CELJSKI TEDNIK Leto I. — štev. 23. Celje, dne 7. avgusta 1948. Cena 2 dini , Poštnina plačana v gotovini Pred nami so jasne perspektive, a z upornim delom in revolucionarno odločnostjo v odstranjevanju vseh tezkoc - bomo mi te perspektive ostvarili v srečo naših narodov, v korist vsega socialističnega sveta in vseh antiimperialističnih sil. (Edvard Kardelj na V. Kongresu KPJ) Z vsakim uspehom dela ljudskih množic stopamo la korak bliže k socializmu Na otvoritvi zadružnega doma v Medlosu, so dobili priznanje naiboliši delovni prostovoljci Foto Pelikan Celje V nedeljo 1, avgusta so se ob 8 z'utraj zbrali prostovoljci in ostali člani sindi- I kalnih podružnic iz Celja na Glaziji, od j koder so z godbo društva France Pre- šeren in godbo poštnih uslužbencev od- korakali v Medlog k otvoritvi zadruž- nega doma, I še v soboto zvečer in ponoči je bilo na gradilišču vse živo, saj je bilo po- trebno pokriti en trakt doma. V nedeljo zgodaj zjutraj pa je bil dom že ves okra- šen, pred njim je bila postavljena tri- buna, na kateri so se zbrali predstavniki «blasti in JA, od koder je tov. Širše predsednik krajevnega gradbenega od- bora otvoril svečanost. O pomenu V. Kongresa KPJ je nato govoril predsednik MLO Celje in delegat na kongresu tov, Kokalj Stane, v imenu QF mesta Celja pa tov. Oso Ivan, Njuna Ijovora sta bila često prekinjana z ova- cijami CK, maršalu Titu in Partiji. Tov. Kremenšek je zatem podal organizacij- sko poročilo v zvezi s pripravami in sa- mo gradnjo zadružnega doma, v kate- rem je nanizal vse težave, ki so pri tem nastajale, pa tudi uspehe, ki so jih s svo- jim požrtvovalnim delom dosegali po- samezniki ali celotni kolektivi. Pohvalno je omenil tov, ing, Pristovška, Presinger Adolfa in Vučko Ivana, ki so vložili ne- malo truda za uspešno rast doma, dalje gradbeno podjetje MLO Celje, ki je dalo na razpolago strokovne moči in ma- terial za zakoličenje stavbe in je tudi pri gradnji sami pridno sodelovalo. Prav tako se je izkazalo članstvo gradbenega podjetja Beton, ki je izpolnilo obvezo, da bo vsak član sindikata opravil 50 ur prostovoljnega dela. Na pomoč pa so priskočili tudi drugi kolektivi, kakor Tovarna emajlirane posode, Delavsko po- trošniška zadruga, Okrajna poslovna zve- za in Gozdno gospodarstvo Celje, ki je rešilo problem dobave lesa. Kmečko prebivalstvo terena Medlog, Babno in Ložnica je spočetka z neza- upanjem gledalo na gradnjo zadružnega doma, ker «e je balo prevelike obre- menitve. Ko pa je videlo velik delovni elan naših industrijskih delavcev, name- ščencev in delovne inteligence, je tudi ono poprijelo, saj so na lastne oči lahko videli, kako se ustvarja povezava med »estom in vasjo. In kmetje so pričeli kljub obilnemu delu pri gospodarstvu z dovažanjem materiala, kar je bilo velikanskega pomena. Nekateri med nji- mi, tako 861etni Klinar Franc, dalje Švagula, Lipovšek, Čremožnik, Nahber- ger so opravili preko 20 voženj. Največ voženj pa je opravil tov. Jošt, ki je dal delovno silo in konje na razpolago in dosega skoro 100 voženj, prav tako Vrtnarski zavod Medlog, Seveda je ne- kaj takih, ki nočejo razumeti pomena zadružnega doma, kakor n. pr. tov. Jur- har, ki bi samo v tem primeru vozil za zadružni dom, če bi mu znižali davek, ali pa tov. Trupej iz Babnega, ki je naj- prej hotel vedeti, koliko bo dobil vož- nje plačane... Nekaj »zaslug« za za- viiramje gradnje je imel tudi bivši pred- sednik OF Pišek, ki ga je ljudstvo od- stranilo s tega položaja. Pa tudi Pišek ze spoznava svojo napako in je prispe- val neka) voženj. Od sindikalnih podružnic je na prvem mestu pošta, katere članstvo je opravilo 2344 prostovoljnih ur. Tov. Pipan Franc je sam opravil 280 ur. Ta podružnica je dobila kot priznanje za svoje požrtvo- valno delo, zastavico v trajno last, tov. Pipan pa zlato značko. Mnogo ne za- ostajajo sindikalne podružnice; Tovarna sadnih sokov. Metalna, Žitopromet, So- dišče in trgovska podjetja. Vse prizna- nje pa je treba dati strokovnemu delav- stvu pod Tod^trona tov, Prcsingerja, Hu- marja, Kersnika in Kneza ter požrtvo- valnim zidarjem, tesarjem in pomožnemu osebju tov. Bratini, Černetu, Teržanu, Forštnerju, Petemelu in še nekaterim drugim. Za aktivno delo pri gradnji zadruž- nega doma so bili odlikovani z zlato :;načko: tov. Presinger Adolf, Vučko Ivan, Kremenšek Alojz, Mrak Vlado, Pukl Filip, Bregar Tone, Pipan Franc iit Kozar Martin. S srebrno značko tov ing. Pristovšek Blaž, Vidic Franc, Rudič Ante, Tome Jernej, Širše Franc, Jošt Darinka, Tavčar Leopold, Šmigovec Ivanka, Mah- nič Jožef, Kunej Jože, Ramšak Štefka« Kremenšek Slavko ter vozniki Hriber- nik Anton, Švagula Ivan, Klinar Franc,! Lipovšek Franc, Čremožnik Peter, Nah- ber^er Jože in Podgornik Rafko, Z bro- nasto značko; vozniki tpv. Kovač Tone, Krobat Tone, Breznik Alojz, Tumšek Vinko, za delovne ure Podjavoršek Franc Nahberger Elza (LMS), članice AFŽ Leš- nik Sabina, Hanžič Marija, Korber Ma- rija, Suša Olga, Švagula Ivanka, Planko Anica. Izmed pionirjev pa so bili na- grajeni s srebrno značko Pukl Srečko, Imid Oskar, Škof Vera, Lednik Božo, Suša Viki; z bronasto značko Škof Zden- ko, Jošit Breda, Perčič Danci in Suša Katarina, V imenu okrajnega odbora AFŽ Celje- mesto je tov. Počekaj Marica čestitala ženam tega terena k njihovim uspehom in jim v znak priznanja za vztrajno in požtrvovalno delo darovala lepo knjigo. Po izročitvi značk prostovoljcem iz sindikalnih podružnic in izročitvi daril za zadružni dom — Ljudsko prosvetni svet Celje-mesto je daroval zbirko knjig, prav tako članstvo sindikalne podružnice Beton, ki se je istočasno zavezalo za 1000 m'^ ometa, KOZ transportnih delav- cev je daroval 4 000 din — se je razvil kulturni spored. Nastopil je moški zbor KUD Ivan Cankar, ženski zbor AFŽ terena Medlog, Babno in Ložnica, s sim- bolično sliko so nastopile mladinke iz vrtnarskega zavoda Medlog in za zaklju- ček zbor pionirjev s spremljavo harmoni- karjev. Svečanost otvoritve zadružnega doma se je razvila v manifestacijo tesne po- vezave mesta z vasjo, pokazala je, da vztrajno prodira napredna miselnost tu- di v naše kmečke predele, kar je naj- boljši porok za to, da bo končna dogra- ditev zadružnega doma v najkrajšem času izvršena in tako ustvarjeni vsi pogoji za gospodarski, kulturni in politični razvoj tega terena. M. Z. Nosilci značk prostovoljnega dela najboljši borci za zgraditev socializma Razmeroma malo je pri nas ljudi, ki nebi opravljali kakršnega koli dela in s tem vsakodnevno koristili skupnosti. Naši delavci, kmetje, delavna inteli- genca, mladina in žene ter celo inva- lidi se vključujejo v naše plansko delo, kjer vsak po svojih močeh pomaga graditi svojemu narodu lepšo bodoč- nost. Po tovarnah imamo udarnike, ra- cionalizatorje in novatorje, med inteli- genco imamo izumitelje in narodne prosvetitelje, na vasi pa je vedno več zavednih in umnih kmetov, ki znajo do kraja izkoristiti svojo zemljo v ko- rist skupnosti. Vendar najdejo ti ljudje še vedno dovolj časa, da se skupno udeležijo prostovoljnih del, da odstra- njujejo sledove vojne, da grade do- move, stanovanja in druge naprave. Ti ljudje so socializmu najbližji in ti lju- dje so dvignili našo državo visoko nad dežele, ki še ječe pod vladami izkori- ščevalce\'. Masovne organizacije so na pobudo Komunistične partije dosedaj s samim prostovoljnim delom storile mnogo neprecenljivih vrednosti. Tudi pri nas v Celju imamo na sto- tine požrtvovalnih državljanov, ki ve- do, da se ruševine ne bodo same po- spravile in odstreinile, ki vedo, da je to njihova dolžnost. Ti zavedni Fron- tovci, mladinci in žene so svoj prosti čas obrnili v korist skupnosti. Med njimi je mnogo bleščečih prime- rov in vsi ti zavedni državljani so v nedeljo ob otvoritvi zadružnega doma v Medlogu dobili zasluženo pohvalo in nagrado. Ob tej priliki so bili nagrajeni naj- boljši prostovoljci iz Celja. Najvišje nagrade so dobili nosilci zlate značke z rdečo zvezdo. To je bila nagrada za več kot 300 opravljenih ur. Nosilci teh značk so: Cilenšek Betka, Pukl Filip, Kremenšek Alojz ter Presinger Dolfe. Zlato značko za več kot 200 oprav- ljenih ur so dobili: Mrak Ladislav, Pipan Franc, Vučko fvan in Bregar Tone. Srebrne značke je dobilo 39 prosto- voljcev, ki so opravili več kot 100 ur. Nositelji teh značk so: Mulej Milka, Borovšek Stane, štan- cer Tine, Kolšek Jelka, Sadar Adolf, Soklič Rudolf, Šestar Ivan, Furlan Vlado, Seničar Miha, Fam Evgen, Vaš Adam, Koleno Franc, Mirnik Angela, i Ogrizek Štefan, Orehek Marija, UršiiS i Gabrijela, Rus Mimi, Vidmar Ivan, ; Jamše Anica, Pczdirc Nežka, Matjaž Olga, Kodran Stanislav, Matjaž Anton, Šegula Franjo, Skoda Viktor, Kramar Minka, Prašniker Uršula, Maček Tilka. Sagmajster Lucija, Rivo Otmar, Zda!