Naročnina
Dnevna Irdajn
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celolelno Z40 Din
za Inozemstvo
meseCno 35 Din nedel)»kn Izdala celolelno v Jugoslaviji so Din. za Inozemstvo too D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom
1 slolp. prfll-vrsla mali oglasi po 130 ln ZD,veCJI oglasi nad 4S mm vlUne po Din Z-50, veliki po 3 ln 4 Din, V urednlilcem delu vrstica po IO Din g Pri vedem o naročilu popust
Izide ob 4 zfulrai
razen pondelJKo in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. «1111 Kok opisi se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo — Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329
Političen list za slovenski narodi
Uprava Je v Kopitarjevi ul.il.« - Čekovni račun: C Juhi Jana štev. 10.6 SO ln
In 10.34»
:a Inserate. SaraJevošt.7S63, Zagreb št. 39.011. Vraga tn Dunaj št. 24.79T
Klevetniku.
Na naš članek o SLS, v katerem smo dokazali, da je le-ta popolnoma svobodna avtonomna politična organizacija slovenskega naroda, ne ve »Jutro« prav nič odgovoriti. Zato pa v pomanjkanju dokazov objavlja cel članek pola laži, obrekovanj in de-nunciacij, ki v svoji podlosti nimajo para v naši publicistiki.
Mi smo ugotovili, da ima SLS, ki je or-ganično izrastla iz našega ljudstva, svojo miselnost, svoje obeležje, svojo podlago v ver-sko-etičnem prepričanju našega najroda, v njega zgodovini in kulturi, ki je globoko krščanska. Tega obeležja naše stranke nismo mi nikoli tajili, kakor blebeče »Jutro«, pač pa smo odločno poudarili, da je SLS čisto politična tvorba, da se kot taka sama vodi in upravlja po volji svojih članov, da dela politiko čisto svobodno po svojem prepričanju in vesti in da se cerkev v politično udejstvovanje svojih članov nič ne vmešava niti vmešavati ne želi.
Proti temu »Jutro« ne more navesti niti enega resničnega dejstva, ampak gole prazne domneve, sumniSenja in lažnjive denuncia-eije. Rimska kurija — tako natolcuje »Jutro« — svojim strankam sicer ne izdaja nobenih dnevnih povelj, vendar pa bi lahko, ako bi ji to konveniralo, navedla škofe že jutri na to, da nastopijo za monarhizem in centralizem v Jugoslaviji. »Sicer« ,.. »bi lahko« ... »navedla na to« ... Že izrazi kažejo, da »Jutrov« člankar prosto fantazira. Sveta sto-lica je zlasti zadnja desetletja po Leonu XIII., Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. v neStetih okrožnicah in drugih svojih izjavah slovesno proglašala, da nobene politične stranke katoličanov ne smatra kot svoje, da za njihovo politiko Se prevzema nobene odgovornosti in da nobena stranka nima pravice svoje avtoritete zamenjavati z avtoriteto cerkve, oziroma njenega vodstva — da torej politične stranke katoličanov delajo politiko na svojo lastno odgovornost. Nikoli ni sveta sto-lica katoličanom zapovedala ali prepovedala se zavzemati za kakršnokoli državno obliko, ampak je istotako slovesno proglašala svoj popolni desinteressement v tem vprašanju; zadnjič ob priliki konflikta med mehiško vlado in škofi. »Jutrov« člankar, ki je ravno-tako neveden kakor zloben, misleč, da piše samim oslom, trdi, da v Franciji zato ni nobene politične stranke s katoliškim svetovno-nazornim programom, ker to Vatikanu ne konvenira. Resnica pa je, da se tudi v to vprašanje Vatikan ne vtika niti se je kdaj vtikal. Francoski katoličani so politično lahko ali konservativci ali demokrati (Marc Sagnier), kar hočejo, papež jim nikoli ni prepovedal ali zapovedal ne enega ne drugega. Znano je, da se nekateri ultrakonservativni francoski katoliki niso ozirali niti na željo rajnega Leona, da naj bi se prilagodili republikanskemu demokratizmu. Svoboda, ki jo v tem oziru pušča cerkev, je naravnost brez primere, dočim se morajo svobodomiselci tudi v političnih zadevah popolnoma podvreči direktivam vodstva mednarodne framasone-rije. To izvira iz tega, ker je nauk cerkve o državi širok, toleranten in velikopotezen, nauk framasonske sekte pa ozek, nestrpen in fanatično omejen, kakor je to pri vsaki sekti. Istotako čveka »Jutro« o Nemčiji, češ, da je tam cerkev bila proti stvoritvi edinstvene republikanske Nemčije in za federalizem in partikularizem in da je šele potem krenila v druge vode, ko se je Nemčija približala klerikalizmu! Takih bedarij je zmožen samo »Jutrov« mali Moric! Fakt pa je, da se noben papež ni niti najmanj vtikal v formacijo nove Nemčije, da se je centrum popolnoma po svoji volji takoj opredelil za ljudsko državo, koje oblika se je baš po prizadevanju centra izbrala v pametni sredi med edinstveno državo in federacijo; Vatikanu pa je bilo in je to čisto vseeno, da je le krščanski mir v državi in med državami. In tako neodvisna je politika centra v Nemčiji, da je svojčas ob takozvanem septenatskem sporu dobro mišljeni in čisto neobvezni nasvet iz Vatikana, da naj odneha kanclerju Bis-marku, spoštljivo odklonil. Trditev malega Morica pa, da je blagopokojni miroljubni Pij X., ki ga ves svet časti za svetnika, Avstrijo naravnost pozival na vojno, jc tako podla, da sploh ne zasluži drugega kakor Preziranje vsakega poštenega človeka.
