TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V« leta 90 Din, za mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača iu toži ! i leta 45 Din. | Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon ;<• v Ljubljani. J Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon s!. 552. LJUBLJANA, 19. februarja 1927. iotainn 552 ŠTEV. 20. Pred trgovinsko pogodbo s čehoslovaško republiko. Koncem februarja se imajo koneč-no pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo Kraljevino in Čeho-šlovaško republiko, s katero stojimo do sedaj v odnosa jih provizome trgovinske pogodbe z dne 4. deo. 1920. Obnovitev te pogodbe odnosno izpopolnitev je potrebna iz raznih vzrokov, predvsem že z ozirom na bistveno iz-premenjen trgovsko politični odnošaj in gospodarske prilike med obema državama, kakor tudi vsled tega, da so se v toku leta 1923 in deloma 1926 carinske tarife v obeh državah spremenila in sicer na škodo obojestranskega uvoza. Naša nova carinska tarifa z dne 20. junija 1925 je težko prizadela baš uvoz onih predmetov, na katerih so Čehi najbolj zainteresirani, to so tekstilije, steklo, porcelan in železo. Skoro istočasno pa se je tudi v Češkoslovaški pojavil močan pojcret za uvedbo carinske zaščite na poljedelske proizvede in živino, na katerih uvozu je zopet naša država zrelo zainteresirana. Čehi so pravočasno predvideli bližajočo se težko poljedelsko krizo in jo skušali s primernimi ukrepi omiliti. Ti ukrepi pa so zadeli naš izvoz agrarnih produktov baš v dobi velikega padca cen in s tem še pojačili nastajajočo krizo. Tako se nahajamo v spričo trgovskih pogajanj z bratsko republiko v zelo delikatnem položaju. Naša trgovinska bilanca je bila leta 1925 enako kakor prejšnja leta za nad 700 milijonov dinarjev pasivna v naše breme. Za leto 1926 še nimamo definitivnih podatkov, vendar ni pričakovati, da bi se bil položaj bistveno izboljšal. Taka situacija se seveda trajno vzdržati ne da in bo zato glavna naloga naše delegacije, da pri pogajanjih stremi, za tem, da bo bodoča trgovska pogodba s Češkoslovaško omogočila povečanje nagega uvoza v ČSR, da bi se na ta način pasivnost naše trgovske bilance zmanjšala. Uspešna rešitev te naloge je brez dvoma težka sama po sebi, komplicira pa jo še različnost trgovske Politike obeh držav. Dočim Čehi še vednp niso popolnoma likvidirali, vezane zunanje trgovine, je bilo pri' nas že leta 1921 uveljavljeno načelo svobodne trgovine na škodo domače produkcije. Trgovske, pogodbe, kakor jo |e sklenila češkoslovaška republika na primer s poljsko, v kateri se nahaja še klavzula, da se lahko z ozirom na potrebe gospodarskih razmer uvoz posameznih vrst blaga omeji ali popolnoma prepove za nedoločeno dobo, dokler trajajo talce izjemne razmere, nas prepuščajo popolni nesigurnosti in so1 zato brez vsake praktične vrednosti. Tu .imajo vse dolgotrajne 'debate in borbe za. in proti carinsko-tarifnim koncesijam le. malo praktičnega pomena, ker se lahko uvoz v najodločilnej-sem momentu in prj vsaki večji izpre-membi konjunkture kontingentira ali pa sploh prepove. Pri pogajanjih s češkoslovaško ne smemo pozabiti, da igrata Dunaj in Budimpešta v prometu med našo kralje^ vino in Češkoslovaško še vedno važno Posredniško vlogo. Vsi ukrepi naSe carinske uprave, katerih namen je bil' otežiti to posredništvo in favorizirati direkten, stik ter ustvarjati neposredna eastopništva v obeh pogodbenih državah, niso pokazali dosedaj mnogo praktičnega uspeha in cela zadeva je končala ze pri .trgovinski pogodbi z Avstrijo z naso kapitulacijo. Nasprotno pa je skalilo dobre odnešaje med nami in ('SR dejstvo, da je lansko leto ČSR dovolila Madžarom koncesije, ki so jih stavile v ugodnejši položaj ka-ker pa naše izvoznike. Ta poizkus pre-sije na nas, — vsaj splošno se ga je tako smatralo — je prišel zelo ob nepravem času in slab vtis, ki ga je zapustil v naših krogih, še danes nf popravljen. Zelo delikatno bo pri pogajanjih vprašanje naseljevanja in obrtno-pravne reciprocitete. Dosedanja praksa kaže, da je prijateljski odnošaj m®d ČSR in našo kraljevino služil po večini v dobro onim češkoslovaškim državljanom, ki niso niti Čehi niti Slovaki. Oni so ga znali pravočasno ugodno izkoristiti ter so si v času visoke konjunkture zasigurali na račun bratstva trajne pozicije pri nas. Ni pravilno in tudi ni v intencijah prijateljskih političnih odnošajev, da bi bodoča trgovska pogodba imela služiti za bazo razširjenja te prakse. Specijelno nas Slovence interesira zelo ureditev transportnega vprašanja s ČSR. Pri prometu s ČSR smo navezani samo na železniške zv£ze preko Avstrije, dočim imajo vzhodne pokrajine preko Bratislave ugodne in cene zveze po železnici in po vodi. Madžarska nam je že leta 1924 koncedirala za tranzit preko nje znatne tarifne popuste, dočim naš tranzit preko Avstrije ne uživa nikakih ugodnosti in otežava našo konkurenco v ČSR, Ako pa se to vprašanje ne reši paralelno s trgovsko pogodbo in v skladu s carinsko tarifo kot njeno dopolnilo, potem imamo pričakovati še manj praktičnih koristi od te pogodbe kot sicer. Politični položaj obeh držav zahteva neobhodno gojitev gospodarske vzajemnosti. Poizkusov v tem oziru ni manjkalo. Eden izmed njih je bila ponesrečena kompenzacijska pogodba iz leta 1924. Manjkalo pa nam je odločno dobre volje in ako smo odkritosrčni, manjkalo tudi iskrenosti. Sporazum se (la doseči le z enakomernim upoštevanjem obojestranskih interesov. To načelo morata obe delegaciji vpošte-vati, ako hočeta priti do pozitivnih rezultatov. Plenarna seja Zveze trgovskih gremijev. V sredo popoldne se je vršila v prostorih Gremija trgovcev v Mariboru ob