Kdo je lastnik švicarskega bančnega kapitala
Švicars.ko bančui.štvo je bil-o dolgo 6asa močna trdnjava velikega zasebnega kapi-tala. SteviJni so misliJU, da te trdnjave ni moeoče zavzeti.
Uradne statistike o razdelitvršviearskih bank po njihovi bilanci pa kažcjo, da je /e nekaj vcč kakor polovict- švicarskih bančnih kapitalov v javnih rokah ali pa so zadružna sredstva. Podr:?av]jenje so izvedle   zveznc   državne   eno:e,   kantoni.
Da<nes je v Svioi zlomljen stari monopo-listioni vpliv liberalnega in tonservativ-nega kapitala v bančništvu, prevladal pa je državni vpliv. Državni in dnižbeni či-nitelji praktieno diktirajo (po sindikatih, kmočkih združcnjih in zadruinih zvezah itd.), kako naj se oblikuje obrestna niera. Država no posredujc samo z administra-tivnimi ukrcpi, tomveč tudi s jkonkuren-co< na denarnem 4rgu. V ta. ramen tipo-rabljajo posebno sredstva pokojninskega sklada,
Zadnja leta skuša kapital zasebnih bank doseči sporaziini >o ner.apadanju«. Država je takim zahtevam vtčkrat ugo-ilila in [e preprcčila v€čje znižanje ob-restne more. Taka politika švicarske dr-žave upošteva koristi, ki jiii ima švicarski iiarodni dohodek od poslovanja švicarskih bank z inozemstvom. Dohodek iz poslova-nja s tujimi državami tvori tietjino šrj-carskcga nar<Ml;ie?a tkihodka (okrog S mi-lijard švicarskih frankov od skupnih 25).
Podobno kakor tudi v nckaterih drujrih državah je torej danaJnje stanje v Svici rezuliat določenega kompromisa raed dr-žavniini in zasebnimi intcresi bančnega kapitala.                                            Č.