Je pa ta podlost čisto razumljiva. »Jutru« ni »ploh nič do resnice, ampak samo
do tega, da hujska zoper SLS kot predsta-viteljico slovenskega naroda, ki jo slika Srbom kot sovražnico države. Računajoč na nepoučenost in zgodovinske predsodke iz-vestnega dela pravoslavja hoče Srbom dopovedati, da je SLS nujno protidržavna, ker je katoliška, češ, katoliki so že po svojem bistvu sovražniki tako pravoslavcev kakor državne narodne misli sploh. Radi tega denun-cira tudi cirilmetodijsko idejo, češ, da je naperjena proti pravoslavju, dasi je sveta sto-lica sama opetovano izjavila, da je nasprotna vsakemu nasilnemu ali zvijačnemu propagan-dizmu, ampak da gre zgolj za zbližanje med
i...
krščanskimi veroizpovedmi na po bistvu skupnem moralnem in kulturnem temelju. Ta besnost malega Morica je tembolj razumljiva v sedanjem trenutku, ko se govori o novih kombinacijah, pri čemer se nihče nc spomni na SDS, ki je bila s svojo nasilno fašistov-sko revolucionarno miselnostjo, naperjeno proti vsaki avtoriteti in pravnemu redu, državo pritirala tik na rob propada. Zato krep-ko psuje in sumniči druge, predvsem SLS, ki ji je kot čuvarica slovenskega ljudstva trn v peti. Toda čimbolj ta onemogla družba psuje. tembolj se kompromitira in bliža svojemu koncu.
Zaenkrat osfasie vse pri starem.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Po vrnitvi predsednika ministrskega sveta Uzunoviča z Bleda, kateri se je vrnil brez pričakovane rekonstrukcije vlade, in po odhodu kralja v Pariz, je zopet zavladalo popolno mrtvilo. Vse kombinacije, katere so se delale zadnje dni, so stopile v ozadje. Po splošnem prepričanju političnih krogov do vrnitve kralja, to je do začetka oktobra, ni pričakovati nobenih sprememb.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Predsednik skup-
ščine Marko Trifkovič se je nocoj vrnil v Belgrad. Trifkovič je bil v Cavtatu, kjer se je sestal s Pašičem. Politični krogi pripisujejo temu sestanku med Pašičem in Trifkovičem velik političen značaj. Znano je namreč, da velja Trifkovič za Pašičevega eksponenta pri bližnjih spremembah in da ga Pašičevci pri sestavi vlade lansirajo kot Uzunovičevega naslednika.
Gofpodarski program našega trgovinskega
ministra.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Trgovinski minister dr. Krajač je nocoj javnosti predložil obširen ekspoze o svojih namerah, kako bi se stabiliziralo in okrepilo naše gospodarstvo, posebno, kako bi napredovala naša izvozna trgovina. Krajač predlaga naslednje odredbe:
.L Naša izvozna trgovina trpi vsled disparitete med intervalutarno vrednostjo dinarja in njegovo kupno močjo v državi glede na agrarne predmete in cene delovne moči. Po skoku tečajne vrednosti dinarja se je nesorazmerno povečala njegova kupna moč glede potrebščin za meščansko prebivalstvo. Naše blago razen gospodarskih pridelkov, je drago, zato je na zunanjih tržiščih nesposobno za konkuriranje. Iz istega razloga se na domačem trgu manjša krog konsumentov. Da bi se to skupno zlo v izvozni trgovini preprečilo, je treba kupno moč dinarja spraviti v ravnotežje z njegovim intervalutarnim tečajem. To se pravi, da je treba poceniti skupno življenje, znižati bremena, znižati proizvajalne stroške v domačem gospodarstvu.
2. Naš izvoz obstoji največ iz surovin in polizdelkov, namesto iz popolnih izdelkov. S tem izgublja naše delavstvo zaslužek. Temu pridemo v okom na ta način, da država doma povzdigne predelovalno industrijo. Morda
bi bilo na mestu pričeti s sistemom izvoznih premij v katerikoli obliki.
3.	Glavni del našega izvoza je do danes šel v Italijo, Avstrijo in Romunijo. Treba je najti nova tržišča za našo produkcijo in si jih zasigurati.
4.	Posredovanje tujih tržišč za naše trgovinsko blago je treba preprečiti.
5.	Veliko skrb je treba posvetiti političnim in gospodarskim ukrepom sosednjih držav, ki v svojem učinku nam v škodo parali-zirajo odredbe sklenjenih trgovinskih pogodb.
6.	Našo konzularno službo je treba tako reorganizirati, da bo služila trgovini.
7.	Na breme gospodarstva in izvoza je treba obvezno uvesti izvozne tržne komisije, katere naj sestavljajo v glavnem sami gospodarji, ki bodo pazili, da bodo za izvoz določeni predmeti kakovostno in po opremi na nivoju velikih tržišč ali po možnosti standardizirani. Izvoz predmetov, ki temu ne odgovarjajo, je treba zabraniti.
8.	Izvozni trgovini je treba zagotoviti cenejši in pravočasni kredit, tako za izvozno industrijo, kakor za izvozno trgovino.
9.	Izdelati moramo lastni tarifno-promet-ni sistem, ki bo kolikor največ služil našemu gospodarstvu in njegovim potrebam.
o novem davčnem zakonu.
Obremenitev občin z davčnimi posli.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Davčni odbor Je danes razpravljal o čl. 108., ki ugotavlja, da se davčne napovedi izročajo pristojnim oblastem, dačnim ali občinskim. Posl. P u -š e n j a k opozarja na to, da so občine s posli že preobremenjene in da nikakor ne gre, da se jim nalagajo še posli, katere so dosedaj vršile davčne oblasti. To se protivi obstoječim občinskim zakonom. Moderno zakonodaj-stvo ne pozna več sodelovanja občin pri predpisu in pobiranju davkov. Vse posle, ki se tičejo davkov, naj vršijo davkarije. Vladna večina je sprejela člen v nespremenjeni obliki.
Cl. 109. določaš da mora vsakdo dati oblastem pojasnilo glede davčnih obveznosti. Posl.' Pušenjak ugotavlja, da so odredbe tega člena nesprejemljive, ker se zahteva denuu-ciranje davčnih obvezancev, kar je odiozno. Država ima dovolj organov, kateri morajo oskrbeti vse potrebne podatke in pojasnila. Tudi ta člen se je sprejel. Odložil se je samo zadnji del.