mnogobrojni udeležbi zveznih delegatov iz cele Slovenije plenarna seja Zveze trgovskih gremijev. Dnevni red je obsegal vsa aktuelna vprašanja, ki se tičejo trgovstva v Sloveniji. Seji je predsedoval zvezni načelnik g. Vilko Weixl, ki je v imenu mariborskega trgovstva pozdravil iz vseh krajev na prvo sejo Zveze v Mariboru došle delegate gremijev. Po ugotovitvi sklepčnosti je naznanil pismeni odstop zveznega tajnika g. F. Zebala in mu izrekel za njegovo dolgoletno požrtvovalno delovanje pri Zvezi iskreno zahvalo. Nato je sporočil, da je bila novoizvoljena trgovska zbornica z odlokom ministra trgovine na pritisk političnih krogov brez stvarnega razloga razpuščena. Ob soglasnem pritrjevanju iu odobravanju je predlagal, da se naprosi sedanjega zastopnika ministra trgovine in industrije, da razveljavi razpust in omogoči čimprej delovanje trgovske zbornice, da bi se meglo organizirano trgovstvo v tej svoji matici udejstvovati, kakor to zahteva težak položaj naše trgovine. Zakon o gospodarskih zbornicah. Ob prehodu na dnevni red Zvezne seje je podal besedo zveznemu tajniku J. Mohoriču, ki je podal najprvo poročilo o določbah načrta zakona o gospodarskih zbornicah. Zvezni tajnik je v svojem poročilu karakteriziral vse nove določbe, bi jih donaša načrt zakona glede teritorijalne porazdelitve in kompetence zbornic v naši državi, njih sestave in razdelitve na sekcije in kategorije, kakor tudi glede volilnega reda in sestave zbornične uprave. Obrazložil je historijat tega vprašanja in načrt za likvidacijo ločenih zbornic v Beogradu, kakor ga predvideva zakon. Nato je opisal potek ankete, ki se je vršila dne 20. januarja 1.1. v Beogradu in označil razmerje davčne moči posameznih gospodarskih skupin, ki so danes v zbornicah zastopane. O poročilu se je razvila živahna debata, katere so se udeležili gg. R. Sterme- PRIZNANICE O 20% ODBITKU OB ZAMENJAVI KRONSKIH NOVCANIC. Po naši javnosti je krožila pired kratkim vest, da je minister za finance že naročil davčnim uradom, da sprejemajo navedene priznanice ob plačilu dav* kov namesto gotovine, Kakor smo inr formirani, ta vest ni pravilna, ker je minister za financc sprejel predmetno odredbo v finančni zakon za 1927/1928, ki slopi v veljavo dne 1. aprila t, 1., vsled česar o kakem prejšnjem sprejemanju označenih priznanic za davčno plačilo ne more biti govora. VPRAŠANJE OBRESTNE MERE. Na konferenci, ki se je o obrestni meri vršila te dni pri Narodni banki v Beogradu, sta izmed Slovencev odlično sodelovala gg. dr. Slokar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in predsednik Mariborske posojilnice g. dr. Pipuš. Na konferenci se je soglasno sprejela' sledeča resolucija: »Konferenca predstavnikov bank iz cele kraljevine, komitentk Narodne banke kraljevine Srbov, Hrivatov in Slovencev, ki jo je ta sklicala na dan 15. februarja 1027 radi razgovora o višini obrestne mere od. kreditov, katere dajejo banke svojim komitentom pod raznimi naslovi, razpravljala je na željo Narodne banke o vprašanju, od kod izvira razlika med višino obrestne mere, kojo plačajo banke in obrestno mero, po kateri dajejo kredite in kakšna sredstva bi bilo treba uporabiti, da bi se ta razlika zmanjšala. Po medsebojnem izčrpnem pojasnjevanju je konferenca ugotovila sledeče: Razliko med obrestno mero, kojo plačajo banke, in obrestno mero, po kateri pobirajo obresti same, povzročajo: 1. pretirano velike javne dajatve, državne in samoupravne, neposredne in posredne, katere odvzemajo največji del bančnih zaslužkov, v nekaterih primerih pa presegajo celo celotni dobiček banke, 2. vsled splošne draginje jako visoki režijski stroški bank, 8. riziko bank, ki je vsled neugodnega gospodarskega položaja jako velik in 4. poslovanje sodnih in izvršilnih ob-lastev, ki ne rešavajo hitro trgovskih zadev, vsled česar imajo gospodarski krogi in banke škodo. Konferenca zastopnikov bank se zahvaljuje Narodni banki za sklicanje in izraža svoje prepričanje, da se bo Narodna banka strinjala s to ugotovitvijo in da bo ukrenila vse potrebno na merodajnih mestih, da se te ovire odstranijo in omogoči' bankam, dajati kredite po čim nižji obrestni meri, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo na narodno gospodarstvo.« To resolucijo pošlje Narodna banka predsedniku vlade in ministroma za finance in trgovino ter industrijo. • cki, K. Elsbacher, A. Umek, Žumer in Škof. ! Vsi govorniki so se najodločneje izrekli proti ločenim zbornicam, kakor tudi proti nameravanemu poizkusu snovanja centralnih zbornic v Beograr du in malih zbornic v provinciji. G. Elsbacher je povdarjal vzorno organizacijo in delitev dela pri ljubljanski zbornici, ki dosega tudi s svojim neumornim strokovnim delom neprecenljive uspehe za naše gospodarstvo. Trgovske pogodbe. Z ozirom na bližajoča se trgovinska pogajanja s Čehoslovaško in Nemčijo se je razpravljalo o glavnih načelnih vprašanjih, ki pridejo za splošni del pogodbe v poštev. Sem spada pred-| vsem vprašanje naseljevanja čeških in nemških trgovcev pri nas, regulacija vprašanja krošnjarjev in obiskov živinskih in kramarskih sejmov v pogodbenih državah, vprašanje izvornih spričeval in ureditev transportnega vprašanja in olajšav za naš izvoz na Češko in v Nemčijo. Tajnik J. Mohorič je v dolgem referatu obrazložil razlike med sistemom trgovske poli like v Čehoslovaški, v Nemčiji in pri nas ter podal pregled dosedanjega razvoja trgovinskih odnošajev z našo kraljevino in imenovanima državama ter označil predmete, ki bodo igrali glavno vlogo v trgovskih, pogajanjih. Glede krošnjarenja je zavzela Zveza napram inozemcem enako odklonilno stališče, kakor ga je zavzemala