I.V.
Oderuhova pomoč
Odernh je šel po cesti in s povešeno glavo premišljeval in raeunal, kdo mu je kaj dolžaa. Pred njim je korakal starček s palico in pohiteval, da bi priŠel pred mrakom v bližnjo vas. Ob blatnem cestnem robu mu spodrsne in starcek pade v blatni cestni jarek, iz kaierega ne more zlepa zlesti. Tedaj poprosi mimo prihajajočega oderufaa; »Človek božji, poma-gajte mi iz jarka, dajte mi roko!« Oderuh obstane, zamiŠljeno pogleda siarcka in njegovo iztegnjeno roko ter pravi: »Roko da bi vam dal? Ne bo nič iz tega, še nikoli nisem nikomtur ničesar dal. Veste, roke vam ne dam kar tako, pač pa vam jo dam na posodo.«