Čl. 110. vsebuje določbe, da morajo sod-nije obvestiti davčne oblasti o vseh spremembah glede nepremičnin. Člen se sprejme nespremenjen. Dolgotrajna debata se je razvila pri čl. 111., ki določa, da morajo občine vsako leto izvršiti popis davčnih obveznosti. Posl. Pušenjak je odločno protestiral proti poslabšanju davčne uprave in nalaganju poslov občinam, ki nimajo za to sposobnih ljudi in ne potrebnih pripomočkov. Povrh bodo občinam narasli stroški. Radičevci so navdušeno glasovali za te nove obremenitve občin. Čutili niso nobene potrebe, da bi branili interese občin v Dalmaciji in Sloveniji,
Razprava o naših državnih podjetjih.
Belgrad, 17. septembra. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o stanju v državnih podjetjih, in sicer državnih tovarn svile v Novem Sadu, Kaniži in Pančevu. Te tovarne so imele leta 1921. dobička 10 milijonov dinarjev, 1. 1922. 14 K mil., 1. 1924. 12 milijonov, za 1. 1924./25. se še bilance niso sestavilo. Čeprav se niso predložili vsi podatki o teh tovarnah, je finančni odboT vendar dobil vtis, da je položaj v teh podjetjih zadovoljiv. V ponedeljek bo v odboru referent kmetijskega ministrstva poročal. V torek se bodo člani finančnega odbora podali v Pančevo v tamošnjo tovarno za svilo.
VIII. kongres zdravnikov.
Belgrad, 17. septembra. (Izv.) Jutri se bo tukaj pričel VIII. kongres zdravnikov, kateremu bodo prisostvovali delegati zdravniških društev iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Bolgarije, Poljske in Rusije. Najpreje sc bo vršil j sprejem gostov. Zvečer bo v hotelu »Impe-rial« prijateljski sestanek. V nedeljo se bo slovesno otvorila medicinska razstava v veliki dvorani novega vseučilišča. Ob 10. uri se bo otvoril kongres. Pozdravili ga bodo predsednik Jugoslovanskega zdravniškega društva, minister za narodno zdravje, belgrajski župan, delegati jugoslovanskih zdravniških društev ter bolgarskih, češkoslovaških, ruskih in poljskih zdravniških društev. Popoldne bo seja društev. V ponedeljek se bodo pričela predavanja. Izmed Slovcnccv bosta predavala dr. Neuberg z Golnika pri Tržfču o boiu proti jetiki v Sloveniji in dr. Trav-ner iz Ljubljane o tuberkulinu. Predavanje bo spremljal film. Dn<; 22, septemb^ sc bo kongres zaključijo
Stojadinovič napada člane anketnega odbora.
Belgrad, 17. septembra. (Izv.) V anketnem odboru se je prečitalo pismo, ki vsebuje odgovor Dragiše Stojadinoviča na vprašanja, katera mu je stavil anketni odbor glede adamovske afere. V tem odgovoru napada Stojadinovič posamezne člane anketnega odbora. O odgovoru se je vnela živahna debata. Poslanec llija Mihajlovič jc izjavil, da so vsi posli, ki jih jc izvršil on, popolnoma pravilni. Posli, katere omenja Stojadinovič, so bili v načrtu, niso se pa izvršili. Poslanec Pera Jo-, vanovič izjavlja, da je vse, kar pravi Stojadinovič o njegovem potovanju, laž. On je samo izvrševal posle, ki spadajo v njegovo advokatsko dolžnost.
Ninčič potuje v Pariz in Varšavo.
Ženeva, 17. sept. (Izv.) Iz krogov jugoslovanske delcgacije se je raznesla vest, da potuje dr. Ninčič takoj po zaključku zasedanja Društva narodov iz Ženeve v Pariz, kjer bo imel s francoskimi državniki važna posvetovanja. Nato potuje dr. Ninčič za par dni v Belgrad, od tam pa takoj naslednje dni v Varša-vo, da tam podpiše prijateljsko pogodbo s Poljsko.
Zasedanje Dryštva narodov.
Uspela diplomatska večerna zabava pri jugoslovanski delegaciji v Ženevi.
Ženeva, 17. sept. Zunanji minister dr. Ninčič je kot predsednik skupščine Društva narodov sinoči v hotelu des Bergues priredil večerno zabavo, ki je izredno uspela. Zabave se je udeležilo do 200 gostov, med temi vsi zunanji ministri, poslaniki, poslanci in pooblaščenci vseh dežela. Navzoči so bili dr. Stresemann, Lord Cecil, Loucheur, Paul Boncour, grof Ishii, Zaleski, maharadža iz Kapurtale, Scialoja, Nansen itd. Večer je potekel ob najboljšem razpoloženju. Švicarski listi obširno poročajo o prireditvi; »Journal de Geneve« piše: >Ta lepi in veliki sestanek zastopnikov raznih narodov pri jugoslovanski delegaciji je zopet potrdil splošno pobratimstvo. Pred 10 leti bi se bil zdel tak sestanek zastopnikov celega sveta v Ženevi nemogoč«.
Ženeva, 17. sept. (Izv.) Za širšo politično javnost je bila ponovna izvolitev Češkoslovaške v svet Društva narodov iznenadenje. Češkoslovaška sploh ni kandidirala, ker je v zmislu dogovora odstopila svoje mesto Romuniji. Za 9 nestalnih mest je bilo 13 kandidatov. Vendar so zadnje dni zastopniki velesil poudarjali, da je treba obdržati dr. Beneša v svetu. To prepričanje je rastlo in prineslo zmago Češkoslovaški.
Ženeva, 17. sept. (Izv.) Na prvi seji novega sveta Društva narodov se je ugotovilo, da bi po vrstnem redu moral prevzeti predsedstvo dr. Stresemann. Ta pa je izjavil, da kat nov član sveta ne more predsedovati že prvim sejam in je predlagal, da obdrži predsedstvo dr. Beneš.
Ženeva, 17. sept. (Izv.) Volitev nestalnih članov Društva narodov je bila silno bojevita. Nemčija je glasovala za Poljsko. Pri glasovanju o priznanju pravice do ponovne izvolitve je pa Nemčija oddala prazno glasovnica Če bi se ta pravica priznala še kaki drugi državi, bi Nemčija glasovala tudi za Poljsko, v sedanjem položaju pa je smatrala nemška delegacija to glasovanje za izjemno zaupnico Poljski in se je zato vzdržala.
