X JANUAR 2004 E 5 r!r r1, Športni center je odprt GLASILO OBČINE RIBNICA OBVEZNI izvon 40 let Glasbene šole ŠPORTNI CENTER JE ODPRT Pogovor z upravnikom ŠC 40 let ribniške glasbe m i k l o v a I I hiša 8. februar SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Prireditve 3. februar ob 18. uri, Slovensko narodno gledališče Ljubljana: F.M. Dostojevski: Idiot (gledališki abonma) 6. februar ob 18. uri, Miklova hiša: predstavitev knjige i Polona Vesel Mušič Magdalena, fara naša 7. februar ob 15. uri, Cankarjev dom: Palčica (lutkovna predstava, otroški abonma) 8. februar ob 18. uri, center Ideal: koncert vokalno-instrumentalne skupine LA ZONTA 10. februar ob 18. uri, Miklova hiša: predstavitev knjige Življenjske pripovedi iz Ribniške doline Janmija pišemo: Novice iz doline Športni center je odprt Nego na domu premalo izkoriščena Zapita seja Pogovor meseca Aleksander Hribar Najmanj 800 milijonov tolarjev težka investicija v šport na Ribniškem bo rabila čas, da jo bodo ljudje sprejeli kot upravičeno. Še najbolj takrat, ko in če bodo prenovljeni športni center kot svoje novo shajališče v športnem in družabnem smislu sprejeli prebivalci in zunanji obiskovalci. Aleksander Hribar, od prvega decembra lani novi upravnik centra, želi ravno to: čim več ljudi usmeriti v center, da bo ta lahko zavoljo mnogoterih dejavnosti, ki jih lahko nudi, postal tudi družabni objekt. Kulturne drobtinice 40 let Glasbene šole Ko godba postane orkester Ribniški ljudski godci Zabavne strani na strani 22 Bralci pišejo Športni utrinki Rokomet - Ribniški ponos ali sramota? Brez pomoči -tako občinske politike - občinskega sveta- in gospodarstva v Ribnici, takšnega projekta, kot je rokomet, v slovenskem prostoru samo društvo ne bo zmoglo voditi. Zavedamo se, da nismo profitna organizacija, ampak društvo, ki se izključno financira s pomočjo sponzorjev oz. donatorjev in dotacij iz proračuna. Smo edina pn/oligaška ekipa v občini in največja po številu članov. S prenovljeno dvorano pa smo prepričani, da se bo število rokometašev še povečalo. £ Ilii v E m Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091,8369 765 Izid naslednje številke: 27. februar 2004 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 10. februarja 2004 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribllicCI.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: Alenka Pahulje Zimska idila na Nemškem Brezju tmm x'o:»iaj ciof>o H Končana investicija desetletij w IMAMO ŠPORTNI CENTER 23. decembra smo dočakali slovesno odprtje prenovljenega športnega centra in s tem zaključek investicije nekaj desetletij, če sodimo po vložku občine, dobrih 800 milijonov tolarjev in še 160, kolikor jih bo menda treba dati naknadno. Toda ni bilo človeka, ki ne bi tisti večer s ponosom stopil v svetlo in v les odeto dvorano. Stavbo veličastne podobe je osvetljeval žaromet, njena tla pa so le nekaj dni poprej že prestala svoj krst z rokometno tekmo. Objekt športnega centra je nastal pred 26 leti in sčasoma postal prostorsko in idejno preozek za vse zamisli, cilje in želje, ki so si jih vzgojno-izo-braževalne institucije ter športna društva in klubi zastavili. Predvsem pa sta ga čas in tehnična nedodelanost toliko načela, da je moralo priti leto 2000, ko se je začel prvi korak obnove. Zagovarjal je idejo, da si bodo ljudje v tem prenapetem času vse bolj želeli kakovostno izkoristiti preostanek prostega časa in daje vložek v šport vedno dobra naložba za mlade, ki jih lahko intenzivni fizični napori odvrnejo od stranpoti. Občinski svet je Tanka v ideji podprl, čeprav je bila obnova kasneje neštetokrat kritizirana in bi se mnogi svetniki in občani raje zadovoljili z dvorano bolj domačijskega tipa kot pa megalomanskim projektom v času, ki bolj kot šport zahteva ureditev pogojev za višji bivalni standard. Šport naj bi bil zadnji v vrsti. Toda novembra 2000 se je začela dvofazna obnova, za katero se je najprej upalo, da ji bo država v veliki meri stala ob strani, a ji je na koncu Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport naklonilo 140 mio SIT, Fundacija za financiranje športnih organizacij pa 30 mio SIT. Odprtja centra se je udeležil minister za šolstvo, znanost in šport, Slavko Gaber, ki je kot slavnostni govornik pozdravil tovrstne investicije v šport. Skupaj s protokolarnimi gosti, med katerimi je bil tudi minister Franci But, je med prvimi opravil mimohod skozi novo ribniško pridobitev, ki obsega večnamensko dvorano s parterjem, na katerem se bodo lahko na 1080m2 odvijale športne aktivnosti, večidel igre z žogo: rokomet, mali nogomet, košarka in odbojka. 25-metrski bazen bo plavalcem omogočil priprave na nova tekmovanja in pritegnil še kak drug plavalni klub na priprave, na tribuni pa bodo starši lahko spremljali razvoj plavalnih sposobnosti svojih otrok. Stranski galeriji sta dobrodošli zaradi premičnih tribun, ki po tekmah ali prireditvah lahko postanejo telovadni prostor. Enega si je tako že prisvojil Vrtec ter ga prilagodil potrebam malčkov in razvoju njihovih motoričnih sposobnosti. Dvorana bo lahko na tribunah, galerijah in v parterju Odprtje je bilo nakazano s prerezom traku, blagoslov dekana prejela vsega skupaj 1800 ljudi tako Maksa Ipavca pa je objekt spravil pod božje varstvo. da se bodo v njej lahko odvijale po pomembnosti in številčnosti velike prireditve. Pričakovalo se je, da bo urejena tudi kakšna manjša dvorana konferenčnega tipa, a je napravljena le sejna soba za dobrih 20 ljudi. Malo bolj ponesrečen poskus je tudi s prostorom za fitnes, ki s svojimi 53m2 komaj še dopušča normalen pretok zraka. Manjši popravki pri razporeditvi prostorov bodo zato verjetno sčasoma morali priti v poštev. Glede na to, daje športni center Ribnica zgrajen z namenom omogočiti in zadovoljiti razvoj športnih dejavnosti v občini in tudi širše, kot pravi župan Alojz Marn, bodo v njem našli svoj prostor predšolski in šolski otroci, tekmovalci, vrhunski športniki in Obiskovalci so prireditev ob odprtju ŠC, kljub temu, da je bila rekreativci. To pa je bila tudi želja bivše-sredi tedna, množično obiskali, in s tem pokazali zanimanje za ga župana Jožeta Tanka, ki je bil kot idejni pobudnik investicije povabljen, da skupaj s sedanjim županom Alojzom to velikopotezno ribniško investicijo. Bivši župan Jože Tanko jo je velikopotezno zastavil, saj ni želel le popravljati tega, kar je bilo nekdaj bolj površno in stihijsko zasnovano, marveč predvsem postaviti objekt, ki naj bi bil za izvajanje nadstandardnih športnih dejavnosti od Turjaka do Kolpe največji. Marnom in ministrom za šport Slavkom Gabrom s prerezom simbolnega traku objekt dejansko preda osnovnemu namenu in ga pospremi na pot ustvarjanja športnega in družabnega središča. Alenka Pahulje, Foto Marko Burger Med ribniškimi občinskimi svetniki ZARADI INVALIDSKEGA PODJETJA SEJA ZAPRTA ZA JAVNOST Poslovanje Invalidskega podjetja, katerega družbenik je tudi Občina, je najvišje varovana skrivnost. Sedma seja občinkega sveta se je namreč pri obravnavi te točke zaprla za javnost. Komentar drugih navzočih: ...Kot da gre za nacionalno varnost Ribnice... Reakcija svetnikov: Odstop Mihe Kluna z mesta člana statutarno-pravne komisije. Sedma seja občinskega sveta, ki je bila 18. decembra, je doživela precedans, kot ga ni še nobena doslej. Svetniki so se že uvodoma odločili, da bodo sejo pri obravnavi 9. točke dnevnega reda, ki je govorila o poslovanju Invalidskega podjetja Ribica d.o.o., zaprli za javnost. Miha Klun, svetnik SDS, je kot edini predlagal, da se točka umakne izjavne obravnave, ker svetniki gradiva niso prejeli osem dni prej, kot to določa poslovnik OS. "Zaprta seja še ne pomeni, da se nam gradiva ne sme vročiti vnaprej." Direktorica občinske uprave Nevenka Turk Kraljič je pojasnila, daje direktorica Invalidskega podjetja Nevenka Lesar 16. decembra poslala dopis, v katerem navaja, "da ni pristojna za dajanje informacij in da bo željo Občine posredovala skupščini /P. "Ta pa je odločila, da gre za poslovno skrivnost. Klun se s tem ni strinjal, še posebej zato ne, ker je SDS že na predhodni seji predlagala, da se proti IR vloži tožba za pridobitev podatkov o njegovem poslovanju. "Ne iz užaljenosti, ampak zaradi principov, odstopam kot član statutarno-pravne komisije, ker se ne spoštuje pravil, ki jih je sprejel OS. Moja odločitev je nepreklicna." Svetniki so nato, z izjemo SDS, sklenili, da se seja zapre za javnost, o njej pa ne sme javno nihče dajati informacij. Kot da gre za zasedanje strateškega sveta o nacionalni varnosti Ribnice, je pripomnil Franc Mihič, ki je moral kot član nadzornega odbora skupaj z novinarji oditi s seje. Naj spomnimo, da je bilo poslovanje IR Ribnica že večkrat predmet polemike na občinskem svetu, ki sta jo sprožila Miha Klun in Jože Tanko, oba SDS, začela pa se je na račun izločitve Inlesa kot največjega družbenika omenjenega invalidskega podjet- ja-______________________________________ CVETKA Miha Klun, SDS: Ne vem, kje je ta vaš novi in sveži veter, ki bo zavel po Ribnici... Marko Obrstar, LDS: Nov veter? Ves je v novi fasadi športnega centra, kije naj dražja na tem koncu Slovenije! 30 mio SIT! Direktorica IP Ribnica d.o.o., Nevenka Lesar, na zaprtem delu seje razkrila podatke o poslovanju podjetja NEGA NA DOMU PREMALO IZKORIŠČENA V Ribnici obstaja od leta 1993 in v svojih najboljših časih je imela 30 uporabnikov, zdaj pa, kljub nižji ceni, le 22. Proračun 2004 se bo še utapljal v športnem centru Glavna točka, čeprav ne toliko razvpita kot deveta, je bila pravzaprav prva obravnava Odloka o proračunu za leto 2004, saj mora občinski svet sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim januarjem tekočega leta. Sprejet naj bi bil še v času začasnega financiranja javne porabe, ki traja od 1.1. do 31. 3. 2004. Skupni prihodki naj bi tako za letos znašali 1.431.376.000 SIT, od tega naj bi v proračunsko blagajno največ sredstev prišlo na račun davkov (40%) ter finančne izravnave, 27.60% oz. 395 mio SIT. Občina upa, da bo iz državnega proračuna dobila tudi dobrih 135 mio SIT iz naslova sofinanciranj, prijavila pa se je tudi na razpis Fundacije za šport za sofinanciranje izgradnje športne dvorane. Odhodki naj bi znašali 1.512.994.000 SIT. Največ denarja bo šlo za investicije (44,88%), in tudi letos bo največji porabnik športni center s 387 mio SIT oz. 57% vsega investicijskega denarja. Župan Alojz Mam je kot predlagatelj proračuna svetnike ponovno opozoril, da bo višina celotne obnove centra višja, kot izhaja iz pogodbene obveznosti; govori se o 160 mio SIT. Marko Obrstar, LDS, je dejal, da je proračun za leto 2003 pojedla dvorana, najedala ga bo še letos, teh presežnih 160 mio SIT pa se bo preneslo še v leto 2005, "ker je bilo planiranje zgrešeno in nihče ni zaustavil prekoračitve stroškov". Za leto 2004 je planiranih tudi 23 mio SIT, da bo dvorana sploh živela, zato meni, da je glede na vrsto bolj perečih problemov v Ribnici v osnovi povsem zgrešena investicija Miha Klun, SDS, ki je razočaran nad skromnim proračunom, "sajga v 60% itak sestavlja primerna poraba", je svetnike opomnil, da vsega pa le ni kriva gradnja športnega centra To je oddajo Lahko noč, otroci. Sklep je sprejel občinski svet. Umetnost vodenja občine je ravno v tem, da se pridobiva svež kapital." Obrstar je menil, da Ribnici ni treba vlagati denarja zgolj v dvorane, galerije in knjižnice, marveč v nove projekte, ki bi jih lahko znatno sofinancirala država. "V predalih smo našli le kup nerealnih projektov. V tej občini se delajo samo študije, kot je bila na primer tista za gradnjo doma za ostarele za 1 mlrd SIT. Kje bi pa vzeli denar?" Vendar polemike o športu še ni bilo konec, saj je Klun, ki v Rokometnem društvu Inles - Riko skrbi za stike z javnostjo in je tudi član uprave, izpostavil problem sponzoriranja društva, ki mu Občina namenja vsako leto manj denarja - zdaj le 3,1 mio SIT letno. Na eni izmed prejšnjih sej je bil namreč na predlog LDS rokometu odvzet milijon tolarjev. Trenutno je stanje v društvu precej težavno, zato je Klun svetnike pozval, naj se odločijo, ali bo Občina sponzor ali ne in v kolikšni meri. "Da občine sponzorirajo športne klube, ni slovenska posebnost. Mnoge namreč to razumejo kot svojo promocijo, a Ribnica te sreče nima." Klun je proti temu, da se enači vsa športna društva oz. naj se opravi širša razprava o tem, kakšne ambicije Ribnica sploh še ima do rokometa "Uspešnost se ne meri samo po rezultatih, marveč tudi po množičnosti športa." Dušan Erčulj, LDS, je dejal, da je interes Občine v tem, da se društvo postavi na realna tla in da za agonijo, v kakršno je zdaj zapadel, nima smisla plačevati denarja "LDS tudi ne goji nikakršnih osebnih zamer do rokometa, saj je eden glavnih sponzorjev ravno Janez Škrabec," je dodal. Proračun je bil nato brez posebne razprave v prvi obravnavi sprejet. Tekst in foto APahulje Razlogi za to, da se Ribničani in Sodražani, ki jim Center za socialno delo Ribnica nudi možnost nege na domu, še vedno za to ne odločajo v večji meri, se gibljejo okrog denarja in moralnih zadržkov. 22, od tega 21 iz Ribnice, poprečno uporablja to vrsto pomoči 10 ur mesečno, od lanskega septembra pa za uro negovalke plačujejo manj, 1200 tolarjev. Polna cena sicer znaša 3000 SIT, a jo subvencionira občina, ker želi to socialno uslugo zadržati v okolju. Vendar jo bo vse težje upravičila, če se zanjo uporabniki ne bodo odločali bolj številčno, saj se dvema negovalkama ob koncu leta izteče triletni program pomoči na domu, ki ga sofinancira Zavod za zaposlovanje, in se bo moral Center odločiti, ali ju zaposli ali odslovi, pravi direktorica Majda Vrh. "Tri negovalke pa nujno rabimo, zaželene so celo štiri. Skoda bi bilo tudi, da po desetih letih zamre dejavnost, v katero je tudi občina vložila veliko sredstev. Kupila je tudi avto, medtem ko smo mi vlagali v dodatna izobraževanja." Čemu se domačini za tako vrsto pomoči ne odločajo v večjem številu? Nega na domu se lahko nudi največ štiri ure na dan, tako da lahko tisti, ki so recimo nepokretni in rabijo še dodatno zdravstveno pomoč, leto lahko koristijo tudi od drugih institucij. Že strošek za samo nego bi bil, če bi si ga uporabniki dnevno privoščili, pravo razkošje in bi občutno obtežilo osebni proračun, saj bi znesel dobrih 144.000 SIT na mesec. Toliko dandanes za 24-umo oskrbo zaračunavajo domovi za ostarele, in to tisti boljšega ranga. Toda so prednosti nege na domu, saj prebivalce Ribniške doline, ki svojih ostarelih ljudi nimajo kam dati v oskrbo, zadrži v domačem okolju, med znanimi obrazi in v lastnem domu. Negovalke jim prinašajo kosilo, pomemben element zdravega načina življenja na starost, pa vendar se ravno tu starostniki najpogosteje zanemarijo, pravi Vrhova. Trmasti so in vztrajajo pri tem, da si znajo sami pripraviti kosilo, nazadnje pa živijo le še ob suhi hrani in brez dnevnega toplega obroka "A hrana, ki jo prinašamo na dom iz šolske kuhinje, je izredno okusno pripravljena in do zdaj praktično ni pritožb." Ribniške negovalke, ki so dejansko gospodinje in so za nego na domu dodatno usposobljene, razen ene, ki je šolana negovalka, so uporabnikom na voljo tudi za mala gospodinjska opravila. Pogrejejo kosilo, počistijo, čeprav generalnega čiščenja ne opravljajo. Pomagajo pri vzdrževanju osebne higiene, vendar zdravstvene nege ne nudijo. So tudi tiste, ki mnogim pomenijo redko svetlo luč pri ohranjanju osebnih stikov in komunikacije, in ravno to zna biti za koga najprej precejšen moralni zadržek. Spustiti nekoga v zavetje varnega doma, je za koga pravi mali podvig, saj se mora otresti strahu in predsodkov. Kasneje si pustijo streči, se okopati, voziti k zdravniku, si prinašati hrano iz trgovine, ali se z negovalko sprehoditi do pokopališča ter prižgati svečko na partnerjevem grobu...Center za socialno delo je pripravljen še razširiti svojo ponudbo, predvsem zagotoviti nego tudi ob popoldnevih, vikendih in praznikih, če bo za to le dovolj interesa, je dejala Vrhova Upa tudi, da se bodo za to storitev pogosteje odločali skrbniki oseb z motnjami v duševnem razvoju, saj tako tem osebam omogočijo stik z drugimi ljudmi, svežo hrano in olajšajo pot do zdravstvenih institucij. Za zdaj se za tako nego še vedno v pretežni meri odločajo starejše osebe, ki živijo same, med njimi pa prevladujejo ženske. Od 22 uporabnikov je zdaj le šest moških. Tako kot se spreminja miselnost Centra, ki zdaj to nego ponuja vsakomur, ki jo želi in je več ne pogojuje s tem, ali ima oskrbovanec še kakšno drugo možnost, predvsem bližnjega sorodnika, da poskrbi zanj, tako jo bodo morali spreminjati starostniki, mlajše invalidne osebe in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pomoč družini na domu oz. nega na domu lajša tegobe starosti, bolezni ali osamljenosti in poskuša posamezniku čim dlje nuditi človeka dostojno življenje. Tudi s toplo besedo... Tekst in foto Alenka Pahulje aMlTIOCZ >"■ aiOlWOiXI 1 0 0 1 S H Z H n > Najmanj 800 milijonov tolarjev težka investicija v šport na Ribniškem bo rabila čas, dajo bodo ljudje sprejeli kot upravičeno. Še najbolj takrat, ko in če bodo prenovljeni športni center kot svoje novo shajališče v športnem in družabnem smislu sprejeli prebivalci in zunanji obiskovalci. Aleksander Hribar, od prvega decembra lani novi upravnik centra, želi ravno to: čim več ljudi usmeriti v center, da bo ta lahko zavoljo mnogoterih dejavnosti, kijih lahko nudi, postal tudi družabni objekt. Pravi, daje dojemljiv za vsakršne predloge, ki bi lahko nudili zadovoljstvo ljudem, a v razumni meri, da ne bi povsem nov objekt že na začetku doživljal kakšnih velikih tehničnih sprememb. In tako kot je najprej završalo, ko seje občina odločila na mesto upravnika postaviti nekoga, ki prihaja iz Kamnika, tako zdaj mnogi od nekdanjih glasnikov proti, govorijo, da bo morda pa ravno 'tujec' lahko neobremenjeno uravnaval nasprotujoče si težnje, ki vladajo med ŠPORTNI DRUŽABNO SH sanSer Hribar posameznimi klubi in društvi in v njih. Na kadrovskem razgovoru je menda blestel s svojo predstavitvijo, konkurente pa premagal tudi zavoljo izkušenj pri organizaciji, saj je v preteklosti prevzemal vodstvene položaje v več firmah trgovskega in proizvodnega tipa. Športnega še ne, tako da mu je ribniški center velik izziv. Glede na to, daje diplomiral na Fakulteti za šport, pa je končno zajadral v vode, ki naj bi mu bile po strokovni plati še najbolj blizu. Kaj neki ste zapisali v svoji idejni zasnovi vodenja centra, da ste uspeli tako suvereno prepričati kadrovnike v svoje sposobnosti? Zasnovo sem res naredil, a ker specifike centra nisem poznal, temu tudi ni bila pisana na kožo. Res je, da sem si še pred prihodom na razgovor ogledal objekt in se kot prišlek potrudil seznaniti s situacijo, ki vlada v ribniškem športu. Toda pravo delo se začenja šele sedaj, ko se trudim s klubi in društvi navezati čim bolj oseben stik, da bi zmogli podajati konstruktivne predloge ne le v smislu zadovoljevanja lastnih interesov, marveč da bi vsi skupaj pripomogli k temu, da bi center v celoti zaživel. Kakšen center lahko v prihodnje pričakujemo oz. ali boste izpolnili pričakovanja, da se ta začne čim prej čim bolje tržiti in kako? Dvorana deluje komaj mesec dni. Mini prelomnica, ki bo pokazala, kako dobra je pot, ki smo si jo zastavili, bo med zimskimi šolskimi počitnicami, po katerih se bomo o uporabi dvorane pogovar- jali s klubi in društvi ter zunanjimi skupinami. Dvorano je samo po sebi vsekakor težko narediti, še težje pa jo tržiti. Trudimo se pripraviti dolgoročno