- šek Miha, Kolenc Vinko, Remus Mar- tin, Orehek Pepca, Kremenšek Slavko. Šmigovec Ivanka, Rudič Ante, Vidiv Franc in Tomše Kristina. Poleg tega je 170 prostovoljcev spre- jelo bronaste značke v znak priznanja za požrtvovalno delo in to za več kot 50 opravljenih prostovoljnih ur. Navedeni nagrajenci imajo največ zaslug za v sirovem stanju dograjen zadružni dom v Medlogu in za odstra- njenje ruševin in za nanovo urejeno tržnico. To so najboljši in najzaved- nejši graditelji socializma. Kmetje na naših vaseh postavljafo spomenike Titove dobe Ko delamo obračun našega dela in pogledamo na do sedaj prehojeno pot vidimo z neverjetno jasnostjo kako na-? predno se dvigamo ne samo v pogledu konkretnih uspehov ampak tudi v po- gledu pridobljenih izkušenj. Vidimo tudi to, da se gradi vsak dom pod drugačnimi pogoji in okoliščinami. Tako vidimo, da se porajajo razne te- žave, tako tudi najdemo primere, ko se pokažejo ravno pri gradnji za- družnih domov novi liki današnje Jugo- slavije pa tudi sovražniki, bodisi odkrito včasih pa tudi prikrito. Vendar lahko načelno ocenjujemo vsa gradilišča takole. Tam kjer gredo vse ćikcije in kampanje pa naj bodo gospo- darske, kulturne ali izrazito politične — skozi glavno in osnovno akcijo gradnjo zadružnih domov, tam so uspehi zadovo- ljivi, tam se situacija vsak dan krepi v dobrobit delovnega ljudstva. Tam tudi gradijo domove kljub vsem težavam in to z neverjetno brzino. Zadružni dom v Šeščah je zrasel v 18 dneh to je vsekakor velika zmaga za vaščane, ki so se združili v en delovni kolektiv. V Libojah so pa sezidali do strehe v osmih dneh in v desetih dneh je bil dom pod streho. Ali ni to sijajen uspeh? Brez dvoma je to uspeh, ki nam bo dal še novega poleta pri gradnji ostalih za- družnih domov. Kaj je omogočilo graditeljem v Libojah, da so dosegli take uspehe? Brez dvoma je dejstvo, da so v upravi ljudje, ki se znajo uporno boriti za dosego cilja eden od glavnih faktorjev, ki so pripomogli k temu, da je dom danes pod streho, V upravi so ljudje, ki so graditelji nove Jugoslavije v dejanjih in ne samo na je- ziku. Porečejo nam, da so drugje težji pogoji toda ali si lahko zamislimo, da je šlo v Libojah brez težav? Ne v Libojah ni šlo brez težav. Petkrat so bile polne kleti vode, lesa ni bilo na mestu do konca junija, pesek je bil 10 km oddaljen, apna ni bilo, opeko s.o si preskrbeli sami iz ruševin, cementa, ki jim ga je okrajna uprava nakazala iz Petrovč pa petrovški aktivisti niso ho- teli dati. Ali so to težave? Brez dvoma so. Toda to niso vse težave. Še ne- broj težav večjih in manjših je bilo, toda uprava, ki je povezana z ljudstvom je vse težave znala premagati. Tu so se pokazali novi junaki — junaki sociali- stične graditve. Naši aktivisti porečejo, da leži vse na njih. Toda tov, Klep je invalid, pa vendar je eden najboljših ak- tivistov našega okraja. Graditelji pravijo, da je to njihov fant če ravno so ga od začetka nekateri kapitulanti z ne- zaupanjem gledali misleč da ne bo v Li- bojah zadružnega doma. Ko je bila pa v nedeljo skromna pro- slava — otvoritve zadružnega doma, so prejeli tovariši značke za prostovoljno delo se je pa lahko vsak prepričal kaj zmorejo ljudje, ki eo enotni v volji in akciji, B. S, Živeli delegati V. Kongresa KPJ! Vsa Jugoslavija je navdušeno spre- jela delegate s V. Kongresa KPJ. Vse postaje, kjer je vozil vlak z delegati, so bile v cvetju in zastavah. Delavci, kmetje, inteligenti, mladina in pionirji vsi so s prisrčnimi ovacijami sprejeli najboljše sinove naše nove socialistič- ne domovine — komuniste. Vlak, ki je vozil iz Beograda, je za- radi bučnih manifestacij imel občutno zamudo. Na zagrebški postaji se je zbralo ogromno število Zagrebčanov, ki so nekaj ur čakali na svoje delegate. Foto Pelikan Celje Od Zidanega mosta, kjer se je vlak odcepil za Maribor, pa do Celja so na vsaki postaji bili zbrani naši delovni ljudje in navdušeno klicali Partiji, Ti- tu in Sovjetski zvezi. V Rimskih topli- cah so delegate pozdravili poleg doma- činov tudi zdraviliščni gosti. V Laškem so se delavci pivovarne zbrali pred svojo tovarno pred rdečo zastavo in burno pozdravili delegate s V. Kon- gresa, Na postaji pa so bili zbrani de- lavci iz ostalih tovarn, mladina, meš- čani in gosti iz zdravlišča, kjer so ma- nifestirali svojo predanost Partiji, kli- cali Titu in prisrčno pozdravljali dele- gate iz naših krajev, ki so vsem znani kot prvoboritelji za pravice delovnega ljudstva in ki danes uspešno vodijo delovne množice k blagostanju. V Celju pa so množice preplavile pe- ron. Godba je neprestano igrala, ljudje so vzklikali Komunistični Partiji, Titu itd. Nad vse praznično je bilo Celje tega dne. Res je, da je Celje bilo okln- čano in praznično vse dni trajanja V. Kongresa, prav posebno pa je zaupanje v Partijo pokazalo naše ljudstvo s pri- srčnim sprejemom delegatov, ki so V Beogradu na zgodovinskem Kongres-a KPJ zapisali nove strani v zgodovino naših narodov, ki so še bolj utrdili vr- ste Komunistične Partije in ki bodo v vse delovne množice mesta in vasi vlili novih moči za uspešno izvedbo Petletke in čimprejšnji vstop v soci- alizem. — Tito — Partija. Tito — Partija ... Živel Stalin...Živeli delegati..., so kli- cali Celjani. Mladina je pela pesmi o Stalinu in Titu. Udarniki so dvigali svo- je žuljeve roke v pozdrav, a njihovi stroji brnijo tudi sedaj po Kongresu, kakor so brneli pred Kongresom: Za Partijo, za socializem. Kdo bi podvomin v pravilnost dela na- šega CK-aja in Partije, kdo nebi za- vrnil neosnovanost obtožb če je slišal pesem mladincev, ki so z jasnimi ob- razi peli: Uz Tita i Stalina dva junačka sina nas neče ni pakao smest... Do 28. jttVija \e delovni kolektiv oblačilnih delav- nic MLO Cef je dosegel 3560 delovnih ur Ze meseca maja se je med obrati razvilo tekmovanje, za katerega je dal pobudo obrat »Krojaštvo«, ki je pozval vse ostale obrate na enomesečno tekmovanje. Po kratkih diskusijah, ki so sledile po obratih, je bilo sklenjeno, da se sprejme tekmovanje in da bo vsak član kolektiva prispeval mesečno 6 prostovoljnih ur na ruševi- nah in 8 prostovoljnih ur v obratu, ter se bo zaslužek teh ur nakazal štabu delovnih brigad za zadružne domove. Ob priliki, ko smo ugotavljali rezulta- te enomesečnega tekmovanja je obrat »Šivalnica« kot najboljši prejel prehod- no zastavico in istočasno pozval ostale na petmesečno tekmovanje z ozirom, da se rezultati ugotavljajo mesečno. Uspehi tekmovanja niso izostali. Do- seženih 3560 prostovoljnih ur je re-, zultat našega dosedanjega tekmovanja. Za zadružne domove smo prispevali 17.712 din. Obrat »Šivalnica« si je že drugič osvojil prehodno zastavico. V tem obra- tu se je najbolje izkazala tov. Frece Jožica, ki je opravila 79 prostovoljnih ur. Tudi pri vpisu ljudskega posojila je bila najboljša saj je podpisala 4.000 din. V obratu »Krojaštvo« je dosegel naj- boljše rezultate tov. Kolenko Franc, ki je dosedaj opravil 82 prostovoljnih ur. Pri vpisu ljudskega posojila je lahko za vzgled ostalim delavcem v tem obratu in je podpisal 2000 din, čeravno se na- haja v težjih socialnih razmerah kot ostali. Dosedaj so opravili največ ur nasled- nji tovariši in tovarišice: Borovšek Stane 107, Kolenko Franc 82, Frece Jožica 79, Krajne Minka 78, Voga Vida 76, Sargač Lenčka 70, Cer- gol Angela 69, Kompan Silvo 67, Sne- dič Alojz 63, Košar Milica 61, Zivič Ivanka 60, Skerl Marija 58, Bevc Mi- hael 56, Umek Pavla 55, Zalesnik Ivan 55, Omerzo Franc 54, Macuh Zofka 52, Knez Marija 51, Kaučič Dragica 51, in Resnik Cilika 51 ur. Vsekakor so ti tov. največ prispevali k temu rezultatu, da smo na ta način dosegli tretje mesto v prostovoljnem delu. Brez dvoma bi pa bili uspehi še ve- liko boljši, če bi se vsi člani delovnega kolektiva zavedali svojih dolžnosti. Mi- slimo, da bi bil že čas da se vsi iz obra- ta »Krojaštvo« udeležijo delovnih akcij in na ta način prispevajo svoj delež za zgraditev sicializma. Obrat »Čevljar- stvo« pa je bil v prvem tekmovanju kakor tudi sedaj najslabši. S podvojeno silo se bomo še v naprej lotili dela pri obnovi našega mesta in se obvezujemo, da bomo do 7. novembra i izvršili še 1.440 ur tako da bomo do \ tega časa izvršili skupno 5.000 prosto- voljnih ur. stran 2.1 CEUSKI TEDNIK Leto I. — Stev. 23. NALOGA OF na vasi je dvig našega kmetifstva in podpora zadružnemu gibanju Med osnovnimi nalogami, ki jih Je postavil II. Kongres Osvobodilne fron- te ena še prav posebno poudarja po- trebo po trdni zvezi delavca in kmeta, katera je nujen pogoj boljše izvr- šitve petletnega plana. Dobesedno pra- vi takole: »Sovražnik je in bo posegal s svojim razdiralnim delom prav v to, da bo razdvajal kmeta od delavca, vas od mesta. Fronta je v organzaciji vasi že dosedaj izvršila veliko nalogo poseb- no na področju zadružništva Toda prav nadaljna izgradnja našega zadružniš- tva, jačanje politične in ekonomske moči naše vasi v zadružništvu, to je in bo ostala osrednja naloga vodstva OF in njenih terenskih organizacij.