Ženova, 17. sept. (Izv.) Chamberlain je izjavil pred odhodom v Italijo, da je čestitati Društvu narodov, kako je rešilo najtežje probleme. S simpatijo in spoštovanjem je treba omeniti gesto dr. Stresemanna, ki je prepustil predsedniško mesto dr. Benešu. Pogodbe v Locarnu stopajo vedno bolj v veljavo.
Ženeva. 17. sept. (Izv.) Dr. Stresemann in Briand sta se danes sestala v Thory in sta v večurnem razgovoru, ki je potekel zelo prisrčno, razpravljala o vseh vprašanjih, ki in-teresirajo obe državi. V vseh vprašanjih sta prišla do soglasja in bosta poročala o vspehih svojim vladam. Ako vladi odobrita dosedanje zaključke, se bodo razgovori nadaljevali. (Uradno poročilo.)
REVIZIJA POGODB MED ČESK0 IN OGRSKO.
Praga, 17. sept. (Izv.) Nekaj dni že delujejo podkomisije za revizijo pogodb ftied Če-škoslovaško in Ogrsko. Dosedaj je do^Ažan sporazum alede obmoiuoca prometa, ,
l
Jelačin-Ogr i no vi volivci!
Trgovinski odsek.
I.	kategorija.
Kandidati:
JOSIP VERLIC, veletrgovec, Ljubljana, Cesta na
Gorenjsko železnico. Rudolf Stermecki, veletrgovec in predsednik trgov.
gremija, Celje, Kralja Petra cesta. Jnrij Picek, trgovec v Novem mestu. Vid Murko, trgovec, Maribor, Meljska 24.
Namestniki:
Anton Ravhekar, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo
štev. 20. Martin Vrabl, trgovec, Ptuj. Franc Lipoj, veletrgovec, Brežice. Anton Pazarinc, trgovec, Celje, Kralja Petra 27.
II.	kategorija.
Kandidati:
LEOPOLD BRUDERMAN, trgovec, Konjice. Venceslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija,
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Ivan Grosek, trgovec, odbornik trgov, gremija za
novomeški okraj, Trebnje. Franc Pečuh, trgovec, Gaberje pri Celju.
Namestniki: Jožef Škafar, trgovec, Beltinci. Josip Gagel, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Maks Vale, trgovec, Št. Jernej. Franc Cajnko, trgovec z vinom, Slovenjgradec.
III.	kategorija.
Kandidati:
STANKO LENARČIČ, trgovec, župan ln načelnik
trgovskega gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku. Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Zusmu. Avgust Cadež, trgovec, načelnik trg. in obrt. zveze,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Edvard Kukec, trgovec s hmeljem, Žalec.
Namestniki:
Matija Rom, trgovec, načelnik trgovskega gremija,
Kočevje.
Krištof Spanižek, trgovec, Rogaška Slatina. Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. polju. Rudolf Kovačič, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg
štev. 19.
IV.	kategorija.
Kandidati:
IVAN JELAČIN mL, trgovec Ljubljana, Rimska e. štev. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev
za Slovenijo.
Anton Stergar, trgovec, Kamnik, načelnik trgov.
gremija za kamniški okraj. Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona Janko Tavčar, trgovec, Maribor.
Namestniki:
Josip Peteline, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Josip Lavtižar, trgovec in župan, Kranjska gora. Davorin Tomhah, trgovec z mešanim blagom, Št.
Vid pri Ptuju. Maks Turnšek, trgovec, Marija-Nazarje pri Mozirju.
Volivci! Ponekod niste dobili pisem i našo kandidatno listo. Zato prepišite iz našega lista kandidate in namestnike tiste kategorije, v kateri volite. Pazite na številko kategorije, ki je označena na ligitimaciji. Modre glasovnice veljajo za trgovce, rdeče za obrtnike, bele
Obrtni odsek.
L kategorija.
Kandidati:
JOŽEF HAFNER, lastnik žage In župan, Škofja
Loka.
Janez Lanfič. kleparski mojster, Gornja Radgona. Iran Rojina, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana,
Spodnja Šiška 59. Avgust Pen, gostilničar, Tržeč, občina Jurjevci pri
Ptuju.
Namestniki:
Franc Zarodnfk, mizarski mojster, predsednik obrt.
zveze, Glince pri Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Lekše, mizarski mojster, Mozirje. Ignacij Sinigoj, strojar, Ljutomer. Ivan Srebot, čevljarski mojster, Ljubljana, Ravnl-karjeva ulica.
II. kategorija.
Kandidati:
JERNEJ LOŽAR, krojaški mojster, pod načelnik
krojaške zadruge, Ljubljane. Blaž Zupane, brivski mojster, načelnik obrtne zadruge, Laško. Valerijan Spruschlna, prevoznik in mehanik, načelnik zadruge kovinskih obrti in tolarjev za sodni okraj Ptuj. Karol Stupan, zidarski mojster, Slov. Bistrica.
Namestniki: Anton Bule, mesar in gostilničar, Mokronog. Jurij Moser, izvošček, Ljubljana, Zeljarska ulica. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Franc Breznik, pekovski mojster, Mežica.
III. kategorija.
Kandidati:
IVAN OGRIN, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje.
Anton Lipovšek, gostilničar, Maribor, Gosposka 28.
Štefan Sukiž, krojaški mojster, predsednik obrtne zadruge, Murska Sobota.
Ivan Pollak, strojarstvo, predsednik obrtne zadruge, Kamnik.
Namestniki:
Frane Pust, tesarski mojster, Ljubljana, Streliška
ulica.
Ivan Cerne, sedlar, Le3ce.
Hans Schuller, hotelir, Slovenjgradec.
Jakob Jaš, izdelovatelj olja, št. Ilj pod Turjakom.
IV. kategorija.
Kandidati:
JANEZ VREČAR, mizarski mojster, Sp. Domžale.
Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Kapiteljska 8.
Miloš Hohnjec, kipar, Celje, Razlagova ulica.
Franc Koraiija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ulica.
Namestniki:
Joško Toporiš, krojaški mojster, predsednik obrtne zveze, Tržič.
Štefan Litrop, čovljarsld mojster, Turnlšče.
Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip 40.
Vinko Simoniž, mehanik, Ptuj.
za industrijce. Lahko tudi kandidate dotične
kategorije izrežete iz »Slovenca« in prilepite
na glasovnico.