vizijo, kako izkoristiti vse njene prednosti in reducirati pomanjkljivosti. Za zdaj se zaradi novosti še vedno učimo upravljanja z dvorano (vhodi, izhodi...), malo kasneje pa bomo začeli tudi bolj intenzivno promovirati center. Ni ga seveda čez ustno izročilo. Kolikor bo klubom in vodstvu centra uspelo v Ribnico pripeljati priprave na tekme vrhunskih športnih ekip ali celo tekme mednarodnega ranga, potem se bo njegova vloga v slovenskem okolju okrepila. Športnikom moramo predstaviti tudi prednosti celovite ponudbe športnega centra (bazen, zunanje površine), primerne za pripravljalna obdobja klubov. To lahko sestavlja celovito ponudbo, ki bi jo bilo treba dopolniti še s prenočišči. Kakšni so pa odzivi obiskovalcev? Negativnih komentarjev do sedaj še ni bilo. Pravijo, da je objekt lep, krasno opremljen, prostoren, domač in svetel. Ravno v teh dneh odpravljamo manjše pomanjkljivosti, ker investicija še vedno traja, in se bodo zadnja dela zaključila predvidoma ta mesec, januarja. Funkcionalna razporeditev prostorov pa ni najbolj domišljena. Fitnes je sila majhen, savne sploh ni, glavni očitek pa je, da je dvorana povsem prilagojena potrebam rokometa in stranski prostori zaradi nabijanja z žogo niso primerni za izvajanje nikakršne bolj mirne oz. tihe športne dejavnosti. Objekt je večnamenski in res je parter pretežno namenjen igram z žogo. Na njem že vadijo košarko, odbojko, badminton, mali nogomet, kar je razvidno iz umika vadbe. Nobena tragika ni, da je dvorana namenjena tudi rokometu, saj je ta na Ribniškem najbolj množičen šport, na vadbo pa prihajajo tudi skupine iz sosednjih občin. Na galeriji, kjer se odvija drugačna vadba, pa lahko marsikdo najde svoj kotiček pri namiznem tenisu, plesu, borilnih veščinah itd. Fitnes pa je mišljen kot dopolnilna vadba za klube in društva ter lepa popestritev pri ohranjanju telesne kondicije vseh občanov in zainteresiranih skupin. Pri vzpostavljanju novega reda ste že naleteli na oviro. Še najbolj se je zapletlo pri Plavalnem klubu Ribnica, ki trdi, da ste mu ponovno odvzeli termine za rekreativno plavanje. S posamezniki je prišlo do konflikta interesov, predvsem zavoljo tega, ker se pri upravljanju držimo pravil, ki jih je določila Občina kot lastnik objekta in budno spremljamo dogajanje v centru. Ne spuščamo se v stroko, vzpostavljamo pa red, ki se ga bodo klubi, društva in obiskovalci morali držati. Med njimi je tudi pravilo, da z vsemi termini razpolaga, jih oddaja in trži športni center, in ne npr. klub ali društvo. S plavalnim klubom tudi nismo prišli do dogovora pri rekreativnem plavanju, ker v dejavnost kluba sodi plavalna vzgoja šolske mladine, ne pa organizacija plavalnih tečajev odraslih. Ti so komercialna dejavnost in bazen lahko trži le center oz. Občina, ne pa klub kot njegov uporabnik. Ta lahko za tečaje odraslih bazen najame in ga plača, ne more pa izkoriščati kvote ur za vadbo, ki mu je bila določena z razpisnimi pogoji, za komercialne namene. Odrasli, ki si želijo plavati, imajo za rekreacijo namenjene termine ob sredah, četrtkih in petkih, med 20.30 in 21.30 ter ob sobotah in nedeljah od 16. do 20. ure. Ure plačujejo po ceniku, ki gaje sprejel občinski svet. To je 350 SIT/uro oz. 850 SIT med vikendi. Strošek bodo poravnali športnemu centru, ne plavalnemu klubu. Minil bo mesec dni od obratovanja dvorane. Po katerih prostorih je za zdaj največ povpraševanja? Objektje v dejanski uporabi od 5. januarja, bazen pa od 13. januarja letos. Bazen je pretežno že zaseden; dvorana v parterju skoraj v celoti, tudi ko je razdeljena na tri enote, na galeriji pa zanimanje raste, kar nas zelo veseli. Naša želja je, da bi se objekt, predvsem dvorano v parterju, čimprej spravili v poln pogon. Vsi tudi še ne vedo, kaj dvorana sploh omogoča. Za zdaj še pogrešam pestrost dogajanja. Tudi ženski populaciji bi bilo treba nekaj posebnega ponuditi. Kolektiv učiteljic se je na primer odločil za fitnes.-.Galerijski prostori nasploh omogočajo razvoj specifičnih zvrsti športa in sproti ugotavljamo, kaj je tisto, kar bi jih lahko napolnilo. Dvoranski del je še najmanj na razpolago, saj ga do 21. ure dnevno uporabljajo tekmovalne športne ekipe. Na voljo je tako šele pozno zvečer, dobri dve uri, saj je center odprt le do 23. ure... Praktično je zelo malo časa namenjenega izrazito plačniškim zadevam, saj center večinoma izkoriščajo društva, ki jih subvencionira Občina. Delno je to res, vendar do 21. ure objekt koristijo tudi skupine, ki prostor za vadbo plačujejo. Razlika ni v plačljivih ali neplačljivih terminih, marveč ločimo tekmovalni šport in rekreacijo. Za slednjo so v parterju res večinoma namenjeni termini po 21. uri. Trenutno se v dvorani odvija ca. 60% takšnih dejavnosti, ki jih subvencionira občina in 40% plačniških, večinoma v parterju in na galerijah. Zavedati se je treba, da je bil športni center dograjen in obnovljen ravno zaradi potreb šole, vrtca in športnih dejavnosti, zato je v prvi vrsti namenjen ravno tem. Komercialni interes smo uskladili z interesi klubov ali društev, ki jih subvencionira Občina zato, da bogatijo športno življenje predvsem mlade populacije. rizično publiko, ki bi lahko uničevala imovino in jo je tudi moč nadzirati. Koliko ljudi pa zdaj lahko sprejme dvorana? Tribune sprejmejo 600 ljudi, galerije 200, 1000 sedežev pa se lahko namesti v parterju. Če pogledamo prireditve, je bil v njej do zdaj le Božično-novoletni koncert. V prihodnje bi se lahko prazne termine popolnilo ravno s tovrstno dejavnostjo, ki tudi največ finančno prinese. Ali pač ne? Vsekakor, čeprav pretirano zapolnjevanje dvorane s prireditvami lahko kaj hitro povzroči pre-nasičenost občinstva. Zdi se mi, daje (ne) komer-cialno-zabavna prireditev enkrat mesečno povsem zadosti. 30. januarja bo tako Športnik leta, 14. februarja pa koncert Helene Blagne. Župan je že ob začetku mandata najavil, da se dvorana ne bo več oddajala brezplačno v najem. Se tega držite? Povsem, razen če drugače ne določa sklep OS, ki brezplačno daje v najem dvorano javnim zavodom, humanitarnim organizacijam ali prireditvam, katerih organizatorje Občina. Zaradi finančne teže investicije prenove ŠC bi si investitor in občani želeli, da se vsaj del vloženih sredstev začne čim hitreje vračati. Predvsem pa, da center čimprej zaživi. Kakšno prihodnost mu obetate kot novi upravnik? Vsekakor si tako jaz, kot moji sodelavci, želimo, da bi ob vseh naporih, ki potekajo za kar najhitrejšo oživitev objekta, ta prinesel tudi finančne rezultate. Bil bi slab upravnik, če ne bi imel tudi vizije na področju trženja. Vseeno pa mislim, daje treba dati prednost pri uporabi objekta Ribničanom. Res si želim, da bi nam s skupnimi močmi uspelo uresničiti naš cilj, da športni center postane tudi družabno shajališče Ribničanov. Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahulje Na razpolago je še zelo malo terminov v parterju, ki jih je možno tudi tržiti; več prostega mesta je na galeriji. Bolj so proste sobote in nedelje dopoldan, ki pa jih imamo rezervirane za tekme ali zabavne, športne in kulturne prireditve. Za vsak termin znotraj vikenda se je tako potrebno vsakič posebej dogovarjati. Toda tudi vse prireditve ne bodo našle prostora v tej dvorani. Siddharta je kot prva naletela na zavrnitev...lmate namen selekcionirati prireditve, ki naj bi se tu odvijale? Isto stališče, kot smo ga zavzeli pri Siddharti, bo veljalo tudi vnaprej. Dvorana je namenjena prireditvam mirnega tipa, ki imajo v parterju lahko nameščene sedeže, ko gre dejansko za koncerte. Kaj bo pa s pustnim plesom, ki ga vsako leto organizira Pustno društvo Goriča vas? Prej je bilo skoraj samoumevno, da je bil v dvorani... Pustno društvo si je že ogledalo dvorano in ugotovilo, da ne more jamčiti, da bo dvorana po uporabi ostala nepoškodovana. Otroška prireditev ob pustu pa bi lahko bila notri, ker ne gre za Naslednja številka Rešeta izide 27. februarja. Gradivo oddajte do 10. februarja. v:>:» 5* b/e Z>reOBfcTIlXIICE ■■BEessrr % OB JUBILEJU C 40-LETNICE ^ GLASBENE C ŠOLE BIBNICA X' (Razmišljanje) Ob našem letošnjem praznovanju sem razmišljala, kako je res pravo razkošje duše, če se zmoremo poglobiti v doživljanje glasbe, če se pustimo zapeljati glasbenemu toku, če dovolimo, da nas razvedrijo glasbene domislice, če se odpremo lepotam melodij in harmonij, podkrepljenimi z energijo ritma. In ne samo v trenutkih, ko smo v direktnem stiku z njo. Tudi potem, ko je ne slišimo več, imamo polepšane dneve; problemi so naenkrat čisto majhni, ljudje okrog nas so vsi prijazni, delo nam teče lepše od rok. Svet v celoti je čudovit! Kakšno srečo ima pravzaprav naša mladina, da ji je omogočen pogled skozi okno v svet glasbe. Ko lahko tudi vsak sam s pomočjo učitelja proizvaja njene čarobne zvoke, sejo nauči poslušati, kritično presojati in ločevati dobro od manj dobre. Učitelj je tisti, ki mora znati potrkati na srce mladega človeka. Le-ta pa se s pomočjo poznavanja glasbe uči življenja z veseljem, hvaležnostjo in pripravljenostjo, da bo prejeto kasneje radodarno delil s sočlovekom. Nauči se iz lepote svetlih trenutkov srkati moč za premagovanje preprek, ki mu jih življenje nenehno postavlja na pot. Ne pozabimo, da so vsi slavni umetniki -glasbeniki, pedagogi ali druge osebnosti na začetku svojega vzpona morali prestopiti prag neke osnovne ali nižje glasbene šole. V njej so preživeli tista občutljiva leta, ko so ob vzpodbudah zavzetega učitelja usmerjali svojo vedoželjnost po tirnicah svojega talenta. Ta šolska stopnja jim je dala osnovni temelj, ki je vzdržal zgradbo njihove genialnosti. Čeprav si akademije in univerze lastijo umetnike in znanstvenike, so vsi ti ljudje tudi naš ponos in potrdilo, da ne sejemo v prazno. Srečni smo , če smo peščico mladih ljudi uspeli navdušiti za glasbo, ji dati znanje in ljubezen, da to pomnoženo delijo naprej. Iskrena hvala vsem nekdanjim in sedanjim učiteljem za njihovo nesebično razdajanje, obema ravnateljema, vsem, ki glasbeno šolo podpirate moralno in materialno. Ponosni smo na vse bivše in sedanje učence. Sama osebno pa sem srečna, da lahko z vami vsemi delim veselje ob lepem jubileju ribniške glasbene šole. Bernarda Kogovšek ravnateljica PO 40 LETIH ŠE VEBNO SANJE... SIMFONIČNI ORKESTER. A POT JE KRAJŠA... Glasbena šola v Ribnici letos 40 let slavi. V njej različne inštrumente igramo, pred njo pa po pouku klepetamo. Pri nauku o glasbi smo v skupine razporejeni, ko igramo inštrumente, pa smo posamezno razdeljeni. Pri nas orkestra dva delujeta: godalni 25 članov ima, pihalni pa od 25 minus dva. Na koncertih zaigramo, da pokažemo, kaj znamo. Vendar pa koncertov brez poslušalcev ne bi bilo, zato ste vsi vabljeni lepo. (Glasbena šola Ribnica-40 let, Utrinki, Jana Češarek, 2.r. violine, str. 56) Večer ob 40-letnici organiziranega poučevanja glasbe v Ribnici je bil sam po sebi prepros-to.Jep. Ljudje, ki sestavljajo ekipo, ki skozi leto prireja vrsto glasbenih prireditev, so že toliko uigrani, da obiskovalec lahko nemoteno podoživlja dogajanje na odru. Tokrat, 17. decembra, ga je v dvorani Ideal vase dobesedno potegnila glasbena pripoved o mladem Grku, ki mu je glasba v veselje in zabavo, ter z besedami ovijala osrednjo prireditev ob 40 letih ribniške glasbene šole. 8. septembra 1963 so se odprla njena vrata. 1300-krat v teh minulih letih je učence pot ponesla v zamejstvo, ovekovečila jih je RTV in 20-krat so se preizkušali na tekmovanjih. 'To je naše življenje,"\e dejala povezovalka Mateja Stražar. In sanje? "Okrepiti vse oddelke, posebej tistega s pihali in trobili, da bi nekoč lahko ves trud GŠ okronal simfonični orkester, ki bi zaigral v čast vseh nas in glasbene šole," so sanje bile oznanjene. 2000 otrok je z instrumentom v roki ali pa s svojim glasom naseljevalo najprej prostor upravne enote, potem stare vile preko ceste in nato našlo svoj novi dom na Kolodvorski 10. Ves ta čas je GŠ širila tudi svoj kolektiv, ki ga je prvi kot ravnatelj vodil Andrej Kuhar. Začeli so s petimi oddelki in 84 učenci, zdaj jim imajo 18,7 in štirikrat več glasbe željnih otrok, 319. Šola je pokukala tudi izven občinskih meja in območne oddelke razvila v Sodražici, Loškem Potoku in Velikih Laščah. Najraje se učenci še vedno odločajo za klavirske poučne ure. "Srečni smo že lahko, če smo vsaj peščico mladih ljudi naučili ljubiti glasbo, "je v svojem nagovoru dejala ravnateljica Bernarda Kogovšek. 13 bivših učencev se je v teh 40 letih odločilo celo za študij glasbe. Vse hranijo arhivi, podatke o začetkih je ovekovečil zbornik, ki je izšel pred petimi leti, najnovejši čas pa priložnostni, ki so ga vsi obiskovalci jubilejne prireditve dobili v dar. V celotni zgodovini ribniške glasbene šole so se zamenjali le trije ravnatelji, poleg omenjenega Puharja jo je vodil še Mirko Rebolj, od leta 1994 pa Kogovškova. Slednja ji je s svojo zavzetostjo našla njen sedanji dom na Kolodvorski ulici, šolo pa intenzivno vpela v oblikovanje kulturnega dogajanja. V imenu zveze dolenjskih glasbenih šol ji je čestitala tudi Mateja Junc ter dejala, da je šola ravno pod njen- im vodstvom zelo napredovala. Glede na dolgotrajno tradicijo tako ni nikogar, ki bi dvomil, da ne bi šola tudi v prihodnje opravljala svojega poslanstva, je dejal župan Alojz Marn. Pohvalil je bogato vsebino, ki jo šola nudi s svojimi programi, ter glasbene večere, s katerimi lepša dneve ostalim Ribničanom. "Pravo razkošje duše je, če se pustimo zapeljati glasbenemu toku, če se odpremo lepotam harmonij. Tudi potem, ko je ne slišimo več, imamo polepšane dneve," je v moč glasbe prepričana Kogovškova ter množica obiskovalcev, ki se je udeležila jubilejnega koncerta. Na steni so lahko s pogledi spremljali preteklost, ki jo je projeciral diaprojektor in nekajkrat je bilo slišati presenečene vzklike, ko so se na fotografiji izpred 20 let ali več opazili navzoči obiskovalci. Tekst in foto A. Pahulje Božično-novoletni koncert KO GODBA POSTANE ORKESTER "ZAČUTITI MORAŠ GOVORICO GLASBE..." Ko smo se že bali, da tradicionalnega Božično-novoletnega koncerta v Ribnici na Štefanovo, 26. decembra, ne bo, da se bo 15-letna tradicija najbolj priljubljenega in največjega domačega dogodka prekinila, sta občini na pomoč priskočila Ribniška pihalna godba in KUD Gallus. Svoj, tudi tradicionalni koncert, so godbeniki tako iz dvorane centra Ideal premaknili v mnogo večjo dvorano Športnega centra Ribnica (ŠCR). Kar so ti glasbeniki pod taktirko dirigenta Matevža Novaka s svojimi gosti prikazali ta večer, je ljudi grelo in navduševalo še dolgo po končanem koncertu. Ribniška pihalna godba je z dobrim izborom skladb, gostov in domiselne organizacije prireditve, katere vodja je bila Ksenija Abramovič, dokazala, da se lahko s trdim delom in dovršeno izvedbo pričara enkraten koncert. Godbo je prerasla vse okvire in bolj smiselno bi bilo, da bi jo začeli poimenovati kar pihalni orkester. Koncert se je začel s skrivnostno Božično uspavanko v izvedbi komorne godalne skupine, dvignjene na balkon dvorane, in napovedal veličasten dogodek. Repertoar godbe oz. orkestra dopolnili še Župnijski pevski zbor s solistko Metko Lesar, vokalna skupina Trenutek in komorna godalna skupina. Medardu so se ljudje od srca nasmejali, ko si je za srž svoje satire letos izbral obnovo športnega centra. Takole je pravil: "Sodražica tudi hoče svojo dvorano, pa Kočevje tudi... Naj jo imajo, pa naj še oni črkujejo, kot zdaj ribniški proračun! A imamo jo pa le! Zupan, le za en kotiček bi prosil v njej... da se bomo zjokali, ko ne bo več denarja za kaj drugega... pa sliko v kotiček, morda od bivšega župana, kije obnovo začel..." Pazite: Župan Marn mu je, v smehu sicer, to tudi obljubil... (Op. urednice) Božični nagovor župana Alojza Marna je sledil poslanstvu, ki ga božič ima: da pokaže pot k svetlobi, ljubezni in poštenosti. Dotaknil se je tudi 13 let, odkar je naša država samostojna in leto 2004 označil kot prelomno zaradi vstopa v Evropsko unijo, kar bo prineslo nove naloge in priložnosti. Predvsem upa, da bo Evropa znala sprejemati in spoštovati raznolikost narodov, ki jih bo vpela v svojo mrežo. (Op. urednice) 1 ' /11# i'vf. r A ti ', r Dogodek so popestrile še ribniške mažoretke z zmagovalnimi točkami evropskega prvenstva v Angliji ter Medard Pucelj s svojim satirično -humorističnim vložkom. Tadeja Klun Lenarčič in Rebeka Poštrak sta prireditev povezovali z recitacijami Grafenauerjevih pesmi, ki so nas vodile in popeljale preko prehitrega minevanja do skrivnosti življenja, sreče in ljubezni. Orkester, ki je imel na koncertu prvič v svojih vrstah tudi kontrabasista, je z dodelanimi skladbami navdušil celotno dvorano. Ljudje so skoraj obnemeli že po njegovi prvi samostojni skladbi. Mogočno zaigrana skladba, ko pod taktirko Matevža Novaka orkester ni niti za hip popustil, je izvabila dolg in zaslužen alpavz. Ta ni pojenjal do konca. Spet in spet so privabili dirigenta na oder, da so, kot že tolikokrat na božično-novoletnem koncertu, čisto na koncu zaigrali tudi znamenito koračnico Radetzky marš ter kot eno z aplaudirajočimi poslušalci sledili taktirki dirigenta Novaka. Zdenka Mihelič Foto Marko Burger '' m " x\ , • v /" rri : j « iii ;y Ob koncu koncerta vrsta čestitk dirigentu Novaku Dirigent MATEVŽ NOVAK Izvrsten koncert je bil vzrok, da smo malo več o orkestru, delu in načrtih povprašali njegovega dirigenta Matevža Novaka. Doma je iz Kočevja, a živi v Ribnici in je po poklicu diplomirani profesor klarineta ter kot klarinetist zaposlen pri Orkestru Policije. V avgustu 2003 je v Italiji končal tudi zahteven študij dirigiranja pri profesorju Janu Coberju, številki ena med pihalnimi orkestri v svetu. Študij, ki drugače traja tri plus dve leti, je Novak opravil v dveh letih. Pri Ribniški pihalni godbi - orkestru, kot ga sam imenuje, je že tretje leto, kar nekaj let pa sodeluje tudi s Pihalnim orkestrom Kočevje. Vodi tudi dva zbora, Svobodo in pevsko skupino Prijatelji, oba s kočevskega konca. S svojim odgovornim delom je vzpodbudil tudi že kar nekaj mladih, da so se odločili za študij Jg tega instrumenta, ki ga je do letošnjega šolskega A leta poučeval na kočevski glasbeni šoli. ( J Glede koncerta in orkestra pa je povedal: "Naša Ribniška pihalna godba, ki jo bomo res kmalu { preimenovali v orkester, je po starosti ena najmlajših v Sloveniji. Ko sem prišel k njim kot dirigent, sem jih jasno vpraša, ali hočejo imeti 'pleh musko' ali orkester, kajti kaj drugega kot orkester me ne zanima. Takrat so se odločili za orkester. Nekateri so v začetku malo dvomili in bili negotovi, kako se bom obnesel oz. kakšne novitete bom uvedel. Vendar opažam, da smo čedalje bolj povezani, se dobro razumemo in si zaupamo, tako da si res želim skupne naravnanosti v orkester in kvalitetno igranje. Zame je vsak glas pomemben, čisto vsak glas in vsak se mora maksimalno potruditi, da je potem na koncu zvočna podoba taka, kot je bila na tem koncertu." In orkester postaja res povezan, kar se čuti tudi na kvaliteti. V letu 2003 so bili z nekaterimi člani celo skupaj na morju, prirejajo piknike, za letošnje poletje, v mesecu avgustu, pa načrtujejo predsezonske tridnevne priprave, in sicer predvsem z namenom, da so skupaj, da se dela in so pri tem zares sproščeni. "Letošnji program je bil bolj umirjen, ne želimo si več samo koračnic. Tako moramo narediti kompromis, da lepše irazirajo', da razmišljajo, kaj igrajo," \e glede koncerta povedal Novak. Ko izbira glasbo za orkester, ko posluša zgoščenke, ga mora glasba najprej pritegniti in prepričati ter navdušiti, o njej razmišlja, kaj hoče povedati in pri tem si, npr. če gre za filmsko glasbo, pogleda film, tudi risani film Lepotica in zver, katere glasbo so igrali na letošnjem koncertu. "Če si predstavljaš, kaj hoče glasba v danem trenutku povedati, je vse lažje in zaigrana glasba prav drugače zazveni," pravi Novak. Seveda glasbo, če ga navduši, tudi preštudira, ali je skladba primerna za orkester, po zahtevnosti določenih instrumentov, ki so v njej zastopani itd. Koncert, ki je bil na Štefanovo 2003, je bil torej res dovršena kombinacija dirigenta, trdega in vztrajnega dela glasbenikov ter tudi občinstva v dvorani. "Ja, ravno to nas je malo skrbelo - ta neposredni stik publike, ki smo ga imeli v Idealu, tu pa so tribune tako daleč. Nadaljevanje na strani 10 iviaiJMMmjLrznrsi i rvi ■.