C. C. Postale. - Esce ogni mcrcoledi e venerdt. - 30 aprilc i*)2(>. Rqsamfzna številka 25 stotink. lzhaja: vsako sredo zjutral in petek zlutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » čctrt leta 4 » Za inuzemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ^ne morerno ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempcrle. msm^^r^E m mšmM -^K ^F ^M Š/. 33 v Gorki, v petek 30. aprila 1926 utojx. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se rncunajo po dogovorv, in se plačalo v naprej. List izdaia konsorci! »GORIŠKE STRA2E* Tisk Zadruzne tiskarne v Gorici, Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in urerfništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prel Scuole). — Teles, int. štev. 308, KdOi podira in nisi ? Korespondenca med drjem Be? sednjükom in drjem Wilfanom, ki jo je priobčila zadnjič »Goriška Straža«, je zanimiv in zclo važen politični dokument. Slovensko * hrvatski javnosti je bila dana redka priložnosi, da je pogledala razločno in globoko v po* litično delovanje edinjaške strnnke. Ugotovljeno je sedaj za vsakos gar, naj pripade k tej ali oni stram ki, naj bo tega uli onega prepriča? nja, da so edinjaši vede in hoie Nas rodni svet odklonili in oropali tako vede in hoie slovansko narodno manjšino v Italiji njene skupne obrambne organizucije. V prvem pismu, ki ga je postal dr. Wilfan v Gorico, je rekel, da ni »povodu«, da bi edinjaška organic zacija pooblastilu koga »za kako pogajanje«. Te izjave predsednika slogaške stranke ne bo naše Ijud* stvo nikdar pozabilo. Zivimn v ča* su, ko so izključili poslednje pre* ostanke našega materinega jezika iz šol, ko se beseda naših očetov umika in pofaplja n:i rodni zemlji, a gospodje v Trstu pravijo, da »ni povoda« za pogajanja. Vsak človek ve, kaj se je godilo in kaj se godi slovenskemu učiteljstvu, vsakdo ve, kako zapusčajo naši kmetje tru* moma domačo grudo in se selijo za vselej v tujino, a edinjaški voditelji so mnenja, da io ni »povod« za ;.'°';:/ioi'žVcv Ncscdnega sveta. Da so v takih časih, kakor jih preživlja danes naše preizkušeno Ijudstvo, iržaški odgovorni vodite? Iji odklonili Narodni svet, je go* iovo težka krivda, ki ne bo tako hitro odpuščena; toda da se slo* gaški rodoljubi o ustanovitvi skup- ne organizacije niti pogajati niso hoteli, io je šele pravi vrhunec njU hove politične sramote. Če se v to vglobimo in se nrJo v vesti prašamo, kako bi označili tako po? siopanje edinjašev, ne moremo priii do drugega zaključka, kakor da je to pravi in resničen zločin, izvršen na narodnem življenju na; šega Ijudstva. Vabimo in pozivamo edinjaš? ke vodiielje, naj narede med svojimi pristaši Ijudsko glasovanje o Narodnem svetu, ako se upajo. Ni nobenega dvoma — ne med nas mi ni ne med privrženci njihove stranke, — da bi doživela dvajse; torica edinjaskih voditeljev poraz v lastnih vrstuh. Kar uganja tržas* ka gospoda, ni torej le politični zlo* čin nad Ijitdslvom, temveč tudi sa; movoljno nadsiljevanje lastnih so; mišljenikov, o čemer pa naj sodijo oni sami, ker grc? pač za njih laslno stranko. Nas zanima bolj kako opravičujejo edinjaši svoje razdU ralno delo. »Dokler se nasprotni voditelji ne poboljšajo in popravijo ali izmenjajo, ne maramo Narod* nega sveta«, — govore brcz sramu v svojo obrambo. Za razsodne mo? že je mogoč na to samo en odgo? vor: »Taka polilika se luhko dela med deco v otroškem vrtcu, a ne med resnimi politiki in pred resnim občinsivom!