Za pojasnila se obračajte na naše zaupnike. Storite hitro I
Pred zmago.
Iz vseh krajev Slovenije, od Rakeka do Maribora, prihajajo poročila, da povsod ogromna večina trgovskega in obrtniškega sveta oddaja svoje glasovnice za Jelačin-Ogrinovo slovensko gospodarsko listo!
SDSarski strankarski agitacijski aparat deluje sicer z vso silo, SDS je organizirala povsod volivno sJeparstvo v velikem stilu, zlasti je vpregla v svojo službo nekaj svojih pristašev, ki so pri poštah, toda ves ta napor ne rodi uspehov,
Z navdušenjem, kakor ga doslej nismo doživeli pri še tako važnih volitvah, nam z vseh krajev naznanjajo predstoječo zmago resnično stanovske liste združenih trgovcev in obrtnikov, ki hočejo vreči iz Zbornice vso politiko in jo posvetiti zgolj gospodarskim koristim Slovenije,
Vsa poročila, naj prihajajo iz kateregakoli kraja, izključujejo vsak dvom nad zmago. Poraz SDSarske politične centralistične liste je za vse že danes gotovo dejstvo. Kakor je odvrglo od sebe dr. Žerjavov jarem učiteljstvo in uradništvo ter vsa duševna inteligenca sploh, tako ga je *daj tudi trgovski in obrtni stan. 22. septembra bo SDS zato predstavljala popolno pogorišče!
Slovenski trgovci in obrtniki! Če je 8e kdo, ki se ni odločil ali pa še ni odposlal svoje glasovnice, naj to nemudoma stori, da bo zmaga slovenske gospodarske stanovske liste čim sijajnejša, da bo SDS treščena na tla čim strahovitejše!
22, september mora biti pravi zmagoslavni dan celokupne Slovenije!
22. septeniber mora zapečatiti usodo protislovenske, centralistične in korupcio-nijstične gospodarske politike SDS!
Zmaga je naša, naj bo čim veličastne jša I
Industrijci.
Oddajajte glasovnice samo priporočeno. Za industrijske družbe voli pooblaščenec, ki mora v veliko kuverto poleg legitimacije priložiti posebno pooblastilo svoje tvrdke, da on v njenem imenu izvrši volivno pravico. Glasovnico izpolnite s kandidati, ki smo jih objavili v včerajšnjem listu. Praprotnika, Sirca in Rebeka ne sme biti med kandidati.
DOŠLE GLASOVNICE.
Dosedaj je volivna komisija sprejela skupno 11.815 glasovnic, med temi 3568 trgovskih, 7608 obrtnih in 139 industrijskih. Včeraj je komisija sprejela 8275 glasovnic, med temi 28 industrijskih, 994 trgovskih in 2263 obrtnih. Glasovnice je tedaj doslej poslalo v industriji 35% vseh volivnih upravičencev, v trgovini 37.5%, v obrti pa 32.1%.
Izključitev Strihrnyja iz stranke.
Praga, 17. sept. (Izv.) Osrednji izvršilni odbor Zveze češkoslovaške narodnosocialistič-ne mladine je sklenil predložiti občnemu zboru narodnosocialistične stranke sledeče predloge: 1. Izključijo naj se iz narodnosocialistične stranke poslanec Stribrny, poslanec Trno-bransky, urednik Schwarz in vsi njegovi ožji pristaši. 2. Dalje naj se izključita poslanec Laube in bivši senator Lisy. 3. Pravila naj se izpremene v demokratičnem zmislu. >Mlade Proudy«, ki prinaša te sklepe, jih komentira v bojevitem članku »Proti renegatom socializma in rušilcem stranke«. >Reforma< poroča, da bo Stribrny v slučaju, da ga izključijo iz stranke, stopil na čelo fašistov«ke organizacije.
Praga, 17. septembra. (Izv.) Prihodnjo nedeljo se prične v Brnu kongres češke na-eodnosocialistične stranke, na katerem hode
nekateri zaupniki stavili predlog, da se izključi bivši minister Stribrny in njegova skupina. Dolže ga, da je delal proti strankinim načelom, ker je paktiral s fašisti. »Lldove Noviny« označujejo tega moža kot tipičnega predstavi-telja nečastnosti in se vprašujejo, kako je posloval kot minister za železnice, zlasti kako je postopal pri raznih železniških dobavah. Njegov brat, ki je bil ob prevratu brez premoženja, je danes večkratni milijonar.
Listi poročajo, da bo vpokojeni general Gajda v kratkem degradiran. Izgubil bo vsa odlikovanja in pravico nositi uniformo.
TIFUS V HANNOVRU.
Hannover, 17. sept. (Izv.) Število na tifusu obolelih znaša 1504. Smrtnih &luča"w je bilo dosodaj 42.
Framazonski kongres v Belgradu.
i Mednarodni kongres prostozidarjev v Belgradu je končan. Udeležile so se ga po svojih zastopnikih framazonske organizacije jl8 držav. Kakor se framazonstvo hvali, Ima po celem svetu organiziranih v svojih ložah in njihovih zvezah 5 milijonov članov, ljudi visokih političnih in socialnih položajev. Predsedniki evropskih in ameriških republik, ministri Evrope, Azije in Amerike so po večini člani teh organizacij. Iz teh vrst je izšel Wilson, izšel pa je tudi mehikanski Calles, preganjalec katoličanov v Mehiki. Framazonstvo se je udomačilo tudi na italijanskem kraljevem dvoru in na nekaterih drugih dvorih Evrope. Ne samo bratstvo, mir, svoboda Je geslo framazonom, ampak tudi boj proti ka-toličanstvu in sovraštvo do Cerkve. Velikanski je vpliv teh tajnih organizacij in zato moramo tudi katoličani pozorno zasledovati njihova gibanja, kjerkoli se pojavljajo v javnosti. Zato moramo s tem večjim interesom ravno jugoslovanski katoličani motriti sedanji mednarodni framazonski kongres, ki se je vršil v Belgradu. Pri tem se naslanjamo samo na poročila listov, ki stoje framazonstvu blizu ali celo zelo blizu. Med njimi zavzema prvo mesto belgrajska »Politika«.