« Iz te naloge, ki stoji pred Osvobodil- no fronto na vasi, pa nujno sledi, da je zadružnitvo v naši družbeni eri nuj- no, drugič pa, da je treba to zadruž- ništvo utrjevati, razširjati in ga kon- trolirati. V čem in na kakšen način bi naj k temu pristopile organizacije na vasi in kaj bi bilo konkretno povzeti za ugoditev tem zahtevam, ki jih na- kazuje razvoj. Nedvomno bo Fronta na vasi prispevala k uresničevanju teh na- log v največji meri s političnim delom in to vztrajnim, intenzivnim delom, vse pa v cilju prevzgoje naše vasi. Dokazano je, da je naše kmetijstvo na nizki stopnji, da je hektarski donos nižji, kakor v mnogih drugih državah, da način obdelovanja pri nas ni so- doben. Prav dobro so poznani osnovni vzroki te zaostalosti, prav dobro vemo, da je vzrok temu postopno propadanje in obubožanje vasi, ki je nastajalo v pogojih kapitalističnega gospodarjenja in pod pritiskom izkoriščevalske vla- dajoče klike, ki je zasledovala cilj bo- gatitve in visokih dobičkov na račun delavca ter malega in srednjega kme- ta. Podpredsednik zvezne vlade tov Kar- delj je v svoji razpravi o »Kmetijskem zadružništvu v planskem gospodarstvu« pokazal na številnih primerih s števil- kami, ki na dovolj drastičen način ka- žejo: na eni strani na pravkar nave- deno zaostalost, na drugi strani pa v nadaljevanju razprave nakazuje pot na- še vasi in kmetijstva, ki more doseči svoj namen v današnji družbi le v ok- viru in v pogojih zadružništva. Ce hočemo, povečati rodovitnost ze- mlje, doseči boljši hektarski donos, in to tudi moramo, bo potrebno preiti k modernejšemu in intenzivnejšemu ob- delovanju zemlje, na najracionalnejši način, ki je možen v zadružništvu. V največji meri je potrebno uporabljati umetna gnojila, izkoriščati pridobitve tehnike pri uporabi kmetijskih strojev in orodja ter razširiti dejavnost zadru- ge na vsa ostala oporišča gospodarstva. V logični zvezi z vsem povedanim, pa morajo biti organizacije OF na vasi ti- ste, ki bodo znale zadružnikom in vaš- čanom povedati, da je za produkcijo umetnih gnojil, za izdelavo strojev in orodja potrebno zadostno število to- varn, da je za ustvaritev blagostanja na vasi potrebna elektrifikacija dežele, ki danes kljub ogromnim naporom nI zadostna. Na študijskih sestankih, ki se naj vrši- jo skupaj z zadružniki, je neobhodno po- trebno obravnavati take stvari in to te- meljito in globoko, obravnavati tako, da bodo videli ljudje zakaj leži težišče vsega našega dela na hitri izgradnji predvsem težke industrije, na hitri iz- vedbi elektrifikacije. Ljudem mora biti poznano, da je taka usmeritev planskih nalog nujna, če hočelo dvigniti vas iz zaostalosti, odnosno ji dati vse mož- nosti in prilike za razvoj tako v gospo- darskem, kakor kulturnem pogledu. Prav zaradi tega je treba to ponovno povdarjati, da bodo naši zadružniki in drugi kmetje vedeli zakaj je nujno, da podprejo naše kmetijske zadruge z zajetjem vseh razpoložljivih polj- skih pridelkov, sadežev, povrtnine itd., naša mesta, naše delavce v industriji, ki vlagajo svoje delo, svoje žrtve m milijone udarniških prostovoljnih ur zato, da omogočijo boljšo in številnej- šo izbiro, in čim hitrejšo in cenejšo iz- menjavo industrijskih produktov za kmetijske. To mora preiti v meso in kri naših ljudi na vasi. Zato naj ne bo nikogar, ki bi poskušal na račun delavca špekulirati, potrebno je to predvsem zaradi tega, ker bodo naše zadruge, naši zadružniki s tem mnogo prispevali k tesnejši povezavi delavca in kmeta. Razvoj težke industrije je, elektrifi- kacija dežele in s tem vzporedno dvig kmetijstva, to so osnove našega petlet- nega plana in na organizacijah OF je. da znajo naš petletni plan čitati, da bodo ta revolucionarni prehod v novo dobo, v socializem podprle z odpira- njem perspektive, da bodo znale usmer- jati poglede naših ljudi, poglede na- ših zadružnikov v našo lepo bodočnost. Jasno je, da tak boj ni lahek, da se in se še bodo postavljale pred OF na vasi vse mogoče težave, razumljivo pa je zopet, da zahteva zato taka borba krepkih, neomahljivih, načelno močnih in nepopustljivih ljudi. Številni vaški oderuhi in ban- kirji, ki so znali v stari Jugoslaviji pognati malega in srednjega kmetica na boben, se zlepa ali pa nikdar ne bodo mogli sprijazniti z izgubo svojih pozicij. To je menda vsakomur jasno. Vsi ti in vrsta vseh onih, vajenih udob- nega brezdelnega življenja, poskušajo in še bodo poskušali svoj dokončni poraz odložiti ne vedoč, da so vsi taki poskusi v naprej obsojeni na poraz. En način njihovega boja proti ljudski ob- lasti, proti zadružništvu je vri van je v naše družbene in gospodarske orga- nizacije, je tendenca zasedanja vodil-: nih mest, kjer poskušajo čim uspeš- neje uresničevati svoje »pobožne« že- Ije. O vsem tem si mora biti organiza- cija OF in njeni aktivisti na vasi po- polnoma na jasnem, morajo zato vedeti,' da je potrebno skupaj s poštenimi za-^ družniki vršiti naj ostrejšo in naj do-; slednejšo razredno borbo proti takimj ljudem, da je treba zato navajati za-> družnike na budnost in stalno kontrolo.; Dokazi iz polpreteklega časa, kakor na primer sklepanje pogodb za odkup žitaric, še prav posebno pa vpisovanje ljudskega posojila, so tako neusmiljeno razgalile nasprotnike, da je treba na nje le pokazati, jih potem od skupnosti izolirati, pri tem pa budnost proti po* skusom njihovega škodljivega udejst- vovanja še povečati. Zadruge bodo k temu učinkoviteje pristopile, če bodo imele vso podporo množičnih organizacij. Osvobodilna fronta na vasi pa bo s svojim uspeš- nim delom v tej smeri potrdila svoje; revolucionarne tradicije. Aktivisti, ki bodo pri tem sodelovali, pa bodo dali sebi izpričevalo brezkompromisnih in načelnih ljudi, kakršnih današnja do- ba potrebuje. Zadriižništvo bo očiščeno in rešeno zajedalcev in parasitov, svo- bodno zadihalo. Budnost in kontrola, ki je za izved- bo diferenciacije na vasi nujen pogoj,, narekuje OF na vasi intenzivno sode-^ lovanje na vseh popriščih gospodar- skega udejstvovanja zadruge, narekuje pa, kar smo že omenili, potrebo po- litično-ideološkega dela z zadružniki, zahteva m.nožično obravnavanje gospo- darskih in političnih problemov zadruž- ništva in s tem tudi množično in zato uspešno reševanje vseh in vsakršnih problemov v pozitivni smeri. Pravilno poznavanje sistema in ko- risti vezanih cen, skupno obravnava- nje in razlaganje gospodarskih ukre- pov oblasti z zadružniki, je nadaljna naloga OF, ki jo vrši v cilju utrjeva- nja in razvoja* zadružništva. Organi- zacije OF morajo s polnim razumeva- njem in pravilnim tolmačenjem pod- preti novo kmetijsko gibanje — gibanje »borcev za večji pridelek.