« Kaj naj si narod misli o možeh, ki si upajo na plan s takimi olrocat rijami? V najugodnejšem slučafu so dokazali svojo popolno nespo; sobnost voditi naše Ijudstvo v se? danjih razmerah. Stranka, ki živi od »edinosti in sloge«, je nujhujša ovira edinstve; nega nastopa našega naroda. Kaj se godi po svetu? Ministrski predsednik Mussolini se jc vrnil s svojega potovanja po afriških kolonijah. Vračal se je kot zma.aovalec. Saj je bil sprcjem v Tripolisu nad vse slovcsen. Mesto in bližnja okolica so bili slovesno odcti in so oznanjali italijanstvo teh zemelj. Mussolini pa ie v opre* mi častnega korporala fašistovske milice sprcjemal pozdrave udanosti Italiji in sebi. Vse italijansko časopisje se je bavilo s posetom fašistovskega vodje v Afriki, ki da pomeni novo stopnjo v razvoju fašistovske Ita* lije. Ncmalo se pa razburjajo so= sedne države, ki se neki boic. da bi sc Italija preveč utrdila na Sredo* zcmskem morju in nje^ovih ob? režjih. Naj ob tej priliki malo po? kraljamo o italijanskih prekomors skih posestvih ki vživaio v domas čem tisku toliko slavo. zunaj pa prizadevajo toliksne skrbi. Okno v svet. Že stari narodi so vedeli, da je morje velika cesta narodov. Vsaka država je skušala dobiti kosčck ob= rcžja ob morju, da bi od tarn po= slala svoje ladje v daline preko* morske kraje po neizčrpna bo- gastva. Boj za morje je ncprctrgan skozi vso zgodovino človeštva. Naiprej so jadrali čez visoka mor; ja Španci in Portugalci. Nabirali so si znkladov in bogastva in prosla- vili svojo domovino. V 16. in 17. stoletju so plule čez morja holandskc in norvcške ladje in osvajale tujc zemlje. Vsc so pa prekosili v novem času Angleži, ki so razpredli mrežo svoiih kolonij preko vsc zemeljske oblc. Ko so vstalc v 19. in 20. veku velesile dru* ^a ob druLi, so si razdelile tuje ce* line. Nemčija, Francozi in An^leži so razkosali Afriko v zadnjih de* setlctjih preteklc^a stoletia. Maro? ko, Tunis in Alžir so pod Franco* zi. Po svetovni vojni so vse nekda* nje ncmške kolonije zasedli An* gleži. Glas britanskega kolonialnc* ga ministra sega od Alcksandrije in Nilovih izlivov prcko vse Afrike doli do južnega konca, do kapske* ga mesta. Tretja velesila, ki si je priborila kos sevcrne Afrike je Ttalija. Čcmu pa ji je potreba tujih zc* melj? Za Rismarckovefa neomeje* nega vladanja v Evropi je bila Ita* lija izrinjena od Alžira in Tunisa. Ves tok italijanskih izseljenecv se je obrnil proti ju/ni Ameriki, ki jo dancs zovejo »latinsko«. Toda to je prcmalo. Prebitek italijanskega prebivalstva, ki ima doma prcmalo prostora mora v take kraje, ki spa* dajo pod oblast Rima. V Italiji je pa znano, da prebivalstvo tako na* rašča, da mora nujno iskati poti v svet. Država, ki ima prebitek prc* bivalstva, mora odpreti za svoje ljudi okno v svet. In to je morje, ki vodi preko morja v tuje celine. Italijanska prekomorska posest. Italija jc že pred svetovno vojno spoznala, da mora na morje, ee ho* čc uspešno tekmovati s sosedi. Že lcta 1911. je poslala gcnerala Cane* vo na scverno afriško obrcžjc, ki je najbližjc Siciliji. Tripolitanijo in Circnajko so zasedle italiianskc čcte. Zasedbo so potrdile 1. 1922. tu* di ostale velesile. Severnoafriška italijanska posest stoji pod vod* stvom posebnega guvcrneria. Ta je zdaj znani fašist general Dc Bono. Prebivalstvo v Tripolitaniii sc ceni na kak poldrug milijon ljudi. Iz* med teh bo le 10 odstotkov Evro* pejeev, Italijanov pa skupai 18.000. Rodovitna zemlja je le ob obrežju in nckaterih oazah. Vse drugo je pa pesek. Vrhu prirodnih neprilik se morajo italijanska oblastva ukvar* jati še s pogostimi bunami pustinj* skih rodov. Razen teh poscstev ima Italija še gospostvo nad Somali jo in Eritrejo ob vzhodno afriškem robu proti Rdečemu morju. Tu ie tudi bolj puščavski svet z arabskimi in kopt- skimi plemeni. Kot posebnost po* vemo, da so tu v veliavi stari to* larji avstrijske cesarice Marije Te* rezije, ki jih morda sc kak star očanec pomni. Italija šteje dalje med svojo po* sest tudi Dodekanez in Rod. otočje v Egejskem morju. »Kolonialni dnevi«. Po Mussolinijevem povratku iz Afrike se je zaecla po vsei državi široka agitacija za takozvanc »ko* lonialne dnevc«. Uradno bodo raz* poslani govorniki, ki bodo držav* lianom pojasnjcvali, čcmu rabi Ita* lija kolonije. Posebno se naflašuje iziava pr- vega ministra, da je bodočnost Ita* lije na morju. Listi so pa še pri* stavljali, da je tripoliški župan iz* "r.7il proti Mussoliniju željo, naj bi Itiilijn postala cesarstvo. Se