■.5i<»e«e a najini jutitib^i Nadaljevanje s strani 9 Zato smo se spomnili, da je potrebno že zaradi bližine ljudi postaviti stole tudi v parter. In res, odzivi so bili fantastični. Avdio - posnetek je krasen in tudi mi, vsi v orkestru, smo zadovoljni. To je ena vzpodbuda za njih, za nadaljnje delo. Letos se je tudi prvič zgodilo, da nismo klicali od drugod lobista in trobente, medse pa smo, tudi prvič, vzeli kontrabas," je zadovoljno pripovedoval Novak. Edina slabost, pravi, je ta čudna zadeva, da ko gre vse kot mora iti, ko 'zadeve laufajo', se začne pa podirati, in morajo graditi znova od začetka. glavi, da ko je fajn, ni treba, da se začne podirati in iti navzdol, ampak je potrebno samo še malo, pa bo še boljše, bo to naše vztrajno delo in ideja razvoja nek proces, če ne pa je vsak koncert, vsak nastop le projekt zase," je o razvoju orkestra razmišljal dirigent, ki bi rad iz te ribniške godbe zares naredil kvaliteten orkester in ga morda popeljal tudi na pota slave. "V nadaljnjem delu si želimo orkester predvsem povečati in ga spraviti na kvaliteten nivo ter ga tam obdržati. Da bi glasbenike motivirali samo s koncerti tu v Ribnici in okolici, je premalo. Zato si želimo tudi na tekmovanja, kar se bo zgodilo za nas prvič 15. maja letos. V prihodnosti se želimo udeležiti tekmovanj tudi v tujini," je razgrnil načrte orkestra. Vsako tako tekmovanje je po eni strani tudi neka nagrada, npr. že izlet, pravi Novak, ki se zaveda, da vsi ti glasbeniki niso plačani. Petnajstega maja se bodo torej prvič podali na tekmovanje, kot vsak orkester pa bodo začeli na najnižji (4.) stopnji. Izvajali bodo tri skladbe: ogrevalno, obvezno in po izboru. "če se hočeš razvijati, moraš iti naprej. Pri glasbi je tako, da, ko narediš koncert, je treba delati naprej. Z motivacijo in voljo se da dosti narediti," je razložil Novak. Orkester vadi v prostorih TVD Partizan vsak petek in nedeljo. Ob petkih jih vodi Igor Kovačič, pomočnik dirigenta in nekdanji dirigent, ob nedeljah pa Novak. "Prostorje postal žal kar nekako pretesen in preozek, še bolj pa bo tako, ko bomo naš orkester povečali. Zato že iščemo nov prostor, morda bi bil pravšnji prostor v stari občini, v nekdanji dvorani glasbene šole," je razmišljal o potrebni spremembi. Orkester, ki je prerasel klasično godbo v smislu igranja nekaj lahkih koračnic, bo v prihodnosti, če bo le šel preko vseh preprek, lahko kulturni glasnik Ribnice. Tekst in foto Zdenka Mihelič RIBNIŠKA LJUDSKA PESEM NA ZGOŠČENKI 40 pesmi, ki jih je med ribniškimi ljudmi zbrala Zmaga Kumer, zdaj na zgoščenki 'Od Ribnice do Rakitnice' Vsaka vas ima morda svojo malo himno, ribniška pa svojo veliko, glede na to, kako enovito in z zanosom so vkup z ljudskimi godci Od Rib'nce do Rakifnce zapeli obiskovalci, ki so prišli v Škrabčev skedenj 17. decembra zato, da bi spoznali nov delček k popisu naše kulturne dediščine ter proslavili izid zgoščenke. Nastala je na osnovi raziskovanja rojakinje Zmage Kumer, ki je v začetku šestdesetih let z magnetofonom v roki hodila od vasi do vasi po dolini in zbrala preko 600 ljudskih pesmi. 40 jih je svoje mesto našlo tudi na zgoščenki, ki jo je s finančno podporo Janeza Skrabca in v sodelovanju z Miklovo hišo izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, ki se je odzval pobudi iz lokalnega okolja in ji tako strokovno oplemeniteno in tehnično izpopolnjeno vrnil v obliki najnovejše zgoščenke omenjenega inštituta. Vsebinsko sledi eni izmed najpomembnejših knjig Zmage Kumer z naslovom Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini, iz leta 1968, je pojasnil avtor in urednik novega ČDja Drago Kunej. Zasnovala jo je Kumrova, ki je napisala tudi strokovno besedilo na 30 straneh spremne knjižice, kjer najdemo tudi geografske opise našega okolja in značilne fotografske podobe tedanjega časa. Zgoščenka tako zvokovno dopolni njeno knjigo, saj uporabnik lahko sliši to, kar je bilo nekdaj le zapisano. Zaradi starosti posnetkov so prvo selekcijo prestali le tisti, ki so bili po tehnični plati še dovolj sprejemljivi, vsebinsko pa so bile na CD umeščene večinoma pesmi, pa tudi instrumentalni zapisi oz. najbolj značilne viže, je dejal urednik. "Zasnovati smo želeli CD dokumentarne in strokovne vrednosti, pa vendarle tudi tak, da bo poslušljiv in zanimiv za širšo javnost. Prvi odzivi nanj so dobri." Na začetku je CD bolj lokalno obarvan in se poslušalec seznani s krajevno značilnimi pesmimi, potem pa sledi univerzalnejši del, ki zajame še pesmi, znane po celi Sloveniji, različnih tipov - od svatovskih do pivskih in nabožnih. Konča se z ljubezenskimi pesmimi. Dragocene so tudi pripovedne pesmi, je dejala predstojnica inštituta Marjetka Goleš Kavčič. Na zgoščenki pa najdemo tudi melodije značilnih ljudskih pesmi. Z izidom se je Glasbenonarodopisni inštitut najbolje oddolžil Kumrovi za njeno delo, saj je tam službovala že od leta 1948; najprej kot asistentka, nato kot strokovna, znanstvena in višja sodelavka, leta 1988 pa je bila upokojena kot znanstvena svetnica, je podatke o njej zbrala muzealka Miklove hiše Marina Gradišnik. Zmaga Kumer se je rodila leta 1926 v Ribnici, ob koncu II. sv. vojne pa se je družina preselila v Ljubljano. A svoje ožje domovine ni pozabila. "Ko sem po ribniških vaseh iskala pevce in godce, sem povsod naletela na razumevanje in pripravljenost oteti pozabi glasbeno izročilo prednikov," je zapisala v svoji knjigi. Na prav tako naklonjenost so naleteli tudi sodelavci Miklove hiše 35 let pozneje ter v skedenj pripeljali ribniške ljudske pevke in godca s harmoniko. Da bi vi vsi, ki se tisti Z leve: urednik CDja D. Kunej, direktorica Miklove hiše in predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta Pristni ribniški ljudski godci dan niste odpravili tja, ali pa se niste mogli zgnesti noter, videli vse te vznesene obraze...pevcev, ki so peli, kot da bi jih poslušali v domači izbi...in obiskovalcev, ki so jim zavoljo domačnosti zvoka in besedil žareli obrazi...Bil je predstavljen del njih samih, ta vsakdan, ki so ga nekdaj živeli njihovi predniki in ga mnogi še želijo predati svojim potomcem. Zato take prireditve v Ribnici vedno (za) živijo. Alenka Pahulje Foto Zdenka Mihelič SLOVENSKI BOŽIČ v dolenjskih krajih KUD France Zbašnik, ki šteje okoli 130 članov in je s tem največje kulturno društvo v ribniški občini, je za konec leta 2003 zopet pripravilo nekaj novega. Znotraj KUD-a deluje več sekcij (folklorna sekcija (mentorica Zalka Gorše), MPZ Lončar (mentor Alojz Osvald), Dekliški^ pevski zbor (mentor France Trdan), Župnijski pevski zbor (mentor France Trdan), Župnijski pevski zbor Sv. Rok (mentor Feliks Podgorelec), tehnična sekcija (mentor Tilen Mihelič) in igralska sekcija, ki ji veliko pomaga Drago Milinovič-Derdo. Z društvom sodeluje tudi podružnična OŠ Dolenja vas (ravnateljica Sonja Pogorelc) s svojim zborom in igralsko zasedbo). Ob zaključku leta je Župnijski pevski zbor Sv. Rok v sodelovanju s podružnično šolo 23. decembra v dvorani DC-16 pripravil prireditev Slovenski božič. Slovenski božič je mojstrska pesnitev skladatelja Matije Tomca, ki je v njej prepletel znane slovenske melodije. Pesnitev za zbor in soliste je ena izmed boljših del omenjenega skladatelja. Na prireditvi je sodelovalo 46 pevcev zbora Sv. Rok. Drugače v zboru poje 58 pevcev, kar je presenetljivo veliko za Dolenjo vas, a nas na vsakem koraku preseneti in odkriva svoje zaklade s podob- nimi predstavami. Solisti so bili: Andreja Pogorelec kot Marija, Bernard Podgorelec kot Jožef, David Levstek, krčmar, Mojca Levstik, krčmarica, Simona Podgorelec, angel, ki oznani pastirjem na paši, da se je rodil Odrešenik, pastirji Bojan Kaplan, Janez Ilc in Gregor Remic in še Igor Oražem ter Petra Stopar. Na klavinovi je zbor spremljal zelo sposoben pianist in organist Tone Kersnič iz Hrovače. Samo prireditev so izvrstno dopolnili še šolarji iz Dolenje vasi. Tako s pesmijo kot z igro na večer pred božičem, kasneje pa še s prisrčno dramsko spremljavo Tomčevega dela. Na koncu je imel nagovor še župnik Branko Potočnik, ki je dejal, da je bil to zelo lep uvod v prihajajoče praznike. Res je bilo lepo. Nastopajoči pa so po predstavi že kovali načrte za prihodnje leto 2004, kako bi razveselili ljudi ob tako lepem božičnem času, ali kot pravi Matija Tomc: "V tem cajt božičnemu..." Pustimo se presenetiti! Mojca Remic Komorni zbor p. Stanislav ŠKRABEC Ribnica praznuje 5 - letnico obstoja Vsa zgodba se je pričela na večer sv. Nikolaja leta 1998, ko je peščica pevskih navdušencev iz Ribnice in okolice pod vodstvom zborovodje Marijana Cvitka od Nove Štifte ustanovila Komorni zbor. Začetni skupinici pevcev so se kaj hitro pridružili tudi drugi pevci iz bližnje in daljne okolice, kar je resnično trden dokaz, da so za kvalitetno petje in prijateljsko druženje pevci brez kakršnihkoli povračil pripravljeni prihajati na vaje tudi iz malo bolj oddaljenih krajev (Kočevje, Bloke, Ambrus, Domžale). Toda brez trdega dela ne gre in zborovodja Marijan je na vajah neusmiljen - v pozitivnem pomenu besede, da ne bo pomote. Ves trud se enkrat poplača, in tudi nam se je, saj je Komorni zbor prejel bronasto priznanje na letošnjem državnem tekmovanju v Mariboru... Leta pa kar teko in pet jih je minilo, kot bi mignil: še ne dolgo, ko smo ustanovili Komorni zbor, sedaj pa praznujemo njegovo peto obletnico obstoja. In prav temu bi radi posvetili posebno pozornost: Komorni zbor p. Stanislav Škrabec je ob svojem jubileju 26. decembra 2003 izvedel samostojen slavnostni kon- cert v cerkvi na Viču v Ljubljani, kjer je pred številno in zahtevno publiko (na omenjeni termin so v viški cerkvi izvajani tradicionalni koncerti priznanih slovenskih zborov in je zato to najbolj obiskan termin - tudi od priznanih slovenskih glasbenih ustvar-javcev) izvajal koncertno mašo in nato še slavnostni koncert, ki so ga glasbeni strokovnjaki ocenili kot enega boljših... To pa vsekakor še ni vse; v rokavu imamo še kar nekaj asov: kot se spodobi, bomo v spomladanskih mesecih v sklopu obletnice koncertirali v Ribnici in Kočevju, v poletnih mesecih pa namesto počitnic načrtujemo turnejo po tujini (Grčija - predvidenih je 7 koncertov). Pevci Komornega zbora upamo in želimo, da bi še vrsto let nadaljevali s sedanjim tempom dela in stremeli h kvalitetnemu in ubranemu prepevanju ter medsebojnemu prijateljskemu druženju... Vse te dobre lastnosti Komornega zbora p. Stanislav Škrabec pa so vsekakor izjemna zasluga našega neutrudnega frančiškana in zborovodje Marijana Cvitka, kateremu se za njegovo nesebično in strokovno delo v imenu pevk in pevcev zbora iskreno zahvaljujem. Robert J. Latin, tajnik Komornega zbora PSŠ Foto Igor Oražem ŽUPNIJSKI ZBOR V GOSTEH Župnijski pevski zbor Ribnica je z izbranimi božičnimi pesmimi in mogočno Händlovo Alelujo gostoval tudi na koncertu Pihalnega orkestra Kočevje, kije bil 28. decembra 2003 v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Kočevju. Na koncertu je sodelovala tudi dekliška skupina Deorina iz Kočevja, vsi skupaj pa so ustvarili res lep, glasbeno doživet večer. Kočevski orkester, ki se ponaša z dvakratno zlato plaketo s slovenskih tekmovanj in prvim mestom z mednarodnega tekmovanja v Kopru, je s samostojnimi in skupnimi pesmimi navdušil zbrane poslušalce tako s kočevskega kot z ribniškega in še kakšnega drugega konca. Kvalitetna izvedba programa, premišljen izbor pesmi in na koncu skupna Gruberjeva Sveta noč pa je bilo tisto, kar je pričaralo še nekaj več od prednovoletnega časa. Povezovanje in sodelovanje se tako med prijatelji glasbe lahko samo še veča in raste ter obrodi sladko žlahtne sadove, saj v glasbi ni meja, ni občin in ne sosedov, temveč smo vsi eno. Z Mihelič POVABILO VOKALNA SKUPINA "TRENUTEK" VABI NA KONCERT OB 10-LETNICI DELOVANJA. V NEDELJO, 15. FEBRUARJA 8004, OB 17. URI, V OŠ DR. FRANCETA PREŠERNA V RIBNICI. HVALA Publikacija Grčarice, zgodovinski kraj, ki je izšla v mesecu septembru 2003, je bila edina ob 60-letnici pomembnih medvojnih dogodkov v omenjenem kraju. Izšla je v samozaložbi. Sredstva sta prispevala tudi Območno združenje ZB NOV Ribnica in ZLSD Ribnica, za kar se jima zahvaljujem. Mirko Oražem aroiMiJLsioiM«! aiisratnfcJLrMn:» CZOJL o NOVA SLOVENIJA ŽELI MLADINSKI D CENTER "SVETILNIK" RAVNANJE Z LOČENIMI FRAKCIJAMI M 2 Po enoletnem delovanju stranke Nova Slovenija kot svetniške skupine v občini Ribnica so se pri NSi odločili svoje preteklo delo predstaviti na novinarski konferenci, ki je bila 12. januarja v sejni sobi občine. Predstavili so tudi svoja prizadevanja in nekatere aktualne dogodke v občini, ki bi v nadaljnjem obdobju prav gotovo zahtevali večjo pozornost. Njihov najpomembnejši projekt bo ustanovitev mladinskega centra. Novinarsko konferenco je vodil svetnik Metod Jaklič, sodelovala pa sta Anica Benčina, vodja svetniške skupine NSi Ribnica, in poslanec državnega zbora RS mag. Janez Drobnič. Anica Benčina je spregovorila o delu v svetniški skupini, kjer na prvo mesto postavljajo gospodarstvo, predvsem pa vejam, ki bi dale gospodarski impulz. Posebno skrb vseskozi namenjajo mladini, spodbujajo osnovno šolo, trudijo se za standard, da bi učenci bili taki ali še boljši -da bi postali samozavestni in da bi se poleg pravic zavedali tudi dolžnosti. Podprli so dograditev Športnega centra Ribnica (ŠCR), sedaj pa menijo, da bi bilo potrebno zgraditi tudi zunanja športna igrišča, najbolje v okolici ŠCR, obnoviti pa je potrebno tudi ribniški vrtec, ki ima dotrajano streho. Močno podpirajo izgradnjo srednješolskega centra, prav posebej se za to trudi tudi Janez Drobnič. Velik problem pa vidijo v tem, da Ribnica nima nekega mladinskega centra, na kar opozarjata Ribniški študentski klub in mladinska srenja že vrsto let. Tako podpirajo ustanovitev mladinskega centra, ki bi bil v prostorih, ki so že na razpolago, npr. v ŠCR. Zavedajo se pomena skrbi za starejše občane, in predvsem to, da ostanejo v domačem okolju, zato podpirajo zgraditev doma za ostarele v Ribnici. Na tem področju vidijo tudi možnost zaposlitve novih ljudi, saj če bi imel dom npr. prostora za 60 oskrbovancev, bi se zaposlilo 30 delavcev. Na hitro je Benčinova osvetlila tudi prizadevanja v zvezi s prometnimi povezavami, več o tem pa je spregovoril Janez Drobnič. Ne nazadnje se zavedajo pomena razvoja turizma, panoge, ki v Ribnici ni dobro izkoriščena, zato se trudijo za njen razvoj. Želijo si, da bi bila javna komunalna infrastruktura za vse enaka in da bi zamenjali azbestne cevi. Za načrtovano obvoznico se bodo zavzemali, da bi potekala za Ribnico, v večji oddaljenosti od kraja, ne tako, kot gre sedaj. Ognila naj bi se tudi Goriči in Nemški vasi, ki sta ozki prometni grli. Kot je povedala Benčinova, z županom dobro sodelujejo, od njega pa pričakujejo večjo odločnost. Svetniški skupini NSi pa je tudi cilj, da bi v domačem okolju imeli mladi možnost razvoja, da bi imeli pogoje za bivanje in da bi strokovnjaki ostajali v domačem kraju. Drobnič se je dotaknil državnega proračuna za leto 2004, cestne infrastrukture Ljubljana -Ribnica, pomembnosti razvoja turizma in mladinskega centra. Glede državnega proračuna za 2004 je v državnem zboru predlagal več amandmajev, in sicer za dom za ostarele (za povečanje zagonskih sredstev), za razvoj turizma in povečanje sredstev glede cestne povezave Ribnica - Ljubljana, kjer je predlagal nadvoz v Škofljici, štiripasovnico in podprl amandma poslanskega kolega Jožeta Tanka glede povezave ceste na avtocesto. Glede doma za ostarele v Ribnici, ki ga vsi pričakujejo, pa je v državnem zboru naletel na gluha ušesa, drugače pa je bilo z amandmajem za šolske učbenike. Drobnič in NSi se zavedata pomena razvoja turizma za Ribnico, zato se na tem področju trudijo, skupaj z drugimi glede priprave razpisov, projektov. Drobnič pravi: “Ne gre za denar, ampak da se Z leve: poslanec J. Drobnič ter svetnika A. Benčina in M. Jaklič vzpodbudi okolje in gospodarski impulz." Da bi se tudi Slovenija še bolj zavedala prednosti Ribnice, je Drobnič semkaj že povabil ministrico za regionalni razvoj in vse poslance NSi v državnem zboru. Mladinski center pa bo za NSi v nadaljnjem obdobju eden izmed večjih projektov, ki ga bodo poskušali spraviti v življenje. "Mladinski center naj bi se imenoval Svetilnik in bi lahko uporabil prostore ŠCR. Menimo, da je to pametno, saj bi bil tako ŠCR še bolje izkoriščen in tudi vsaka nova sredstva za ŠCR so dobrodošla. V Svetilniku naj bi bile čitalnice, tečaji, filmski večeri, igre, Valentinov ples, Miklavžev večer, tečaji tujih jezikov... Seveda pa bo potrebno k temu pritegniti veliko animatorjev,"]e več o mladinskem centru povedal Drobnič. Leto 2004, ki bo leto pridružitve v EU, bo leto velikih izzivov in pa tudi tveganj, se je dotaknil neizbežnega. Seveda bo za obrt tudi težje, predvsem za izvoznike v balkanske države. "Mora pa suha roba postati zaščitni znak in priložnost - možnost razvoja turizma v Ribnici," je poudaril Drobnič. Tekst in foto Zdenka Mihelič Vlada RS je sprejela v letu 2001 Uredbo o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Uredba se nanaša na ravnanje s komunalno in nekomu-nalno embalažo na celotnem območju republike Slovenije. Za prevzemanje omenjenih ločenih frakcij je vlada podelila koncesijo podjetju SLOPAK, Družbi za ravnanje z odpadno embalažo d.o.o. Omenjena družba bo prevzemala vso zbrano embalažo, tako steklo, papir in ostalo drobno embalažo iz plastike in kovin ter drobno embalažo iz tetrapaka. Izvajalci javne službe moramo zagotoviti zbiranje te embalaže in odvoz v Družbo Slopak. Do sedaj smo na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok zbirali in odvažali samo steklo in papir, vendar nam zakonodaja v bodoče narekuje tudi zbiranje in odvoz embalaže iz plastike in kovin ter tetrapaka. Da bomo lahko to zagotovili, smo dobili novega izvajalca za zbiranje in odvoz odpadne embalaže, to je Papir servis & podjetje za predelavo odpadkov. Omenjeno podjetje nam bo dostavilo na vse že sedaj obstoječe lokacije in na nekaj novih po tri kontejnerje v velikosti 1,8 m3, na katerih bodo napisi za steklo, papir in embalažo in pa tudi točen opis frakcij, ki se bodo v posamezni kontejner odložile. Odvoz za papir bo brezplačen, za ostali dve frakciji pa bodo strošek odvoza pokrivale občine, tako kot je to bilo do sedaj. Vse občane naprošamo, da so pri odlaganju disciplinirani in strogo upoštevajo navodila na posameznem kontejnerju, kaj sodi vanj. Glede odvoza avtomobilskih školjk v letu 2004 ni sprememb. To pomeni: odvoz bo brezplačen, vendar je potrebno zanj pismeno zaprositi Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o, Goriča vas 11 A. KOMUNALA Ribnica d.o.o. DROGE! INFORMATIVNA PISARNA vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 17. ure do 18.30 v prostorih Centra za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17 (nad Kmetijsko zadrugo v II. nadstropju). Skrb, dobrota, delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. Zaprle so se tvoje ljubeče oči, ustavile tvoje pridne roke in prenehalo je biti tvoje dobro srce. Ostale so le tvoje sledi in praznina, ki boli. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi ata, tasta, očeta in strica Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, tašče, stare mame, prababice, sestre, tete in svakinje JOŽETA MERHARJA iz Prigorice FRANCKE ILC iz Goriče vasi 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala gasilcem PGD Prigorica za poslovilne besede in izkazano čast, gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred, KO ZZB NOV Dolenja vas, pevcem za ganljivo zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi domači se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovanje cvetja, sveč in za svete maše. Hvala osebju zdravstvenega doma, še posebej dr. Marjeti Kregar Jeranko in patronažni sestri Mariji. Iskrena hvala župniku g. Maksu Ipavcu za molitve, lepo opravljen obred in pevcem za izbrano petje. Prav tako hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. V vsakem od nas je pričakovanje, ki se imenuje upanje. ZAHVALA ob mnogo prezgodnji, nepričakovani in boleči izgubi dragega brata, strica in svaka ANTONA STARCA Makoše 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred, pevcem in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lipovec za izkazano čast. Vsem hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Če ne bi bilo upanja, bi se srce strlo. ZAHVALA ob boleči izgubi ljube žene, sestre in svakinje FRANCKE OBERSTAR iz Rakitnice 1 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku Branku Potočniku za lepo opravljen mašni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo posremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni a , w r-P " EiS-n '%v. fl lH transport d.oa □ S>^V AVTOPRALNICA vrj rj-jebna, kombi in rovoma vozila Pri gori o a, ob glavni oouii Pibnioa - Kooovjo PETEK % s p w v Lepovče 23, 1310Ribnica •T>4 1 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 P V/V7trLr| GSM: 031/760-697 SmJFMAMO REZSMOJE ZA DRUŽINSKA SREČANJA CATERING, DOSTAVA HRANE NA Pekarna nm 00 2\ 00 Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept Su •ki OPTIK JANEZ POZNIČ Delovni čas: vsaK dan od 91| do 191} sobo}a zaprto IVIOIUTAŽA - AIMOOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! kHAUf ^^"mstrong RIGIPS Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 Tel.: (01) 8363 089 SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 4 meritve TV signalov 4 dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, HRT, TV3... 4 montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov) NOVO! (digitalni - do 2000 programov - srbija, filmi, erotika, šport...) tiCvrxz:' j ästifflwroxMi n »iovinu« h I. I VW Polo 1.2 47 kW, 1.9 47 kW comfortline, 5V, meh. klima, dnevne luči, ABS, zrcal, srebrna barva, radio beta, letnik 2003 - UGODNO VW Golf 1.4 55 kW, 1.9 77 kW trendline, 3 in 5 v, klima VW Touran 1.9 TDI trendline, climat. klima, dnevne luči, rolo, kromirane strešne letve VW Passat Hm. 1.9 TDI 96 kW, trendline, tehnik paket, dnevne luči, exclusive, letnik 2003 Ford Escort 1.6 CLX, letnik 1991 VW Golf 1.9, TDI, 3V, edition, letnik 2002 VW Golf CL, 5 v, letnik 1996 VW Golf CL, 3 v, letnik 1992 PREDSTAVITVENA VOZILA Spoznajte ga in vedeli boste. Dnevi Golfa nagrajujejo! Z novim Golfom ima vožnja povsem nov pomen. Poln inteligentne tehnologije postavlja novi Golf nova merila za nove čase. S številnimi tehničnimi novostmi in z bogato serijsko opremo vas udobno in varno popelje na razburljivo doživetje edinstvene vožnje. Obiščite Volksvvagnove salone, kjer bodo 6. in 7. februarja potekali Golfovi dnevi. Preizkusite ga in sodelujte v nagradni igri. Naj se novi Golf k vam odpelje. VW Golf, 2.0, sportline, 3v, klima VW Golf, 1.9 TDI, 77 kW, trendline, Sv, klima L * SERVISNE STORITVE Notranje čičenje bencinskih in dizelskih motorjev Testi izpušnih plinov CAR RACK SYSTEMS ' ; j RANDEU PORSCHE A V T O H I Š A KREDIT IN LEASING Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure S Gospodarska vozila E IMMBM, NEPREMIČNINE Franc tanko s p Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA • Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE-center, starejša stanovanjska hiša 14 x 12 m, zgrajena 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7mioSIT (94.000 EUR). - SODRAŽICA • center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina 10x11 m, zgrajena 1930 in gospodarsko poslopje 10 x 22 m, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda. Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - OSILNICA - Padovo, kmetija primerna za vikend - stan. hiša 6x7 m,zgrajena 1931, in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba, 11 x 12 m, zgrajena 1980, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. - STARA CERKEV - stanovanjska stavba, vel. 12 x 10 m, zgrajena 1980, novejša, III. gradb. faza, z vso dokumentacijo, cena 11.4 mio SIT ali 49.000 EUR. - RIBNICA - Rakitnica stanovanjska hišica 6 x 8 m, obnovljena 1999, z drvarnico in garažo, vel. parcele 714 m2, zanimiva lokacija, cena 12.4 mio SIT ali 53.500 EUR. -KOČEVJE-strogi center, poslovno stanovanjski objekt 12 x 10 m, obnovljen 1994, velikost parcele 147 m2, v obratovanju (trgovina, servis, stanov.), 3 etaže, uporabna površina cca 300 m2, cena 26 mio SIT ali 112.069 EUR. - KOČEVJE - Gorenje, stan. hiša z delavnico, zgrajena 1984, velikost 12 x 10 m, vel. pare. 1311 m2, takoj vseljiva, cena 23,12 mio SITali 98.000 EUR. - LJUBLJANA - Pod Šmarno goro, stanovanjska hiša, 10 x 10 m, zgrajena 1949, vel. pare. ca. 800 m2, plin, kan., tel., takoj vseljiva, cena 48 mio SIT ali 203.390 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za mz po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 78,66 m2, zgrajeno 1975, IV. nadst. TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. -KOČEVJE-center, dvosobno, 50,35 m2, zgrajeno 1965,v visokem pritličju, klas. ogrevanje, KTV, TEL, cena 6,8 mio SITali 29.122 EUR. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV. podaljšana faza, 7 x 25 m, zgrajen 1994, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR. - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2,14 x 12 m, zgrajen 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo (mirna dejavnost), 14 parkirnih mest, vsa infrastruktura, cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. GRADBENEPARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. - DOLENJA VAS, ob glavni cesti, gradbena parcela cca 30 a, z veljavnim gradbenim dovoljenjem, EL. voda na parceli, cena 9.9 mio SIT. -GORNJE LEPOVČE-zazidljiva parcela, vel. 920 m2, cena 3.16mioSITali 13.500EUR. ODDAMO VNAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA- strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj, cena najema po dogovoru. - RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovo2no dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el., voda. Cena najema žanr 3.5 EUR ali 793 SIT. - KOČEVJE-tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2, 21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija • uporabno dovoljenje, cena po dogovoru. - RIBNICA - Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo. UGODNI POPUSTI ZA VOZILA LETNIK 2003 NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING Prodaja in servis vozil SKODA Joras Center Murija Joras s. p. Ob železnici 7, 1310 Ribnica Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN d.o.o Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkastl roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje itlrlh robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA o UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A o BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23.1310 Ribnica tel.:+386 (0)1 8372410 taks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobatec.si www.motomamobotec.si Vas zanima dinamičen in zanimiv poklic, ste star do 25 let in imate četrto ali peto stopnjo izobrazbe, potem se pridružite slovenski vojski in postanite poklicni vojak. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO GENERALŠTAB SV KARDELJEVA PLOŠČAD 25,1000 LJUBLJANA INFORMACIJE: 080 - 13 22 httpWwww.mors.si naborna.pisarna@mors.si ' .'-'V ■■ . r^AJRB. SERVIS IN PROl SERVIS IN PRODAJA d.o.o.' Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil HYUHDAI Gornje Lepovče 36, 1310 Ribnica, tel.: 01/836 21 96, GSM: 041/693 953, | E-mail: urban.s@amis.net HYUNDAI ODSLEJ TUDI V RIBNICI Davnega leta 1969 se je gospod Ivan Lovšin, takrat še zaposlen v Agrostroju Ljubljana, navdušil za avtomobile in skozi popoldansko oz. dodatno obrt leta 1990, v sodelovanju z Avtoimpexom iz Ljubljane, prišel do servisno prodajnega salona Škoda. Da se življenje vrti v nedoločeno smer, je dokaz tudi v zamenjavi avtomobilske znamke v zdaj družinskem podjetju URBAN Servis in prodaja d.o.o., ki ima sedež v Gornjih Lepovčah36. Ga. Marija in g. Ivan Lovšin sta v začetku januarja svečano pripeljala pod svojo streho novo avtomobilsko znamko Hyundai, ki je bila vse od Ljubljane do Kolpe večkrat neposrečeno zastopana. Kdor išče, ta najde, bi lahko rekli za podjetje Hyundai Avto trade, ki je generalni zastopnik teh avtomobilov v Sloveniji. Vzpodbudnih besed na odprtju ni manjkalo. Da gre za resnega in zanesljivega partnerja, ki se za svoje stranke izredno potrudi, sta v uvodnih pozdravih poudarila tudi župan občine Ribnica, g. Alojz Marn ter predstavnik O OZ Ribnica Pavle Hočevar. Zakaj Hyundai? V zadnjem času so vozila z daljnega vzhoda cenovno zelo ugodna, v prodajnem programu je velika izbira modelov, od najmanjših, do terenskih izvedb, na lestvici najmanj pokvarljivih vozil so uvrščena v prvo deseterico, proizvajalec jamči s 3. letno garancijo in v serijski opremi lahko dobimo dodatke, ki jih moramo pri evropskih vozilih doplačati. Razlogov, da obiščete prodajni servis HYUNDAI v Gornjih Lepovčah, je torej več kot dovolj! GARANCIJA ^000^ ■ rxJV>IJUS :►! INJ yVV/51 IZBRISANI! (nekoč in danes) KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek______________________________________ Ulica:_____________________________________________ Pošta:______________________________________________ Tel.:_______________________________________________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. februarja 2004. Pravilna rešitev iz 12. številke Rešeta je: VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, 1 vstopnico za koncert Helene Blagne v Ribnici, prejme: ALENKA ŠTAVDOHAR, Knafljev trg 8, 1310 RIBNICA 2. nagrado, 1 vstopnico za koncert Helene Blagne v Ribnici, prejme: NADJA VESEL, Cesta Notranjskega odreda 24, 1317 SODRAŽICA 3. nagrado, 1 vstopnico za koncert Helene Blagne v Ribnici, prejme: BRANKO BAMBIČ, Cesta na Ugar 20, 1310 RIBNICA 4. nagrado, 1 vstopnico za koncert Helene Blagne v Ribnici, prejme: DAVID OGRIN, Goriča vas 42, 1310 RIBNICA 5. nagrado, 1 vstopnico za koncert Helene Blagne v Ribnici, prejme: MARIJA POGAČNIK, Breg 76,1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. H Izbrisani nas v zadnjem času obletavajo z leve in desne (govorimo o besedi). Problem, ki se je pojavil ob nepravem času, ko bi morali strniti glave in gledati v bližajočo se EU, ne pa se razdvojevati s problemom, ki bi moral biti že pod streho. Z drugimi besedami: kje so bili izbrisani toliko časa in če so že tako pripadni Sloveniji, zakaj so politike, ustavne sodnike in širšo javnost zaposlili šele sedaj? Ne bom moraliziral in filozofiral o izbrisanih, ker nisem zato pristojen in poklican, motijo pa me astronomske 'na pamet' odškodnine, ki so bile podane v dosedanjih zahtevah. Milijoni, ki naj bi jih naša država izplačala oškodovancem, so dobesedno smešni. Potem bi lahko vsak našel nek vzrok, zakaj mu življenje ni teklo po lastnih želja, in obdolžil vlado ter zahteval nekaj sto milijonov. Smo zato? Gremo, naši, bomo vsaj evropski fenomen, država bogatih državljanov s shirano materjo. Vsaka zdrava pamet razume in podpira popravo krivic, ki je nastala upravičeno, o tem ni dvoma, so pa tudi modeli, ki so lepo taktizirali in čakali, kje bo bolje, v kateri od novo nastalih držav bivše SFRJ. In ko so doumeli, kje je bolje živeti, so postali izbrisani, in želijo odškodnino za duševne muke za čas odločanja o izbiri države. Da ne bo pomote, da sem proti izbrisanim, kar nekateri hitro tako razumejo, ne, še več, sem za popravo vseh krivic doslej storjenih tako aktualno izbrisanim kot nekoč izbrisanim, za katere še vedno ne vemo, kje so, in ki ne bodo nikoli dobili odškodnine (ne denarne, ne moralne). Žalostno, da je dokumentarec Zamolčani, novinarja Jožeta Možine, ki smo ga lahko videli na TVS 1, v torek, 13. januarja, leta 2004, skorajda naletel na cenzuro in brisanje, z izgovorom uredništva, da je predolg. Sam sem še premlad, da bi kakorkoli občutil moč totalitarnih režimov, ki so sejali strah in grozo po Evropi v prejšnjem stoletju, je pa seveda še veliko oseb z debelim slojem masla na glavi, ki se bojijo razkrinkanja svojega početja v prejšnjih režimih. Sam se spomnim le, da smo se v šoli učili, kako je sistem, v katerem živimo, enkraten, edinstven, neponovljiv, kar je bilo čisto res. In revolucija, ki smo ji bili priča in ki še traja, seveda počasi odkriva tudi drugo plat sistema, ki pač brez trde in krute roke ne more funkcionirati. Pri poglabljanju v politične režime prejšnjega stoletja hitro ugotovimo, da so najstrašnejši sistemi in njihovi vodje - zanimivo - vsi izhajali iz delavskega, kmečkega razreda, zapostavljeni, in si pod krinko delavskega gibanja, socializma, demokracije, svobode ustvarili neverjetno peklensko moč (od Stalina, Hitlerja, do...), kije gnala v izbris milijone nedolžnih, res demokratično mislečih ljudi. Še vedno pa večina deli te režime na leve in desne. Po kakšnem ključu, ni čisto jasno. Jasno v vseh režimih je pač bilo, če si se 'zlizal' z uradno politiko, si bil, si obstajal, če si bil proti, si bil izbrisan. Lepo bi torej bilo, kar je seveda iluzorno pričakovati, da bi si izbrisani nekoč in danes in 'brisalci' vendarle segli v roko in si odpustili grehe, ki jih ni mogoče zbrisati, da pa se jih oprostiti. Če pa bo namesto srca skozi oči gledal le pohlep po maščevanju in denarju, potem sprave še dolgo ne bo. Lepo bi bilo... Spominjam se prostega spisa, za katerega sem leta 1981 celo prejel republiško nagrado in ki je bil za takratni čas čista znanstvena fantastika. V bistvu je bilo razmišljanje dokaj podobno gornjim stavkom, seveda ne tako neposredno, pa kljub vsemu se včasih vprašam, kako je takšen spis sploh šel iz rok učiteljice. Skratka, v spisu sem obsojal nasilje, teror, hudobijo, eno miselnost in sanjal o svetu, ne samo Evropi brez meja in o odkrivanju vesolja. Denar, ki je šel v vojaške namene, sem usmerjal v računalniško tehnologijo in naprave za preboj v vesolje. Zakaj o tem nakladam? Ne vem. V bistvu včasih ob spremljanju aktualnega svetovnega dogajanja podoživljam tisti spis. In kaj razmišljam sedaj...? Ne, ne povem. Želim si, kot verjetno večina, da bi z vstopom v EU ostalo čimmanj izbrisanih in zamolčanih, čimmanj zapostavljenih in lačnih, ki bi jih Evropa ali pa Slovenija dveh hitrosti naplavila in njihovo število podvojila. Čimmanj nadutosti in vzvišenosti, ki smo jima priča na vsakem koraku, ko koga prosimo za kakršno koli pomoč. Če že dobimo odgovor na določeno prošnjo, kar se izjemoma zgodi, je odgovor ne. Pa naj si bo to iskanje službe ali kakšnih drugih 'skritih' podatkov oz. banalnih vsakodnevnih splošnih informacij. Skratka: upanje je pol življenja, vztrajnost naslednja četrtina, pozitivno mišljenje in nasmeh pa dodatna četrtina in tako pridemo do konca dane poti. Vmes pa pade še kakšen kviz, praznovanje, topla roka (tudi čaj), pa gre.... Do naslednjič. Marko Modrej S10L.NET Pripravil Marko Modrej VALENTINOV KVIZ (s srčkastim snežakom) Z enomesečno zamudo je teta Zima le zasula poljsko grudo. Oddahnili so se ptiči, drevesa, travniki, pa tudi fičfiriči. Z vetrom laponskim prišepnila je stara dama: 'Dragi moji, nikoli ni prepozno, da pod belo odejo se skrjje vaša krama!'...Nadaljevanje prihodnjič. Do takrat pa vam na vsako vprašanje ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... jasno, rešitev. 1. Dobro jutro, dober dan, ni lepo če si zaspan oz. po jutru se dan pozna ali dan kroji se zjutraj... Uf, malo morje je teh uvodnih misli ob začetku leta. Ampak kako se leto obrne, od kod ideje za tale kviz, ki teče že katero leto? D 7. S 8. R 9. 