Kongres se je začel v nedeljo. O poteku smo na kratko poročali. Prostozidarstvo je bilo pri nas že doslej jako močno in vplivno. »Velika loža Srbov, Hrvatov in Slovencev« s sedežem v Belgradu ima že doslej pod seboj 18 popolnih lož in 4 krožke, ki se bodo kmalu pretvorili v prave in popolne lože. V Belgradu so 4 lože, v Zagrebu pa 3. Za Ljubljano nimamo podatkov. Mnogi Jugoslovanski fr&mazoni so včlanjeni v inozemskih ložah. Velik del vseučiliških profesorjev, visokih politikov, časnikarjev, pisateljev spada v vrste prostozidarske organizacije. Pod poveljstvom vrhovnih inštanc delujejo vsi ti člani v cilju programa, ki ni le humanitarnost, ampak tudi kulturnobojnost proti katoličanstvu.
Tej svrhi bo služil tudi mednarodni prostozidarski kongres v Belgradu.
Prvi vteevroptki kongres.
B. N. COUDENHOVE KALEGRI.
Od 3. do 6. oktobra bo na Dunaju prvi vseevropski kongres. Kongres je velika manifestacija za združitev Evrope in prvi praktični uspeh vseevropske zveze, ki ga je organizirala in priredila. Vseevrcpska zveza se je ustanovila pred tremi leti. Njen cilj je politično in gospodarsko združenje evropskega kontinenta. V tem pogledu je vseevropska zveza vzporeden pojav vse ameriškega in vseazijskega gibanja.
Vseevropska zveza ima člane v vseh evropskih državah. V mnogih državah so se osnovali tudi odbori. Osebe najrazličnejših strankarsko-političnih opredeljenj so člani teh odborov. Predsednik nemškega odbora je Pavel Loebe, francoskega Edvard Herriot, avstrijskega dr. Ignac Seipel, češkoslovaškega dr. Vaclav Schuster, grškega Nicolas Politis, bolgarskega Sišmanov, ogrskega Lu-kacs, estonskega Pusta, latvijskega Klimas. V Angliji se je osnoval kooperativni odbor pod vodstvom Wickhama Steedsa in ravno tako v Ameriki pod vodstvom profesorja Stephena Duggansa.
Program vseevropske zveze upošteva v bodoči evropski zvezi držav vbo države, ki se mu priključijo in ki se priključiti morejo in hočejo. Vprašanje ali more pristopiti tudi Anglija radi svoje kolonijalne politike in Rusija radi svoje politike v Aziji, naj rešita prizadete države same. Vseevropsko gibanje se je zelo hitro razširilo v vseh evropskih državah. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da je Vse-evropa edini način, da se Evropa zavarje pred novo vojno in evropsko gospodarstvo pred novim propadom. Zato niso le vodilni državniki Evrope, ampak tudi vodilni gospodarski možje prijatelji »Vseevrope«.
Program vseevropske zveze se more izraziti z enim samim stavkom: Odprava med-evropskih meja. Te meje so v današnji svoji vlogi in pomenu nevarnost za mir, gospodarstvo in svobodo. Le če se njihov strategični pomen izmenja s sistemom obveznih razso-diščnih pogodb, njihov gospodarski pomen z ustanovitvijo velikega evropskega trga in njihov nacionalni pomen izgine in se umakne varstvu narodnih manjšin, bo šele prosta pot za trajni evropski mir in za sanacijo evropskega gospodarstva. Istočasno dela vseevropsko gibanje za delitev Društva narodov v politične kontinente, h katerim bosta mogli pristopiti tudi Rusija in Amerika. Tako razčle-njenje bi se izvršilo, če se ustvari samoevrop-ska sekcija za vprašanja, ki tičejo le Evropo.
Na kongresu bo prišlo v razpravo predvsem vprašanje evropske zveze držav, manjšinski problem, vprašanje carinske in valutne unije kakor tudi vprašanje duševnega vzajemnega delovanja. Odlične osebnosti vseh delov Evrope so naznanile svojo udeležbo. Kongres bo žarišče vseh združevalnih tendenc v Evropi.
Vsi so dobrodošli na kongresu, vsi, ki so prepričani, da je Evropo mogoče rešiti samo z združitvijo in ki so pripravljeni s čistim srcem zapostaviti vse zasebne in strankarskopo-litične interese temu velikemu cilju. Vsi tisti, ,ri hočeio iz nadutosti ali nevednosti cubania
razbiti, vsi zgagarji naj ostanejo doma- Kajti kongres ne bo razpravljal niti o tem ali je Vseevropa potrebna ali ne, niti o njenih teoretičnih temeljih, ampak samo o načinih, kako ta veliki cilj na najpripravnejši in najhitrejši način udejstviti.
Zato kongres ne bo podoben občnemu zboru delničarjev, ampak bo izgledal kot vojni svet velikega političnega bojnega gibanja, ln le tisti, ki se hoče s prepričanjem in samoza-tajo pridružiti tej armadi in se bojevati za evropsko enotnost, ima pravico in dolžnost, da se udeleži prvega vseevropskega kongresa.
Beležlce
A »Jutro«, fašizem in »oficijelna cerkev«.
Ves resni svet pozna in pravično presoja star lišče Vatikana nasproti fašizmu. Ni ga dostojnega lista, ki bi sumničil sv. stolico zveze s fašizmom. Saj so najmerodajnejši cerkveni faktorji opetovano na najdoločnejši način obsodili nasilje fašizma in druge njegove zmota Se o priliki prepovedi tekem katoliške telovadne interaacijonale v Rimu je vatikansko glasilo »Osservatore Romano« naglasilo, da se je prepoved izdala zato, ker katoličanom v Italiji ni zajamčena svoboda javnega nastopa. To je za vsakega pametnega človeka dovolj jasno povedano. Istotako je za vsakega pametnega človeka jasno, da Vatikan nima sredstev, da bi italijanski državni režim, naj bo že tak ali drugačen, prisilil, da spoštuje pravice bodisi cerkve bodisi posameznih stanov bodisi narodnih manjšin, ako le-ta na noben način noče; posebno velja to za fašizem, ki nobenega prava ne priznava. Vsemu svetu je razvidno težko stališče sv. stolice v sedanjih razmerah v Italiji in nikomur ne prihaja na um, da bi učil Vatikan, kako naj se v teh razmerah ravna, da bo v obči blagor družbe in cerkve in da bo škoda za splošnost čim manjša. Samo ljubljansko »Jutro« dela izje mo in neprestano opleta okoli sebe z »izdajstvom oficijelne cerkve zoper Slovence in Hrvate v prid fašizmu.« Mi bi vprašali »Jutro«, koliko so storili doslej za Slovence in Hrvate v Italiji demokratski državniki?-Ali smo že kdaj slišali ali čitali, da bi se bil kateri izmed njih javno kot državnik potegnil ia Slovane v Italiji ? Pač pa ves svet ve, da se je pogumno pred vsem svetom zavzel zanje papež Benedikt XV., in da je Cerkev marsikatero zlo tudi v tako težavnih razmerah odvrnila in še odvrača pa ščiti, kar se more in kar še da »Jutro« seveda vsega tega enostavno noče videti in ne vedeti, ker mu sploh ni za resnico, marveč le za gonjo proti Cerkvi. Tako >je parola mednarodne framasonerije, ki je te dni zborovala v Belgradu in katerosfoiie parolo iz inozemstva »slovenska« SDS najpokomejše posluša.