razume, da so takele reči iz* rabljali nekatcri nasprotniki v ino* zemstvu in pravili, da se bodo Tur* ki in Ttalijj.mi udarili. No, pa sedaj objavlja uradni dopisni urad »A* genzia Stefani« pomirliivo vest, da ic to lc zlobna izmišiiotina, ker Italija še vedno skrbi za politiko mini in ravnotcžja na bližnjem vzhodu. Sc razume, da tudi o kaki francosko * italijanski napctosti ne more biti govora. Vsa neuradna poročila o tern so pretirana in zlobna. Mojstra hočejo prerasti. Mussolinijcvo odsotnost v Afri* ki so izrabili nckateri, ki hočcjo neke druge vrste smer v fašizem. Zlasti v furlanski provinci so se pojavili doGORISKA STRA2A« Stran 5. Kaj je novega na cleželi? Št. Maver. V Št. Mavru živi mož pri 70tih letih, ki nosi čevlje že 36 let. Tudi obleko nosi že desetletja. Vcdno je skrbcl, da so bili čevlji dobro pods cvekani. Prej jih je nosil bolj za praznik, sedaj jih pa nosi vsak dan. Kako je pa danes? Navadni kmeč? ki ljudje nosijo fine čevlje; že tako prav malo trajajo, ako se še prej moda spremeni, mislijo, da se mo? rajo še čevlii premenjati. Kupijo druge in gredo morda dvakrat ali trikrat na delo, pa je zapravljenih 100 lir. Oni stareek je pa menda tudi edini vzgled nekdanje varčno? sti, ki jo bomo morali kmalu vsi po? sncmati. Rihenberg. Da se resnicii prav spozna, je tre? ba čuti oba zvona, pravi naša pri* slovica. Zato se oglašam. V zadnjih dopisih iz našc občine se dopisnik huduje, da naše župan? stvo izdaja preveč plesnih dovo? ljenj. Kesnica je pa ta?le: v tern po? slovnem leti; ni županstvo izdalo nobenega dovoljenja, lani pa dve pod pritiskom razmer. Leta 1919. in 1920., ko je pa ves Rihenberk norel, se dopisnik ni zganil. Premestitev županstva v sedanje prostore ni delo župana, marveč celega občinskega zastopa. Morda bi bilo umcstno povprašati, čemu se je pa pošta šla nekam skriti. Res je, da se je tajnik Mohorovič, ki ga naši davkopiačevalci plačujejo, ne? kam prcobjedcl našega kruha. Da pa lcte oeiiki na sedanjcga župana, ni niti koristno niti pravično. Težko bi kdo na njegovem mestu drugače ravnal. Iz dopisov bi elovek nehoie sklepal, da se hočejo gotove osebe nekam dokopati. Prav je, naj poka? žejo svoje sposobnosti, toda ne s spodkopanjem drugih. Tudi ni lepo denuneiranje trgov? ca L. Čebrona v inozemstvu kot se je to dogodilo pred dobrim tednom. Ne le, da mu je s tern prizadjana škoda na poslovanju in ugledu, marveč tudi ni resnieno, kar mu oeitajo nekaterniki iz osebnih vzrokov. Držimo se raie nače? la: tudi če ni kdo ljub, krivice mu ne smemo storiti! Toliko je bilo treba javnosti povedati tudi zato, da ne bi ugleden list kot je »Go* riška Straža« trpel na očitkih pri? stranosti. (Op. uredništva: Prepuščamo ri? henberškim občinarjem, da preso? dijo, kje je resnica.) Renče. O zadnji nesreei v Renčah je »Edinost« netoeno poroeala. Dva? najstletni Gorjan Andrei se ni igral z vžigalnikom granate, ampak je kopal koncem domačega vrtiča, da nasadi par zrn graha. Pri tern je mahnil po razstrelivu, ki mu je odneslo štiri prste na levici. Sam je pritekel v hišo, nakar so ubogega fantka z vozom prepeljali v bolni? šnico. Na trebuhu ima le neznatne opekline. Upajmo, da bo pridni de? ček kmalu okreval. Števerjan. (Prevezan snop.) — Naš snop so bili pred časom gotovi Celestini, Čičerini in Raguši in pa Milichi s svojim nasilnim nastopom ter zna? nimi sleparijami precej nevarno zrahljali. Bati se je bilo, da se snop popolnoma razsuje. Prvi komunist po vojni v Brdih, pozncie odstav? ljeni fašistovski tajnik Lenardig iz Oslavja, po domače »Žiži floča« je dobil od zgoraj važno nalogo: snop prevezati. In pomencal je Žiži svoje od dolgega političnega prisil? nega spanja trudne oei, zapustil je svojo prazno in pusto palačo ter jo niahnil proti Števerjanu v veselem upanju, da jih bo še »nafrigal«. Ži? ži se ni uračunal. Hodil je po hišah, vabil in obljubljal. Verovali so ti? sti, ki Žižita še niso poznali. pa tu? di tisti, ki so ga spoznali po »res* nih« besedah