2. Poglejte ga veselega vandrovčka, ki v teh dneh lepša naše vrtove. Bitje, ki od vsega najbolj sovraži toplo Valentinovo sonce, si je za naše fotografiranje pozabilo... B umiti zobe P nadeti korenček T zapeti plašč 3. Se spominjate, kdaj smo bili letošnjo zimo prvič deležni kar zadovoljive snežne odeje? Kdaj je konkretno pričelo snežiti? K v nedeljo, 11.1. ob 10. uri R v nedeljo, 18.1. ob 10. uri N v ponedeljek, 19.1. ob 10. uri 4. Tile zimzeleni pregovori so že kar lepo utečeni in marsikdo si jih je že nabrskal za celo leto. No, gremo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti, in za februar se pregovor glasi: Če konec svečana sever brije,... Z že naslednji dan fen dežja nalije F sosed rade volje kupico nalije A dobre nam letine up zasije 5. Na vrsti je percepcija. Pod katerim naslovom so se v zadnjem lanskem Rešetu puščice tako lepo postavile v vrsto? G Pridruži se nam T Biti mizar H Lepo je biti milijonar 6. Letos boste lovci na dela proste dneve, vsaj kar zadeva praznikov, ostali bolj praznih rok. Večina praznikov bo na veselje delodajalcev padlo na sobote oz. nedelje. Kaj hočemo, takšno je življenje. Že naslednjo nedeljo praznujemo kulturni dan, ki je z Ribnico še kako povezan, ali... 0 noč belih kut Z dan bele knjige 1 Prešernov dan 7. V soboto, 14. februarja, pride v Ribnico nekoč prva lomilka moških src, no, nekateri ste še vedno mnenja, da ji Verbotnova ne seže niti do kolen. Mnenja so različna, drži pa kot pribito, da je Helenca pred leti v eni izmed skladb napeljevala moške z refrenom: če si... pravi, me zagrabil' Katere možakarje je primadona imela v mislih? J župane K mačote Ž šoferje 8. Helena Blagne Zaman bo torej razvnemala ljubitelje svoje glasbe v soboto, 14. februarja, ko bodo v zraku lebdeli romantični utrinki in bo Amorju že primanjkovalo puščic. Kako še imenujemo ta dan? Z markovo Š Jurijevo O Valentinovo 9. Tristo kosmatih, (opa, vsak čas se bodo prebudili), te kocke me pa na nekaj spominjajo. Ne vem, kam bi jih del (Mejnik), mi lahko, prosim, pomagate? Kam bi jih deli?... Č v logotip podjetja Petek transport O v gradbeništvo Na približek D tudi jaz ne vem 10. Zdaj se pa daljšanje dneva že kar pozna. Do jutri bo dan daljši za natanko... P 1 uro N 59 minut R 8 minut 11. Mimo velikega pustnega karnevala pa tudi ne moremo oz. ne smemo. Vseslovensko srečanje etnografskih mask se bo letos po ribniških ulicah zvrstilo... A šestič H sedmič Z osmič 12. Tradicionalni karneval, ki ga prireja PD Goriča vas, že nekaj let prodira tudi preko državnih meja. Od kod pride na ta spektakl največ skupin? I iz Avstrije L s Hrvaške K s Finske 13. Pa končajmo s srečno številko oz. voščilom vsem, ki te dni praznujete bodisi obletnico nakupa prvega paličnega mešalnika bodisi rojstni dan, godujete... Skratka, vse najboljše in na mnoga leta ter NA ZDRAVJE! Še posebej pa smo danes pozorni na... E Martine V Vesne A Julke IPGfäRTÖOOÖ© miEte) UB[B)3§3ii3 Grla femfpOKl© M j)3[fo w Swsoröa s03 m (§0 (ä® Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad. m maam H iMXAMi JLis hi rtu V':*: !SF»RE<2LEJTE ti Da vas zima ne prehiti | OSTEOPOROZA (n.) GASILCI PGD RIBNICA V LETU 2003 (1. del) ZAKAJ JE OSTEOPOROZA TAKO POGOSTA PRI ŽENSKAH? Na splošno imajo ženske manjšo kostno maso in zato šibkejše kosti - kot moški istih let. Verjetno še zaradi tega razvije osteoporoza pri ženskah prej kot pri moških. Obstaja še pomembnejši razlog, zakaj je pri ženskah tveganje za razvoj osteoporoze večje in to že v precej mlajših letih kot pri moških. ŽENSKI HORMONI, MENOPAVZA IN OSTEOPOROZA Mogoče se zdi nenavadno, vendar so ženski hormoni, ki uravnavajo menstrualni ciklus, zelo pomembni tudi za kosti. Najpomembnejši hormon je estrogen, ki ga proizvajajo jajčniki, in pomaga pri dozorevanju jajčec v plodnih letih, hkrati pa estrogen ohranja kosti čvrste. Če se količina estrogenov zmanjša, lahko postanejo vaše kosti šibkejše in krhkejše. Tako je izguba estrogena glavni dejavnik tveganja za osteoporozo. Če ste zdravi, vaše telo v plodnih letih proizvaja estrogen, dokler ne pridete v menopavzo. Po menopavzi je v organizmu manj estrogena, ki varuje vaše kosti, in izguba kostne mase je dosti hitrejša. Zato je pri ženskah po menopavzi večja verjetnost, da zbolijo za osteoporozo, kot pri ženskah, ki imajo reden menstrualni ciklus.. Ženske, pri katerih menopavza nastopi zgodaj, predstavljajo skupino z zelo velikim dejavnikom tveganja za razvoj osteoporoze. Namesto v 50-ih letih doživijo nekatere ženske menopavzo že pri 40-ih ali celo pri 30-ih. Ženske, ki jim kirurško odstranijo maternico in jajčnike, so v enakem položaju kot tiste v menopavzi. Pri vseh teh ženskah izgine varovalni učinek estrogenov na kosti in zato začnejo veliko prej izgubljati večje količine kostne mase. Pri teh ženskah se lahko osteoporoza razvije zelo hitro, zato so potrebni ukrepi, ki to tveganje zmanjšajo. Pri nekaterih ženskah menstruacijski ciklus preneha za nekaj mesecev, celo let, še preden nastopi menopavza. Izostanek menstruacije za več kot 6 mesecev imenujemo amenoreja in jo občasno povzročajo motnje v tvorbi ženskih spolnih hormonov. Izjema je nosečnost, ko je prekinitev menstrualnega ciklusa povsem normalen pojav. Ženskam, ki so zelo ogrožene zaradi osteoporoze, lahko učinkovito pomaga hormonsko nadomestno zdravljenje. Trajati mora nekaj let, da je lahko uspešno. Ko z zdravljenjem prenehamo, se redčenje kosti nadaljuje. KAJ JE HORMONSKO NADOMESTNO ZDRAVLJENJE (HNZ) Po menopavzi jajčniki ne izločajo estrogena in progesterona. Hormonsko nadomestno zdravljenje lahko vsebuje: • Le PROGESTERON (za ureditev nerednih kn/avitev) • Le ESTROGEN (estrozem) za ženske, ki so jim odstranili maternico ali jajčnike • ESTROGEN IN PROGESTERON SKUPAJ (za ženske, ki še imaj omaternico) (novofem, triseqens, activelle, kliogest) Se nadaljuje ZD dr. Janeza Oražma, Dispanzer za ženske LiliZamida, VMS M Končalo se je leto in s pregledom dela seznanjamo naše sokrajane in druge, ki so in ki niso bili potrebni naše pomoči. V začetku leta smo imeli občni zbor, ki je najvišji organ društva, na katerem so člani društva izvolili novo vodstvo za nadaljnjih pet let. Ostalo je isto kot do sedaj. Nekaj sprememb je bilo samo v upravnem odboru, v katerega je bilo imenovanih nekaj mlajših članov, v katerih vidimo bodoče vodstvo društva. V minulem letu smo bili s centra 112 enaindvajsetkrat poklicani na razne intervencije. Tako smo osemkrat gasili v stanovanjskih objektih, dvakrat travniški požar, dvakrat v kontejnerjih s komunalnimi odpadki, enkrat smo posredovali po neurju, ki je zajelo Ribnico, dvakrat smo posredovali na cesti po prometnih nesrečah, enkrat pri odpiranju zaklenjenih vrat, enkrat v primeru, ko je na drevo splezala muca, enkrat pri prevozu vode, ko je gorelo v vasi Travnik v Loškem Potoku, enkrat pri razlitju kurilnega olja v skladišču Ortnek, enkrat po eksploziji neznanega predmeta in enkrat, ko je bila dana lažna prijava dogodka, ki ga sploh ni bilo. Od vseh teh dogodkov bi omenil vsaj nekatere, ki so bili nekje najbolj stresni ali kako drugače odmevni za naše operativce. Prvi zelo kompliciran in nevaren za nas in stanovalce je bil požar v četrtem nadstropju bloka na Prijateljevem trgu v Ribnici. Zaradi pomanjkljive opreme in težkega dostopa so bili tisti, ki so se direktno borili z ognjem, v smrtni nevarnosti, Kam z nevarnimi odpadki? Prav nazadnje pa še praktičen nasvet za vse, ki vam ni vseeno, kam odlagamo nevarne odpadke. Ste se kdaj vprašali, koliko strupa odvržemo z iztrošenimi baterijami, kijih menjavamo pri raznih igračah in drugih pripomočkih? Ne boste verjeli, doma jih naberem za celo plastenko od soka, približno liter in pol. Tudi vam svetujem, da te baterije zbirate na ta način in potem ob zbiranju posebnih odpadkov v občini te oddaste v za to pripravljene kontejnerje. Tako bo zagotovljeno, da bomo v prihodnje pili bolj zdravo vodo, ki ne bo onesnažena s kemikalijami iz zavrženih baterij. Razsežnost požara se je pokazala naslednje jutro, ko smo prišli na ogled pogorišča. Tu smo sodelovali na poziv centra za obveščanje zaradi pomanjkanja vode, ki jo je bilo treba dovažati na mesto požara. Tu je sodelovalo veliko gasilskih društev iz petih občin. Četrti primer pa je bil res samo za tiste najmočnejše po zdržljivosti. To je bilo prav zadnji mesec pri reševanju po eksploziji v obrtni coni Ugar - bivše Kasarne. Vedno najbolj prizadene, ko ne moreš pomagati in je ves trud zaman, ko je v nesreči mrtev človek. Kot sem omenil, smo bili dvakrat klicani tudi ob Gasilci so celo leto zgledno sodelovali z otroci saj ni bilo mogoče zaradi gostega dima takoj ugotoviti, če je v kuhinji jeklenka s plinom ali, če je v prostoru še kdo, ki gaje potrebno rešiti. Drugi primer je bil, ko smo posredovali ob razlitju kurilnega olja v skladišču državnih rezerv v Ortneku. Tu nam je prvič prišla prav oprema, ki jo imamo za reševanje pri raznih razlitjih. Z gladine potoka smo s sesalcem pobrali vsaj šeststo litrov kurilnega olja. Vprašanje je, koliko gaje popila zemlja, ko je teklo do sto metrov oddaljenega potoka, ki je v tem delu zagrajen z betonsko pregrado. Tretji primer, ki nas je prizadel po svojem obsegu, je bil požar v Loškem Potoku. prometnih nesrečah, enkrat pa je bil lažen poziv, ko nesreče ni bilo in so naši gasilci sredi noči zaman iskali, da bi nudili zaprošeno pomoč. Seveda pa se v ribniški občini niso pripetile samo te tri prometne nesreče, pri katerih bi morali sodelovati usposobljeni gasilci. Bilo jih je veliko več. Tudi takšne so bile, ko bi zelo prav prišla naša strokovna pomoč, pa je policija ni zahtevala in kar sama s pomočjo cestarjev in firbcev uredila, kar je bilo po njihovem najbolje. Sreča je ta, da do sedaj ni bilo posledic ob nestrokovnem reševanju. Za PGD Ribnica Matjaž Virant $IC>VWT Ribniški študentski klub je poskrbel v letu 2003 za marsikakšen dogodek ne samo za študente, ampak tudi za vse ostale Ribničane, čisto do zadnjega. Svojemu delu ob sedmem rojstnem dnevu so najprej 13. decembra nazdravili in upihnili svečke na torti velikanki. Lani, bi lahko rekli, so se še posebej potrudil, saj so z izbiro različnega glasbenega dogajanja tik pred novim letom poskrbeli za vse okuse. Koncerti so svoj prostor dobili na Marofu, pod pokritim in ogrevanim šotorom. Ansambel Franca Miheliča je zabaval poslušalce in plesalce v petek, 26. decembra, ko so lahko najbolj zagreti takoj po božično-novolet-nem koncertu odšli še na Marof. 27. decembra pa je RŠK mlade in tudi kar nekaj starejših presenetil s koncertom najbolj priljubljene slovenske skupine Siddharte. Posebno zanimiv in zaželen je bil ta koncert tudi zato, ker je bil to Siddhartin zaključni koncert turneje po Sloveniji, ki se je začel s spektakularnim koncertom na stadionu za Bežigradom. Na Marofu se je zbralo ogromno ljudi z vseh koncev Slovenije in prostor v šotoru zasedli do zadnjega kotička. Vendar pa delo RŠK v letu 2003 s tem še ni bilo končano, saj so v sodelovanju z Občino Ribnica pripravili tudi silvestrski večer na prostem in pod šotorom. Ribničani množično silvestrovali na prostem Planinci in ljubitelji narave so se z baklami podali k Sv. Ani, resda ne v tako velikem številu, vendar pa je kar nekaj ljudi prišlo k Sv. Ani že prej ali tik pred polnočjo. Mnogi so se pridružili tudi zbranim v cerkvi sv. Ane ter še z večjim žarom pričakali tiste zadnje sekunde. Dolina pa - kot bi ta večer čisto potihnila, nikjer nikogar... A to je bilo le zatišje, verjetno posledica silvestrskih večerij v krogu najbližjih, domačih in prijateljev. In ko se je ura nagibala k polnoči, so tudi ljudje odhiteli na trg, na mostova Bistrice in pred šotor na Marof. Pričakovati je bilo namreč velik ognjemet. In res. Točno ob polnoči so poletele rakete izza notranjosti obzidja ribniškega gradu. Takrat so celo petarde in 'žvižgalice' za trenutek potihnile, za kar so bili ljudje prav gotovo hvaležni. "Ognjemet je bil res krasen, tako lep in dolg," je bilo slišati navdušene opazovalce. Ko smo že mislili, daje konec, pa sta presenetila še dva manjša ognjemeta domačinov, ki sta se po lepoti kar kosala med sabo. In čestitke, poljubi, prisrčna voščila... Toliko vsega, da so ljudje skoraj pozabili na županov govor v šotoru tik po ognjemetu. Poteza s silvestrovanjem na prostem (v šotoru) se je to leto izkazala za res dobro, saj so se ljudje zadržali, kakšno kupico popili, plesali ob melodijah ansambla Zaka' pa ne s Šerbi, predvsem pa se dobro imeli skoraj do jutranjih ur. Silvestrovanje na prostem se je v Ribnici, kot je bilo videti, dobro prijelo, tako se za letošnji Silvester pričakuje tako ali še boljšo zabavo oz. prireditev. Silvestrovanje spremljala Zdenka Mihelič Na Marofu so bili za novo leto poleg župana, ki je vsakomur stisnil roko, tudi kmetijski minister Franci But z ženo, ravnatelj ribniške OŠ France Ivanec... HELENA BLAGNE BO KRALJEVALA NA RIBNIŠKEM 00RU Prva dama slovenskega glasbenega odra HBZ po dolgih letih prihaja v Ribnico. V soboto, 14. februarja 2004 se bo zgodil njen veliki spektakularni koncert v novo zgrajeni športni dvorani. Veliki dogodek bo na Valentinovo - dan zaljubljencev - in bo tako, kot so vsi njeni koncerti, nekaj posebnega. Za Ribnico, pravi, pripravlja še posebno lep in nepozaben dogodek, saj ji je v veliko veselje in čast, ker v svoji dolgoletni glasbeni karieri pred ribniško publiko prihaja po zares dolgem času. Pripravlja mnogo lepega. Med drugimi bodo med njenimi gosti: Vinko Šimek, bolj znan kot Jaka Šraufciger, ki bo povezoval celotni spektakularni dogodek in poskrbel za humor in salve smeha, nadalje priljubljeni hrvaški pevec in ljubljenec ženskega občinstva Davor Borno z dalmatinskimi hiti, potem bodo tu zmagovalci Naj viže 2003 - dolenjski ansambel Pogum. Nastopili bodo tudi domačini, in sicer har-monikaši mentorja Lovšina pa Nace Junkar, s katerim bo Helena zapela nepozabne hite kot so Prijatelja za vedno, Vrniva se na najino obalo, ario iz Traviate itd. Za mlade poslušalce pa še temperamentna mišica Rebeka Dremelj s svojo plesno skupino. Koncert bo poleg vsega naštetega tudi paša za oči, saj bo scensko izredno visoko profesionalno dodelan. "Ljudje poslušamo z očmi, zato želim tudi z vizualno-zvočnim efektom zadovoljiti svoje nadvse zvesto in hvaležno občinstvo," pravi Helena in z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da bo to nepozaben koncert z obilo odlične glasbe, humorja in lepih trenutkov, skratka - koncert za dušo in srce. Rudi Vlašič SVETTU ICSR.E IIX1 ^ABAX^E Hi:^>0«E3e MBINIOULITL < ALI SMO SE BES f DOVOLI POTRUDILI 0 ZA NAŠO DEŽELO? Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki nikjer v razvitem svetu ne predstavlja prevladujoče gospodarske dejavnosti. Še več, delež kmetijstva v bruto proizvodu razvitih držav ponavadi predstavlja le nekaj %. Vendar pa vse vlade in tudi Evropska unija kmetijstvu posvečajo izjemno veliko pozornosti, saj se zavedajo pomena ne samo pridelave zadostnih količin zdrave hrane, ampak tudi pomena ohranitve urejene kulturne krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi ohranitve še vrste drugih funkcij in spremljajočih dejavnosti. Članice Evropske unije so dolgo gradile in dograjevale skupno kmetijsko politiko in tako omogočile nekaj odstotkom prebivalstva, da lahko spodobno preživi z opravljanjem kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. Čeprav se tudi v teh deželah srečujejo s strukturnimi in drugimi težavami kmetijstva, pa so vendarle dosegli ključne cilje. Hrane pridelajo zadosti, pa tudi podeželje se ne zarašča in ne propada. Naše razmere pa so precej drugačne, saj se soočamo s celo vrsto neskladij, ki povzročajo propadanje kmetij, posledično pa intenzivno zaraščanje polj in travnikov. Po nekaterih podatkih propade vsako leto okrog 3000 kmetij in se zaraste ali uniči najmanj 1 % kmetijskih površin. Prav zato je izjemno pomembno, da tudi našim kmetom in podeželju nasploh zagotovimo kar najprimernejše pogoje in možnosti, ne samo za ohranitev, ampak tudi za razvoj. Seveda pa ima vse ključne vzvode načrtovanja in izvajanja v rokah vladajoča politika, ki si po navadi zlahka zagotovi zadostno, tudi medijsko podporo, s katero sistematično lajša bolečine vsega hudega navajenim občanom in državljanom. Kmetijstvo in razvoj podeželja sta precej pogosti temi opozicijskih poslancev, saj nas je večina s podeželja in nas perspektiva ali še bolje usoda naših krajev izredno zanima Vsekakor mnogo bolj kot koga, ki mu je pogled enosmerno uprt proti Bruslju in ki mu je pomembno samo "še kam" in "kako visoko še". Tudi sam sem pri dosedanjih obravnavah državnih proračunov predlagal veliko dopolnil in popravkov, pa niso bili upoštevani. Tokrat bom navedel samo tiste s področja kmetijstva 1. Predlagal sem zagotovitev namenskih sredstev občinam v višini 600 mio SIT (leto 2001) za ukrepe pospeševanja kmetijstva v občinah, s katerimi bi se omogočilo izpeljavo nekaterih ukrepov, ki so se mimo zakonodaje kot nekakšna moralna obveza prenesle na občine. 2. Predlagal sem dopolnilna sredstva za komasacije (200 mio SIT leta 2001,134 mio SIT leta 2002, 323 mio SIT leta 2003). 3. Predlagal sem znižanje sredstev za predimen- zionirano kmetijsko svetovalno službo. Celo zaposleni pri svetovalni službi ugotavljajo, da opravljajo čedalje manj strokovnega dela in da se jim nalaga čedalje več administrativnih in statističnih opravil. 4. Ko smo obravnavali Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, sem predlagal, da so upravičenci do odškodnin vsi, ki, po domače povedano, plačujejo katastrski dohodek. Vlada, v kateri imamo ministra iz naših krajev, in poslanci vladajoče koalicije, kamor sodijo tudi poslanci Slovenske ljudske stranke, tega predloga niso podprli. Je pa tisto, kar so sprejeli, krivično do malih kmetov. Prav tako je povsem nerazumljivo, da se je v času mandata sedanjega ministra za kmetijstvo obremenilo kmete in potrošnike z nepotrebnimi ali dodatnimi stroški zaradi vrste ukrepov, ki bi jih kazalo ponovno proučiti. Prepričan sem, da se da marsikaj zelo hitro urediti. Če sem natančnejši, bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Tako pa se govori eno, nastaja in izvaja pa nekaj povsem drugega. Naj naštejem samo nekatere pretirane ukrepe: 1. Samo Slovenija in še ena ali dve državi v Evropi izvajata kontrolo na BSE za živino nad 24 mesecev starosti. Prav nobenih razlogov ni, da bi naše kmete začeli pol leta prej obremenjevati s stroški in da bi našo "ekološko" proizvodnjo nadzirali ostreje, kot ima to urejeno večina evropskih držav. 2. Po nekaterih podatkih je cena hitrih testov na BSE tudi do trikrat višja kot v deželah Evropske skupnosti. 3. Odstranjevanje in uničevanje klavničnih odpadkov imamo v Sloveniji urejeno unikatno. Klavnice morajo ločevati klavniške odpadke s specifičnim tveganjem(SRM) od klavniških odpadkov z nizkim tveganjem. Ker pa ima koncesionar le eno linijo, se vsi klavniški odpadki (najverjetneje pomešani) predelajo po najzahtevnejši in zato po najdražji metodi. Bogate države so bolj racionalne in le ca 15 % najnevarnejših odpadkov obdelajo po najzahtevnejši in najdražji metodi. Vse ostalo pa se predela v kompost in hrano za živali. 4. Stroški toplotne obdelave so previsoki in zelo neenotno določeni. Javnaveterinarsko sanitarna služba, plačuje za obdelavo kadavrov (trupel) 14,9 sit/kg, mesno predelovalna industrija pa kot grosist 41,5 sit/kg. Zakaj moramo potrošniki za isto stvar plačevati za 2,78 - krat več kot država? 5. Pretirana hitrost prilagajanja predpisom EU in omejevanje števila klavnic sta celo uničila vrsto klavničnih obratov. Sedaj so obširna področja brez klavnic, tudi cene klanja so izredno poskočile, povečali so se drugi dodatni stroški. Kmetom ostane po odbitku vseh stroškov za govedo, oddano v zakol, samo 10 do 20.000 SIT. 6. Zelo togi in trdi pogoji za pridobitev obratovalnice za redno in dopolnilno dejavnost na kmetijah. 7. Posebno mesto zavzema afera s kloram-fenikolom. Nedopustno je, da po tako dolgem obdobju nenehnih, zato tudi različnih in nasprotujočih si izjav, javnost ni seznanjena niti z vzroki, niti z ugotovitvami, niti z načini sanacije, niti s stroški, niti z uvedenimi postopki, niti s posledicami te afere. 8. Brez posebnih težav bi lahko uvedli potni list v notranjem prometu živali, saj bi bili stroški vodenja nadzora in potrebne kontrole zdravstvenega stanja živali bistveno nižji in za kmete precej bolj sprejemljivi. 