« To delo je neposredno zvezano s Fronto, kajti Fronta bo prejemala od kmetovalcev častne obveze, da bodo dvi- gali hektarski donos, da se bodo vklju^ čevali v armado ljudi, ki bodo zasta- vili vse sile, da s praktičnim delom do- kažejo, do kakšne mere vse je možno dvigniti kmetijsko produkcijo. Ne bilo bi prav,' če bi se pri tem ne dotaknili vprašanja zadružnih domov, ki so eden pogojev za hiter razvoj za- družništva na vasi. O tem je bilo mno- go govora in še bo vse dotlej, dokler ne bodo vse naše vasi našle v teh domovih prostor, kjer se bodo obravnavala vsa vprašanja vasi, dokler ne bodo ti do- movi res postali domovi napredka, bla- gostanja in vsakršnega udejstvovanja vasi. Prav organizacija OF na vasi je dolžna skrbeti, da se krajevne gra- diliščne viprave jačaj o in utrjujejo, to se pravi, da jih je treba tako, kakor upravne odbore zadrug, neprestano ja- čati in izpopolnjevati. Utrjevanje gra- diliščnih uprav, množična mobilizacija za prostovoljno delo, aktivno sodelo- vanje pri zbiranju materiala in pri gradnji, to je učinkovita in direktna po- moč zadružništvu na vasi. Umestno je pri tej priliki povdariti še to, da bo znala Fronta ljudi, ki bi hoteli v katerikoli družbeni ali gospo- darski organizaciji zakamuflirani, spe- ljati delo take organizacije v nasprotMO ljudstvu Ln skupnosti škodljivo smer, da bomo znali take ljudi razkrinkati in uvesti proti njim brezobziren proces izločevanja iz skupnosti. Politično delo z zadružniki, onemogočanje vsake špe- kulacije, utrjevanje vezi med mestom in vasjo, med delavcem in kmetom, diferencijacija na vasi, budno sprem- ljanje dela zadruge, omejevanje bo- gatitve, popularizacija gibanja »bor- cev za večji pridelek« in končno grad- nja zadružnih domov, to naj bi bilo bojno polje dela frontnih organizacij na vasi. Ko smo v teh dneh še vsi pod doj- mom bogate in dragocene vsebine V. kongresa KPJ, ki je s svojo revolucio- narnostjo in brezkompromisno borbo povedla in vodi narode Jugoslavije od uspeha do uspeha, moramo vedeti, da je potrebno, če se danes in v bodoče zavedamo, da pomeni oživotvorjenje sklepov V. Kongresa KPJ hitro ures- ničenje petletnega plana, da pomeni to stalno dviganje življenjske ravni de- lovnega človeka, da je to garant lepše Jmdočnosli.^ ^................. Okraj Celje-okolica se pripravlja na festival Za 100 letnico revolucionarnega 1. 1848 bo okraj Celje-okolica priredil dne 12. 9, 1.1 festival v Preboldskem gradu v Št, Pavlu. Grad, ki je bil gnezdo muči- teljev naših prednikov in je danes iz- ročen delovnemu ljudstvu, zlasti onim, ki so pomoči najbolj potrebni, to je bolni- kom in otrokom, bo najprimernejše me- sto, da se ob njem spominjamo trpljenja našega ljudstva in njegovih borb, zmage v Narodnoosvobodilni borbi in današnje stvarnosti, ko je prišla oblast v roke de- lovnega ljudstva. Temu primeren bo tudi kulturni program festivala. Predvečer bo ob kresovih in tabornem ognju zbral partizane in njihove prijatelje, ki si bodo vzbujali spomine na težke in slavne dni njihove borbe. 12. septembra dopoldne bo kulturni program z odlomkom iz »Tu- gomera«, »Matije Gubca«, »Talcev« in »Raztrgancev« prikazal življenjsko borbo naših narodov od fevdalizma preko ka- pitalizma, ljudske revolucije in zmage do današnje graditve socializma. Mešani mo- ški in mladinski pevski zbori bodo s primernimi pesmimi dopolnjevali odrska dela. Razstava bo kazala isti razvoj, de- file na koncu kulturnega programa pa- V tekstilni tovarni Sentpavel so letos zahljucili ze tretji tečaj v tekstilni tovarni v Sv. Pavlu pri Preboldu so bili zaključeni letos že trije tečaji. Prvi šestmesečni za kvalifici- rane dalevce, drugi za priučene, tretji za normirce, ki so te dni polagali iz- pite. Prvi tečaj za kvalificirane je prav dobro uspel, tudi za priučene, normircl pa so presegli vse pričakovanje. Tečaj za normirce je obiskovalo osem tečajnikov, pet iz teksitlne Prebold, en tovariš iz »Elke« Celje, ena tovarišica iz »Juteks« 2alec, ena iz tovarne noga- vic Polzela, Tečaj je trajal šest tednov, predavanja so se vršila vsak dan po- poldne, dopoldne pa so delali praktično. Vkljub kratkem času in težki snovi, ki so jo imeli predelati, se niso ustra- šili. Trudu predavateljev in zanimanju, ki so ga tečajniki pokazali, se imamo zahvaliti za res odličen uspeh. Pripom- niti moramo, da so zaradi težkih pred- metov trije udeleženci odstopili in sicer dve tovarišici iz tekstilne tovarne St. Peter ob Savinji, kakor tudi en tovariS iz Združenih tovarn svile v Mariboru. Ostali pa so vztrajali do konca in je bil njihov trud tudi poplačan z uspe- hom, M. Pionirji iz taborišča „Bratstvo in edinstvo'' v Volčah pri Tolminu pišejo Pred 10 dnevi so prispeli pionirji Iz okraja Celje-okolica na taborenje v Vol če pri Tolminu, Čeprav se niso po- znali med seboj, so takoj prvi dan ustvarili kolektiv, ki se krepi v žaru primorskega sonca z vežbami, izleti in predvojaško vzgojo ter zbira moči za bodoče delo, ki čaka vsakega posamez- nika na šoli. Iz teh pionirjev bodo na- stali pionirski voditelji, ki bodo prene-^ sli pridobitve vzgoje v taborenju na pionirje domačega kraja. Danes je dobil odred svoje ime :^Bratslvo in edinstvo«, ki so si ga Iz- brali pionirji sami. Obenem so se po- delile zastavice in rute ter pohvale za najboljše pionirje. Žareči obrazi in pe- sem, ki je zaorila med pohodom skozi Volče iz mladih in navdušenih grl, pri-' ča, da bo ostal ta dan vsem pionirjem v neizbrisnem spominu. Uspelo razstava laških tovarn in rudmika v nedeljo 1, avgusta 1948 je bila v Laškem otvoritev razstave produktov in polproduktov Industrije volnemih izdel- kov »Volna«, Pivovarne in Premogovni- ka Laško. Razstavni kotiček »Volna« Laško nam pokazuje dvig naše tekstilne industrije po osvoboditvi. Prikazuje nam posamezne produkte od grobe neprane volne pa do gotovega izdelka. Zelo pregledno s pri- mitivnimi črtami je zarisana pot: »Od vlaknine do tkanine«. Izdelki Pivovarne so lepo razmeščeni. Razstavljene steklenice z etiketami »Ter- malno pivo«, »Zlatorog pivo« ter diagram produkcije v letih obnove dviga v gle- dalcu zavest, da se bo naša živilska in- dustrija dvignila na nivo, kateri bo delal čast delovnemu ljudstvu v socialistični domovini. Nad razstavnimi izdelki so razobešene sUke, katere prikazujejo delo na obnovi porušene domovine v letih 1945—1947, Premogovnik ima razvrščene vse vrste premoga od kosovca pa do premogovega prahu, katerega kopljejo v premogovniku Rečica, Razstavljeno je tudi orodje za pridobivanje črne rude ter rešilne napra- ve. Obiskovćdci so bili navdušeni nad us- pehi, ker je razstava pokazala odločno pot k napredku, P. E Megla prahu na nogometnih tekmah v Celju Prav gotovo ni prireditve v Celju, ki bi pritegnila toliko ljudi, kot ravno nogometna tekma, Ce zasledujemo število prisotnih gle- dalcev na nogometnih tekmah vidimo, da ni nikoli manjše od 1500 ljudi. Tako lahko ugotovimo, da povprečno 7 od- stotkov od vsega prebivalstva požira enkrat tedensko cestni prah, okužen z bacili raznih zavratnih bolezni. Vpra- šajmo se ali mora biti tako, ali se mor- da dajo ukreniti potrebni ukrepi? Prav gotovo da! Vsi vemo, da ima MLO avto za škropljenje cest, ki v poletnih mese- cih stalno obratuje in gotovo bi lahko tu- di pred vsako tekmo poškropil dve cesti ob igrišču. M—ik Oddih na morju tistim, ki ga potrebujejo v bivši Jugoslaviji ni bilo z dopusti tako kot je danes. Takrat so bile kra- sote našega morja dostopne samo višjim krogom, a siromašen delavec je lahko gojil samo vročo željo, da vsaj enkrat v življenji^ vidi plavo morje. Na račun de- lavskih žuljev so takrat uživali rejeni ma- gnati z našminkanimi ženami, ki so v ohlapnih razgovorih skušale biti duho- vite. Družba z delavci in preprostimi ljudmi je za njih bila nemogoča in po- niževalna. Danes se je to precej spremenilo. Na našem Jadranu vsako leto preživlja svoj dopust na tisoče članov sindikata. Zgodi pa se tudi, da med njih zaide bela vrana, kot je bil bela vrana nekoč delavec med magnati. Zgodilo se je, da je neka dama v ne- kem lokalu v Celju bila vprašana odkod ji je tako rujava barva kože, — Na Rabu sem bila, je odgovorila, — Kako ste se imeli, je zopet glasilo vprašanje, — Krasno! je vzkliknila nato pa se ji je zmračilo lice: — Samo družbe ni bilo za mene. Saj veste kako je. Na morje prihajajo preprosti ljudje in človek se res nima kam dati. — Mislim (piše očividec) da bi bilo po- trebno dati oddih na morju izključno tistim, ki ga potrebujejo in ne tistim, ki si iščejo le družbe najmodemeje oble- čenih ljudi, puhlih razgovorov in starih nazorov. Poskrbimo, da damam z »blajha- niimi« lasmi ne bo dolg čas med člani findikata. bo pokazal današnji delovni polet našega ljudstva. Popoldne bo ljudsko rajanje. Za festi- val se vse kulturne skupine vneto pri- pravljajo, ker se zavedajo, da bo tu I revija našega dela, ki ji bodo prisostvo- j vali tudi sosednji okraji, i (Reportaža iz življenja in dela 2. Celjske MDB) Na ■avtostrado »Bratstva — edinstva« je 6, avgusta t, 1, prispela II celjska mladinska delovna brigada, ki je štela 260 brigadirjev. Na zdravniškem pre- gledu je bilo odklonjenih prvi dan 32 brigadirjev, štirinajst dni kasneje pa je bilo poslanih domov še U brigadirjev. Po teh številkah vidimo, kakšno pažnjo polaga vodstvo na obvarovanje zdravja mladincev, obenem pa nam kažejo ne- odgovornost nekaterih mladinskih vod- stev v Celju, ki so dopustili, da so se v brigado prijavili fizično slabi mla- dinci in mladinke. Te številke