in »uspcšnih« delih. — Na belo nedeljo smo videli po cestah postajati može namenjene h Korsieu. Eni so šli iz radovednosti, drugi iz strahu, da ne zgubijo pri ' Žižitu kredita, tretji pa iz »navdu? senega« preprieanja. Resni ljudje in tudi radovedneži so se takoj od? stranili. Konec cele reei ie bil ta?le: Anton Klanjšček, bivši libcralni na? rodnjak, po domačc Tone Toneev, predsednik fašja; Alfonz Korsič, student, tajnik; Jožef Tcrpin, ce? star, bivši hud komunist, odbor? nik. — Tone, novi vodia naš, na delo! Le trdo stisnite snop in glej? te na red, poštenje in pravico! Te? ga je nam manjkalo pod starim vodstvom Celestinovim, nekdanjim komunistom, sedaj pa preizkuše? nim izvedencem raznih pravih in j nepravih menic. — Živiio rudeča internacijonala! Živijo narod! ČrniČe. Čas je, da se tudi mi enkrat ogla? simo, da ne bodo mislili naši po svetu razkropljeni rojaki, da smo že vsi umrli. Zadnje mesece je res kazalo nekaj podobnega. Španska influcnca ni prizanesla skoraj no? beni hiši v obširni župniji. K sreči ni bila tako nasilna, kakor ona v novembru 1918. in je sorazmerno še malo smrtnih slučajev povzroči? la. Pobrala pa nam je mnogo starih korenin in eastitljivih sivih glav. V februarju in mareu je umrlo sedem nad 80 letnih faranov, med njimi cerkveni kljuear in odbornik po? sojilnice Gregor Cigoj iz Malovš. Do zadnjega dclaven, je v par dneh sklenil svoj raeun s svetom in šcl k Bogu po zasluženo plaeilo. Najsta? rejši med odišlimi pa je bil oče Blažkov iz Slejkov, ki bi te dni sto? pil v 90. leto. Da pa smrt ne gleda na starost je pokazala, ko je med sedmerimi stareki segla tudi po 20 letnem življenju mlade in pridne Lojzke Cigoj v Malovšah. Napra? vila se je, da gre v južno Ameriko, listine je imela že v redu, pa je po? trkala bolezen in za njo je koščena žena zamahnila s koso ter prerezala nit življenja zalemu dekletu. Upaj? k mo, da je Lojzka danes mnogo sree? nejša v svoji stalni domovini, ka? kor bi bila v tuji Amcriki. Da bi le naš mladi in lahkomišljeni svet j ne sei slep in glüh mimo takih slu? čajev in bi se s poštenim, vernim življenjern pripravljal na tisto uro, ki ji ne uide nobeden. Pa ie vkljub gospodarski bedi, vkljub visokim, previsokim davkom, pod katerimi jeec gospodarji, vkljub velikim dol? go vom, ki tlačijo kmcta in delavca, vkljub dvem zaporednim slabim i letinam, pri praznih kleteh in shrambah le zopet zagodla prvaška muzika na plesišču v Gojaeah. Ti? sti dan ni bilo Skoda ne lir, ne finih čeveljčkov, ne obleke, ne zdravja, ne fantovske časti in ne dckliške sramežljivosti. Bogati smo, vsega imamo prevee, godi se nam kakor v raju — zato rajamo in pijemo, kdo nam kaj more! Čez par dni po? tem pa je davkarski iztirjevalec stavil pod sekvester živali in hišno opravo po hišah, ki so v zastanku z davki. Kdaj neki nas bo pamet srečala? Smeje se pa pri vsem tem kdor pae ima dobiček od ljudske ncumne lahkomišljenosti. Kadar gremo gospodltrsko rako? vo pot, tedaj tudi kulturno propa? damo. Otroci ne bodo znali nobe? nega jezika več, materinega se v šoli ne ueijo, italijanskega se pa brez podlage ne morejo naueiti raz? ven par drobcev, ki jim ne bodo zadostovali za težki boj življenja. Mladina, ki ji ne ugaja disciplina v prosvetnih društvih in verskih kongregacijah, zgublja ves smisel, za višje ideale, za samozatajevanje ter požrtvovalnost, brez katerih je urejeno kulturno življenje naroda nemogoee. Res v slabih vodah plo? vemo! Tu čaka naša prosvetna in verska društva, ki družijo vse one, kateri so prelomili s kulturnim na? zadovanjem in z vstrajnostjo obli? kujejo v sebi boljšega človeka, dvi? gajoeega se kulturno, umstveno in srčno višje in višje, še velika, veli? ka naloga. Pa vstrajnost žclezna vrata prebije in dober kvas prekva? si veliko množino moke. Vstrajno tedaj na delo vsi,- ki ste uvideli, da je le v treznositi, varčnosti in ne? dolžnem veselju društvenega živ? ljenja pot iz našega kulturnega in gospodarskc.f.ra nazadovanja! Podgora. Prihodnjo