9. Prav bi bilo, da bi skrb za bremena in ukrepe, ki jih vlada in Ministrstvo za kmetijstvo nalagata kmetom, prevzela povzročitelja, ne pa da jih na posreden način prelagata na občine in s tem obremenjujeta občinske proračune in še preusmerjata v kmetijske subvencije že tako ne prav velika investi- cijska sredstva S tem samo še upočasnjujeta razvoj podeželskih okolij. Še veliko več je vprašanj in dilem, na katera bi morala odgovoriti kmetijska politika in akterji, ki jo predstavljajo. Vendar bi že napravili pomemben korak, če bi sanirali in racionalizirali vsaj navedene nepotrebne in pretirane zahteve do slovenskih kmetov in državljanov. Jože Tanko, poslanec DZ MAMILA TUDI NA PODEŽELJU Vse bolj je jasno, da so mamila zašla tudi na podeželje med našo srednješolsko, in kar je še posebej zaskrbljujoče, tudi osnovnošolsko mladino. Dolgo časa smo upali, da se bomo temu zlu lahko izognili - vendar žal ne. Verjetno tudi zato, ker smo se premalo odločno odzvali, in smo kot starši, soseska ali šola padli na izpitu, popustili v potrošništvu in sebičnosti. "Številne in težke so posledice odvisnosti od drog; primerjamo jih lahko s posledicami vojne. Preveč človeških življenj, zlasti mladih, pretrga ta bič, ki vznemirja našo družbo. Nepoštenim interesom trga, ki podpihuje slo po uživanju strupenih snovi, se zoperstavljajo pobude znanosti, policije, zdravnikov, socialnih služb, ki skušajo razjasniti in preprečiti ta pojav," pravi Don Pierino - ustanovitelj terapevtskih skupnosti, ki so razširjene širom po svetu in tudi pri nas, postajajo pa upanje za mnoge mlade, ki so zdrsnili na stranpot odvisnosti, ter za njihove bližnje. Uživanje drog je verjetno samo kazalec stisk mladega človeka v sodobnem svetu, ki ga zaznamuje razširjeno potrošništvo, kulturna in duhovna praznina ter iztirjenosti vseh vrst. Zato bi nas moralo skrbeti tisto drugo - ozadje, ki poraja stisko, na katero se mladi človek odzove tako, da poišče pozabo, umik in žal potem pade v odvisnost. Zato ne smemo spregledati teh znamenj, do katerih moramo imeti kritičen odnos. V današnjem zahodnem svetu imamo tri katedrale, ki so nas očarale: supermarketi, stadioni in diskoteke. Šopirijo se, obdane so z atraktivnimi napisi, ki privabljajo množice podnevi, ponoči, ob delovnikih, v petek in svetek. In na drugi strani se nekdanje podobe kulture ali duhovnosti - cerkve in kulturni hrami - boječe skrivajo med temi novodobnimi kolosi v podzemnih etažah ali garažah ter s tem razkrivajo, kako so telesne potrebe človeku današnjega časa pomembnejše od duhovnih. Pred božičem sem na Primorskem obiskal Don Pierinovo terapevtsko skupnost Srečanje. Skupina fantov - odločenih za življenje v skupnosti - je v odkritem pogovoru nanizala svojo tragično življenjsko pot in tudi predstavila življenje v tej skupnosti, ki pomaga mladostniku vrnitev in osmišljen življenjski projekt - še celo boljši kot prej. Odvisnost od mamil je predvsem posledica stiske mladega človeka, ki se mu starši ne odzovemo, ko otroka ali pubertetnika odpravimo s tisočakom, da si kaj kupi, ko nimamo časa zanj in njegove težave v šoli, ne za pogovor o njegovih zadregah, vprašanjih o smislu življenja in dvomih, stiskah s prvo ljubeznijo.... Tipičnih družin, iz katerih izhajajo odvisniki, ni; to zlo se dotakne mladih iz katerihkoli družin: urejenih, bogatih, polnih, razvezanih,.... Mamila so se pritihotapila prav povsod. Povod za današnje razmišljanje je nacionalni program o drogah, ki ga je pripravila vlada in naj bi ga še ta mesec sprejeli v parlamentu. To je lepo napisan program, vendar se je ob njegovem prebiranju potrebno zamisliti. Veliko pove že stavek, da je osebni odmerek droge osebna svoboda posameznika, ki mu je zagotovljena z ustavo, zato bi onemogočanje tega pomenilo poseganje v zasebnost in protiustavno dejanje. Ce temu dodamo še državno zagotavljanje svežih igel, sob za uživalce mamil ter nenadzorovano dodeljevanje metadona, ki ni nič drugega kot mamilo na recept s povsem enakimi učinki kot ostale droge, se nam utegne zgoditi, da ne bomo kos spopadu s tem zlom. Vse več bo mladih, ki bodo v stiskah sodobnega časa, moralni in vrednotni izpraznjenosti ter pljusku potrošništva padli v to omamo in se, mnogi od teh, za zmeraj zgubili. Verjetno smo ob prebiranju zgornjih vrstic pomislili, da je to stiska nekoga tam daleč stran od nas, v prenaseljenem mestu. Kaj pa, če gre ravno za našega soseda, morda celo nekoga zraven mene - mojega otroka, ki je s pokajenim jointom na tej začetni poti kalvarije? Se je čas, da se mu odzovem, vendar ne z denarjem, ukazom ali "nimam časa", pač pa kot resnični prijatelj in človek. Mag. Janez Drobnič, vaš poslanec ŠE OB BOBU EVBOPSKE OSTAVE Evropska unija (EU) je pred svojo zgodovinsko širitvijo. Prvega maja tega leta bo vanjo vstopilo 10 novih članic. To bo največja in najpomembnejša širitev doslej. Nikoli ni vanjo vstopilo naenkrat toliko novih držav in nikoli doslej širitev ni zajela držav, ki so bile dobrega pol stoletja prisiljene živeti pod železno zaveso nekdanjega komunizma. Prvi maj 2004 zato pomeni več kot le še eno, res največjo širitev EU doslej. Pomeni dokončno prekinitev Evrope z nekdanjimi časi diktature. S tem datumom se bo dokončno pretrgala železna zavesa, podrli se bodo še zadnji ostanki berlinskega zidu. Zato bo letošnji prvi maj res zgodovinski dan. Tako velika širitev pomeni tudi določeno stopnjo tveganja. V EU vstopamo nove članice, ki smo različno razvite, ki imamo za sabo zelo različne zgodovinske izkušnje. Soočili se bomo s petnajsterico obstoječih članic, ki so še vedno bolj razvite od nas in ki uživajo v celoti številne, skozi desetletja razvoja EU pridobljene pravice. Obstoječe članice tudi nimajo izkušnje življenja v razmerah enostrankarskega sistema diktature, ki je krojila zgodovino osmih od desetih novih članic EU. Osnovni pogoj uspešnega delovanja razširjene EU 25 držav sta čim hitrejše poenotenje delovanja sistema in hitra gospodarska rast v novih članicah. Pomembno osnovo bodočega delovanja zagotovo predstavlja tudi sprejem evropske ustavne pogodbe ali evropske ustave, kot jo skrajšano imenujejo v vsem prostoru sedanje in bodoče EU. Evropska ustava bi želela na enem mestu zapisati vse ključne osnove delovanja razširjene EU. Sprejem ustave bi prinesel več preglednosti in več učinkovitosti, saj bi bilo na enem mestu zapisano vse, kar v osnovi opredeljuje način delovanja EU. Medvladna konferenca, pod italijanskim predsedovanjem, žal ni uspešno zaključila svojega dela. Neusklajenih je ostalo nekaj področij. Nesprejetje evropske ustavne pogodbe v ničemer ne bo ogrozilo zgodovinske širitve EU. Ta se bo prvega maja tega leta zgodila. V EU ni brezvladja, saj veljajo številne pogodbe. Še posebej bo za nemoteno delovanje razširjene EU pomembna pogodba iz Nice. Evropska ustavna pogodba bo tako preja ali slej sprejeta Vendar pa ob razpravah o sprejetju ne sme priti do nikakršnih izsiljevanj oziroma pogojevanj, povezanih z bližajočim se začetkom pogajanj o bodoči finančni perspektivi EU za naslednje proračunsko obdobje 2007 -2013. Gre za prvi krog pogajanj, v katerih bodo stare in nove članice EU prvič povsem enakopravno sodelovale. Kakršnakoli prikrita napoved nekaterih obstoječih članic EU, da naj bi "trmastim državam, ki ne sprejmejo vseh izhodišč evropske ustavne pogodbe, zažugale s slabšim finančnim položajem (z manj denarja za njihovo delovanje iz proračuna EU), je popolnoma nesprejemljiva in nedemokratična. Seveda je možnost za to tudi sicer malo verjetna. Potrebno pa jo je izločiti že v izhodiščih naslednjega kroga pogajanj. Ob sprejemanju evropske ustavne pogodbe se zadnje čase veliko govori o pojmu "Evropa dveh hitrosti". Če se hočemo opredeliti do takšnih razmišljanj, je potrebno ta pojem zelo dobro poznati. Če "Evropa dveh hitrosti" pomeni ali označuje tako imenovano "poglobljeno sodelovanje", potem je takšen način delovanja EU v prehodnih obdobjih mogoče podpreti. Takšen način je predvidela že Amsterdamska pogodba in v EU že dejansko obstaja. Dejstvo je, da niso vse države članice niti članice šengenskega območja (Velika Britanija, Irska), niti evroobmočja (Velika Britanija, Danska, Švedska). Ob enakih začetnih pozicijah vseh držav članic, starih kot novih, bo tudi Slovenija sodelovala na področju "poglobljenega sodelovanja". Dokazati pa bo morala usposobljenost za sodelovanje v njih. Zagotovo bo Slovenija želela prevzeti EURO in ostati del notranjega, varovanega Schengena. Če pa "Evropa dveh hitrosti" pomeni neke vrste "Evropo različnih krogoV, ki temelji na ločevanju držav na velike in male, na stare in nove, Slovenija in zlasti Evropa, tega ne smeta podpreti. Vendarle ocenjujem, da takšnega načina delovanja nima zares nihče v mislih. Pomembno je, da bo po širitvi vsaka država članica imela svojega evropskega komisarja. Ta je pravzaprav neke vrste minister EU. Čeprav mora evropski komisar delovati za interese vseh držav EU, lahko nedvomno veliko naredi tudi za državo, iz katere izhaja. Nenavadno pa je, da v Sloveniji prevladuje v javnosti pogosto zmotno mnenje, da lahko za slovenske interese v Bruslju največ naredijo strankarsko neopredeljeni predstavniki Slovenije. To je popolnoma neosnovano in zmotno prepričanje. Temelj vseh demokratičnih sistemov so politične stranke in tudi EU deluje po političnem sistemu ^ strank. V EU prevladujeta Evropska ljudska stranka v desnem in Stranka evropskih socialistov v levem centru političnega prostora. Slovenski predstavniki lahko tako kakršno koli korist za svojo državo in za skupni interes uveljavijo preko teh dveh ključnih ali drugih, sicer manjših političnih blokov v EU (liberalci, zeleni). Prav je, da bi Slovenija zelo jasno povedala, da je potrebno v preambuli "evropske ustave" zapisati krščansko - judovske korenine Evrope. To vprašanje v Sloveniji doslej ni bilo dovolj jasno izpostavljeno. Slovenska država do tega vprašanja ne more imeti le nevtralnega, oziroma nikakršnega odnosa. Omemba krščanskih korenin v ničemer ne omejuje verske svobode v sodobni, pluralni Evropi. Gre le za obeležitev dejstva, da je evropski prostor in evropsko kulturo v vseh dimenzijah sooblikovala krščanska tradicija. To je najmanj, kar lahko storimo, da Evropa v celoti ne bo izgubila svojega obraza. To zahteva tudi velik del sedanjih in bodočih članic EU. Mag. Franci But Svetniški zapiski Nsi Vsem želimo zdravo, veselo in zadovoljno leto, ki se je začelo. Na zadnji seji občinskega sveta smo postavili naslednji dve vprašanji: 1. Predlagam, da se ustanovi strokovna komisija, ki bo pregledala izvršena dela pri rekonstrukciji ceste 4498-1 pri hiši Toneta Omerza v Dolenji vasi. Kljub odgovoru, ki sem ga dobila od strokovne službe, se stanje ni izboljšalo in ob nalivih voda zaliva hišo. Pregled bi bilo možno opraviti ob večjem deževju, ugotoviti dejansko stanje in predlagati sanacijo. 2. Zaradi okvar, ki so se pojavile na vodovodni napeljavi, ki pa niso nastale po krivdi prizadetih občanov, sprašujem, ali ima Hydrovod posnetek vodovodne napeljave. Prav tako predlagam, da se prouči odlok o oskrbi s pitno vodo, ki ga je sprejel občinski svet Ribnica 12. julija 2001, in se spremeni, če je to potrebno. Po tem odloku je Hydrovod dolžan vzdrževati vodovodno napeljavo do priključka posamezne hiše. Zaradi širjenja cestišč, novih pločnikov, so marsikje ti priključki na cesti, kjer prihaja do okvar. Stroške, ki nastanejo zaradi takih okvar, pa Hydrovod terja od lastnikov priključka. Občani nismo seznanjeni z obveznostmi Hydrovoda in s svojimi pravicami v zvezi z dobavo pitne vode. Anica Benčina HH1NIOHJL1TIO«* < >1-1 ■ >1X/>151 ■■ere PISMA bralcev DROGE NISO RIBNIŠKA TABU TEMA Po prebiranju članka, ki je bil objavljen v Delu, se mi zdi vredno zapisati tisto, česar avtor ni omenil. Droge na območju občine Ribnica že več let niso tema, o kateri bi se govorilo na skrivaj ali le na tihem. So realnost našega življenja, zato prob-» lematiko obravnava več služb, vsaka seveda s svojega zornega kota, in sicer: center za socialno delo, mejna policijska postaja, vrtec, osnovna šola, zdravstveni dom.... Ker si tudi občina pred tem ni zatiskala oči, je župan 25. marca 1999 s sklepom ustanovil posvetovalno telo Svet za varnost občanov Občine Ribnica. Naloge sveta so usmerjene k zagotavljanju večje varnosti občanov in spodbujanju varnostnega organiziranja le-teh ter skrb za razvijanje in uveljavljanje ukrepov na področju: vzgoje in preventive v cestnem prometu, varnosti in preventive na področju kriminalitete, nadzora nad migracijo oseb z nestalnim prebivališčem, javnega reda in miru v občini in delovanja na drugih področjih, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost občanov. Svet za varnost občanov sestavlja šest članov, in sicer župan občine, komandir Mejne policijske postaje Ribnica, predstavnik Upravne enote Ribnica, ravnatelj Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica, direktorica Centra za socialno delo Ribnica in sodnik za prekrške iz Ribnice. Poleg stalnih članov ima svet tudi nestalne člane, ki občasno in po potrebi sodelujejo pri delu sveta glede na obravnavano tematiko. Tako so na seje poleg stalnih članov za obravnavo področja prepovedanih drog vabljeni še: zdravnica, psihologinja, specialna pedagoginja, socialna delavka, predstavnik cerkve, policist, predstavnik študentov... V zadnjem času se je Svet za varnost občanov sestal dvakrat. Obakrat je razpravljal tudi o problematiki narkomanije, ki se čedalje bolj širi na naše območje. Zaskrbljujoč je podatek o povečanju števila uživalcev in posledično tudi kaznivih dejanj. Starostna meja uživalcev se niža, tako da jih je mogoče najti celo med osnovnošolci. Podatki pristojnih služb so na žalost nevzpod-budni in zaskrbljujoči: vse večje kotičkov, kjer se uživalci shajajo in se po odkritju lokacije preselijo drugam. V prostorih ribniškega Centra za socialno delo vsak 2. in 4. ponedeljek deluje informativna pisana za starše, ki jo vodijo predstavniki Društva UP iz Ljubljane. Vzpodbuden pa je podatek, da nekateri starši zasvojenost svojega otroka zaznajo in se vključi v skupino za samopomoč, ki je za zdaj v Ljubljani. Če bi bilo povpraševanje staršev večje, bomo to skupino organizirali tudi v Ribnici. Pri razreševanju problematike razpečevanja in uživanja prepovedanih drog bi morali poleg pristojnih institucij aktivno sodelovati vsi, saj smo bolj ali manj vsi vključeni vanjo: nekateri danes, drugi lahko že jutri. Za razreševanje problema narkomanije ni odgovorna samo ena služba oziroma samo javni zavodi, ampak vsi občani, zato vas pozivamo, da nas o problematiki z obravnavanega področja sprotno obveščate. Le s skupnimi močmi bomo lažje prišli do rešitev. Nevenka Turk Kraljič VLADNA BOŽIČNICA ZA NEUSPEŠNE ? "Vlada je zatišje prazničnih dni izkoristila za to, da je finančno podprla nekaj neuspešnih podjetij", poroča Nedelo 4. januarja 2004. "Inles bo dobil 80 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, dobrih 160 milijonov tolarjev mu še dve leti ne bo treba vrniti, slabih 40 milijonov pa je vlada spremenila v kapitalski delež "obetajočega podjetja". V kronično prazni blagajni so našli sredstva za podjetja, ki pri poslovanju očitno niso blestela. S takšnimi posegi naj bi jih umetno ohranjali pri življenju. Na račun davkoplačevalcev seveda." "Zaposleni na Onkološkem inštitutu pa niso prejeli "božičnice", čeprav se tam tare bolnikov. Pred božičem so na ambulantno zdravljenje na 10 postelj sprejeli 41 bolnikov, radiološki inženirji pa so obsevali 259 bolnikov, dva turnusa, do sedme ure na božični večer. Ker zdravijo več rakavih bolnikov, kot jim zavarovalnica s pogodbo priznava, imajo seveda izgubo. Zato ne dobe "božičnice" in zato tudi v naslednjem letu lahko pričakujejo manj denarja", tako je opisal stanje Matjaž Zvviter v Delu-SP; 3. januar 2004, pod naslovom "Dobrodelnost s pomislekom". Pravilneje bi temu lahko rekli dvojna merila in morala vlade v skrbi za davkoplačevalce. Bogate "božičnice" na račun tudi bolnih davkoplačevalcev pa ni dobil samo ribniški Inles, temveč tudi drugi nekdanji "paradni konji" Mura, Steklarna Rogaška, Peko itd. Ribniški Inles pač podrobno poznam, saj ga gledam skozi okno in z njim je povezana tudi življenjska zgodba moje in številnih ribniških družin. Zato bi na prvi pogled morala reči: "Hvala Bogu in vladi!" Toda čigav denar deli vlada? Denar davkoplačevalcev, tudi moj. S katerim kapitalom gospodari Inles d.d.? S kapitalom države-davkoplačevalcev, drobnih delničarjev, tudi zaposlenih in bivših zaposlenih. Njegova delnica pa že vrsto let kotira nizko, dividende pa... Vlada je torej zopet pomagala Inlesu, predvsem njegovi upravi in nadzornemu svetu, ker je ocenila, da so ustvarili "obetajoče podjetje". O podjetju že vrsto let berem, da se "uspešno prestrukturira", predvsem uspešno, odkar ima novo upravo. Zato ga je vlada verjetno "strokovno ocenila za obetajoče podjetje". Ne vem pa, če je vlada "strokovno ocenila", kako uprava Inlesa "uspešno" uresničuje svoj načrt, to je pogodbo, ki jo je njegova uprava zelo svečano podpisala ob 50-letnici podjetja, in to v vrednosti 404 milijonov DEM, kar naj bi pomenilo 85 % prodaje proizvodnje Inlesa v naslednjih 5 letih, to je do konca I. 2003? O tej pogodbi pa ni duha ne sluha, čeprav je tedaj novi predsednik uprave g. mag. Andrej Mate tudi izjavil: 'Toliko vredna pogodba doslej v slovenski lesni industriji še ni bila podpisana!" Ribnica je majhen kraj in se vsi poznamo. Zato je javno znano, da je Inles v preteklih 12 letih "prostovoljno-sporazum-no" zapustilo veliko zaposlenih, med drugim tudi veliko število univerzitetno izobraženih kadrov, med drugimi pred leti tudi moj mož z magisterijem, opravljenim v ZDA, in to "prostovoljno" kot tehnološki višek. Samo v letih nove uprave in "realizacije pogodbe" pa naj bi Inles zapustilo še 10 univerzitetno izobraženih, med temi dve magistri marketinga. Ali je bilo to del "uspešne poslovne strategije" uprave, potrjene od nadzornega sveta za realizacijo "pogodbe stoletja"? Ali pa je to tisto merilo vlade za "obetajoče podjetje"? Na nedavnem srečanju v skednju Škrabčeve domači- je v Ribnici s predsednikom GZS g. Jožkom Čukom in predstavniki ribniške politike, gospodarstva, kulture in drugih ustanov na temo "Pripeljati več življenja v Ribnico", je predsednik uprave Inlesa g. mag Andrej Mate javno povedal: "V podjetju Inles, ki so ga v 5 letih celovito sanirali, vidijo glavni problem Ribnice veliko širše: nihče se ne vpraša, zakaj se tako malo ljudi, ki gredo študirat, vrne v Ribnico. S tem, ko bi se širil intelektualni potencial, bi se izboljšale tudi naše možnosti razvoja." Nato je še poudaril:" Zato pa bi morali tem ljudem zagotoviti možnosti za življenje". Pri tem pa je očitno povsem pozabil povedati:"lzobraženim ljudem bi morali zagotoviti delo v "obetajočih" podjetjih, kot sta Inles, Riko,.... "Mogoče je mislil, da so za to poklicani drugi, mali podjetniki, javna uprava ? V Delu, 27. december 2003, pa sem tudi prebrala:"lnles iz Ribnice bo dobil subvencije za kadrovsko prestrukturiranje." Po vseh teh izjavah uprave Inlesa o "uspešni sanaciji" in Inlesovih potrebah za "intelektualni potencial" in o vladni "božičnici" za "obetajoče" podjetje in subvenciji za "kadrovski potencial" se lahko upravičeno vprašam, kdo je odgovoren za delničarski, tudi državni kapital, predvsem pa za "prostovoljni" odhod intelektualnega kapitala iz "obetajočega" podjetja Inles? Vlada, nadzorni svet, uprava ali mali delničarji, mogoče zaposleni ali celo ribniški župan? Na omenjenem srečanju v Škrabčevem skednju je edini pater Niko Žvokelj pravilno izpostavil problem vsakodnevne migracije 4000-5000 ljudi s kočevsko-ribniškega konca, ki je po njegovem povezan s "človeškim faktorjem" in zadovoljstvom ljudi na delovnih mestih. Sama bi dodala, predvsem intelektualni kapital je najbolj občutljiv na zadovoljstvo pri delu, ne samo na plačo. Zato me zelo zanima, gotovo pa ne samo mene, zakaj je torej Inles (p)ostal samo "obetajoče" podjetje, ki nenadoma rabi "intelektualni potencial" in seveda denar davkoplačevalcev. Kdo bo dal odgovor, mogoče vlada, nadzorni svet, uprava, lahko pa tudi ribniška poslanca v DZ-RS, ki bedita nad delitvijo denarja davkoplačevalcev? Stanka Mitij Hočevar, univ. dipl. farm. HVALA Upokojenci podjetja Inles d.d. se zdaj že vsako leto srečujemo decembra in tako je bilo tudi 18. decembra lani. Za nepozabno doživetje bi se rada v imenu upokojencev zahvalila direktorju Andreju Matetu, ki nas je nagovoril ter seznanil z načrti za prihodnost. Hvala tudi kuhinjskemu osebju z Alenko Češarek na čelu, ki nas je lepo postreglo. Lepo je videti, da nas podjetje kljub težkim časom ni pozabilo, in nas ima še vedno za pomemben del, ki je nekdaj vložil svoj delež v njegov razvoj. Veronika Čihal "KAR IE BILO MOŽNO, SE IE NAREDILO." Ker sem sam dva mandata opravljal odgovorno funkcijo, povsem natančno vem, kako potekajo županova opravila, ter kaj, kdaj in kako se jih je potrebno sploh lotiti, da se načrtovani cilji začnejo takoj ali pa šele čez leta uresničevati. Ker so komentarji župana v zadnji številki Rešeta zavajajoči in ne odražajo prave slike dela njegovega predhodnika v županski funkciji, niti ustrezno ne predstavljajo dela in odločitev prejšnjega občinskega sveta, ocenjujem, da je potrebno nekatere stvari natančneje predstaviti in pojasniti. Obnova