vedno tudi glede tuzemcev, poudarjajoč, da se mora krošnjarstvo omejiti na minimum. Tudi glede posečanja sejmov od strani inozemcev se je sklenilo priporočati ministrstvu, da se z ozirom na veliko število sejmarjev (612) v Sloveniji pritok inozemskih sejmarjev po možnosti omeji. Kot zelo nujno se je označilo reguliranje transportnega vprašanja z Češko in Nemčijo ter dovolitev olajšav v valutnem prometu in ukinjenja pretiranih izvornih spričeval. Zveza bo tozadevno predložila zunanjemu ministrstvu podrobno poročilo. Reorganizacija železniške uprave. Nato je sledil interesentom referat o načrtu reorganizacije naše prometne uprave. Referent J. Mohorič je obrazložil glavne smeri in tendenco nameravane reforme ter označil glavne ne-dostatke sedanjega načrta. Opozoril je, da se že. sedaj .vršijo v ministrstvu predpriprave, da se s l. aprilom, ukinejo trije oddelki in prenese njih kompetenca na Generalno direkcijo državnih železnic. Istotako se namerava strniti kompetenco oblastnih direkcij in vse koncentrirati v Gen. Direkciji železnic, ne da -bi se ustvarjalo obenem tudi predpogoje za take da-lekosežne reforme, to je skrbelo za zadostne pisarniške prostore ter za-stanovanje uradnikom. Nato je poročal o delokrogu Generalne direkcije in opozoril, da se po načrtu namerava ukiniti kar Štiri oddelke pri sedanjih oblastnih direkcijah in centralizirati: ne samo vse nabavke, marveč tudi vso reklamacijsko službo na osrednjih mestih. V debati k poročilu so se'vsi delegati enoglasno izrekli proti temu načrtu, ki bi bil v stanju povzročiti popolen kaos in porušiti vso kontinuiteto v železniški administraciji. Delegati so se postavili odločno na stališče da je potrebno, da ima Slovenija svojega zastopnika v prometno-gospodar-skem ministrstvu saob raca ja ter da se** pridrži sedanja kompetenca železniških direkcij glede komercijalne in ekonomske službe tudi vbodoče, Generalna direkcija pa naj ima nadzor nad delom posameznih direkcij, dočim pripade ministrstvu v glavnem zakonodajno delo. Vprašanje »Trgovskega lista«. Poročilo o zaključku pogajanj med Zvezo gremijev in tiskarno »Merkur« glede »Trgovskega lista« se je po daljši debati vzelo brez i/rprememb na znanje. V zmislu tega sporazuma bo za smer in tendenco pisave »Trgovskega lista« v bodoče izključno merodajen redakcijski odbor Zveze gremijev. Pri tej priliki se je razvila živahna programatična debata glede razširjenja »Trgovskega lista« kot zveznega glasila, v katero so posegli skoro vsi delegati. Poročilo o intervenciji glede razdelitve kreditov pri Narodni banki je podal v imenu Akcijskega odbora zvezni blagajnik g. J. Verovšek. Na podlagi posebnega poročila se je sklenilo, da obdrži zveza to vprašanje v evidenci in deluje na to, da se dosežejo ugodnejši kreditni pogoji pri Narodni banki, ki so danes vsled pretiranih formalnosti zelo nepovoljni. Nato je sledilo poročilo o zvezni blagajni. Zvezni načelnik in blagajnik sta apelirala na vse navzoče delgate, da plačajo takoj dolžne zneske na članarini, da bi mogla zveza redno zadostiti svojim obveznostim glede podpore Trgovskemu listu in vzdrževanja zvezne pisarne. Poslovno poročilo o delovanju Zveze. V nad eno uro trajajočem poročilu je podal zvezni tajnik pregled zvezne Trgovina z mešanim blagom In pravica točenja. (Konec.) Ta praksa obrtnih oblasti pa je bila naenkrat spodrezana z novim reše-njem notranjega ministra. Ta minister je namreč z internim razpisom z dne 6. marca 1926 U. br. 7868 izrekel v nasprotju s svojim dosedanjim stališčem in jasnim besedilom zakona o pristojbinah, da se med obratovalnice po čl. 82. pravilnika ne morejo računati trgovine z mešanim blagom. Minister je bil toliko previden, da je trgovine z mešanim blagom izključil samo od uvrstitve pod obratovalnice po 4. opombi k t. p. 62., toda dosegel ie vseeno svoj namen. Tudi to ga ni motilo, da je bil kot notranji minister z ozirom na še veljavne določbe § 36. obrtnega reda očividno nepristojen; niti ni zaslišal stanovskih zastopov, niti se ni sporazumel s trgovinskim ministrom, temveč je celo stvar rešil s par besedami in na podlagi svojega »policijskega izkustva«. Vsled tega razpisa so nekatera obrtna oblastva ustavila nadaljnje podeljevanje potrdila o sposobnosti obratovalnice, prizadete stranke so šle deloma na upravno sodišče in v nekem konkretnem slučaju je imel spor naslednji potek: Trgovka z mešanim blagom v malem kraju na deželi ima glasom potrdil srezkega poglavarja in finančnega okrajnega ravnateljstva z dne 4. junija 1925 in 21. julija 1925 osebno in točilno pravico. Dne 19. januarja 1926, torej pravočasno, je prosila pri srezkem poglavarju za uvedbo postopanja po čl. 105. pravilnika. Srezki poglavar je odredil komisionelni ogled ga poslovanja v dobi od 1. decembra in vsi trije državni zvedene} so pro- _ • _ _ _ . w « v« I »1 n aii! t IniA/v A iftY1 (ir 0 1YI1_ do srede februarja. Iz obširnega poročila je posebno važno opozorilo gre-mijem, da bo treba greimjem na prihodnjih občnih zborih voliti zvezne delegate v zmislu izpremenjenih zveznih pravil, da bi se na prihodnjem občnem zboru zveze v Ptuju mogla izvršiti pravilna volitev novega zveznega odbora. Obširno je poročal tajnik I. Mohorič o stanju trgovskih pogajanj s Francijo, kakor tudi o carinskotarifnih koncesijah v pogodbi z Belgijo. K poročilu se je razvila nato živahna razprava glede omejitve krošnjar-etva v zmislu poziva Velikega župana ljubljanske oblasti. Sprejeti so bili važni sklepi glede odprave Zvezi prijavljenih nedostatkov v železniškem pro metu, kakor tudi glede nedovoljene konkurence konzumov in gospodarskih zadrug. Soglasno je bil odobren sklep da se uvede obligatorna zdravniška preiskava trgovskih učencev in vajencev. Končno je zveza zavzela odločno stališče proti dovoljevanju po-sečanja privatnih strank po trgovskih potnikih v svrho nabiranja naročil. glasili obratovalnico sposobnim v smislu pravilnika. Z odlokom z dne 4. maja 1926 je srezki poglavar prošnjo zavrnil, češ, da bi se v obratovalnici pljuvalo in pušilo in da trgovin z mešanim blagom ni šteti med obratovalnice po čl. 82. Veliki župan je priziv zavrnil, ker trgovin z mešanim blagom ni šteti med obratovalnice po 51. 