A »Patrijotizem do preklica.« Patrijoti-zem do preklica je tisti patrijotizem, ki traja samo dotlej, dokler se na vladi pleše tako, kakor on gode; kadar temu ni več tako, je pa takoj pripravljen na revolucijo. Takega patri-jotizma smo že veliko videli v naši državi, največ pa pri skupinah in strankah, ki si prisvajajo nad patrijotizmom izključni monopoL Naši demokrati so n. pr. veliki patrijoti, dokler so na vladi ali imajo vsaj posreden vpliv pri vladi; kakor hitro pa se pokaže na obzorju možnost kombinacije, ki bi njihovo skupino popolnoma potisnila vstran, tedaj prete z naj-ostrejšimi sredstvi, tedaj so pripravljeni vse razbiti. G. Pribičevič sam se ravna po geslu: »... und der Konig absolut, wenn er unsern Willen tut.« gele nedavno smo doživeli v Ljubljani, da je demokratska teroristična organizacija rabila orožje proti zakonitim državnim organom, ko so vršili svojo službeno dolžnost nasproti njej. To je v resnici patrijotizem do preklica, ki ne more biti trajen temelj državi. »Jutro« ima veliko razloga, da o tem razmišlja in tudi piše — a ne na naš, marveč na lasten naslov.
A Kje je izdajalstvo? »Jutro« je v svoj včerajšnji uvodnik zmašilo med drugim stavek, v katerem očita »oficijelni cerkvi« izdajstvo nad Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini v prid fašizmu, SLS pa očita, da si proti temu ne upa odpreti ust. Kar se tiče izdajstva nad primorskimi Slovenci, bi se spodobila »Jutru« kar največja ponižnost. Vse, kar je bilo med primorskimi Slovenci jutrovske liberalne Vere, je ali pobegnilo preko vseh gora ali pa obleklo črno srajco in se pojaničarilo. Tem jani-čarskim četam slovenskih fašistov poveljuje veliki liberalec Grbec v Tomaju. Ta in njemu enaki bratci, ki so svojčas nosili na Krasu slovensko liberalno zastavo, so prvi pozabili in pogazili vsa narodna načela in si ostali zvesti samo v enem: v svojem liberalnem »svetovnem« naziranju in strupenem sovraštvu do ka-tolištva. Prav ti bivši slovenski liberalci so, ki hujskajo laško fašistovstvo proti slovenski duhovščini, ki je v teh težkih dneh edina ostala zvesto ob strani ljudstvu. To jasno dokazujejo članki prof. G. Lorenzonija v listu »II Resto del Carlino«, ki jih je »Slovenec« prav te dni prinesel v prevodu. Zato je treba drznega čela, da »Jutro« očita katoliškim krogom ali »klerikalcem«, da ne branijo svojega naroda. »Jutro« zelo dobro ve, kako stojijo stvari v tem oziru, ve pa tudi, da o tem ne bomo javno razpravljali. Prav zato si upa biti nesramno : in izziva. Kakšno ime zasluži tak način poli-' tičnega boja?
A Jugoslovanska tiskarna je last škofa dr. Jegliča, piše dobro Informirani mali Moric. Jugoslovanska tiskarna na M x resnici
last Tipografske zadruge, o čemer se mali Moric še ni mcgel informirati, dasi je že bilo v »Uradnem listu«, ki ga pa mali Moric očividno ne bere, ker je pisan v latinici.
A Porodico Stjepana Radiča hoče g. Pa-na vsak način posaditi na led, tako vsaj zatrjujejo radikalski gospodje iz Pašičevega ožjega kroga. Stari gospod se je večnih sitna-rij s Stjepanom Radičem naveličal in noče o kakem sodelovanju z njim sploh nič več sli-Sati. Pašič pravi, da četudi Radič osebno ni v vladi, so pa njegovi ljudje v vladi, ki delajo politiko, kakor jo hoče imeti on sam. Ta politika se torej prav nič ne razlikuje od politike Stjepana Radiča, ko je sam kot minister sedel na vladi. Ta politika pa se je pokazala kot nemogoča za radikale in zato je treba, da se revidira oziroma da se rividira celokupno razmerje med radikali in radičevci. Ako radi-čevci pristanejo na to revizijo, potem lahko ostanejo še nadalje v vladi, vendar na vsak način brez familije St. Radiča. — Tako misli PaSič o Radiču. Radič pa je med tem v Ženevi že namigaval, češ, da sta s Pašičem sklenila
nov sporazum in da se bosta oba povrnila na vlado. Zdaj seveda — na ta koš, ki ga je dobil od Pašiča, — piše v svojem »Domu«, da je sporazum med njim in Pašičem nemogoča kombinacija, ker jo ovirajo ne samo državni in politični interesi, ampak tudi »prirodni zakoni«. — Pa naj reče kdo, da Radič Pašiča ne vtakne v žep!