dotrajane večnamenske športne dvorane v Ribnici, ki ni več izpolnjevala niti tehničnih niti varnostnih zahtev niti ni nudila dovolj površin za izvajanje športne vzgoje v šoli niti ni več zadoščala vse večjim potrebam za interesne dejavnosti občanov, je bil eden pomembnejših ciljev vseh funkcionarjev preteklega mandata. Projekt je bil kot posebna točka dnevnega reda predstavljen in obravnavan tudi na seji občinskega sveta in je dobil, če se ne motim, soglasno podporo. Tudi sedanji župan ni bil proti. Ko so svetniki sprejemali proračune, so bili vedno detajlno seznanjeni s potekom te in vseh ostalih investicij, prav tako pa tudi s potrebnimi stroški in predvidenimi viri financiranja. Če se sedanji župan ni poglobil v tabele in ni bral obrazložitev in poslušal komentarjev na sejah delovnih teles in občinskega sveta, je verjetno vsaj pogledal v načrt razvojnih programov, kjer so bili zneski investicije v dvorano navedeni tudi za leto 2001, 2002, 2003. Morda je spregledal, da je občinski svet v prejšnjem mandatu, v katerem je bil sam občinski svetnik, sprejel tudi Razvojni program Jugozahodne regije, v katerega so vključeni številni projekti, med njimi tudi dvorana. Vsekakor pa bi lahko, če se že ni poglobil v uradne občinske dokumente in gradiva, morda le prebral kakšen odgovor prejšnjega župana v Rešetu na vprašanja, ki jih je dokaj redno postavljala urednica Tudi o večnamenski dvorani. Izgovarjanje župana kaže tudi na nezrelost in neodgovornost funkcionarjev, ki svoje naloge, obveznosti in odgovornosti jemljejo zelo površno ali pa jih ne obvladujejo. Sam sem prevzel županovanje v občini v zelo nezavidljivem času, saj ni bivša "skupščinska" občinska garnitura pustila v omari nobenega projekta, pa še izvoljeni župan iz SLS je odstopil. Pa vendar nisem kritiziral nikogar in niti na kraj pameti mi ni prišlo, da bi odprl "prvo pismo". Taki komentarji, kot smo jim bili priča v prejšnji številki Rešeta (12/2003), kažejo tudi nezrelost strank in njihovih kandidatov, ki se upajo brez strokovne podlage in na vehementen način potegovati za pomembne politične funkcije v občini in državi, ob tem pa niso sposobni realizirati ne samo svojega programa, ampak niti tistega, kar jim je že bilo ponujeno in položeno na mizo oziroma kar jim nudi zakonodaja. Dejstvo je, da sem na podlagi bogatih strokovnih, delovnih in županskih izkušenj ter poznavanja težav okolja in zakonodajnih postopkov uspel spraviti v zakone nekatere posebnosti, ki so značilne za naše in podobna okolja. Recimo, obvezo države, da sofinancira šolske prevoze zaradi nevarnih zveri (ca.18 mio). Na podoben način sem za šoli v Ribnici in Sodražici izboril dva kombija za šolske prevoze. V Zakonu o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti v letih 2003-2008 se je zapisala srednja šola v Ribnici, trenutno pa se borim za avtocestni priključek na Škofljici in za boljšo povezavo tega okolja z Ljubljano. Prav tako sem predlagal, da se v Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (sprejet julija 2002)vnese določili, daje država 100-procentni plačnik vseh stroškov obnove v javnih objektih (šole, vrtci, športne dvorane,...) v primeru, da se v njih ugotovi povečana prisotnost radona. Meritve radona v športni dvorani, ki smo jih začeli izvajati še v prejšnjem mandatu, takoj po sprejetju zakona, so pokazale bistveno večjo prisotnost radona, kolje po predpisih dopustno. Vendar, ker se župan ni premaknil iz svoje pisarne in ni opravil naloge, kot bi jo moral in kot je bilo zamišljeno, je pač prišlo takšno sporočilo institucije, kakršno pač dobiš, če za kakšno stvar nisi dovolj zainteresiran in vanjo ne vložiš dovolj truda in znanja. S tem pa so padli povsem po nepotrebnem stroški obnove dvorane na občinski namesto na državni proračun. Skoraj zagotovo smo vsaj ob nekaj 100 mio SIT. Če pa bi znali zapeljati projekt tako, kot je bilo zamišljeno, bi lahko pokrili celotne stroške v višini 500 do 600 mio SIT. Ta nezainteresiranost in neznanje pa ne moreta več bremeniti prejšnjega župana. To je že rezultat dela tega župana in tistih svetnikov, ki jim je pomembnejša politika in predvsem politikantstvo od vsebine. Bojim se, da bo takih "nesreč" še več. Pa tudi sicer je imel župan 5 mesecev časa, da bi dosegel popravek projekta in pogodbe, če je mislil, da je kaj potrebno spremeniti. S partnerji se lahko vedno dogovoriš za spremembe. Vendar ni storil ničesar. Če bi se sam tako obnašal, ne bi bila obnovljena niti stara šola, ne bi imeli niti nove glasbene šole, niti bazena, niti obnovljene Gorenjske ceste in Šeškove ulice, pa odseka Mala Hrovača - Nemška vas, vodovodov in še marsičesa. Župan je bil že pred predložitvijo osnutka proračuna za leto 2003 seznanjen, da je Fundacija za šport odobrila občini Ribnica le ca 11 mio sit za obnovo dvorane namesto pričakovanih 77 mio. Tak sklep je Fundacija pravočasno poslala občini Ribnica Nato napako sem ob obravnavi proračuna za leto 2003 opozoril tudi župana in občinski svet, kar je razvidno tudi iz zapisnika seje. Vendar to ni zaleglo in sprejetje bil mnogo previsok znesek. Zato tudi ni na mestu trditev, da je prišlo do izpada enega od pomembnih virov in daje občina dobila le 2% načrtovanih sredstev. Znesek je bil natančno jasen že pred pripravo proračuna. Seveda pa dvorana ni edina investicija, ki je bila pripravljena že v prejšnjem mandatu in ki je bila sedanjemu županu položena v roke. V povsem isto kategorijo projektov sodi tudi izgradnja vodovodnega omrežja za Grčarice, saj se je občina prijavila na razpis in dobila odobren projekt že jeseni 2002. Torej v prejšnjem mandatu. Prav tako pa so bila v prejšnjem mandatu priborjena tudi sredstva za izgradnjo ceste v obrtni coni Breg za leti 2003 in 2004. Tudi prijava na razpis za sredstva Fundacije za šport nosi moj podpis. V državnih proračunih so bile v letu 2001,2002 in 2003 v načrte razvojnih programov vnesene številne bodoče investicije, ki se bodo odvijale ali nadaljevale še v letih 2004,2005,2006,... npr. križišče v Mali Hrovači, križišče pri Žulju, pa obnova Šolske ulice, pa odsek v Sušju, ureditev zadrževalnika... Za leto 2005 je zapisana tudi izgradnja bivalnih enot za celodnevno bivanje invalidov za področje upravnih enot Ribnice in Kočevja, ker smo v letu 2002 uspeli z velikimi napori pridobiti soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na predloženi projekt Vse te investicije so delo preteklega mandata, kar pomeni, da se je delalo načrtno, sistemsko in dolgoročno. Torej z vizijo. Vse so zapisane v Poročevalcih Državnega zbora in sprejete v državnih proračunih za leti 2004 in 2005. Izvod Poročevalca in več izvodov Uradnega lista, kjer so sprejeti zakoni tudi objavljeni, redno dobiva tudi občina Ribnica. Dobro bi jih bilo vsaj prebrati, preden se posreduje javnosti takšne (dezjinfor-macije. Ni pa mi povsem jasno, zakaj župan nikakor ni želel uvrstiti v proračun stanovanjskega bloka. In to kljub temu, da je bila v letu 2002 podpisana sofinancerska pogodba s stanovanjskim skladom, ki bi prispeval h gradnji ca. 80 mio SIT. Še posebej, če vemo, da bodo potrebe v letu 2004 predvsem zaradi popolnitve policijske postaje v Ribnici precej porasle. Če si bodo novi policaji uredili bivališča drugod, potem bomo imeli v Ribnici manj otrok v vrtcu in v šoli, paše na marsikaterem drugem predvsem potrošniškem področju bomo imeli velik izpad. Gre pa za ca. 40 solidno plačanih in stabilnih državnih služb. Mislim, da ni prav, da se tako na lahko odpovedujemo takim priložnostim. Iz zaključkov pogovora je moč razbrati, da nas čaka še mučna prihodnosl Čeprav je veliko programov uvrščenih tudi med državne prioritete, kar je zasluga predhodnika, pa je le potrebno malo iznajdljivosti in prodornosti, da se kaj uresniči. Čič ne da nič. Jože Tanko, nekdanji župan RAZOČARANJE NAD DELOM IN P0SLO-VANIEM HYDR0V0DA Preden sem začel na svoji parceli z izkopom jarka za priključitev na kanalizacijo, sem kopal in iskal sosedovo cev štiri ure s krampom in lopato. Vprašal sem tudi soseda, če ve, kje poteka njegova vodovodna cev, pa ni vedel, ker je v tridesetih letih pozabil. Pet dni preden sem najel kopača, to je 19. avgusta, sem po telefonu poklical Hydrovod in prosil, naj m pride nekdo, ki razpolaga z načrti o razvodu vode v y Ribnico. Dobil sem gospoda Ivana Goleta, on pa H mi je dejal, da ne razpolagajo z nikakršnimi načrti. 7®, Ponekod jih ni niti za glavne cevovode. Prosil in prepričeval sem ga, naj kljub temu pride z detek- |¥j torjem kovin, da bi poiskali sosedov ventil, s > pomočjo katerega bi točno določili pot cevi k sose- T® du. Obljubil mi je, da bo prišel, če bo v Ribnici, a ga rl ni bilo. Kopač se mi je ponudil v soboto popoldne, W 23. avgusta. Odločil sem, naj začne z izkopom, vendar previdno, ker je nekje v zemlji sosedova cev. Kopal je previdno, pa je kljub temu pretrgal nezavarovano cev. Sosed je takoj poklical Hydrovod. Prišla sta kar dva dežurna delavca in popravljala drobno plastično cevko dve uri, ker sta morala za zaprtje vode iskati po naselju glavni ventil. S tem pa sta zaprla vodo tudi drugim uporabnikom. Pred dobrim letom so prišli, da bodo sosedu vgradili vodomer, pa ga niso, ker se niso potrudili, da bi poiskali njegov ventil. Po končanem opravilu je moral nekdo podpisati zapisnik. Podpisal sem ga jaz. Kmalu je prispel račun v višini 12.796 SIT (dve uri dela 7635 SIT, 36 km 3737 SIT, ostalo so bili materialni stroški). Takšna storitev bi stala v Sodražici 14.827 SIT, v Loškem Potoku pa 17.711 SIT zaradi večje oddaljenosti od Kočevja, kajti tudi takšne drobne okvare smejo po odloku sanirati le delavci Hydrovoda iz Kočevja. Pri reklamacijah računa sem hotel dobiti odgovor, zakaj ni prišel v Ribnico njihov delavec z detektorjem, da bi pomagal poiskati sosedov ventil. Delavec Ivan Gole, katerega sem prosil, pa je direktorju dejal, da ga sploh nisem klical, če bi ga, bi tudi prišel. Direktor mu je verjel, saj bi v nasprotnem primeru težje zahteval plačilo računa. V reklamacijskih dopisih 23.10. in 10.11.2003 sem jih tudi obvestil, da bomo začeli z izgradnjo nove ograje in parkirišča, in jih prosil, naj pridejo sosedu pomagat najti njegov ventil, če je na moji parceli, da ga ne bomo poškodovali. Do sedaj, ko to pišem, jih še ni bilo. Bojim se, da bodo tudi tokrat zatajili, da sem jih prosil. Pri večkratnih pisnih reklamacijah računa me je med drugim tudi zanimalo, kdo jim daje pravico do monopolnega obnašanja. Njihovega odgovora nisem dobil, zato sem se odločil in šel k županu Alojzu Marnu. Prosil sem ga za občinski odlok, on pa me je napotil k vodji oddelka za okolje in prostor in sem ga tam tudi dobil. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica sem proučil in ugotovil, da dobro poznajo in spoštujejo predvsem svoje pravice. Obveznosti pa, saj veste...V kazenskih določbah je v 56. členu tudi njim zagrožena denarna kazen v višini 200.000 SIT, če ne izpolnjujejo obveznosti iz 48. člena odloka. In če ni tožnika, ni sodnika. Vsa ta dogajanja so me spodbudila, da sem pripravil predlog za dopolnitev odloka in ga izročil županu in vsem političnim strankam.Lastnikom zemljišč pa svetujem, naj premislijo, ali naj jim delavci Hydrovoda speljejo vodovodne cevi preko njihovih zemljišč. Občani, uporabniki neklonirane vode, s katero vas oskrbujejo vodovod Studenčevka in drugi, pa še naprej uživajte dobro in neklorirano vodo. Polde Žlindra ■ ■ x/>l 51 amos; od 0 DOBRO IUTRO, DEVETLETKA! Q S šolskim letom 2003/04 se je tudi na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici uvedla devetletka za učence prvih razredov. V šolo so vstopili mlajši, še ne vsi šestletni učenci, ki pa so se kar hitro privadili novemu okolju in delu. Lahko bi rekli, da smo doslej poleg sodelovalnega učenja preko igre, poučnega in spontanega igranja -počeli še marsikaj zanimivega. Jeseni smo si vodeno ogledali del Ljubljanskega živalskega vrta Z ribniškimi policisti smo se sprehodili po poteh v okolici šole. Izpeljali smo pohod do Breškega hriba. V manjših skupinicah smo izdelovali verižice, nize, živalce iz naravnih materialov in jesenskih plodov. Imeli smo glasbene delavnice, kjer smo izdelali preprosta zvočila, obiskal pa nas je tudi glasbenik z Madagaskarja. V okviru popoldanskih ustvarjalnih delavnic smo imeli doslej tri srečanja za otroke in starše: pohod do Francetove jame, predbožično ustvarjanje iz slanega testa z go. NIKO VRBINC MIHELIČ, izdelovanje ikeban, venčkov z go. MATEJO ILC, izdelovanje okenskih novoletnih okraskov in voščilnic ter gledališki večer, kjer so se ribniški otroci predstavili staršem s tremi igricami. Urar, g. LEVSTEK, je sprejel na poučni obisk (ogled raznovrstnih ur) skupino "sončkov”. V predprazničnem času smo naravoslovno dopoldne preživeli v gostoljubni ribniški pekarni "2 ASA", kjer so otroci "modelirali" piškotke; le-te sta prijazni pekarici tudi spekli zanje. Srečevali smo se še z otroki iz vrtca. Povabili smo tiste skupinice, katerih člani bodo že letošnjo jesen vstopili v prvi razred devetletne OŠ: jeseni smo se igrali skupaj z njimi na šolskem dvorišču, pozimi pa smo jim ponudili ogled naših gledaliških predstav. Mi z veseljem vsako prvo sredo v mesecu izkoristimo čas za igranje na prednjem igrišču pri Vrtcu, Vrtec na obisku izpeljali pa smo tudi tehniški dan v Vrtcu: naši učenci so imeli možnost igrati se v lego sobi, "veselih uricah", likovni in glasbeni sobici. Učiteljice smo želele prve vtise o devetletni osnovni šoli dobiti kar od svojih učencev. Zanimalo nas je, kako se počutijo v šoli, zato smo jih prosile za nekaj ustnih odgovorov. Na naša vprašanja smo dobile (iz treh oddelkov centralne šole in dveh iz podružničnih šol) naslednje večinske odgovore: - v šoli se ne učimo preveč, - delo v šoli ni pretežko, -všolo radi hodimo, - učiteljice so prijazne, dosti nauči- jo, - spoznal-a sem že kar nekaj novih prijateljev, (ki jih še nisem poznal-a od prej - iz vrtca), - v šoli se dobro počutim, (ker se veliko naučimo, ker se veliko igramo, ker se igramo v kotičkih, ker imamo nove igrače, ker so prijatelji prijazni, ker se sošolka/ sošolec rad-a igra z menoj, ker je učiteljica prijazna). Da so bili naši dnevi še bolj ustvarjalni, zanimivi, razgibani in poučni, so nam z materialnimi sredstvi, osebnim V pekami prispevkom, prikazom poklicne dejavnosti... - pomagali kolektivi, družinska podjetja ali posamezniki. Poleg že navedenih so ti še: Vrtec Ribnica, Trikon Kočevje, Trekor d.o.o. z g. Silvo Rakovec iz Kočevja, Recinko d.o.o Kočevje, Avio tex d.o.o. Kočevje, Štefan Kastelic iz Dolnjih Ložin, zakonca Florjana in Peter Lesar iz Ribnice, Martina Kramer iz Nemške vasi, Alenka Andoljšek in Miran Andoljšek iz Dolenje vasi, Pekama Dva asa iz Ribnice, Tiskarstvo Peterlin z Brega. Vsem omenjenim, kot tudi vsem neopaženim, ki ste kakorkoli sodelovali z nami, nam na različne načine pomagali Foto Marjan Novak Foto Polona Golouh ali nam še pomagate, se želimo ob tej priliki javno zahvaliti. Posebej se želimo zahvaliti ravnatelju naše šole Francetu Ivancu za moralno podporo pri našem delu. Sestavile: učiteljice aktiva prvih razredov devetletne OŠ iz Ribnice, Dolenje vasi in Sušja USTANOVLJEN JE ŠOLSKI SKLAD Svet ribniške osnovne šole je na osnovi 135.člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96) na ravnateljevo pobudo sprejel sklep o oblikovanju Šolskega sklada. Namen je financiranje nadstandardnih dejavnosti učencev. Predsednica Upravnega odbora sklada je Milena Oražem. Člani, predstavniki staršev, so: Karin Kočevar, Tomaž Kumelj, Branko Dejak, in predstavniki šole: Andreja Hočevar, Marija Merhar, Dušan Erčulj - namestnik predsednice. Upravni odbor bo odločal o porabi zbranih sredstev. V sklad lahko prispevajo starši, občani in drugi donatorji. Prispevek je prostovoljen, šteje pa se kot olajšava po 7. točki 9. člena Zakona o dohodnini. Predlog porabe sredstev je naslednji: - intenzivne priprave pevskega zbora izven domačega kraja - pomoč učencem iz socialno šibkih družin pri udeležbi šole v naravi, gledališču, na ekskurziji... - postavitev zunanjih igral za najmlajše - namestitev dvigala na centralni šoli za gibalno ovirane otroke - namestitev garderobnih omaric - nabava računalnikov, kamere, fotoaparata... Upamo, da bomo na ta način zbrali dovolj sredstev, da bomo našim učencem omogočili čim boljše pogoje dela in bivanja na šoli. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so v letu 2003 prispevali sredstva in se priporočamo tudi za leto 2004. Vodstvo OŠ Dr. F. Prešerna, Ribnica BOŽIČNI KONCERT mladih osnovnošolcev Bližajoči se prazniki so bili razlog, da smo se otroški in mladinski pevski zbor z zborovodkinjo Natašo Arko odločili za že tradicionalni božični koncert. Nastopili smo na našem "stalnem" prostoru, v avli šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici. Letos se nam je pridružilo veliko novih pevk, med njimi tudi dva pevca. Zapeli smo šest pesmi, med njimi tudi dve angleški. V okviru mladinskega zbora deluje tudi komorni zbor, ki je tudi zapel nekaj pesmi. Vabila so imela velik odziv, saj je prišlo dosti staršev pevk in pevcev pa tudi drugih ljudi, ki jih veseli naše petje. Govornik - ravnatelj šole - France Ivanec, je med drugim povedal tudi veselo novico: OB1S, družba za finančno računovodske storitve in davčno svetovanje, nam poklanja 350.000 sit za intenzivne vaje nekje izven Ribnice. Darila smo zelo veseli, saj smo intenzivne vaje načrtovali že v začetku leta, a smo mislili, da ne bo dovolj finančnih sredstev. Sara Prelesnik, 9/7. e OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica IZ HROVAČE - od Kolpe do Ljubljane ubirali smo poti še neraziskane Tako kot vsi meseci minulega leta je bil tudi december za Vaško etnološko društvo zelo dejaven. Komaj se je poslovil Miklavž - to poslavljanje je trajalo kar dva tedna, saj se je v tednu pred božičem z angelčki še enkrat oglasil na vrtčevem Gričku, kjer se je na veliko veselje ribniških otrok srečal z Božičkom in dedkom Mrazom - že se je iz Hrovače na svoja pota pričel odpravljati naš Božiček. Med drugimi obiski ga je na Štefanovo pot zanesla v kočevsko vasico Polom. Tu so ga sredi vasi celo popoldne nestrpno pričakovali otroci. Na večer so ga le dočakali in ko jih je obdaril, se je s svojim vilinskim spremstvom in palčki odpravil še po vasi od hiše do hiše.Vrata polom-skih hiš so bila na široko odprta, še bolj odprta pa so bila srca vaščanov, ki niso še nikoli doživeli česa podobnega. Od ganjenosti so jim tekle solze. Poslanstvo društva je bilo izpolnjeno - povezovati, družiti, veseliti,... In to se je dogajalo tudi ob Živih jaslicah v Hrovači. Med številnimi obiskovalci je bilo tokrat tudi veliko nepoznanih obrazov in tega smo bili v društvu zelo veseli. Pa še nekaj zelo zanimivega so decembra doživeli jasličarji iz Hrovače. RTV Slovenija je Žive jaslice iz Hrovače povabila v oddajo Dobro jutro. Kdo se ne bi odzval takemu vabilu! Že ob peti uri zjutraj je iz Hrovače odpeljal poln avtobus, v katerem so prevladovali najmlajši člani društva. Z vso opremo in rekviziti smo v RTV vstopili skozi službeni vhod in se nato prebijali skozi labirint hodnikov, studiev, delavnic, pisarn,...dokler nismo pristali v studiu, od koder tečejo vse dnevno - informativne oddaje. Tu smo potem nekaj ur spremljali, "kako se dela televizija" in pri tem profesionalno sodelovali. Med kopico zanimivih izkušenj in pripetljajev naj omenim, da nam je vremenar Andrej Velkavrh hotel pojesti vse krhlje, ki sojih imele pastiričke v peharjih, naša pastirica