82. Tožba na upravno sodišče je bila zavrnjena 'kot neutemeljena iz naslednjih bistvenih razlogov. Pritrditi je mnenju, da trgovin z mešanim blagom ni šteti med obratovalnice po čl. 8?., ker v trgovinah z mešanim blagom ni običajno, da bi se katerikoli predmeti oddajali za takojšnjo uživanje v obratovalnici sami. Tako 4. opomba k t. p. 62. kot tudi gostilniški pravilnik v čl. 82. imata v mislih le trgovine, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih. Ker pa trgovina z mešanim blagom ne obsega pravice prodaje alkoholnih pijač za tak konsum, je ni moči prištevati k obratovalnicam po čl. 82. Trgovine z mešanim blagom bi se smele prištevati kvečjemu k Na predlog g. Stermeckija se je skle- špecerijskim in njim podobnim obra nilo intervenirati pri ministrstvu v Beogradu, da se odobri in uveljavi sklep celjskega gremija glede delovnega časa, ki je bil po brzojavnem nalogu ukinjen, dasi odgovarja vsem tovalnicam, ki jih omenja čl. 46., točka c) pravilnika in ki prodajajo poleg ostalega blaga alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah, a teh steklenic ne odpirajo v obratovalni- predpisom in odredbam zakona. Skle- ca^ ter jih niti ne polnijo, niti ne pre nilo se je intervenirati tudi pri Gene- I tacajo v manjše posode. V kolikor je čajno, da bi se katerikoli predmeti oddajali za takojšnje uživanje v obratovalnici sami. Ta izrek bo gotovo zanimal vsakega, ki ima obrtni list za trgovino z mešanim blagom. Drugič pa okolnost, da je upravno sodišče s tem izrekom implicite priznalo upravičenost prej citiranemu razpisu notranjega ministra, da trgovin z mešanim blagom ni šteti med obratovalnice po čl. 82. pravilnika. O lavna zaloga F. ŠIBENIK, Ljubljana. OBČNI ZBOR ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG. V četrtek 17. t. m. se je vršil pod predsedstvom g. Kavčiča osemnajsti redni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Iz poročila o delovanju zveze, ki ga je pedal zvezni tajnik g. Pintar, je razvidno, da ima izveza včlanjenih 25 zadrug z okroglo 3500 člani. Nekaj zadrug, ki so prijavile svoj pristop k zveza, je v stadiju ustanovitve, ki naj zaključi organizacijo gostilničarstva cele oblasti v zvezi. Društveno glasilo se tiska v 30G0 izvodih. Poročilo našteva številne važne akcije, ki jih je izvedla zveza v prošlem letu in ki dokazujejo, kako intenzivno in vsestransko je bilo njeno delo. Zborovanje je imenom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pozdravil g. dr. Pretnar. Povdarjal je, kako visoko je ceniti delo in uspehe zveze, ako se uvar/.u-je dane razmere. Omenjal je zbornične akcije za pravice gostilničarstva. Zbornica se je 'ramo ob rami z zvezo borila, da se odpravijo krivice, ki jih povzroča danes obrtna lin davčna zakonodaja in praksa. Skupno delo j© potrebno tudi v bodoče. Izročil je zboru pozdrave predstojnika zborničnega urada g. dr. Windi-scherja. Na predlog predsednika g. Kavčiča je občni zbor z burnim odobravanjem sklenil izreči g. dr. Windischerju ob njegovi 50-letnici za njegovo delovanje zahvalo in čestitke gostilničarskega stanu. Soglasno se je po jako živahni in plodni debati končno sprejela resolucija glede trošarine na petijot, prepovedi točenja od sobote do pendeljka, točilnih taks in trošarine, računskih listkov, trgovskih točilcev,- oglednih pristojbin, gospodarskega sveta in obrtnega zakona. Glede poaiva gostilničarskih organizacij iz drugih pokrajin, da se zahteva lastna gostilničarska komora, se je soglasno sklenilo, to točko odstaviti z dnevnega reda, ker to vprašanje za Slovenijo ni aktuelno ter ljubljanska zbornica v polni meri uživa zalupanje gostilničarstva. ralni direkciji carin, da se carinjenje vrši v uradnih urah, da ne bodo stranke prisiljene plačevati pri vsaki pošiljki »nujno carinjenje« in dajati za poštne pakete posebne nagrade. G. Fabiani je predlagal, da se intervenira pri Ministrstvu v svrho zakonite ureditve praznovanja praznikov, posebno državnih, kjer se dosedaj popolnoma različno postopa. Po podanih pojasnilih na razna vprašanja delegatov iz Brežic, Radovljice, Ribnice in Celjske okolice je zvezni predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Prva seja Zveze v Mariboru je dokazala, da posveča Zveza vsem aktueln im vprašanjem polno pažnjo in da stoji na višini težkih nalog, ki jih ji nalagajo današnje prilike. Zborovanje v Mariboru je bila obenem tudi lepa in uspela manifestacija vzajemnosti in solidarnosti ■gremijev in delegatov iz obeh oblasti ter je tako nudilo ponovili dokaz razumevanja in volje slovenskega trgovstva, da hoče v obrambi svojih gospo-. darskih in stanovskih interesov varovati vedno enotnost in skupnost. tožiteljica prilikam ustne razprave uveljavljala svojo osebno pravico, se upravno sodišče na to tožno točko ni moglo ozirati, ker se morajo tožne točke navesti že v tožbi, a tožiteljica se na tu navedeno dejstvo ni sklicevala niti v svoji pritožbi na velikega župana, niti v svoji tožbi na upravno sodišče. Stranka se je pritožila še na državni svet. Rešenje državnega sveta priobčimo lahko per extensum, ker ne zavzame preveč prostora. Glasi se namreč, dfi je državni svet u V. odeljenju rasmotrio žalbu, presudu i ostala akta ovoga predmeta, pa je našao, da je napadnuta presuda osnovana na zakonu. Sa izloženog Državni Savet rešava, da se ova molba odbaci.