naj nam bodo šola za bodoče mobilizacije za mladinske delovne akcije. Velika rdeča sončna obla je pravkar izšla izza obronkov Fruške gore in ob- žarila taborišče^ na 80 kilometru avto- strade. Taborišču smo nedavno nadeli naziv »Kosmaj«. Piščalka dežurnega, ki je že pred sončnim vzhodom prebu- dila brigadirje, je zdaj sklicala zbor za zajtrk, Z očmi zaspano mežikajo v jasno jutro, z ustmi široko zehajo, po- govarjajo se o današnjem delu, ko sto- pajo brigadirji v »gosjem redu« h kotlu s kadečo se kavo. Posoda in žlice žven- ketajo, namestniki komandirjev pa ne- utrudno preštevajo orodje. Kar po tri- krat premetavajo krampe, lopate in samokolnice. Vsak bi hotel svoji četi izdati najboljše orodje. Tako se prične delovni dan v brigadi. Na delu opaziš s prvim pogledom te- kmovanje, hiteče gibe prepotenih, tem- nih teles, sklanjajočih se nad delom. Z lopatami režejo trdo zemljo, jo na- kladajo v samokolnice in vozijo do 50 metrov daleč na širok nasip, katerega po končanem delu nabijejo in tevčijo »ježi« in valjarji, ki jih vleče traktor ali buldožer z gosenicami. Vendar delo ni tako enostavno, kot ga takole opi- šeš. Vmes je mnogo žuljev, truda, potu in trdne, vse premagujoče volje. Prve dni je bilo hvido. Mehke roke, boleče in žuljeve. Zobe smo stisnili in — šlo je, ker mora iti, V desetdnevnem tekmovanju, v čast V, Kongresa KPJ, ki se z vso naglico razvija na avtostradi, si je II. celjska brigada zadalk obvezo, vsak dan izko- pati 3.25 m* na poedinca. Tekmovanje traja od 21, julija do 31, julija t ':^kong.i-esnih dnevih«. Vsak dan izhaja pri glavnem štabu v Sremski Mitrovici bilten, ki prinaša najnovejše rezultate tekmovanja, No^mo prekora- čujemo za povprečno 50 odstotkov. Mnogo, mnogo bi vam lahko še pove- dali in napisali o delu naše brigade aU o najboljših brigadirjih, o Krivcu, Pre- danu, Ocvirku, Mitiču, Cerešnikovl, Sketi, Vanovško\'i, Knezu Petru, Crefi- miku, Kosu, Avžnerju, Zagodetu, Hoj- kaijevi, Štefanijevi, o komandirjih Za- , konjsku, Kvali, Korberju in še o mno- • gih, mnogih drugih, ki vsi vlagajo vse i sile, da na delu dokažejo kako se bo- ' rimo za socializem, kako nesramne so i bile obtožbe Informbiroa. Vsi pošteni brigadirji pa tudi vemo, i da je med nami nekaj tekih, ki pišejo '■ domov, da so lačni, samo zato, da bi dobili paket, ne pomislijo pa, da nji- hovi starši pismo kažejo sosedom in tako klevetajo našo delovno akcijo. Mi vsi vemo, da je hrana obilna in dobra. Kdor je s srcem in predanosjlo v bri- gadi in samo za to, ker kot dober član Ljudske mladine gradi socialistično Ju- goslavijo, bo vsem takim znal dobro odgovoriti. Celjani! Obvezali smo se vam, da bomo dosegli uspehe in da bomo dali od sebe vse. Ne bomo se osramotili! To je naša brigadirska beseda. Po delu imamo razne ure in preda- vanja, polagamo norme za fizkulturni znak, se predvojaško izvežbujemo in urejamo taborišče. Izjdajamo sten-čas in četne žepne ča- sopise. Imamo literarni krožek ki mu je neumorni vodja profesor Stane Su- hodolnik, imamo učne krožke, s kate- rimi se trudi profesor Marjan Kastelic, ki sta oba prostovoljno z nami na de- lovni akciji in kažeta primer, kako se dand^ones razumemo dijaki in profe- sorji. Na čitalnih krožkih ^da.i študi- ramo referate iz V. kongresa KPJ. Vse delamo v duhu izgradnje 120 km avto- Fitrade do 29. novembra 1948. Mi de- l^jno, za narod, za Partijo, za Tita. Na lice barake smo napisa]i !~2ivetl — se pravi — služiti domovini!« In tako tudi mi živimo in mislimo živeti. .....____. V. M. Leto I. — Stev. 23. CELJSKI TEDNIK Stran 3.! Na gradilišču »Elektroprenosa« v La- škem je zavladalo v torek popoldne slavnostno zatišje. Utihnila je pesem gradbenih strojev, krampov in lopat, ki se je dotlej razlegala od zore do mraka. V popoldanskem soncu je na mogočnem železobetonskem nosilcu rdeče odsevalo borbeno geslo delovnega kolektiva: »Vse sile za izpolnitev petletnega plana!« Pri vhodu v komandno poslopje nove trans- formatorske postaje pa je velik klicaj na okrašeni tabli opozarjal obiskovalce, da praznuje podjetje pomembno delovno zmago. Gradbeni del transformatorske postaje Laško je dograjen! Upravičeno ponosni so se zbrali delav- ci in uprava gradilišča v novi sindikalni dvorani, saj so svojo plansko nalogo iz- vršili pet dni pred rokom, kljub znižanju števila delovnih moči do polovice, »Brigadni način dela in norme«, to so bili pogoji našim uspehom«, je bila enot- na ugotovitev kolektiva, ki je prispeval k izpolnitvi državnega plana elektrifi- kacije 35,209 delovnih ur. Te ure so ne- izbrisno vpisane v masivnih betonskih nosilcih in opornikih, ki bodo še v da- ljni bodočnosti pričali o delovnem zano- su gradbenikov v prvi Titovi petletki. »Največ jih je s hribov okoli Laškega«, pripoveduje ing. Vidmar o svojem kolek- tivu. Malo je med njimi takih, ki so prišli k nam vešči zidarskih del. V celoti ima- mo zaposlene le tri strokovnjake. Toda sedaj, po štirih mesecih dela je med no- vinci že nekaj celih mojstrov. Brigade so jih vzgojile. Učili so se v plemenitem medsebojnem tekmovanju, pri katerem nihče noče biti zadnji pri izpolnjevanju planskih nalog. Visoko postavljene nor- me so nekateri presegali preko 40 od- stotkov. Celo najmlajši delavec 17letni Srebot Jože se je tako usposobil pri be- tonski mešalici, da ga grupa betonerjev komaj dohaja. Izgleda kot bi hotel fant prehiteti sam stroj. Takšni so tudi drugi, ki bodo danes prejeli častne naslove udarnikov. Zlasti v zadnjem mesecu je delovni učinek znatno porasel, Zidarski delavci niso hoteli zaostajati za delovnimi kolek- tivi v industriji, ki so pozivali na tekmo- vanje v čast V. Kongresu KPJ, Na se- stanku v začetku junija so sprejeli obve- zo, da bodo do zasedanja Kongresa z nad- urnim delom dogotovili temelje portalov Gradilišče je od tedaj oživelo često že ob 4 zjutraj, plan je bil vsak dan pre- sežen in obljuba Partiji, in Titu izpolnje- na. V tem tekmovanju so posamezniki presegli normo preko 100 odstotkov. Po uspešnem predkongresnem tekmo- vanju so delali v vseh grupah z nezmanj- šanim elanom za izpolnitev letnega pla- na podjetja. V borbi za plan pa niso zmagovali le z udarništvom. Za pred- časno izvršitev del ima veliko zaslugo nov način postavljanja težkih armiranih 6 meierskih betonskih stebrov, katere so začeli serijsko izdelovati na tleh in jih dvigati s pomočjo škripčevja in avtomo- bila. Razpoložljiva mehanizacija gradili- šča je bila na ta način pametno izkori- ščena. Skupina osmih mož je po tem novatorstvu dosegla najvišji delovni us- peh: v enem dnevu je dvignila in za- betonirala 24 armiranih stebrov. Svoje delo smo kljub mnogim težavam zgotovili pred rokom«, je zaključil ing. Vidmar svoje pripovedovanje o življenju na gradilišču, »Vsakdo iz našega kolektiva se zaveda, da je s tem, ko je gradil transformator- sko postajo doprinesel svoj delež k os- novni nalogi naše petletke, k izvedbi elektrifikacije. Ko bodo svoje delo v La- škem opravili še monterji, bo nova raz- delilna in transformatorska postaja ena glavnih vozlišč v Sloveniji, ki bo slu- žila za povezavo kaloričnih in hidro- elektrarn. To bo obenem prva prosto- zračna transformatorska postaja, ki je v celoti zgrajena iz armiranega betona.