodoš—državna meja.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi odloka V. No. 8194/6—1939 in na podstavi Čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oziroma spopol-nitev za prevzem in izvršitev mostu čez Krko v km 24'855 banov, ceste 11/231 ]. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. januarja 1940. ob 11. uri dop. v prostorih tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV., soba št. 50.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehn. oddelka kralj, banske uprave, Gledališka ul. 8/11, soba št. 13, oziroma je dobiti vse ponudbene po-močke proti plačilu din 100'— pri tem uradu.
Ponudbe, ki morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni proračunski znesek din 314.18873, je predložiti na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske za posamezna dela kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo. Spremembe, dopolnila in popravki uradnega besedila v proračunu so nedopustni, posamezne točke so natančneje obrazložene v posebnih pogojih, ki tvorijo njegov sestavni del.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. kolkom za din 200'— in z banov, kolkom za din 100'—, vsaka priloga pa z banov, kolkom za din 4'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za zgradnjo mostu preko Krke v km24'855 banov, ceste 11/231 od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih sprejme brez pridržka. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za vse vrste del din 32.000'—.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan iieitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Blei-weisova cesta 13, v vrednostnih papirjih oziroma garauluih pismih, izdanih po
denarnem zavodu v smislu člena 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobritev ministrstva za gradbe. da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obvezr nosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. decembra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 240/39-7.	3745
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Mustar Alojzij, pek v Višnji gori št. 20,
ista občina, srez Litija, je kriv, da je dne 14. novembra 1939. na Muljavi zahteval za življenjske potrebščine večjo ceno kot jo dovoljuje običaj in dovoljeni trgovski čisti dobiček s tem, da je kot pekovski mojster prodajal polbeli kruh v hlebcih po 30 do 32 dkg po din 2'— oziroma 3 hlebce za din 5'—.
Zakrivil je s tem prdstopek po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 20. septembra
1939.	(»Službene novine« z dne 25. septembra 1939.. št. 218/LXXV/583) in se obsodi po čl. 8. citirane uredbe na 1 dan zapora in na din 180'— denarne kazni, ki se ob neizterljivosti po čl. 17. navedene uredbe spremeni v zaporno kazen nadaljnjih 4 dni, po § 310. kp. v plačilo izterljivih stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po § 314.a kp. se osumljenec oprosti dolžnosti plačati povprečnino.
Po čl. 20. cit. uredbe se izvršna sodba objavi ob obsojenčevih stroških v »Službenem listu«.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 7. decembra 1939.
*
P 326/39—2.	3721
Oklic.
Tožeča stranka Tt. K. & R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in-kovin v , Mariboru, ki jo zastopa Kapus Vladiboj,
odvetnik v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Raku Petru, posestniku v Kočah št. 27, p. Kočevska Reka, sedaj neznanega bivališča v inozemstvu, radi din 2.337’25 s prip. k opr. št. P 326/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. januarja 1940. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 3, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja v inozemstvu neznanokje bivajočemu tožencu za skrbnika njegova žena Rak Marija, posestnica v Kočah 27, p. Kočevska Reka, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje ' pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 20. decembra 1939.
O 144/39—12.	3652	3-3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Družovič Lovrenc, posestnik v Sp. Se* narski št. 17, je umrl dne 2. aprila 1939. brez vsakega sporočila svoje poslednje volje in so njegovi zakoniti dediči njegovi otroci, od katerih pa so Družovič Gotfrid, Belsky Terezija, roj. Družovič, Družovič Cecilija in Sclnvarz Helena, roj. Družovič neznanega bivališča.
Navedeni dediči, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivajo, da se v teku enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z drugimi dediči, ki se bodo priglasili, in z Vračičem Matijem, posestnikom v Sp. Senarski št. 8, ki je postavljen za skrbnika zapuščine in za te odsotne dediče.
