NOMINALNE IN REALNE PLAČE
POVPRECNA URNA MEM>A V FLRJ (v dinarjih)
1. Povprečna nrna mezda delavcev vseh kategorij, 2. uma mezda visokokvalifi-ciranega delavca, 3. kvali-ficiranega. 4. prinčenega, 5. nckvalificiranega.
6. povprcčna urna raezda
uslužbcncev vseh katego-rij, 7. nslužbencev z višjo izobrazlM), 8. s srednjo iz-obra/.bo, 9. z nižjo izobraz-bo. 10. pomožuili uslnžben-cev.
V prvjli šestih mesecih letošajcga leta so plače de-lavcev i-n uslužbencev v gospodarstvu stalno naraščale. To je rczultat spreinemb tarifnili pravilnikov in nove kate-gorizacije dclavcev in vislužbcucev na dclovuih mcstih, ki so bile <).pravljeue na teiuelju zveznega družbcnega plana za 1. 1937. Po dru}?i sttani je imela ugodaa bilanca vsega uašega go.spodarstva v prvem pollctju (tako ua področju proizvotlnje kakor tudi na področju prometa) nujno svoj vpliv tudi na ravcn plae v gospodarskih organizacijah tako, da so so dclavske pUče ob koncu tcga pollstja povtčale v povprečju za 12 odstotkov v prinierjavi z letnim pov-prečjein v 1. 1956, plaoe uslužbenccv pa za 17 odstotkov.
Ccnc večine proizvodov — predvsem predjnetov široke potrosnje — v prvein polletju niso zaznamovalo nihanj in tako kaže iudoks stroškov že običajni tok brez občutnejših sprememb.
Indeksi mesečnih življenjskih stroškov, nomLnalnih in rcalnih plač so sc gibali taiole (ix>vprcčje 1956 smo vzeli kot  100):
Meseč. življenj.   Nominalna plača   Realna plača stroški
V   e   1   a   v   c   1
januar                   105                          102                        98
februar                 103                          105                       103
marec                    103                          107                      105
april                      100                  ¦        110                      110
maj                        105                          112                      108
Uslužbenci
januar                   105                          110                        97
februar                  103                          110                    ' 108
marec          ,102                          108                      106
april                      100                          112                      112
inaj                        105                          112                      112
junii                      102                          11?                      115
Ker je nonjinalna plača dejavcev in uslužbencev v tem razdobju hitreje rasla, kakof so rasli življenjski stro-ški in se gibale cone, se je realna delavska plača fx>večala za 10 odstotkov, uslužbeuska pa za — 15 odstotkov. To z drugimi   besedumi   porueru,   da  je   mogel  največji  del  de-
lavcev  oziroma   uslužbencev   kupiti   s   svojo  plačo  __  tudi
kljub   podražitvi   nekaterih   predmelov   —   za   10  oziroma 15 odstotkov več proizvodov kakor lani.