« Iz govorov direktorja »Elektroprenosa« in gostov, ki so prisostvovali proglasitvi osmih udarnikov in razdelitvi 18 nagrad najboljšim delavcem, je zvenela pohvala in priznanje delovnemu kolektivu. Sprem- ljani z dolgotrajnim ploskanjem so pri- hajali po udarniške izkaznice Ojstršek Gabrijel, Klenovšek Stanko, Hrovat Mar- tin in drugi. S sijočimi obraii so se vra- čali na svoja sedišča k sotovarišem, s katerimi jih je močno povezala skupna borba za plan in medsebojna obljuba, da bodo, sedaj ko so izvršili delo na gradili- šču v Laškem, odšli vsi na delo v Stmi- šče pri Ptuju, ali pa kam drugam, ka- mor bo narekovala potreba. Tako vse dotlej, ko bo električna mreža vezala z mestom poslednjo vas, ko bo postavljen zadnji daljnovod, ki je zaznamovan v velikem — petletnem načrtu. P, J. Kako bo potekal letošnji odkup žita? Le še dva, tri dni nas loči do pričetka ene najvažnejših gospodarskih akcij, do odkupa žita. Mnogi KLO so pokazali ob priliki kontrahaže zavidljive uspehe, po- kazali so vse razumevanje do potreb de- lovnih množic ter skrb za izboljšanje pre- hrane, pokazali so svojo predanost do ljudske fronte in Partije, kot voditeljice nove socialistične gospodarske dejavno- sti. Da je pravilna trditev o pripadnosti in predanosti našega malega in srednjega kmeta do hitro se porajajočega socializ- ma priča dejstvo, da sta do lepih uspe- hov pri kontrahaži pripomogli večinoma dve skupini pridelovalcev, dočim so kra- jevne komisije ugotovile pri meritvi žit- nih površim 82 gospodarsko najmočnej- ših posestnikov okraja Celje-okolica ce- lih 37 ha utajenega belega žita. Niso bili redki primeri, ko so posamezniki imeli utajene do 1.40 ha pšenice. Takim sebič- nežem ter špekulantom, ki so se skušali tudi tokrat okoristiti z odtegovanjem kruha našemu delovnemu ljudstvu ter onim, ki so kontrahirali malenkostne ko- ličine ter skušali dajati le miloščino, da so se ob sklepanju pogodb »odkrižali nadležnih aktivistov«, so napovedali bo) naši pošteni ljudski odbori ter vaški ak- tivi. Na ta način je prišlo v okraju Celje okolica tudi še do obvezne oddaje, ka- tere so letos deležni kapitalistični ele- menti na vasi. Poleg kontrahiranih in obveznih količin žita pa pridejo v po- štev za odkup, odnosno izmenjavo še se- menska žita, ki bodo služila za zvišanje hektarskega donosa pri naših kmetih. Da bo potekalo delo tako, kot terja od nas ta nadvse važna kampanja, je potrebno, da se KZ, KLO ter terenski aktivi temeljito pripravijo na to akcijo, da jo smatrajo kot važno politično na- logo. KLO in KZ so dolžni sestaviti časov- ni plan odkupa, v katerem bodo dnevne količine porazdeljene med pridelovalce tako, da bodo v njem navedene količine (dnevne norme) zmogljive za zbiralnico. Važno je da prejmejo vsi obvezanci od- daje pravočasno obvestilo o količini, kraju ter času oddaje po urah. Nika- kor ne moremo dovoliti, da bi posamez- niki čakali pred zbiralnico po več ur. Brez sodelovanja članov ljudskega od- bora ter odkupne komisije KZ ne bodo mogle uspešno izvesti odkupa, kar nam kažejo izkušnje preteklega leta, poedine zadruge niso imele časovnega plana, KLO pa sploh niso obvestili prideloval- cev o višini in času oddaje ter mestu zbiralnice. Jasno, da se je odkup zavle- kel v breme zadruge in na škodo skup- nosti tja do spomladi. KZ pa morajo vo- diti skrb še za vse tehnične priprave po zbiralnicah kot so vreče, tehtnice, tiskovine, boni, denar itd. Bistvene važ- nosti pa bo hitro pravilno vodenje evi- dence in poročanja. Da odpravimo vse pomanjkljivosti ter da se pripravimo za brezhibno izved- bo odkupa, so se zavezali člani sind, po- družnic OLO ter OZKZ Celje-okoUca, da bodo v času priprav in izvedbe odku- pov odgovarjali vsak za eno zbiralnico, kateri bodo dajali vsa navodila ter tako sproti odpravljali vse pomanjkljivosti, ki bi zavirale hiter potek odkupa. V po- nedeljek 9, avgusta prične odkup v vseh zbiralnicah ravninskega predela, 16, av- gusta v krajih obrobja Savinjske doline, dočim bodo višinski kraji, koder je žetev najkasnejša, zbirali od 23. avgusta dalje. Tam, kjer so mlini, ki meljejo za podjetje »Žiito«, bodo zbiralnice v teh mlinih, dočim bodo KZ odvažale zbrane količine v skladišča omenjenega pod- jetja, L. OBCNI ZBOR KSS-a CELJE BO V NEDELJO 15. AVGUSTA 1948 V nedeljo 8. avgusta 1948 bi se moral vršiti občni zbor Krajevnega sindikalnega sveta Celje. Ker pa je ta dan tudi partij- ska konferenca, na katero so vezani de- legati, izvoljeni v podružnicah za občn^ zbor KSS-a, bi občni zbor zaradi odsotH nosti mnogih delegatov ne mogel uspešna izvršiti svojega dela. Prav tako ne b| mogla partijska konferenca zaradi tega^ če bi se delegati udeležili občnega zbora KSS-a zadostiti svojim nalogam. Zaradi tega je Krajevni sindikalni svet v sporazumu z Glavnim odborom Enot- nih sindikatov Slovenije preložil svoj občni zbor in je določil NEDELJO 15. 8. za dan občnega zbora, ki se bo vršil r isti dvorani in z istim dnevnim redom, kakor je bilo za 8. avgust javljeno. Novoizvoljena uprava za gradnjo zadruž- nega doma v Petrovcah bo zbudila gradnjo iz dremavice Na križiču ceste Celje—Ljubljana in Liboje—Velenje stojijo na vsaki strani prekrasne vasi, levo Petrovce, desno Arjavas. Takoj pri križišču cest zagle- daš gradilišče, ki ti na prvi hip pokaže, da se tukaj gradi zadružni dom. Vsi zna- ki kažejo, da se je tukaj že precej de- lalo, vidijo se veliki izkopi za temelje in kleti, na vsaki strani so veliki kupi gramoza in lomljenega kamenja. Radovednost popotnika žene naprej, da poizve zakaj je na gradilišču takšna puščoba, zakaj že trava prerašča navo- ženo kamenje. Prvega ki srečam ga pro- sim, da mi pove vzroke, zakaj gradnja zadružnega doma v Petrovcah ne na- preduje in mi začne pripovedovati zgo- dovino gradnje zadružnega doma v Pe- trovcah. Ko se je v okraju Celje-okolica začela akcija graditve zadružnih domov, je bilo prebivalstvo KLO-ja Petrovce, ki je pre- težno kmetijskega značaja, prvo ki je z navdušenjem sklenilo, da se mora v Petrovcah postaviti v najkrajšem času takšen zadružni dom, ki bo v ponos ne samo kmetom iz KLO-ja Petrovce, nego tudi okraju Celje-okolica. Takoj se je izvolila uprava za gradnjo na čelu z mladim in zelo podjetnim predsednikom KLO-ja. Uprava za gradnjo je takoj na- povedala tekmovanje upravi za gradnjo zadružnega doma v Št. Jurju pri Celju. Začetek je bil zelo razveseljiv, izbrali so najlepši prostor v sredini med vasmi Petrovce in Arjavas, katere se bodo v bližnji bodočnosti po vseh znakih sodeč združile v eno veliko in lepo vas in bi bilo tukaj najbolj naravno gospodarsko in kulturno središče ne samo za ti dve vasi nego za ves KLO Petrovce. Z veli- kim elanom so se vrgli na delo, nabiral- na akcija za les, vožnje, denar in delovne ure je zelo dobro uspela, kmetje so pokazali dobro razumevanje za gradnjo zadružnega doma. Toda to je trajalo samo nekaj časa, uprava je sklicevala sestanek na sesta- nek, kako rešiti nastale težkoče. Prvi načrt zadružnega doma ni odgovarjal, bil je preogromen, potem so dali izdelati drugi načrt, ki zopet ne odgovarja. Prvi inžener, ki je delal načrte je po drugI strani rovaril proti ljudski oblasti, ter je moral iti na »počitnice«, drugi je preveč ljubil vince itd,, tako da je še danes arez načrtov. Ker so kmetje videli, da sf. je krajevna uprava ustrašila nastalih tež- koč in neprilik, je tudi njihova navdu- , šenost začela splahnevati. Nastalo de- ževje je pa popolnoma zaustavilo vsako delo na gradilišču. Ob nastopu lepega vremena uprava nikakor ni smatrala za potrebno, da skliče sestanek in najde način, kako bi se zopet poživilo delo na gradnji zadružnega doma. Ker je ta grobna tišina na gradilišču zadružnega doma težila in mučila vse prebivalce drugih vasi bolj kot same Petrovčane, se je na njih iniciativo izvo- lila nova uprava na čelu s tov. Ropasom, ki sicer ni mlad človek ampak je stood- stotni invalid, pokazal je pa v zadnjem času največ volje in odločnosti, da mora biti zadružni dom v Petrovcah pod stre- ho do konca septembra tega leta. Vsi zavedni kmetje KLO-ja Petrovce gledajo v novoizvoljeno upravo z velikim za- upanjem in so trdno prepričani, da bodo njihove želje izpolnjene do postavljenega roka. Tovariš, ki mi je z velikim navduše- njem pripovedoval o zadružnem domu T Petrovcah, mi je še čisto zaupno po- vedal, da je tovarišica Bobek Draga, na- meščenka v Novem Celju, bivša agrarna intcresentka darovala za graditelje za- družnega doma v Petrovcah 13 arov pše- nice in 13 arov ječmena, kljub temu, da bo morala sedaj živeti sama s starim očetom izključno na živilske nakaznice. Čeprav me je tovariš-pripovedovalec pro- sil, da bo tovarišica huda ako jo bomo hvalili po časopisih, to objavljamo, vsem drugim kmetom v posnemanje in v vzpod- i budo. Novo tekmovanje v prostovoljnem delu od 1. avgusta do I. oktobra bo odstranilo vse ruševine štab delovnih brigad poziva vse sindi- kalne podružnice, terenske odbore in o- stale kolektive, kakor tudi posameznike na tekmovanje, ki traja od 1, avgusta do 1. oktobpa 1948. To tekmovanje naj bo končno kronano z uspehom, da bodo v tem času odstra- njene ruševine ter zadružni dom izro- čen svojemu namenu. Najboljšemu kolektivu bo v znak pri- znanja izročena prehodna zastavica pro- stovoljnega dela. Kot najboljši kolektiv se bo ocenil tisti, ki bo z ozirom na šte- vilo članstva napravil od 1, avgusta do 30. septembra največ prostovoljnih ur na ruševinah ali zadružnem domu, Posamez- nikom pa bodo v znak priznanja do- deljene značke, po številu opravljenih prostovoljnih ur. V tekmovanju se bodo štele samo tiste prostovoljne ure, ki bodo opravljene na ruševinah, ali zadružnem domu, ter jih bo evidentiral na podlagi izkaznic, ki jih