nedeljo, t. j. prvo v maju, pojde procesija kot običajno na Sv. goro. Podgorci, udeležimo se te procesije v obilnem številu. Si? cer so svetogorski oo. irančiškani že pred vojno izjavili, da ie procc? sija iz Podgorc vsako leto najve? lieastnejša izmed vseh, kar iih pri? roma k Nebeški Kraljici vrh Skal? nice. Glejmo, da bomo te pohvale tudi letos vredni. Obenem pa po? kažimo s tcm svetu in našim komu? nistom, ki trde, da bodo v nedeljo šli na Sv. goro le župnik, mežnar in par bander, da je jedro naše le? pe Podgore še vedno zdravo — ka? toliško. Plave. V našem prosvctnem društvu »Lipa« je opažati živahno delova? nje in nekakšno mrzlično priprav? ljanje pevskega in dramatičncga odseka. Drugo nedeljo mainika, to je 9. se bo vršila velika veselica na prostem, ki bo prva prireditev na? šega društva in obenem tudi prva povojna prireditev v Plaveh. V o? kolici vlada za to prireditev veliko zanimanje. Odbor se na vso moč trudi, da bi bila to nckakšna ma? nifestacija našcga društva. ki s po? žrtvovalnim delom zna premagati tudi najhujše zapreke. Spored bo zelo zanimiv. Poleg igre »Tri sestre« se bo igrala tudi burka enodejanka »Zamorcc«. O? boje režira g. Nanut iz Kanala. Do? mači pevski zbor bo zapel par pe? smi. Zagotovljeno je sodelovanje kanalskega in gorenjevipavskega pevskega zbora. —• Kakor se vidi, bo torej to zarcs zanimiva priredi? tev, kakoršnc Plave še niso dožive? le in ni dvoma, da bo na ta dan prihitelo v našo prijazno vasico vse kar se zanima za lepoto naših pe? smi in za delovanje naših društev. Zalošče. Ker se ni igra »Tri sestre« vršila preteklo nedeljo vsled slabega vre? mena, se bo igrala pa dne 2. maja ob 3. popoldne v prostorih g. Jožefa Vodopivca. Vabimo k obilni ude=> ležbi. Šturje pri Ajdovščini. Naša šolska mladina vprizori dne 1. maja ob 8. uri zvečer in dne 2. maja ob 4. uri popoldne pre? krasno igro »Peterčkove poslednje sanje«. Posetnikom naše lanske vprizo? ritve »Kraljestva in kraliiee pale? kov« je gotovo še v spominu, kako so takrat naši malčki nastopali in želi splošno pohvalo. Z ozirom na to, da zahteva letošnja prireditev še več truda in bo nudila izreden vžitek, vabimo vse ljubitelje mladi? ne, da se je vdeleže v obilnem številu. Ukve. Umrla je dobra in kršeanska družinska mati Elizabeta Schnabl. Njen pogreb je bil zelo lep. Ma? rijina družba in pevski zbor sta jo spremljala na zadnji poti v obilnem številu. Želinje na Kanalskem. Dne 15. t. m. je po dolgi in težki bolezni mirno v Gospodu zaspal 65 letni Anton Žnidarčie; bil je blaga duša in vzoren gospodar. Dragi Anton, lahka naj ti bo zem? ljica! Ostalim pa iskreno sožalje. Pri nas imamo navado, da pri? dejo iz bližnjih vasi varovati mr? liea. Toda, žal, da se nekateri fant? je pri tem spozabijo eez mere do? stojnosti. — Ker izhaia »Straža« vsako sredo in petek, \o vdobimo šele v soboto, a od petka pa pri? hodnji torek. Pismonoša prihaja trikrat na teden k narn; vsaki to? rek, četrtck in soboto, a ne more niti dvakrat prinesti redne pošte. Prosimo pismonoso, da naj hodi bolj redno ali naj pa opusti službo. Naj jo nastopi vsaj kak boljši. da bomo enkrat imeli redno pošto tudi v Zapotoku. Slap ob Idriji. (Prireditev.) — Minulo nedeljo 25. t m. je podalo prosvetno dru? štvo večjo prireditev s prav boga? tim sporedom. Celotna prireditev je zelo dobro uspela. Igra »Miklova Zala« je bila nepričakovano dobro uprizorjena. Zlasti karakterne vlo? ge so bile v zelo dobrih rokah in tudi ostale vloge dobro pogodene in prcdvsem srečno razdeliene. Vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge. Le nekaj bi igralcem toplo priporočal, da obraeajo več pažnje na tvoritev posameznih skupin na odru ter naj pri bralnih vaiah po? polnoma iztrebijo vse nedostatke v izgovarjavi. Dokler ne izginejo vsi taki nedostatki, ni prieeti z na? stopi. Sicer pa je bilo izgovarjanje v splošnem čisto, jasno in razločno, tako, da je prav težko verieti, da so si igralci pomagali pri vaiah brez