« — Z ozirom na te razloge državnega sveta nima smisla citirati še broj in datum. - Ni tukaj na mestu, da bi se podrob no bavili z razlogi v razsodbi upravnega sodišča. Samo dvoje naj se tukaj povdari. To je predvsem izrek, da y trgovinah z mešanim blagom ni obi- gajuik g. A Kral. Ostali člani Uprave so gg. J. Foerster, I. K&pgotic (Split), M. Kiepach in F. Tavčar. Nadzorni odbor tvorijo gg. I. Deškovič (Split), A. Hrovat in Franc Zupančič, namestnik g. V. Šlajmer. V beograjsko Glavno upravo se poleg predsednika in podpredsednika delegira g. Dako Žagar (Split), v glavno skupščino inženjerskih zbornic, ki se letos vrši v Zagrebu, gg. Baufdč (Split), M. Kasal, Kosmač, Matošič (Split) in Pirkmajer. Skupščina, ki je v načelih odobrila poslovanje dosedanje uprave, je naročila novemu upravnemu odboru, da nadaljuje intenzivno delo. Zlasti se je nagla-šala zahteva, da morajo v smislu veljavnih predpisov zaprositi za pooblastitev vsi inženjerji, ki so nameščeni, v podjetjih iu opravljajo inženjerske posle. Uprava Zbornice bo s povdarkom uveljavila to zahtevo. Dolžnost sprejemanja kovanega drobiža. V poslovnih krogih si marsikdo še ni na jasnem, do katerega zneska je dolžan,sprejemati drobiž. V pojasnilo onim, ki žele o tem pojasnila, priobčujemo sledeča zakonska določila: I. Zakon o kovanju drobiža iz niklja in game z dne 30. decembra 1921 — člen 5: Drobiža po 25 dinarskih par niso primorani sprejemati ne posamezniki, ne državne blagajne več nego za 20 Din ob istem izplačilu, drobiža po 10 dinarskih par ne več nego za 10 Din in drobiža po 5 dinarskih par ne več nego za 5 Din. II. Zakon o tečaju avstro-ogrskega kovanega drobiža z dne 31. decembra 1921 — člen 1: Avstro-ogrski kovani drobiž po 0.10 in 0.20 K iz niklja in pakfonga se izenačuje v vrednosti s kovanim drobižem po 0.10 0.20 Din kraljevine Srbije, odnosno ustreznih edinic kovanega denarja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Člen 2.: Avstro-ogrski kovani denar po 0.20 K iz železa se izenačuje v vrednosti s kovanim drobižem po 0.05 dinarja kraljevine Srbije, odnosno 0.05 Din kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Č 1 en 3.: Državne blagajne in posamezniki morajo pri enem vplačilu sprejemati ta denar v oni količini, ki je določena za kovani drobiž kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. III. Zakon o kurzu kovanih kron in perperjev z dne 22. januarja 1922. — Člen 1.: Srebrni denar bivše avstro- ogrske monarhije po 1, 2 in 5 kron in srebrni denar kraljevine Črne gore po 1, 2, in 5 perperjev se izenačujeta v vrednosti s srebrnimi dinarji po 1, 2 in 5 dinarjev. (Po odločbi ministra financ z dne 7. oktobra 1924, I broj SKUPŠČINA LJUBLJANSKE INŽENJERSKE ZBORNICE. Dne 15. februarja t. 1. se je v dvorani Mestnega magistrata vršila redna letna skupščina Inženjerske zbornice v Ljubljani, katere področje obsega poleg Slovenije tudi Dalmacijo. Skupščini je kot zastopnik gradbene direkcije prisostvoval g. ing. Rudolf Zajec. Ob otvoritvi skupščine se je predsednik spomnil bivšega člana Zbornice pok. gospod* Viljem Lindauerja. Nato je predlagal brzojavni poedrav članu Zbornice g- Dušanu Sernecu, ministru za gradbe in je Zbornica predlogu z odobravanjem pritrdila. Pregledno poročilo o stvarnem delovanju zbornične uprave je podal pravni konsu-lent Zbornice g. vel. župan v p. T. Šporn Po odobritvi računskega zaključka za leto 1926 ter proračuna za 1. 1927 so se izvršile volitve Uprave Zbornice in nadzornega odbora, nadalje delegatov za glavno upravo inženjerskih zbornic v Beogradu in za glavno skupščino zbornic. Novo izvoljena uprava se je takoj konstituirala tako: predsednik g. M. Šuk-lje, podpredsednika gg- J- Pavlin in D. Sakič (Split), tajnik g. V. Remec, bla- 28717 e trgovanje s srebrnim denar- jem: dinarji, kronami in perperjl v notran em prometu dovoljeno). IV. Pravilnik o kovanju drobiža po 0.50 Din, 1 Din in 2 Din z dne 24. novembra 1924. — Člen 8.: Ta denar morajo sprejemati kot zakonsko plačilno sredstvo vse državne in samoupravne blagajne, privatne in javne osebe; vendar pa niso ne državne ne samoupravne blagajne in tudi ne drugi vezani, sprejemati ob enem izplačilu nad 100 Din v novcih po 0.50 Din, nad 200 Din v novih po 1 Din in nad 500 Din v novih po 2 Din. V. Zakon o Narodni banki z dne 26. januarja 1920. — člen 15., odstavek 2.: »Bankovci Narodne banke se proglašajo za splošno plačilno sredstvo v vsej državi. — Sprejemati jih morajo brez omejitve, najsi_ so večji ali pa drobni tako posamezniki kakor tudi vsi državni uradi in zavodi. Trgovina. Zadružno gibanje muslimanskih trgov - cev v Bofini. Pred kratkim je izdal trgovec Mohamed Hamid Mešinovič v Sarajevu brošuro pod naslovom: >Spasavajmo se.c V brošuri poaiva trgovce muslimane, da med seboj ustanavljajo muslimanske trgovske zadruge, ki naj bi kupovale blago vseh vrst. Na to pobudo so imeli mu- ■ slimanski trgovci v Sarajevu te dni zbo-rovanje, na katerem so sklenili, da pro-uče možnosti za ustanavljanje takih zadrug. Namen zadrug bi bil, da v prvi vr- Bti nabavljajo manufakturno in koloni-ialno blago iz prve roke, da bi se moglo čim cenejše prodajati. Za trgovce t živino. V nekem konkretnem primeru je ministrstvo trgovine in •Aiiiusirije (pod štv. 1325 IV. od 26. januarja 1927) odločilo, da obmejni živino ■zdravniki niso upravičeni izpreminjati v ii vinskih petnih listih kraja, v