bo v nekaj dneh razdelil štab del. brigad Celje-mesto. Brigadirji kolektivov bodo ob prihodu na prostovoljno delo pobrali izkaznice od posameznikov ter jih oddali v pisarno štaba del. brigad, ki bo sproti potrjeval opravljene ure, V bodoče se na poznejše prijave ne bo oziralo. Tako izkaznico bo imel vsak posameznik ter jo prinesel s seboj na delo. Ta izkaznica bo vsakemu posamezniku v dokaz, koliko je prispeval za izpolni- tev petletnega plana. Kolektivi naj si medsebojno napovedujejo tekmovanje, čigar potek bo kontrolirala komisija, ki je ustanovljena pri štabu. Da bi bil us- peh še večji pri zadružnem domu kakor tudi pri odstranjevanju ruševin, naj bi si večje sindikalne podružnice napovedale medsebojno tekmovanje tako, da bi se zavezale, da bi odstranile dve ali tri podružnice ruševine iz Zidanškove ulice, druge podružnice naj bi odstranile ru- ševine na Tomšičevem trgu, zopet tretje na Slomškovem trgu. Ali bi si mogoče terenski odbori medseboj napovedali tekmovanje. Važno je dejstvo, da se nam v letu 1949 v Celju ne bodo ruše- vine več posmehovale, kar mislimo, da je želja vseh nas in posebej še dolžnost, da na ta način čimveč in čim hitreje prispevamo k izpolnitvi petletnega plana. Naj v bodoče ne bo Celjana, ki ne bi redno hodil na prostovoljno delo. Te- renski odbori naj posvečajo odstranitvi ruševin večjo pažnjo, večjo agilnost in prožnost. Ob tej priliki naj še omenimo, da je Zveza borcev, ki se je obvezala za 220.000 ur dosedaj opravila komaj 68.000 ur pa smo že v avgustu. Zato bo treba pohiteti in kar smo zamudili, da vsaj do 30, septembra nadoknadimo. Imamo bor- ce, ki so sicer svojo obvezo že izpolnili, ki pa še nenehno nadaljujejo s prosto- voljnim delom in hočejo mesto srebrne priboriti si zlato značko, zato si vzemimo te za vzgled. IVa predvečer o*»o3'tt>e je dem f 9/leAlogu izgledal takole... a dragi d«n ? (prim. s sliko na i. str.) Foto Pelikan Celje_ _ Krašovec Jurček: LOGARJEVI OBRA- ČUNAJO S KRIVICO (Novela) V Leobnu je sprevodnik postavil Bla- žeka na sneg in mu voščil dobro srečo. Na postaiji pa ga je čakal njegov bodoči mojster. Nič kaj prijazno ga je pozdravil in odpeljal na dom. Že gredoč mu je na- štel pridig, da se je ubogemu fantu kar mešalo. — Kaditi ne smeš, je pravil, krasti tudi ne. Delati moraš pridno. Ubogati moraš vse starejše in mojo ženo. če boš priden ti bom dal ob nedeljah prosto, če ne, bo pela šiba in v delavnici boš vso nedeljo! V delavnici jih je bilo več. Skoraj vsi so ga postrani gledali. Eden mu je pod- taknil nogo in mu pokazal jezik, češ da ima kot starejši vajenec prednost. Moj- strova zena je bila Nemka in od si'e sit- na in nervozna. Kar je pa najhujše, bila je hudobna, da niso zastonj govorili, da ima brata v peklu, kateremu je Satan ime. Opoldan, kci so južinali, &o najprej jedli domači in pomočniki, vajenci pa so mo- rali počakati, da je kaj ostalo. Blažekje to krivico kaj hitro opazil, pa je pogolt- nil jezico in skušal biti priden. * Že eno leto se js Blaiek učil pri hu- dem m>jsiru. Dobil je več batin kot kru- ha. Če so le mogli, so m.u nagajali. Že nekajkrat mu je mojster nasul najmanj- ših žcbljev med smeti, katere je moral vso nedeljo zbirati. Za kazen ni dobil je- sti. Za kazen je moral nositi najtežje de- ske. Tako je za kazen Blažek opravljal najbolj težka in najbolj umazana dela v delavnici. Mojster si je svojo živčnost hladil na njem pretepajoč ubogega fanta. Pretepati so ga smeli vsi. Žena, pomoč- niki, starejši vajenci in celo sosedje, če že ne vse mesto. Ob vsaki taki kazni, ki je bila drugim v zabavo, so se škode- željno smejali. Če je Blažek kaj narobe naredil, saj je bil učenec, je bil tepen, če se mu je kaj posrečilo, je bil tudi tepen zato, ker zna in drugikrat noče. Eno leto se je učil in eno leto je spal kar v de- lavnici v kupu hoblovine. Na prste pa bi lahko preštel nedelje, da je bil prost, slučajev, da je bil sit pa sploh ni imel kaj šteti. Nekoč je moral prenašati težko omaro, pa ga je v hrbtu tako zbodlo, da je one- moglo spustil omaro. Pa je bil ogenj v strehi. Nalomila se je noga od omare. Mojster je zelen od jeze udaril fanta s polenom, da je kar omahnil. Mojstrova žena je z okna jezljala, naj nikar na ko- silo ne pride, da mu bo s kuhalnico gla- vo raztolkla. Blažek je ves rdeč uporno pogledal mojstru v obraz. Mojster, ki je bil navajen gledati le ponižne ljudi, ga je ponovno oplazil. Tedaj se mu je Blaže zaletel z glavo v trebuh in zakričal: — Ne tepsti se pa ne pustim! Gorje, da bi ga mojster dobil. Blaže pa je imel urne noge. Zbežal je v gozd in ob jagodah in borovnicah preživel dva dni v strahu pred mojstrom. Sključen na tleh pod smreko je ihtel. Po glavi so bro- dile stričeve besede: —• Blažek, priden bodi, , , Če boš mo- ral kako grenko požreti. . , — Oh, stric, je jadikoval fant, če bi ti vedel, kak mojster je to, mi nebi rekel potrpeti. Saj to se ne pravi nekajkrat potrpeti, saj to se pravi večno trpeti , . . Ne morem več — je hlipal, — ušel bom! Blaže je ušel. Peš in brez denarja. Ho- dil je štiri dni. Bal se je ljudi, najbolj pa žandarjev. Sproti si je zaslužil kos kru- ha in proti volji ukradel kak sadež. Pri- šel je domov zmučen na smrt. Logarica se ga je pošteno ustrašila. — Mati, — je dejal, — saj ne bom dolgo doma. Kmalu si poiščem delo, vse- povsod bom rad šel, le nazaj nikoli več, nočem da bi me tepli! Logar je prišepal ob bcrglji, si popra- vil brke in zabrundal sam predse: — Ne pusti se fant? Prav ima, vsi bi morali biti taki, pa bi bilo kmalu konec tolikih grdobij. Jezno je pogledal po dolini, kjer so se bohotile tovarne in po ravnini, kjer so živeli ohoU premožni kmetje. Oko mu je obviselo na Gabrovini, pa je pljunil. — Skoraj ne bi verjel, da je njegov. No, Blaže mu bo že vrnil. IV. Minilo je nekaj let in Blaž niti po- mislil ni več nato da bi odšel ponovno v svet. Vojna je stvari obrnila drugače kot pa so jih ljudje postavljali. Po šti- rih letih največjega pomanjkanja je propadla Avstrija. Logarica, ki se je vseskozi preveč gnala, je nenadoma o- mahnila. Položilo jo je v posteljo in z vsakim dnem je bolj pokašljavala. Stari Logar pa je ob svoji nezmogljivosti po- stal nadležen in začel vse pogosteje za- hajati v klet. Blaž pa se je z vso svojo mladostno silo uprl v ta s težavami ob- ložen voz s trdno voljo, da ga izpelje iz blata. Blaže še pomislil ni na to, da posestvo ni njegovo, kajti stari Logar je trdovratno odlašal in čakal na sta- rejšega sina, ki je med svetovno vojno bil na fronti pogrešan. Blaže je vedel samo to, da če ne bo pošteno prijel za delo, bo šlo posestvo na boben. Logar mu ni nikoli v ničemer ugovarjal z grenko zavestjo, da živi od trdega dela svojih še nedoraslih otrok. Včasih je Logar neverno zmajeval z glavo, videč Blaža, ki od zore do teme ni popustil. Še vedno jih je bilo dosti v hiši, ali Blaž se je najbolj gnal. Cez zimo je napravil v bajti nova okna In vrata, saj stara so se v vsakem vetj-u nevarno zibala. Vsepovsod je bilo vi- deti Blažetove pridne roke, tako da se je Logar včasih počehljal p>o sivih la- seh: — Priden je, priden. Mu bom menda res moral zapisati grunt če se Martin ne vrne. V kamri je zaupal svojo misel Logarici, ki ga je hvaležno pogledala čeprav bi ji bilo tudi prav, če bi Mar- tin dobil posestvo. Gabrov Jože je po očetovi smrti po- stal gospodar na Gabrovini in začel na debelo trgovati z lesom, poleg tega pa dokupovati k posestvu vedno nove In nove kose zemlje. Ljudje se niti na svojem niso več dobro počutili kot go- spodarji, posebno tisti ne, ki so mejili na Gabra. — Več ima, po večjim zija, so pravili za njegovim hrbtom a v obraz mu tega nikoli ni smel nihče reči. Ob nedeljah, ko se je bahato peljal v ko- čiji, so se mu bolj globoko pripogiball kot samemu župniku. Gaber je dobil oblast v dolini in je bil že tretje leto župan. Ob stari hiši je dal postaviti novo poslopje, kjer je odprl gostilno, a na žago je dal napeljati elektriko in tako je bil Gaber ob sušnih letih edini delujoči Žagar in mlinar v dolini. Ne- koč, če je stari Gaber pomagal temu ali onemu iz kake zagate, mu je dejal: »Boš pa kdaj prišel pomagat.« Mladi Gaber pa je bil drugačne sorte, ki je ukazaL ' tedsj in tedaj te rabim, če ne prideS mi pa vmL ^ . v (Se nadaljuje.) štren 4. CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. 