režiserja. Maskirani so bili igralci naravnost izborno, kar ie v veliki meri pripomoglo k uspehu igre. Scenerija je bila jako okusna. Oder prostoren in izborno prireien za Miklovo Zalo. Le razsvetliava bi morala biti v posameznih prizorih bolj močna. — Občinstvo ie popol? noma napolnilo dvorano ter sledilo igri z napetostjo. Pred zaeetkom in na koncu igre je podal domači pevski zbor pod vodstvom vrlega pevovodje g. župnika Reie par krepkih zborov, izmed katerih je najbolj ugajala šaljiva E. Adamiče? va »Tekica«. Globoko v sree so se? gale naše vedno lepe narodne pe? smice. — Celotna prireditev se bo ponovila prihodnjo nedelio 2. ma? ja ob 3. uri popoldne. Sedlo. (Poroka.) Dne 19. aprila t. 1. sta se poročila v Sedlu dva mlada pa? ra. Anton Kosmačin, po domačo »Ivančičev« je poročil Marijo Če? bokli in Anton Čuš, po domače »Lu? cinov« je vzel v zakon Frančiško (Kramarc) Kramar. Oba para in svatovsko spremstvo so sprejeli pri poročni sv. maši tudi nebeškega ženina pri sv. obbajiln. Bog daj no? voporočencem obilo sreče v zakon? skem življenju. (Smrtna kosa.) V Stanoviščih je umrla dne 21. aprila t. 1. Ana Leban, stava mati iz spoštovane hiše, po domaec »LeSanove« v starosti 75. let. Pokojnica je vzgledno vzgojila vse svoje otroke; hčere so hišne gospodinje v Stanovišeih in edini sin je gospodar v rojstni hiši ter občinski starešina. Pokopana je bi? la na pokopališču sv. Križa v Sedlu ob mnogobrojni vdeležbi sovašča? nov. Bog ji daj večni mir, preosta? lim pa naše globoko sočutje. (Planina v »Miji«.) Našo staro, bivšo pianino v »Miji« nad Nadižo hočemo sedaj znova preobraziti in izrociti svoj emu bolj koristnemu namenu. Solastniki »lotov« tega planinskega syeta smo se združili in napravili obširno prošnjo potom našega županstva na pristojne ob? lastnije za pašno dovoljenje in za denarno nagrado iz deželne in dr? žavne blagajne za odstranitev sto? letnih bukovih štorov in grmov, vreditev sveta ter naprave za ljudi in živino. Upanje imamo, da bomo tozadevno uslišani, ker na lastni ra? čun se ne morcmo lotiti dela. (Električna luč.) Naš rojak in znani podjetnik g. Valentin Čuš, se? daj meščan v Gorici, je sprožil pri nas koristno misel, da nam, ako se v to združimo, napravi električno napeljavo in luč v občini Sedlo in bližnjih vaseh. Mncnja smo, da bi bila električna napeljava splošne koristi. V ta namen se vsi zganimo in se združimo! Vsi brez razlike na razne pomisleke bi morali biti Stran (>. »UORISKA STRATA« Čezsoča. Slabo vreme je bilo, a kljub temu sem sc napotil v Čezsočo k prire* ditvi društva »Zlatenik«, ki se je vršila preteklo nedcijo populdne. Komaj sem stopil v prav lično novo dvorano, že se je dvi^nilo za^rinja* lo in zadonelo jc lepo petje srpeniš* kcga zbora. Vsa cast jim. Takoj po petju me je prav posebno izncna? dilo, ko sem videl na odru — na Bovškem nekaj novcga — telovad* bo članic. lzvajale so tri proste vaje za članice in sicer preeizno in v naj* lepšem redu. Želel bi, da nam bi pri vsaki kulturni prireditvi kaj podob* ne^a izvajali. Komaj so vrle telo* vadkinjc odšlc, se je zaeela burka trodejanka «Davek na samce«. Na Bovškem sem bil pri vsaki igri, a nikjer nisem videl, da bi se igralci tako poglobili v svoje vloge, kot so se tukaj. Ni se opazila nobena pri* učenost. Izj*ovorjava, kar je hvale* vredno, je bila razločna in glasna. Na par mestih ni bilo naglašcvanje besed na pravem mestu. Šepetalec se mi je zdel tudi nekoliko- pre.ula* sen. Igralci le koraj/no naprej! Upamo v kratkcm na novo priredi* tev. Opuzovalec. V nedeljo t. j. 2. maja ob 4. uri popoldnc ponovi društvo »Zlate* nik« v Čczsoči burko trodejanko »Davek na samce«. Po igri bo telo? vadba elanic. Prireditev se bo vr* šila ob vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vabi Odbor. Idrijske novice. Mladi mož govori. Pred kakimi 14 dnevi je prinesla »Edinost« dopis iz Idrije, in sicer zelo dol^ in dokaj dolgočasen. »Edi* nost«, oziroma njen duhoviti dopis* nik bivši poslanski