katerega jr: živina namenjena. Potemtakem so lastniki živine v primeru, da se pokaže Potreba, da izpremenijo smer pri izvozu -živine v inozemstvo, dolžni, da prosijo za izpremembo živinskega potnega lista pristojni občinski urad. _ , Sporazum milarn v naši državi. Te dni ^ je vršila konferenca zastopnikov mi-larn iz vseh krajev naše države. Na konferenci se je razpravljalo o tehničnih vprašanjih, pred vsem o vprašanju, kako naj se milo reže in pripravlja za potrebe konsumentov in na kak način bi se posamezni producenti obvarovali škede, ki jim preti od nesolidnih klijentov. Sklenilo se je, da v bodoče vse tovarne enako režejo milo po teži za potrebe kupcev. Za obrambo pred nesolidnimi odjemalci se ustanovi slična organizacija, kakor jo imajo v to svrho beograjski ma-nufakturisti, ker se pogosto dogaja, da «na oseba dobiva blago od producentov na kredit in se končno izkaže, da ne more zadostiti vsem obveznostim. O ceni mila in določitvi rajonov za posamezne tovarne se na konferenci ni razpravlja- lo. V tem pogledu ostane konkurenca med posameznimi tovarnami še nadalje neomejena. Industrija. Osnovanje lušilnice riža v naši državi. Pri nas kenzumiramo velike množine riža, ki se lušči in predeluje večinoma v Italiji. Ker bi bila za naše interese potrebna lu&iLnica riža v naši državi, se je skupina interesentov na Sušaku odločila, da osnuje moderno lušilnioo riža in jo opremi z vsemi najmodernejšima stroji. V ta namen je obrtno cblastvo že naprosila za dovoljenje. Kriza folioslovaške čevljarske industrije. — Zaposlitev čehoslovaške čevljarske industrije je jako slaba. Domači kenzum v zadnjiih mesecih je minimalen, naročila iz inozemstva pa so vedno redkejša. V sled pomanjkanja naročil so nekatere tovarne reducirale svoje obrate. Kartel čehoslovaške papirne industrije. Čeheslovaška papirna industrija se Je združila v kartelu, ki ima namen, da kontangentira produkcijo in organizira predajo. Kartel industrije za izdelavanje umetne svile. Prva nizozemska industrijska družba »Enka« je pristopila kartelu, kateri obsega angleške, nemške in italijanske tovarne za izdelovanje umetne svile. S tem je v kartelu zastopana celotna produkcija umetne svile. Sestanek italijanskih in angleških in-dnstrijalcev. V Rim je te dni došel predsednik Zveze angleških industrijalcev v spremstvu dveh izvedencev za trgovske zveze z inozemstvom in imel daljšo konferenco z upravniki fašistovske industrijske federacije, katerim je izrazil željo, da ee predstavniki angleške in italijanske industrije sporazumejo glede vprašanj, k; zanimajo obe strani. V ta namen naj *>i predstavniki italijanske industrije čim preje došli v London. Italijanska delegacija odide v London najbrže začetkom meseca aprila t. 1. Denarstvo. Lombardna posojila pri poštni hranilnici. Poštna hranilnica daje že dalj časa Posojila na obveznice 2 in pol odstotne Ratne štete in sicer dovoljuje taka posojila posameznikom in denarnim zavodom T neomejenih količinah, v kolikor ima v ta namen dovolj, gotovine na razpolago. Ra vsako obveznico Ratne štete v nominalni vrednosti looo Din da poštna hrar nUnica 250 Din ltimbardnega posojila. Ta posojila se- sicer načeloma dovoljujejo samo za dobo 3 mesecev, vendar se lahko tri mesece podaljšajo. Za vsako l°mbardno posojilo zaračunava poštna hranilnica obresti po 7 odstotkov in provizijo po K % (obresti Jn provizija še plačujejo trimesečno v naprej), razven tega pa »e koikovjna po tar. post. 19 zakona o taksah. Razven na označene obveznice daje poštna hranilnica lombardna posojila tudi na obveznice 7 odstotnega drž. investicijskega posojila, vendar to le drž. >iradni,kom in vpokojencem, vojnim inva7 lidom ter duhovnikom. Na vsako obveznico 7 odstotnega investicijskega posojila v nominalni vrednosti l(jO Din se dobi posojilo 50 Din. Ostali pogoji za posojila na te obveznice so isti kakor za lombardna posojila na obveznice Ratne štete. Podrobnejše informacije o teh posojilih daje podružnica poštne hranilnice v Ljubljani. Nov italijanski denar. — Novi srebrni denar po 5 in 10 lir je v Italiji še v obtoku. Po obliki in velikosti se 5 in 10 lirski novci ne razlikujejo dosti od krožečih eno- lin dvolirskih novcev. Zamenjava je prav lahka. Opozarjamo ljudi na to, da ne bi kdo po nepotrebnem trpel škode. Carina. Ogrska in jugoslovanska vlada proti povišanju avstrijskih agrarnih carin. Po časopisnih poročilih sta jugoslovanska in ogrska vlada odločeni, da odklonita revizijo obstoječe tarifne pogodbe tudi za primer, da bi Avstrija visled tega tarifno pogodbo odpovedala. Vladi obeh držav, v katerih je poljedelstvo pretežno zastopane, ne moreta pristati na zvišanje agrarnih carin, 'katere 9i žele avstrijski agrarci. Splošno se domneva, da bodete obe državi v tem vprašanju sporazumno postopali. Carinarnica Dravograd. Minister za finance je odločil, da je carinarnico v Dravogradu z ozirom na kraj, v katerem .se nahaja, v bodoče označevati sledeče: j Glavna carinarnica II. reda Dravograd — Meža«. Bačve« ali »burad«. — Generalna direkcija carin je izdala vsem carinarnicam pojasnilo, da sta pojma »bačve« ali »burad« istovetna v carinskem poslovanju. Davki In takse. Obveznice vojne škode niso zavezane davku. Po zakonu o izplačevanju vojne škode so te obveznice oproščene vseh državnih davkov in pribitkov ter samoupravnih doklad in davščin. To določajo splošne odredbe v členu 6 zakona iz 1. 