23. Nekaj o preskibi Celjanov s sadjem in zelenjavo Ce pogledamo deset dni nazaj, bo- mo videli, da je naš trg bil zelo slabo založen. Čeprav se je naše podjetje »Sadje« zrfo trudilo, da zajame vse razpoložljive kmetijske pridelke, ni bilo pravega efekta. Saj smo imeli 60 skle- njenih pogodb; na trgu pa le malo ko- ličino, ker ni bilo pravega odziva v KZ. Toda ne smemo misliti, da KZ oziro- ma poslovodji niso hoteli odkupovati ali pa, da blaga ni bilo, temveč niso bili zadostno poučeni. Največ krivde Je od OPZ Celje-okolica, katera jim ni dajala dovolj instrukcije. Po drugi stra- ni pa je oviralo vreme, kar je tudi za priznati. Tako se je ta problem reše- val do 26. julija. 26. julij je tako rekoč prelomnica v oskrbi celjskega trga. OPZ je poklicala poslovodje vseh za- drug ter jim dala navodila glede od- kupa sadja in zelenjave. MLO je po- slal ekipe na teren, ki sklepajo pogod- be in so v pomoč KZ pri odkupu. Za pripomniti je, da imajo mnogo zaslug pri tej akciji delavci, prodajalci in šo- ferji trgovskega podjetja »Sadje« s tov. Premrlem in Cererjem na čelu, kateri so dnevno po 16 do 18 ur zapo- sleni in premagujejo vse težave, da za- dovoljijo ljudske množice. Po drugi strani pa vidimo nekatere, kateri ka- kor je razvidno iz njihovega zadržanja, niso voljni dati vse od sebe, da se zadovoljijo potrošniki v Celju. Tako sta n. pr. šoferja Krajne od OZKZ in Divjak Anton od DAPPS a, katera kljub temu, da kamion ni bil poln, nista ho- tela vzeti v KZ Pirešica odkupljeno sadje in zelenjavo, ki se je pozneje pokvarilo. Ce pa pogledamo z druge strani oskr- bo trga, to je od privatnikov oziroma kmetov, bomo videli, da so posamezniki izkoristili trenutni primanjkljaj na trgu, ter so začeli s cenami špekulirati. Opaziti je bilo razna navijanja cen kakor tudi prekupčevalce, kateri so na vasi od revnega nepodučenega kmeta odkupili kmetijske pridelke po nizkih cenah, jih prinesli na naš trg in prir čeli prodajati po cenah, ki so si jih iz- mislili. Niso pa bili zadostno informi- rani, da obstoji v Celju trgovinska in- špekcija katera rešuje take primere. Kljub temu, da so organi trgovinske inšpekcije lepo opozarjali na pred- pisane cene ni pri posameznikih lepa beseda nič pomagala in je je bilo 8 kmetov-navijalcev cen kaznovanih. Marsika>*^ri kmet, daues še no;'e ra- zumeti težkoče delavcev in njihovih žen, kateri denar pošteno zaslužijo in hočejo za njega tudi pošteno kupiti ne pa, da bodo za pol kilograma jabolk 2 uri delali. Pridejo pa tudi pošteni kmetje, kateri ob prihodu na trg lepo po maksimal- nih cenah prodajo svoje pridelke in ne gledajo okoli sebe ali je trgovinski in- špektor kje v bližini ali ne. Dogaja se pa tudi, da pridejo neka- tere »dame« na trg kupovati, ter zač- nejo po košari obračati in izbirati, kar je grda navada, katera mora v naj- krajšem času popolnoma odpasti. Po- javljajo se pa tudi tipi, ki preplačujejo posamezne artikle, in pravijo »Samo da se dobi«. Tudi take opozarjamo, če imajo preveč denarja, naj ga dajo v »Ljudsko posojilo«. Zato naj tudi široke ljudske množice vodijo kontrolo nad prodajo, saj so cene označene, po katerih se je treba ravnati. Vsi, ki pa mislijo navijati cene, pre- kupčevati, preplačevati ali pa, ki pri- dejo s kakršnim koli slabim, ljudstvu škodljivim namenom na trg je bolje, da ne pridejo, ker prostor je samo za tiste, ki mislijo pošteno živeti. Uspeh avto-moto grupe St Juti\ Pred kratkim časom je Avtomoto društvo Slander v Celju osnovalo Avto- moto grupo tudi v St. Juriju ob južni železnici. Kakšno zanimanje je na vasi za motorizacijo, lahko razvidimo iz de- lovanja te grupe, ki je v tako kratkem času dosegla takšne uspehe, da se lahko stavi marsikateremu krožku in grupi za vzgled. .j Grupa je začela iz nič. Bilo je samo. par zainteresirancev za motorna ko- lesa, kateri pa do ustanovitve grupe- niso mogli najti niti povezave s kak-' šnim avtomoto društvom, niti niso mi- slili na ustanovitev grupe ali društva. Takoj po ustanovitvi Avtomoto grupe pa so se vrgli na delo in danes ima Avtomoto grupa že velike uspehe: Vrši se tečaj za šoferje, katerega po- seča 28 tečajnikov, kar je za vas pre- cejšnje število. Ti tečajniki so pred- vsem iz kmečke mladine, katera je razumela potrebo za izpopolnjevanjem svojega znanja v dobi socializma, ka- tera je razumela potrebo motorizacijo na vasi. Tudi tovarišice so pokazale zanimanje za tečaj in ga tudi pridno posečajo. Za praktično vežbanje tečaj- nikov pa je potrebno tudi vozilo, kar je Uprava grupe znala rešiti na pose- ben način in je odkupila stari ne- rabni motor avtomobila, istočasno po- skrbela za prostore delavnice, poiskala razne manjkajoče dele v glavnem v starem železju Železarne Store, ter pri- čela s popravilom in usposabljanjem avtomobila, a obenem dala možnost i praktičnega spoznavanja avtomobila svojim tečajnikom. Tudi tekmovanja pri zbiranju mate- riala se je grupa udeležila in dosegla od celjskih krožkov in grup najboljši rezultat. Da pa so tako lepe rezultate lahko dosegli, je treba pohvaliti iznajdljivost Uprave grupe, katera se je znala po- vezati z matičnim avtomotodruštvom »Slander« v Celju ter Ljudsko oblastjo kot s krajevnimi množičnimi organiza- cijami. Grupa je s svojim delom dokazala, da se s pravilno organizacijo, vztrajnim delom a posebno z udarniškim delom da premagati vse težkoče, katere se v vsaki grupi ali krožku pojavljajo. Ob tej priliki poziva avtomoto druš- tvo »Slander« v Celju vse ostale krož- ke in grupe, naj si vzamejo Avtomoto grupo St. Jurij za vzgled, ter čimprej začno z delom in izpolnitvijo nalog, ka- tere stavlja pred nas naš letni druš- tveni plan. V. V. METROPOL od 9, do 18 avgusta Sovjetski film David Guramišvili Kino Dom: zaprto KINO LAŠKO Sovjetski fim Morski jastreb sobota: ob 20,30, nedelja: ob 17,30, 20,30 ponedeljek: ob 16,30 Občinstvo mesta Celja in okolice se ponovno opozarja, da je kopalcem v Savinji slačenje in odlaganje obleke na levem bregu Savinje t, j. od izliva Sušnice v Savinjo pa do Butijevega mostu strogo prepovedano. Da se prepreči vsaka nadaljnja škoda, ki se dela pri tej priliki na javnih na- sadih in ostalih zemljiščih, je uprava Javnih nasadov in naprav MLO Celje primorana proti vsakemu kršitelju te prepovedi postopati v smislu svoje- časno izdane okrožnice MLO Celje-me- sto štev, 1432 1 z dne 1. aprila t, 1. MLO Celje-mesto Uprava javnih nasadov in naprav VABILO Prostovoljna gasilka četa Otrožno, va- bi na prireditev ki bo v nedeljo dne 8. avgusta 1948 na vrtu Fazarinc Fr, na Ostrožnem, in to; ob 2 popoldne: Otvoritev, recitacija »Železna cesta« in nato šala »Snubač« v enem dejanju, ob 4 pop. Ljudska zabava s plesom Igra JAZZ, Ker je čisti dobiček namenjen za gradnjo gasilskega doma na Ostrož- nem, vljudno vabljeni. Dne 3, avg. se je na poljski cesti od Drešinje vasi do Celja izgubila črna žen- ska torbica. Najditelja prosim, da vrne vsaj legitimacije in očala na naslov: Oiset Franc, Petrovce, Drešinja vas. ZGUBILA so se očala na poti Pohorska cesta, lesena brv čez Voglajno do Žer- donerjeve gostilne. Najditelj se prosi, da jih odda proti nagradi terenski pisarni Jožefov hrib. PRODAM 5 navadnih, velikih miz. Na- slov v uredništvu. Nogomet Crvena zvezda: Kladšvar Beograd Celje 2 : 2 (2:1) Širše poročilo v prihodnji številki Dežurna služba: 8. avg. Dr, Čerm Josip, Cankarjeva ul, 9 (telefon 219). POZIV Tvrdka Rudolf Stermecki t likvidaciji ima večjo količino lesenih zabojčkov (škatelj) iz trdega lesa na prodaj, pri- pravnih za trgovske svrhe, morejo pa se uporabiti tudi v hišnem gospodarstvu. Dalje se proda nekaj trgovskih stelaž. Pojasnila se dobe v poslovalnici Ljud^ skega magazina. Obenem se ponovno opozarjajo vsi oni, ki imajo kaj inventarja od te tvrdke in ga še niso prijavili v izogib posledic. Prijave je podati pri likvidatorju dr, Jožetu Bardku, Celje, Pohorska cesta 26, Turistično društvo za Slovenijo —• po- družnica Celje priredi v nedeljo dne 8. avgusta od 10 do 12 ure dopoldan kon- cert v mestnem parku. Čisti donos te pri- reditve je namenjen odseku za olcpšanje mestnega parka, odnosno javnih nasado^T v Celju. Občinstvo opozarjamo na pester spored. STANOVANJE dvosobno s predsobo z balkonom in shrambo v I, nadst. v Drap- šinovi ulici zamenjam za dvosobno prit- lično v mestu ali v bližnji okolici. Na- slov v uredništvu. INSTUKTOR za dijaka IIL drž, gimn., ki polaga izpit — se išče. Naslov v trgo- vini Singer šiv, stroji. ZAI^ENJAM ali prodam žična plašča nova trpežna 28^5/8, Naslov v ured- ništvu. Urejujv uredniški odbor — odgovonu uredaik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.