kandidat Po* ljanec na vse pretege udriha in vpi* je o doslednosti »Goriške Straže«, oziroma njenih idrijskih dopisni* kov. Gospod Poljanec, Skoda je prostora za odgovarjanje na Vase čenče, ki streme vse le za tern, da delate zdražbe in da nekaj napišete proti našim organizacijam. Saj do* bro vemo, da je Vam zelo hudo, da se »Straža« tako razšrja v Idriji, toda prepričani bodite, da ji Vi z Vašim čenčanjem in vpitjem v »Edinosti« popolnoma nič ne ško* dujete, nasprotno še koristite. De* lovno ljudstvo pač tudi samo ve, katero glasilo je delavsko — ali pa kapitalistično in zato bomo čitali in razširjali »Goriško Stražo« ne glede na napadc od kjerkoli. Eden na opozorslo mnogih. Samomor. V noči od 23. na 24. t. m. se je ustrelil neoženjen 30 let star rudar Velikajne Anton. Samomor je iz* vršil pod oknom svoje izvoljcnke, katera mu pa najbrže ni bila prav naklonjena. Sicer se pravi vzrok še ne ve. Pozdravi f antov-vojakov. Desenzano sul Lago di Garda. Pozdrav fantov*vojakov pri 7. bersalicrskem kolesarskem polku pri Gardskem jezeru (Desenzano). Najprvo pošiljamo prav lepe po* zdrave fantom letnika 1906.. ako je še kakšen doma; nato pa dragim starsem, bratom in sestram, najbolj pa našim brdkim dekletom. Vemo, da vam je dogčas po nas, še bolj pa nam, kcr ni mogoče ne v dm* štvo, ne na vas zapeti lepo pesem. Ali korajža plača; radi bi vas pova* bili ali nam ni mogoče, da bi nun pomagale kruh pojesti; saj jih ima* mo še okrog 330 hlebcev, potem pa na veselo svidenje. Nam se tukaj dobro godi, ker slovenska korajža ne popusti. Sprejmite lepe pozdra* ve od slovenskih fantov: Ferjančič Vinko »oficirska dekla«, Gorkie Jo* žef »regimcntskoh«, Žiberna Franc »muzikant«, Mozetič Franc, Pipan Anton, Strupelj And re j, Maver Jo* žef »kaprol«, Zgavc Anton, Tavčar Ivan. Kastelič Ivan, Šircelj Ivan, Savnik Anton, Laginja Jožef, Mia* , kar Mihael, Kobal Alojz in Polh Lovrenc. I'og živi! Pozdravi iz Aleksandrije. Najsrčnejše pozdrave pošiljamo l slovenski fantje vojaki, ki služimo 'pri drugi stotniji-avtomobilistov v Aleksandriji. Pozdra ve našim star* šem, bratom, sestram, fantom in dekletom ,enako tudi cenjeni »Go* riški Straži«, ki nam prnaša novice iz domačih krajev. Leinik 1905: Furlan Franc, Mančc, Berlot Al* fonz, Kanal, Gorkič Alojz, Vrtoj* ba, Bubnič Ivan, Brie Karol, Trst. Letnik 1906: Vidmar Jožef, Gra* dišče, Plesničar Milovan, Ravnica, Krajine Alojz, Kobarid, Sivec Al., Vrsno pri Kobaridu, Likar Ludvik, Idrija, Žnidarčič Vladimir, Bistrica, Vilkeln Albert, Opčina, Saksida Staniülav, Trst, Plcšnar Viktor, Zadlog. Iz Bologne. pošiljajo pozdrave staršem, bra* torn, sestram ter vsem prijatcljem in znancem in našim ljubkim dekle* torn z željo, da nam ostanejo se za naprej zvesta, slovenski fantje re* kruti pri 4. pomožni četi: Širca Alojzij, Šturije; Svetina Ivan, Sv. Barbara pri Trstu; Bizjak Ožbald, Stržiščc; Josip Gorup, Repentabor; Jaksetič Jernej, Podgraje, Rejc Mi* hacl, Vrbica pri Bistrici; Cepar Franc, Barka pri Divači; Mihael Karol, Trst; Antonič Albin, Bresto* vica in Bra j nik Jožef, Štandrež pri Gorici. Listnica uprave. G. Franc Strle, logar Leskova dolina: Denar prejeli! Hvala! Listnica uredništva. Br. Štanjel: Oznanilo o smrti in pogrebu smo že objavili. Torej ne kaže še enkrat iste vesti obiaviti. Ka. Fr. Tabor 60: Dopisa vsled sedanjih razmer ne moremo priob; čiti. Darovi. Za Alojzijevišče: Veleč. g. župnik Valentin Batič 50 L. — Bog stotero poplača j! Za Slovensko sirotišče: P. n. Va* lentin Batič, župnik 50 L., N. N. 30 L. — Srčna hvala! RAZGLAS. Podpisana oddaja gradnio nove zadružne mlekarske stavbe in vo* dovoda v Hruševju pri Postojni. Ponudbe morajo biti izdelane na podlagi načrta in podatkov, ki so na razpolago interesentom v Hru* ševju, ter podpisane in poslane v zaprti kuverti na podpisano zadru* go napozneje do 9. maia 1926. Ozi* ralo sc ne bo na najnižjo ponudbo, ampak predvsem na popolnoma solidno in zanesljivo delo, za kate* ro se bo zahtevalo jamstvo. Hruševje, 27. 