Ako bi odsotni dediči v letu dni ne prišli sami k sodišču ali bi ne imenovali pooblaščence, bo podal skrbnik v njihovem imenu dedne izjave, zapuščina pa se bo hranila, v kolikor jim pripade, pri sodišču, dokler se kakor keli ne zglasijo.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu v Slov. gor., odd. L,
dne 12. decembra 1939.
R 612/39—2.	3730
Amortizacija.
Na prošnjo Ribiča Pavla, zasebnika iz Vač št. 37, p. Vače, kot pooblaščenca Ribič Frančiške iz Bclneka, sedaj na Vačah 37, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih od dneva tega edikta, počenši z 18. decembrom 1939., svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica št. 2.634 Ljudske posojilnice v Moravčah r. z. zn. z. z vlogo 4.000 din, glaseča se na ime Ribič Frančiška, Belnek.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. L,
dne 18. decembra 1939.
I 206/39.	3588
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1940. ob debetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Orehovec vi. št. 250, 257, 1135.
Cenilna vrednost: din 42.311*80.
Najmanjši ponudek: din 28.207*56.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 21. novembra 1939.
I 177/39.	3444
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Križ vi. št. 79, 763, 1068, 1260, 1118, 1285.
Cenilna vrednost: din 157.171*—.
Vrednost priteklin: din 13.200*—.
Najmanjši ponudek: din 113.580*66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 21. novembra 1939.
I 401/38.	3579
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čatež vi. št. 463, 660, 643, '678.
Cenilna vrednost: din 55.472*—.
Najmanjši ponudek: din 36.981*32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, Si je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 21. novembra 1939.
•J;
1 831/39.	3733
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 25 k. o. Leše.
Cenilna vrednost: din 17.528’—.
Najmanjši ponudek: din 8.316*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sod:,ču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom družbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah dne 29. novembra 1939.
1 254/39—9.	2719
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin hiša, gospodarsko poslopje, stavbene in zemljiške parcele zemljiška knjiga k. o. Ponikve vi. št. 286, 322, k. o. Češnjevk 34 vi. št. 158, k. o. Ponikve 54 vi. št. 310.
Cenilna vrednost: din 73.579*30.
Vrednost pritekline: din 1.570*—.
Najmanjši ponudek: din 50.099*52.
Varščina: din 7.514*93.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem dne 21. decembra 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
1272.
Sedež: Ljubljana, Tržaška cesta št. 69.
Dan vpisa: 6. decembra 1939.
Besedilo: slovensko: »Bctoeel«, družba z o. z.; hrvatsko: »Betocek, društvo s. o. j.; nemško: »Betocek, Gesellschaft m. b. H.; francosko: »Betocek, societe a g. 1.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja staničastega betona v vseh oblikah in dimenzijah, kot tudi posebno njegovih sestavnih delov, prodaja vseh vrst materiala, ki spada v gradbeno stroko, zastopstvo tuzemskih in inozemskih tvrdk ter nakup in prevzemanje premičnin in nepremičnin v zvezi z izvrševanjem gornjega poslovnega programa in v lastne svrhe družbe.
Družbena pogodba z dne 2. decembra 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: din 200.000.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 200.000*-.
Poslovodja: Machiedo Mirko, privatni uradnik v Splitu, Solinska cesta št. 41, sedaj začasno v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 4/1II.
Zastopanje: Vedno le en poslovodja.
Podpis firme: Firmo podpisuje vedno le en poslovodja na ta način, da pristavi svojeročno svoj podpis pod besedilom firme, ki sme biti tiskano, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogar koli.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 6. decembra 1939.
£ i 59/39 - Kg C V 272/1.
1273.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. decembra 1939.
Besedilo: »Aliinentaires« družba z o. z.
Obratni predmet: Nakup in prodaja, uvoz in izvoz zemeljskih pridelkov na debelo, vštevši kolonialne.
Družbena pogodba z dne 25. novembra 1939., posl. št. 5879.