je izkoristila prisotnost gosta -astrologa - v oddaji Dobro jutro in si dala napovedati prihodnost, srečali in poklepetali smo z generalnim direktorjem Štakulom ter z urednico dnevno - informativnih oddaj Hinko Todorovsko. Lepo smo se ujeli z voditeljico Katjo, s katero smo se šalili, medtem ko so se v oddajo vklapljali regionalni studii ali se vrtele reklame... Po oddaji smo se zapeljali na kosilo v gostišče Hana,v katerem kraljuje eden najboljših slovenskih kuharjev, Slavko Adamlje. No, g. Slavko, ki se vedno dobro počuti med nami, je kmalu vrnil obisk, prišel je k jaslicam v Hrovačo in s seboj prinesel slastno šunko v testu. In ko smo že pri kulinariki: še kako je potrebno pohvaliti tudi naše slavne društvene kuharje! Marjan, Matej in Jože so poskrbeli, da so bile po vsaki prireditvi sklede polne odličnih enolončnic. Naokrog, po hrovaških 'kuharjih' pa se celo šušlja, da nameravajo izdati kuharsko knjigo z najmanj dvema receptoma. Da vidimo. Očitno vedo, katere knjige gredo v prodajo. Vsi pa srčno upamo, da nam ne bodo ušli za vajence k Adamljetu. Komaj je minilo novo leto, že so po tradiciji Sv. trije kralji z zvezdico prinašali v hiše veselo sporočilo in nakoledovali kar lepo vsoto denarja, namenjenega za graditev doma medicinskih sester v Ugandi. Na drugo januarsko nedeljo pa so v zgodnjih jutranjih urah Hrovačani zopet napolnili avtobus, ki je krenil proti Osilnici. Ta postaja je po zaslugi dobrodušnega dušnega pastirja Jožeta Brileja že skoraj naše romarsko središče. Jasličarji so z božično zgodbo sodelovali pri nedeljski maši v Osilnici in nato še v mali, skoraj na meji stoječi cerkvici sv. Mihaela v Papežih. Obakrat so se zgodili neopisljivi pretoki energije in čustev. In potem, po kosilu Pri Kovaču, še polna dvorana Osilničanov, ki so sproščeno uživali ob intrigah komedijantov iz Dediščine. Skratka, naredili smo si eno lepo januarsko nedeljo, polno veselja in dobre volje za nas in Osilničane. In še veliko takšnih nedelj in dni se obeta v začetem letu, le pridružiti se nam morate. Ni pomembno, ali se znajdemo v zadnji, od boga in ljudi pozabljeni vasici, ali v skromni, starodavni cerkvici, katere zvonik meče senco na bodočo šengensko mejo - ali pa v vrvežu nacionalne RTV - hiše ali med eminentnimi gosti te ali one prireditve; prav vseeno je. Enostavno smo! Ker smo enostavni, iskreni, spontani in zato enkratni. Ker se učimo in imamo možnost odkrivati lastne potenciale. Postajamo prepoznavna blagovna znamka s poreklom. Opazili so nas vodilni mediji. Ne štejemo dela in časa, ne leta vloženega truda. In kot pravi Ivan Prelesnik, srce vaškega društva: 'VSE JE ENOSTAVNO, PROV ENOSTAVNO, ČE ČEŠ." Za Vaško etnološko društvo zapisala in fotografirala Barbara Prelesnik Kojek Vaško etnološko turistično društvo Hrovača se v janarski številki Rešeta zahvaljuje še naslednjim svojim sponzorjem: Komunalnemu podjetju Ribnica, Trgovini Elmat, Melaminu Kočevje, Point- Janezu Krajcu, SDS - Občinskemu odboru Ribnica, Mizarstvu Tanko ter Slavku Adamljetu - Gostišče Hana iz Ljubljane. Iskrena hvala. VED Hrovača v TV oddaji Dobro jutro, Slovenija DRUŠTVO 0 INVALIDOV OD Ö NOVEM LETU Ob zaključku leta 2003, 28. novembra, smo imeli člani novoletno srečanje v Gostišču Pugelj. Udeležilo se ga je 123 članov. Veselo nam je igral duo "Vandrovčki", ki si zaslužijo vso pohvalo za dobro razpoloženje. Z novim letom smo začeli takoj izpolnjevati svoje programe: V januarju bo Socialnozdravstvena komisija ocenila in razporedila počitniške kapacitete za leto 2004. V mesecu februarju bomo imeli kulturni dan in si bomo ogledali kakšno komedijo v gledališču ali pa v Koloseju kakšen film. Sedaj še nimamo točnih podatkov in datuma, bo pa to na vpogled na oglasnih deskah (v Ribnici, na oglasni deski pred AMD Ribnica, v Sodražici in Loškem Potoku pa na oglasnih deski pred občino ) ter seveda v pisarni društva. V mesecu marcu bomo izvedli občni zbor društva ter srečanje z zabavo. Občni zbor bo v soboto, 6. marca ob 12. uri, v gostišču Pugelj v Ribnici. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Vse informacije pa dobite tudi po telefonu : 836-11-69 v uradnih urah. Prosimo vse člane društva, da ob prijavljanju za srečanje, gledališče, izlete ipd. s seboj prinesejo davčno številko, ker jo moramo pri prijavi napisati. Lahko pa jo daste tudi svojemu poverjeniku ali sporočite po telefonu. Z odprtjem bazena v Športnem centru bodo naši člani zopet imeli eno uro vsak teden prosto kopanje, kar nam omogoči Lions klub Ribnica. To bo vsak torek od 20. do 21. ure. Društvo invalidov Ribnica se najlepše zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so v letu 2003 kakorkoli pomagali pri delu in financiranju društva. Še posebej se zahvaljujemo občinam Ribnica, Sodražica in Loški Potok ; Lions klubu Ribnica ter televiziji R Kanal - plus Ribnica. Predsednik društva Alojzij Mihelič IIS^V/V O CZ 1STWV siF-oetnrixii ROKOMET - RIBNIŠKI PONOS V Rokometnem društvu INLES - RIKO Ribnica smo s presenečenjem sprejeli izjavo enega od članov občinskega sveta Ribnica glede ukinitve sofinanciranja rokometa iz F* občinskega proračuna. Še večje presenečenje pa je v upravi '-J društva in med igralci obrazložitev, tolmačenja, zakaj se ukin-Bi ja sofinanciranje rokometa. Tako širši slovenski javnosti te» kakor tudi Ribničanom je poznano, da se rokomet igra že S 48. let in da so zdrave temelje rokometa postavljali in jih jgg postavili ljudje, ki so ga igrali ljubiteljsko, s ponosom, da so >-* Ribničani. £ še večje presenečenje in nerazumna pa je tudi izjava, da je ip| potrebno klub prizemljiti. Ribnica je poznana po močni in jjA dobri rokometni šoli - ne samo v Sloveniji, ampak tudi v H Evropi. V društvu smo ponosni, da iz naše šole izhajata dva slovenska reprezentanta Tomaž Tomšič in Beno Lapajne, ki sta in bosta vzor marsikateremu otroku. Posebno sedaj ob bližajočem se Evropskemu prvenstvu, ki bo v Sloveniji. Ribničani smo se veselili kadetskih evropskih prvakov leta 1999, veselili smo se uvrstitve v 1. A-ligo leta 1999, ponosni smo, da naši igralci igrajo po drugih rokometnih klubi po Sloveniji, kar potrjuje, da imamo dobro in organizirano delo. S tem samo potrjujemo dolgoletno tradicijo strokovnega dela. Sedaj pa, ko je tem sorazmerno mladim igralcem potrebno pomagati tudi psihološko, pa mu občinska politika in del gospodarstva, obračata hrbet. Nekaj posameznikov, ki sedaj krojijo občinsko politiko in gospodarstvo v občini, se je uspehov rokometašev v preteklih letih veselilo, bili so z njimi od samega začetka, jih usmerjali, bili so člani rokometnega kluba. Očitno so ti uspehi pozabljeni ali niso več pomembni. Da je trenutno naše društvo na zadnjem mestu v 1. A SIOL - ligi, ugotavljamo, da je za ta neuspeh krivih več faktorjev. Eden od poglavitnih težav je bila dvorana in težak tekmovalni ciklus, igranje v Cerknici, s tem da so treningi potekali vsak dan med 21. in 23. uro in vožnja 80 km. Drugi večji faktor pa so bile poškodbe štirih ključnih igralcev pred začetkom prvenstva (Šerbec, Lesar, Počervina, Škaper) in tretji razlog mladost, neizkušenost, utrujenost in psihofizična nestabilnost ter zapleti pri registraciji tujcev. Pred sezono 2003/2004 smo v društvu skupaj s sponzorji poskušali našo mlado ribniško ekipo še dodatno motivirati s prihodom trenerja Periča. Vsi smo se strinjali, da ekipo še dodatno okrepimo z nekaterimi zunanjimi igralci, saj se zavedamo, da je igranje v 1. A - državni ligi zelo naporno in težko, veliko pa je tudi zelo izenačenih ekip. Cilj vsake ekipe pa je ostati prvoligaš. S takšnim ciljem smo štartali tudi mi, vendar v preveliki želji in s prevelikimi pričakovanji in s prej naštetimi težavami. Očitno naša mlada ekipa ni prenesla bremena. Da je rokomet še vedno prvi šport v občini, dokazuje obisk gledalcev na zadnji tekmi s Krko. V globokem spominu pa nam bo ostala prijateljska tekma z RK Crvena zvezda iz Beograda, ki smo jo odigrali na zunanjem igrišču v Dolenjih Lazih. Tudi ta tekma in obisk ljudi sta pokazala, da je rokomet v Ribnici eden od vodilnih ekipnih športov. Zavedamo se stanja in ne krivimo drugih za trenutni neuspeh. Uprava in IO društva želita tem igralcem samo pomagati. Želimo našim otrokom, ki trenirajo in igrajo v osmih selekcijah, to je skupno 160 otrok, sedaj tudi v prenovljeni dvorani ŠC stati ob strani in s strokovnim delom pomagati in jih hkrati obvarovati pred ulico, gostilno in podobnim. Brez pomoči - tako občinske politike - občinskega sveta - in gospodarstva v Ribnici, takšnega projekta, kot je rokomet, v nadaljevanje na strani 33 Plavanje Množičen vpis v plavalne programe Člani plavalnega kluba smo komaj dočakali odprtje bazena. Zares množični vpis pa samo dokazuje, daje plavalni šport tisto, kar si želijo otroci v Ribniški dolini. Poleg lanskih selekcij z okoli šestdesetimi plavalci se je letos samo v predšolski program vpisalo preko šestdeset novih malčkov. Zaradi prevelike gneče v bazenu in še večje v garderobah smo bili prisiljeni otroke razdeliti v dve skupini ter prestaviti časovni termin. Prva skupina malčkov ima vadbo vsak ponedeljek in sredo med 17. in 18. uro, druga pa vsak torek in četrtek med 16. in 17. uro. Bad Reichenhall Enajst ribniških plavalcev je nastopilo na mednarodnem plavalnem mitingu v nemškem Bad Reichenhallu, kjer je nastopilo nekaj manj kot 600 plavalcev iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Češke in Slovenije. Najboljše uvrstitve v svojih kategorijah so dosegli: Nejc Lovšin sedmi na 50 m prsno, Keyla Andoljšek osma na 100 m prsno in 100 m prosto, Blaž Oražem enajsti na 50 m prosto, Katarina Rajh osma na 50 m hrbet, Sara Oražem deveta na 100 m prosto, Ajda Dejak enajsta na 100 m prosto. Nastopili so še: Samo Jeranko, Nika Zobec, Anja Topolovec, Rebeka Babnik in Janja Starc. Ponovno brez rekreativnega plavanja Vse odrasle člane plavalnega kluba pa obveščam, da nam tudi letos ni uspelo pridobiti enkrat na teden termin za rekreativno plavanje, za katerega smo se dogovarjali na rednem občnem zboru. Kljub moji zahtevi nam upravnik ŠC g. Hribar tega termina ni potrdil, čeprav mislim, da imamo zanj vso pravico, ki izhaja iz Pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Ribnica. S.člen, Šport-■ na rekreacija, pravi, da se programi na ravni lokalne skupnosti sofinancirajo: 80 ur programa vadbe na skupino, ki šteje 20 članov in članic v obsegu najemnine objekta. Za socialno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, se za program vadbe sofinancira tudi strokovni kader. Pa ni bil vzrok nedodelitve uspešna komercialna prodaja bazena, saj ga je g. Hribarju uspelo prodati vsega za dve uri na teden. Je pa brezplačno uporabo dovolil veteranom TŠD, ki se veselo namakajo v najbolj aktualnih terminih. Tako ostaja Plavalni klub Ribnica edini klub, ki ne sme kandidirati za program športna rekreacija. Drago Marjanovič Enajsterica na mednarodnem plavalnem mitingu v Bad Reichenhallu Vadba najmlajših v Triatlon klubu Ribnica V letošnjem šolskem letu smo v klubu organizirali tudi vadbo naših najmlajših, in sicer otrok letnikov '95, '96 in '97. Namen teh uric, kjer otroci sprostijo nekaj svoje energije in kjer si enostavno dajo duška, je prav to, da jim omogočimo poleg šolske telovadbe še nekaj več športnih užitkov v različnih oblikah in da otroke naučimo živeti športno že zdaj, ko so še majhni. En del vadbe poteka ob ponedeljkih na galeriji v novem Športnem centru, kjer se otroci počutijo izvrstno. Vadbo, ki obsega vse od razposajenih otroških iger pa do pravih medsebojnih tek- movanj, nadzira vzgojiteljica Katarina Zupančič. Drugi del vadbe je plavanje in izvajanje različnih plavalnih tehnik v bazenu ob četrtkih. Za otroke v vodi pa skrbita trener triatlona Miloš Petelin in vzgojiteljica Katarina Zupančič. Da se otroci res dobro počutijo, nam povedo njihova zaripla lička in lakota po končani telovadbi. Brigita Kromar .Rešeto Novo leto, nova pričakovanja, nove obljube, nove iskrice v očeh, topli poljubi in veseli objemi, novi izzivi, morda tudi novi prijatelji, novi cilji, nove poti... Koliko novega nas vse čaka! Gotovo boste vse novo doživeto in narejeno obogatili še s preteklimi izkušnjami in dejanji. In: "Kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile." (Paolo Coelho, Alkimist). Čimveč hribov, neskončnih razgledov, varnih korakov... Pa radi se 'mejte! Srečno! Datum: NEDEUA, 8. 2. 2004 Kam: na MESTNI VRH (1034 m), tradicionalni pohod ob kulturnem prazniku Izhodišče: Kočevje (Dinos) Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 4 ure Vodja pohoda: Marjan Lesar Datum: Kam: Izhodišče: Zahtevnost: Trajanje: Vodja pohoda: SOBOTA, 21.2. 2004 na PAŠKI KOZJAK (BASALIŠČE, 1272 m) Paka LAHKA (zimska) 4 oz.6 ur Martin Žuk Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). • V mesecih oktober in november, še v prejšnjem letu, je Planinsko društvo Ribnica povabilo vse planince in ljubitelje gora, da s svojimi predlogi sooblikujejo program pohodov in izletov za leto 2004. Bili smo veseli, da ste opazili našo pobudo, tako se vasje kar nekaj odzvalo in smo vaše predloge v veliki meri upoštevali, če se je le dalo oz. če se niso ponavljali. Plan pohodov PD Ribnica za 2004, ki vključuje res zanimive izlete, vrhove in smeri vsepovsod po Sloveniji, lahko dobite v društveni pisarni na Škrabčevem trg 5, za bivšo policijo v času uradnih ur (torek ob 18.00, pozimi) ali za vikende in praznike v Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori. Vabljeni, da se nam pridružite! • Letošnjo prvo polovico zime, ki je bila res lepa in večinoma suha, sta Sv. Ana in Planinska koča pri Sv.Ani imeli izredno veliko obiskovalcev, kar kaže, da se čedalje več ljudi zaveda pomena zdravega življenja, sprostitve, miru v naravi in tudi tega, da nam vzdrževanje kondicije oz. gibanje na svežem zraku pomaga k boljšemu počutju in temu, da krepimo organizem v boju proti prehladu, gripi itd. • PD Ribnica ima nov elektronski naslov: pdribnica@volja.net. Lahko pišete, če vas kaj zanima, povprašajte, lahko pa nas tudi samo pozdravite. Seveda lahko v času uradnih ur (vsak torek ob 18. uri, pozimi) tudi pokličete na tel.: 01/ 8373 201 in dobite informacije iz prve roke. Zdenka Mihelič nadaljevanje s strani 32 slovenskem prostoru samo društvo ne bo zmoglo voditi. Zavedamo se, da nismo profitna organizacija, ampak društvo, ki se izključno financira s pomočjo sponzorjev oz. donatorjev in dotacij iz proračuna. Smo edina prvoligaška ekipa v občini in največja po številu članov. S prenovljeno dvorano pa smo prepričani, da se bo število rokometašev še povečalo. Da so tudi drugi klubi in društva v Ribnici, je samo pohvalno in pozitivno, ker tako imajo otroci in njihovi straši lažjo odločitev in izbiro. Večja je konkurenca, boljši bodo rezultati. Po zadnjih informacijah, ki jih imamo v rokometnem društvu, pa se iz sponzorstva umikata tudi dve gospodarski družbi, ki sta y vrsto let pomagali rokometu, to sta INLES d.d. in RIKO d.o.o. Ljubljana. Kaj pomeni umik glavnih sponzorjev za rokomet v Ribnici in kakšne bodo posledice, si za zdaj še ne moremo predstavljati. Najbolj črn scenarij, kakor pravijo strokovnjaki, je prenehanje igranja za člansko, mladinsko in kadetsko ekipo. Zato, spoštovani gospod župan, spoštovani svetniki in svetnice občine Ribnica, spoštovana direktorja gospodarskih družb Inles in Riko, preden se boste odločali o ukinjanju sofinanciranja rokometa, premislite, ali boste ravnali prav in ali vam je res vseeno, da ob novem ŠC Ribnica omejite otrokom igranje rokometa. Zavedamo se, da so bile mogoče storjene kakšne nepravilnosti v preteklosti, vendar božja misel nas uči, da si moramo znati oproščati. Veliko mladih fantov, ki so s ponosom nosili ime Ribnica in Inles-Riko, so bili žrtve poškodb in so morali prenehati z igranjem. Nekateri igrajo tudi s poškodbami. Vsak igra zaradi sebe, bo slišati, toda vsi ti fantje so del ribniškega rokometa in zgodovine. V moralno upanje in tolažbo jim bo, da lahko ime Ribnica še naprej nosijo drugi fantje, ki jim je sreča bolj naklonjena. Po informacijah, ki so več ali manj znane, se bodo v naslednjih letih gradile ali obnavljale dvorane v Kočevju, Sodražici, Velikih Laščah in še kje. Ribniško dvorano sedaj uporabljajo tudi ekipe iz vseh teh krajev. Nekega lepega leta tega več ne bo. Ne bo zunanjih ekip in športnikov in žal ne bo naših ekip. Nastala bo velika tišina in praznina. Če sedaj dovolimo, da naše ekipe prenehajo z delovanjem, bo ŠC Ribnica sameval in takrat se bomo spraševali, čemu je bila potrebna tako velika investicija in kdo bo za to prazno dvorano kriv ali sokriv. Tudi z umikom obeh že prej omenjenih sponzorjev in občine bomo v rokometnem društvu poskušali zagotoviti tista minimalna sredstva, ki so potrebna vsaj za dokončanje prvenstva 2003/2004 za člansko, mladinsko in kadetsko ekipo. Zavedamo se, da bo naloga zelo težka če nam je usojeno, da bomo izpadli iz 1.A SIOL lige, bomo izpadli na igrišču in ne z administrativnim izstopom ali izbrisom. Tudi igranje v 1.B - ligi nam nikakor ne sme in ne more biti v sramoto, temveč spodbuda, da se čimprej vrnemo v 1. A - ligo. Cilj bomo dosegli samo, če je res interes občinske politike in gospodarskih družb v Ribnici. Spoštovani ljubitelji rokometa, starši, podjetniki in gospodarske družbe v Ribnici in okolici. Ribniški rokomet nam je bil in nam bo v ponos in ne v sramoto. Na pragu abrahama so se nad nas zgrnili črni oblaki, ki nas hočejo oviti v črnino. Ne dovolite, da se zgodi najslabši scenarij. Pozivamo in prosimo vas, pomagajte nam s svojimi prispevki sedaj, ko smo pomoči najbolj potrebni. Ne dovolite, da bodo jutri tri ekipe prenehale igrati in bodo na ulici oz., da nas bo Rokometna zveza Slovenije izključila iz nadaljnjega tekmovanja, ker ne bomo v stanju plačevati vseh obveznosti do RZS in ostalih, ki so sestavni del ligaškega nastopanja. Svoje prispevke ali dotacije nam lahko nakažete na Transakcijski račun št. 02321 -0253275395, s pripisom za ROKOMET. V rokometnem društvu je prišlo tudi do nekaterih sprememb. Trener članske ekipe je Janez Ilc, vodja pionirske šole Ciril Andoljšek, vodja stroke pionirske šole Nikola Radič, tehnični vodja pionirske šole Janez Nosan. Zaradi umika vseh glavnih sponzorjev smo se morali posloviti od Uroša Šerbca, Andreja Počervine, Marka Krstiča, Danijela Subotiča in že prej od trenerja Periča. RD pa so zapustili tudi Aleš Krže (Slovan) in Rajko Dukič (Črnomelj). Edini tujec, ki je še v RD, je Vasili Dubonosov. Uprava društva bo o usodi Dubonosova odločala v začetku meseca februarja. Za rokometno društvo predsednik Toni Prus 0 s ■ >■ r>u ■ >1. i . r i ■ cif 11- i ii^iisvrvi * * H Jg * &, W1 * - ^ Ä > S, ^ ’ »p * " # A, i 6 • I;-v V1*" s 1,^;,.^ % I * *• J . F V 1 if ä i;a-<,‘l:# *•:• -f <* " : : .i5eieÄ< „ - - w ^ ® jg| ^ gg ‘s ® S * - S ^ *«%i« p- #V » ‘|c ^ ^ =•' :' * * jpr ^ , . %|«S ♦ *M • > yfi- V ♦ * * ^ # •••J ä “ a ™ ggfc$ gPgfr ^ :Ä V ,;•<: *<• < *.; # JEI #: * •►'* «-'*#, q).- ». ] - , ^ ^ V ^ #. ■;1 ^ i: • ■ > <», < > ' f .«i %- igt 4 ^ ,’•.** - •& • dl ™ , k I • is H V r* «I* * # * ^ d - w «S. , F, > ♦ # , % 1 ►. ./ I i «r * % v v if I' * f i * * >» > ’ #; 9*• te’ %':.# ^■ r < / ^ y " ,. •* «{& “3» #% ' '. •: t • » v >r T -ir 5 . 4 ^ee„- ss, *; * « M"-] - v e • v ^pr # . r< ? • SKj^Sä» X •t. '» -4 i ; , ■> vk ** s i ' • * \k - _ v t' T f 1^_. illl • .Tv 2 * - ■ .•/##< 1 äM# i vk> ViV x f % V 'h 1 k %, - X *■ Tm^ * '% t *, e * » aeiF-^i; * Xxx^ *, «*- i X r xx •* ‘v * * v "-*• 5* ** * ‘, ^ \ fe/*- . “.» r? ,xe ^ ...