1922. V nekaterih delih naše države so davčna cblastva izkušala tolmačiti drugače predmetno zakensko določilo, vsled česar je ministrstvo financ na' Udruženje beograjskih bank naslovilo sledeče pojasnilo: >Na prošnjo Udruženja banic v Beogradu izdaja Centralni inšpektorat Ministrstva financ na podlagi čl. 6. ali-nea g) zakona o izplačevanju vojne odškodnine in odločbe ministra financ D br. 8060 od 9. aprila 1926 sledeče overe-nje: 1. obveznice loterijske 2 in pol odstotne državne rente za vojno šjjodo tvorijo del konsolidiranega državnega dolga naše kraljevine. 2. Te obvezhičet imajo pravico na vse ugodnosti, katere sp določene za ostale državne obvezniceC 3. Kuponi, izžrebani dobitki in amortizirane obveznice 2 in pol odstotne vojne škode so oproščeni vseh sedanjih in bodočih davkov dn pribitkov, kakor tudi državnih taks in vseh ostalih oblastnih, okrožnih, okrajnih in občinskih in vseh ostalih taks in davščin v našsi kraljevini. Želje vojvodinskih gospodarskih krogov. Vojvodinski gospodarski krogi odpošljejo te dni v Beograd ped vodstvom narodnih poslancev deputacijo, katera bo med drugim zahtevala, da se kronske lestvice prilagodijo novim prilikam, a ne preračunavajo mehanično na dinarje, da se davek na poslovni promet ukine, da se davčni minimum na dohodnino zviša na 12.000 Din in da se ukinejo vse omejitve v prometu ž devizami dn valutami. Promet Naloge tarifnega odbora v dogledni bodočnosti. Začetkom meseca marca t. 1. bo imel tarifni cdbor dve važni seji. Pred-konfefenca za ti seji se vrši v Splitu, kjer se sestanejo predstavniki vseh naših cementnih tovarn. Po tej konferenci bo seja prve sekcije tarifnega odbora, na kateri se namerava revidirati prejšnji sklep tarifnega odbora glede tarife za cement. Na to se sestanejo člani prve in druge sekcije tarifnega odbora za notranje in tranzitne tarife v Sarajevu, da razpravljajo o tarifnih postavkah, ki se nanašajo na šumske izdelke, na kar izroči izvršilna sekcija tarifnega odbora ves material prometnemu ministrstvu. Ob zasedanju določi izvršilna sekcija tudi program bodočega dela tarifnega odbora in čas rasedanja posameznih sekcij. . Iz naših organizacij. Na Merkurjevem jour-fixu, ki se vrši v sredo dne 23. februarja 1927 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine, posla-vimo na predvečer petdesetega rojstnega dne zaslužnega društvenega predsednika g. dr. Frana Windischerja, na kar še posebej opozarjamo. Vstopnine ni. Sodelujeta društveni orkester in pevski zbor. Odbor Trg. društva Merkur. RAZNO. Priprave naše države za mednarodno gospodarsko konferenco. Naša vlada je postavila za priprave naše države za mednarodno gospodarsko konferenco, ki se vrši dne 4. maja t. 1., posebno komisija, kateri načeluje vseučiliška profesor dr. Milan Todorovič. Naloga komisije je, da pripravi potreben material do konca tega meseca. Izmed Slovencev je član komisije načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Steinmetz-Sorcdokki. Osemurni delavnik v Franciji. Francoski senat je z 279 glasovi proti enemu odobril Wašhingtonski sporazum o osemurnem delavniku. Komercializacija državnih podjetij na Poljskem. — Te dni je Poljska vlada izdelala načrt zakona o komercializaciji večjega števila državnih podjetij. Gospodarske vesti. S 26. januarjem 1925 je doseglo število konkurzov na Nemškem višek, bilo jih je 2092; od tedaj naprej se je stalno krčilo in je znašalo v decembru 1926 samo še 430, ne; kaj več kot polovico konkurzov iz lela 1913 s šlevilko 815 na mesec. Od 1391 konkurzov v zadnjem četrtletju 1926 jih je prišlo 9 na banke, 453 na industrijo, 47 na kmetijstvo, 662 na trgovino, 210 na različne vrste. Torej je prišla skoraj polovica konkurzov na trgovino. — Angleška železnica Midland and Scottish je izplačala letos najmanjšo dividendo v zadnjih 81 letih; in še ta dividenda je bila omogočena le vsled pomoči rezerv v znesku 7,188.000 funtov. Dividenda je 3 odstotna. Neugodni zaključek je posledica splošnega in pa premogovnega štrajka. — Angleška avtomobilna tvrdka Morris je za 730.000 funtov kupila družbo Wolselev - Motors, ki je prišla v konkurz. Morris bo tovarne popolnoma reorganiziral in bo izdeloval samo šestcilinderske avtomobile, ki v ceni lahko z vSako drugo vrsto konkurirajo. — Položaj češkoslovaške industrije za izdelovanje vagonov se je tako poslabšal, da delajo tovarne samo z 10 do 20% kapacitete.. — Češka banka in Stavbna banka se bosta združili; delnice se bodo zamenjale v razmerju 1:1, ker se glasi nominale obeh vrst delnic na 400 Kč. — Hranilne vloge v Nemčiji so v letu 1926 prav izredno narasle, od 1029 milijonov mark na koncu leta 1925 so.se dvignile na 3090 milijonov mark na koneti leta-1926; priraslek znaša torej v enem samem letu 2061 milijonov ali 200 odstotkov! — Cene bakra neprestano padajo in so notirale zadnjič že 13 cents. — Vsled končappga štrajka na Angleškem se je prodaja sleškega pre-m°ga tako poslabšala, da so^jjpsjMpez-ni premogovniki odpustili dd 40% delavcev. — Poljska vlada hoče vse poljske premogovne okraje združiti pod enolno upravo rudarskega urada v Katovicah. — Nemške tovarne aluminija Lauta so še dogovorile z ogrsko boksit-trust d. d., da bodo kupile na leto iz jam te družbe 12.000 vagonov boksita. Z dobavo boksita so že pričeli. — Ban-ca d' Italija je žaključila leto 1926 s čistim dobičkom 86% milj. lir ter bo izplačala dividendo 60 lir za delnico. Pogajanja za ustanovitev poljskega petrolejskega kartela so imela delni'uspeh, ' podpisali so kartel parafing. Upajo, da bodo ■ pritegnili s časom tudi ostala podjetja v končni skupni kartel. — Britanski velesejem se vrši letos od 21. februarja do 4. marca. Kdor ga hoče obiskati, dobi vizum za Anglijo zastonj. — Praške zvezne banke so s 15. t. m. znižale za % odstotka obrestno fnero za vloge denarnih zavodov, zavarovalnic in žadrilg. c~ Industrijska zveza čeških