Višina osnovne glavnice: din 200.000.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 200.009*—.
Poslovodji:	Mr.	pharm.	Vladovich
Josip, drogist v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 9; Vladovich Arnaldo, trgovec v Dubrovniku, Boškovičeva ul. št. ‘24.
Za namestovanje upravičena oba poslovodji, vsak samostojno.
Podpis firme: Za tvrdko se podpisuje tako, da p6d kakor koli napravljeno besedilo tvrdke postavi po en poslovodja svoj svojeročni podpis.
Družba priobčuje svoje objave družbenikom s priporočenimi pismi.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 7. decembra 1939.
Fi 40/39-2 — Kg C 111 26/2. '
Konkurzni razglasi
1274.	3724
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Kmetske gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Ribnici, registrovane pod firmo Kmetska gospodarska zadruga v Ribnici z okolico r. z. z o. z. v Ribnici.
Konkurzni komisar: Cepuder Alfonz, starešina okrajnega sodišča v Ribnici.
Upravnik mase: Jarc Franc, odvetnik v Ribnici.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ribnici dne 8. januarja 1940. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 20. januarja 1940. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 31. januarja 1940. ob 10. uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. decembra 1939.
St 2/39-2.
•j;
1275.	3738
Sklep.
V poravnalni stvari dolžnika Kneza Andreja ml., posestnika v Šujici 22, se ustavlja v smislu t. 4. § 56. zak. o prisil, poravnavi izven konk. uvedeno poravnalno postopanje.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III..
dne 14. novembra 1939.
Por 10/39—15.
*
1276-	3789
Sklep.
Okrožno sodišče v Ljubljani potrjuje v poravnalnem postopku dolžnika Fle-rina Franca, trgovca v Domžalah, na poravnalnem naroku okrajnega sodišča v * Kamniku dno 11. novembra 1939. sklenjeno poravnavo.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. decembra 1939.
Por 12/39-41.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 3725 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. decembra 1939.
Aktiva.	dlnariev
Podloaa . . .1.988,229.362*18 (+	105.331-33)
Devize, bi niso v podlogi 745f656.874"03(+ 21*525.197-75) Kovani denar 318,931.773-—(+	708.860-25)
Posojila . . .2.170.213.019-17(—121,566.069-51) Vrednoetnl
papirji . . . 403,534.324-60 Prejšnji predjemi
državi . . .1.628,702.772-55 (-	100--)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
Min. fin. po nrodbah od 24. Vili. in
16. IX. 1939. 832,550.000-—( + 16,650.000--) Eskompt bonov narodne obrambe po uredbi od
18. XI. 1939. 202,000 000-—(+202,000.000-—) Vrednosti re-
zervn fonda 240,671.413-63 Vrednosti ostalih fondov ............ 38,578.406-25
Nepremičnine 	 216.471.412-13	(+	926.414-21)
Razna aktiva 2.633,299.706-70 (— 69,218.482-64)
12.013.839.063-14
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 245,717.994-33 (+	61.250--)
Ostali fondi 39,578.087-99 (+	3.335-93)
Bankovci v
obtoku . . 9.291,160.300-—(+	404.300-—)
Obveze na
pobaz . . . 1.824,755.563-B2(+ 37,049.42871)
Obveze z rokom .... 100000.000-—
Razna pasiva 332.627.t17'30f+ 13,612.836-7o)
12.013.839.063-14 Obtok in obveze ________11.115,915.863-52
Skupna podloga •stvarna
vrednost.,. 3.181,166.979*48 Celotno kritje .... 28-61 °/«
Kritje v zlatu . . *. 28’46 %
Obrestna mera:
po eskornptu............................................  6%
po zastavah: na zlato in varante . **»■>« » 6% na vrednostne papirje . • • * * • 6%
*
VI. St. 71.085/39.
Razglas.