4. 1926. Mlekarska in sirarska zadruga v Hruševju pri Postojni. Röntgenologicni zaYOd za zdravljenje in diagnostiko primarija ili IM F1QH1 0 GORICI, CORSO VITT. EM. 111. Št. K SPRE3EIHS OD 9 - IZ IN Z - V Zobozdravnih Dr. L. MERM0U9 GORICA -- Travnik 5/II. (Piazza della Vittorla) ¦^ ... -nur jm. -^v ^. -rear ^. ^ht ml. ymr ^ im Kmečka Posojilnica Pliskovica vabi na REDNI OBCNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo dnc 9. maja ob 3. uri popoldne v vikarišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzor* stva. 2. Potrjenje rae. sklepa 1. 1925. 3. Čitanje poročila zadnie revizije. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. VABILO k rednemu občnemu zboru »Kmec* ke posojilnice« v Vel. Žabljah, ki se bo vršil v nedeljo 2. maja t. 1. ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načclstva in nadzor* stva. 2. Prcčitanjc zadnjega revizijskega poročila. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1925. 4 Dopolnilna volitev nadzorstva. 5. Razni predlogi in nasveti. Ako ob določeni uri ne bo za* dostno vdcležencev, se bo vršil občni zbor pol ure pozneic ob vsa* kem številu vdeležencev. Odbor. Na prodaj je velik vrt z eno* nadstropno, trdno zidano hišo. Na* tanena pojasnila daje Mici Danino* va pri Sv. Luciji St. 14. Sprejmem takoj kovaškega va* jenca. Ivan Furlan, Svino 52, p. Smrje pri Stanjelu. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializing na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918. ~ Sprejema od 9. do 12. in od 2, (3., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Kdor ne bo škropil breskev s trskami »Quassia«, mu bodo listne uši unieile ves prideek. Trske pro* daja »Vinoagraria« Gorica. Piazza Vittoria (Travnik) 4. Kuharica srednjih let, vajena vscga gospodinjstva, izuriena v ši* vanju, išče službe v župnišču. Cenj. ponudbe na upravo pod »Varčna«. Majhno stanovanje z zemljiščem iščem v najem v Gorici ali bližini mesta. Naslov pri upravi »Goriške Straže«. Hiša z malim posestvom je na prodaj v Spodnjem Logu pri Bovcu št. 28. Porabna je tudi za trgovino. Pojasnila se dobe istotam (P. Bretto). s Gospem, ki si hočejo same izde* lati oblcke, bluze, perilo itd. se po* nuja vrezalka po zmernih cenah. Via Rastello 7. II. nadstr. Na prodaj je dvoje spustnih du* ri (loputnice — »Role«) z zaveso po nizki ceni. Via B. Casale St. 38. Velika zaloga trtnih skropilnic, nahrbtnih žvcpljalnikov nainovej* šega sistema ter bakrenih brzopar* nih kotlov. Sprejema jo se tudi po^ pravila. Cene zmcrne. Franc Rust, kotlar, Sturijc*Ajdovščina. Na prodaj je bat na zmet St. 2 (»Majo«). Naslov pove uprava lista. Zdravnih za zobe in ustn Dr. LD3Z KRillBHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskeinu vrtu. F. Ž9G9R m ST-F1H[E5CD 18 ^st PR1POROČA svojo zalogo pristnih istrskih in tirolskih vin ter slivovko, brinjevec, tropinovec in druge likerje. Ccnfl honhurencna. -w* IV Blago prvovrstno. H TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množfni pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu POZOR! Pridno kupite pisalni stroj, ne pozabite si ogledati stroj if V71IPB19 AJI Ffflfir f kateri ima 51etno jamstvo in je na prvi HHrlNIfflr I Ulili stopnji današnje moderne mehanike, nem- llll&JlIlllIlJ 1 nUUflf ški izdelek, tovarne Rheinmetall-Werke ^^^^..^^„^ Düsseldorf. MDHIDiniaKn^HH Polovico si prihranite, ker kupite naravnost od glavnega zastopnika R. SIMONS, secicij VIA MAZZINI st. S Na zahtevo se da stroj 8 dni brezplačno na poskužnjo! Na zahtevo cenik brezplačno OOOOOOO 1ZVRŠUJE tudi popravila vseh vrst pisalnih strojev ter registriranih blagajn. ZA DELO JAMČ1 ! ! ! ! Priporoča se slavnemu občinstvu R. SIMONS ^W, Teod. Hribar (nasi.) « Gorica ¦ ISO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Velita zalcoa čbšBbss platna Iz znane touarne Begcnchart S Raymann» vsafeo- vrstnu blfiyc za porcčence hakor tudi n\M izbira moSRega in zenshega suftne. Blago solidno! Cene zmerne! »