Nemcev se pogaja t zyezo češkoslovaške industrije; d ustanovitvi skupne državne industrijse zveze. —• Poljaki hočejo ustanoviti veliko tovarn^ za izdelovanje kablov, z začetno glavnico 5 milijonov zlatov. — The Bank of india je, , ivišala obrestno mero od 6 na 7%, An-fc gleška banka jo je pustila nespremenjen no. — Dotok visokovrednih deviz v Poljsko banko ji je omogočil, da je zopet kupila v Newyorku za 1 milijon dolarjev zlata. — Na Nemškem so izdali v januarju na notfanjem lrgu za 212 milijonov mark posojil, med njimi za 89 milijonov industrijskih. — Nemške akcijske družbe so dvignile v januarju delniško glavnico za 49 milijonov mark. — Ruski finančni komisarijat je izdal v podpis novo notranje posojilo za 100 milijonov rubljev. Posojilo daje 10% obresti in bo plačano do 1. marca 1935 potom žrebanja. Emisijski tečaj je 96%. — Dosedanja pogajanja o osnovanju češkoslovaškega papirnega kartela so v toliko dozorela, da misli kartel z začetkom marca že začeti z delom. Izrecno se poudarja, da novi kartel r.e na-merava*dvigniti cen. — Poljski državni dolg je znašal na koncu leta 1925 1877 milj. zlatov, na koncu leta 1926 pa 2067 milijonov zlatov; domačega dolga je bilo 201 in 177 milijonov zlatov. Ameriki je bila Poljska na koncu leta 1925 dolžna 1219 milijonov zlalov, 31. decembra 1926 pa 1198 milijonov zlatov. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani dne 15. februarja 1927. Govedina: v mesnicah po mestu Din 18, na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, jezika 18, vampov 8—10, pljuč 8, jeter 18. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 22.50, II. 19—20, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev '8, slanine trebušne 19, slanine ribe in sala 21, slanine mešane 20, slanine na debelo 20, masti 23—25, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa I. 30, prekajenega ? mesa II. 25—27.50, prekajenih parkljev > 8—10, prekajene glave 10, jezika 35, — Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa Din ? 13 do 14, jagnjetine 20, kozličevine 20. — ! Klobase: 1 kg krakovskih Din 40, de-brecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 34, svežih kranjskih «T1 25, pol prekajenih kranjskih 32—35, sti- (J) hih kranjskih 50, prekajene slanine 23 !tr, do 25. Perutnina: kokoš 25—35, petelin j; 30—40, raca 30, domač zajec, manjši 15, } i:| večji 20. Mleko, maslo, jajca, sir: liter mleka Din 2.50—3, 1 kg surovega masla j g; 44, čajnega masla 55, masla 44, bobinj- 1 f skega sira 36—40, sirčka 10—12, eno jaj- i ji ce 1.25—1.50. Špecerijsko blago: 1 kg ■) S1 kave Portoriko Din 68—76, Santos 52— ' f: 56, Rio 42—48, pražene kave I. 90—100, }| II. 72—80, lil. 56—60, kristalnega bele- ■ ?• ga sladkorja 15, sladkorja v kockah 17, j kavne primeri 22, r^a L 10, riža II. 8.50, ! iji liter namiznega olja £0, jedilnega olja 18, vinskega kisa '4.50,: na!VaaŠivilje. kroJaCe, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki 13. do 19. marca 1927. (Tehnični semenj: 13. do 7.0. marca.) Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. Posebna poljska razstava. Tehnične novosti in iznajdbe. — Reklamna razstava. Razstava poljedelskih vzorcev. »Domača žival.« (Razstava za rejo in negovanje živine.) Razstava za hraniva in živila. Vizuma za potni list ni treba! S sejinsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje. Precejšnje vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih, češkoslovaških in avstrijskih železnicah, na donavskih in jadranskih parobrodih. Ogrski prehodni vizum kratkim polom pri prestopu meje. — Skozi ČSR ni treba prehodnega vizuma. Sejmske izkaznice po Din 40.— pri Wiener Messe A. G. Wien VII., ter pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr, konzulat, Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8;, Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Lfubljaina bUcu Prelernovcga apo menile«. "'•JnllJ* čud nijfct, m| Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe Veletrgovina Liubliana Zaloga sveže prafene kave, mletih dišav In rudninske vode v Ljubljani nalileodneli! kupčtjskt trg v Evropi! priporo!« Špecerijsko blago raznovrstno iganjo, moko in doielno pri« Polko. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastno-pralarna za kavo In mlin za dliavo s olaktritnim obratom. Conlkl na razpolago I Vse vrste trgovske lcnjlue lzot: omerlkan-■kl Jourriali, plovne knjlpe, blapaJnlCke knjige, vsakovrstne S trače, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje Tolna In solidna postrolbal Zahtevajte ceniki Pomladanski velesejem od 6, dp 12. mai;ca 1927. 1600 blagovnih skupin Iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prosaekte od častnega zastopstva STEGU IN DRUGI LJUBLJANA, Gledališka ul. 8. Telefon 925. Florjanska ulica St. 14 knflgoveffntca, Industrija Šolskih svezkov Irt trgovskih knjig. No veliko I No molol TrgovskoHndustriJska d. d. Ljubljana Sttnon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon it 552 ' Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoč* dela. Tiska vse tiskovine za trgih vino, industrijo ki urade; časopise, ■i knjige, koledarje, letake, posetnice i.td. i. Ud« lastna knjigoveznica. Josip Peteline vinskega kisa« d. z o. z., Ljubljana •Hidl naifinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! > TehnKno in hisUenUno najmoder-, nele ureiena kisarna v Jugoslaviji. n PIsotmi Ljubljana, Dunajska casta la, II. nadstr. j NOGAVICE Balini pri pošt. tek. zav. št. 13.101 LJUBLJANA pred Škofijo Stkv. i» i« SVi JAKOBA TRG ŠTEV, O NO Stebelo! *«!»•«« eenel INSERIRAJTE V TRGOVSKEJVI LISTU Ljubljana, UnP dfe IVte HIte, - U D*rrsk<*ta