3748
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za dobavo mejnih in merskih betonskih kamnov za novo izmero
I.	javno pismeno zmanjševalno licitacijo na (lan 16. januarja 1940. ob 11. uri
v sobi št. 21 tehničnega oddelka mestnega f)Oglavarstva, Nabrežje 20. septembra št. 2/II. Nadrobni razpis, pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu din 10’-*- v sobi št. 7 tehničnega oddelka med uradnimi urami.
Rok za vlaganje ponudb je do 16. januarja 1940. do io. ure dopoldne.
Proračunska vsota za vse razpisane dobave znaša skupaj din 85.000’—.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 27. decembra 1939.
Predsednik: dr. Adlešič s. r.
*
T No. 1773/9.	3742	3-1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje na jx>dstavi odločb kraljevske banske uprave V. No. 139/109 in V. No. 139/110 z dne 21. decembra 1939. in predpisov zakona o državnem računovodstvu
prvo javno ustno licitacijo v skrajšanem roku za naknadno dobavo gramoza za državno cesto št. 50
in sicer:
1. od km 110.000 do 124.000, 950 m3 tolčenca, proračun din 99.750’—, kavcija din 10.000’—;
2. od km 124.000 do 134.000, 600 m3 prodca, proračun din 27.000’—, kavcija din 3.000’—.
Licitacija se bo vršila dne 20. januarja
1940.	ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Kavcije se polagajo pri davčni upravi v Mariboru za okolico do 10. ure na dan licitacije.
Proračuni, splošni in posebni pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 28. decembra 1939.
*
St. 3054/39.	3743
Razpis. '
Občina Topolščica, okraj slovenjgraški, razpisuje mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole ali pa spregled o kvalifikaciji. Varščina: din 5.000.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini v teku enega meseca, to je do 1. februarja 1940.
Uprava občine Topolščica dne 26. decembra 1939.
*
TV. No. 28764.	3747
Predmet: Hlede Tomaž, prekršek po čl. 6. min. ur. o pobijanju draginje.
Razsodba.
Hlede Tomuž, trgovec v Ljubljani. Tyrševa cesta 20, je bil s pravnomočno
iyrseva cesia su, je on s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani
iv. st. 2oYb4 z (lne K), novembra 1939.
zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan na 150’— din globe oziroma 3 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 15. decembra 1939.
*
IV.	št. 30230.	3736
Zupan Ela, poslovodkinja, prekršek po čl. 6. min. ur. o pobijanju draginje.
Razsodba.
Zupan Ela, poslovodkinja trgovine s špecerijo v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
št. 7, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 30230 z dne 5. decembra 1939. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana na 250’— din globe oziroma 5 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policijo v Ljubljani dne 15. decembra 1939.
*
3737
IV.	št. 24224/2.
Žitnik Martin, prekršek po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje.
Razsodba.
Žitnik Martin, gostilničar v Ljubljani, Rožna ulica 15, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 24224/2 z dne 5. decembra 1939. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne Špekulacije kaznovan na 250’— din .globe oziroma 5 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani
dne 15. decembra 1939.
Razne objave
3715-3-3
Poziv upnikom.
Zadruga »Počitniški dom r. z. z o. z. v Ljubljani« je prešla \ likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da v teku 3 mesecev prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
*
3726
Objava.
Izgubila sem izpričevalo I. razreda dekliške meščanske šole v Ljubljani (pri Sv. Jakobu) na ime: Lahajner Ela iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Lahajner Ela s. r.
*
8735
Objava.
Izgubil sem evidepčno tablico bicikla štev. 2—47936—6. Proglašam jo za neveljavno.
Žcpuhar Jurij s. r., Podklanc 30, občina Vinica.
Mb
   .....
lisk« In zalaga Tiskarna Merkur.’,v Ljubljani
Izdala kraljevska banska uprava/brivske
K
banovi r |ani, nj,
ne. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, jen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.
&