A K ustanovitvi »Demokratske zajednice« piše sarajevska »Pravda«, glasilo JMO: »Komunike, ki je izdan, ni nič nepričakovanega in nič novega. On je samo formalna utrditev tega, kar obstoja, in očvrščenje intimnih zvez dveh prijateljskih klubov in dveh prijateljskih strank, ki bosta tudi nadalje obdržali svojo individualnost, dobivši samo svoje skupno par-lamentrano predstavništvo. JMO ostane tudi nadalje, ker še niso prenehali razlogi, radi katerih je ona nastala.« — In tako je posrkana še tista grenka kaplja v radosti, ki jo je razlil mali Moric v »Jutru« nad »izpreobrni-tvijo« muslimanov, grenita kaplja namreč, da je moral pri tej priliki zopet krepko denunci-rati SLS kot protidržavno.
ICaj se godi doma
Prekerni položaj v naših rudnikih.
Zdaj manjka vagonov!
Trbovlje, 17. septemDra. V četrtek se je na celem popoldanskem šihtu Bfitovorilo samo 9 vagonov, predvčerajšnjim pa B, ker železnica ne dostavi vagonov. Ako rudnik ne dobi vagonov, bodo rudarji zopet praznovali. Iker za deponiranje že ni prostora. Na več krajih •e premog že tudi užiga in se dela rudniku velika škoda. Da delavstvu ni vseeno, če primanjkuje vagonov, se razume, ker se dela v jami na akord-; le pa nima vozičkov, pa ne zasluži nič. Rudar ima pri nas letos res smolo. Od januarja do maja se je reduciralo, nočni šiht se ukinil, se praznovalo celo leto, prišel je konflikt med vlado in premogovniki radi cen premoga; sedaj pa, ko ima družba dovolj naročil, se pa radi pomanjkanja vagonov ne more delati. Vsak dan bi se lahko čez 400 vagonov odposlalo, tako pa nič. Vagone inozemskih železnic je morala železnica oddati nazaj, naša država jih pa nima ono število, katero je neodhodno potrebno. Vseeno bi morala železniška direkcija nekaj ukreniti, da dostavi vsaj toliko vagonov, da se bo odpremil vsaj oni premog, Jri se sproti producira.
Napredek mesta Maribor.
Maribor, 17. sept Ze večkrat smo poudarili dejstvo, da je mestna občina pokazala največ vsestranske stavbene podjetnosti pod županoma Aleksandrom Nagy in dr. Josipom Leskovarjem.
Zupan dr. Leskovar si je poleg novih mestnih stavb pridobil veliko zaslug s popravo in regulacijo cest ter ulic.
Radi kanalizacije in tlakovanja z granitom je bila dolgo časa zaprta Vetrinjska ulica, po kateri se je in se bo vršil glavni promet z Grajskega trga in Aleksandrove ceste. Urejena Vetrinjska ulica bo izročena te dni prometu. Zelo veliko trpi radi zveze z mestno klavnico Tatten-bachova ulica, ki ima za naglo vožnjo nevaren in močan ovinek pri gostilni Kostomaj. Mestni 6tavbeni urad je že izdelal regulacijski načrt te ulice in sicer bi bilo treba odkupiti in podreti Hoffmannovo hišo in potem bi šla Tattenbachova ulica v ravni črti do kolarja Perglerja, do pod mosta in v klavnico in proti brodu. Po tem načrtu bi odpadel oni nevarni ovinek in bi se vršil promet veliko hitrejše in brez nevarnosti. Po kon-
čanem tlakovanju Vetrinjske ulice bo Tattenbachova ulica še bolj preobložena s prometom in radi tega je res nujna potreba, da se izvrši regulacija te ulice kolikor mogoče hitro.
V Melju se je zadnja leta zelo pomnožila industrija in se je pozidalo precej novih velikih in dobroidočih tovarn, ki so pa brez pravih medsebojnih cestnih zvez. Tovarni za izdelovanje platna in sukna Solconsky in Hutter imata zelo slab dovoz iz Šentpeterske ceste. Že pred meseci je sklenil občinski svet kredit od 70 tisoč Din za zgradbo nove ceste, ki bi se odcepila pri mostu od Šentpeterskn in šla mimo hiše šolskih sester proti tovarnam Solconsky in Hutter do broda ob Dravi. Mestna občina je pozvala oba omenjena tovarnarja, naj bi prispevala k zgradbi te cestne zveze, a ta dva bi imela rajši narpvnostno cestno zvezo in sicer v podaljšanju ceste od zvonolivarne Btihl do tovarn Solconsky in Hutter. Ta zveza bi bila lepša, krajša in bolj praktična, a bo morala iti preko Tomazijevega posestva, ki pa zahteva za odkup preveliko vsoto. Radi dveh načrtov in radi pogajanj za odkup Tomazijeve posesti se še ta prepotrebna cestna zveza ni pričela graditi, a se bo, ker je tozadevni kredit že dovoljen. Ta zadnja cestna zveza je za meljske tovarne eksistenčnega pomena in važnosti.
Pomagajte našim
Piše se nam: Slovenjgraški okraj je bil letos mnogo prizadet od povodnji, nalivov in plazov. Posebno 5.-7. julija in 8.-9. avgusta so bile velike poplave ter znaša skupna škoda v prvem do en milijon in v drugem slučaju preko dva milijona dinarjev. Zlasti občine Pamcčo, Št. Jan ž in Otiški vrh veliko trpe, ker se potok Mislinja vkljub tolikim prošnjam in intervencijam ne regulira ter se ob vsakem deževju na široko razlije in si napravi novo strugo. Občinske komisije so vestno precenile škodo ter stavile predlog za podporo najpotrebnejšim, tudi naš okrajni ekonom je pregledal škodo po občinah, a vzlic vsemu do danes še nikdo ni prejel nobene podpore. Mnogo pa jih je trpelo občutno škodo in s strahom gledajo v najbližjo bodočnost ter zastonj pričakujejo pomoči. Medtem pa so se na poziv okr. glavarja morali po občinah ustanoviti Narodni krajevni odbori Rdečega križa ter pobirati prispevke za pomoč poplavljencem. Ker se je obetalo, da gre v prvi vrsti za nujno pomoč domačim poplavljencem, je vsak rad po svoji moči prispeval. Baje
se je nabrala že lepa vsota, ali če mora ta denar najprej v Ljubljano, pa morda še v Belgrad, bodo naši poplavljenci menda še dolgo zastonj čakali pomoči. Zakaj se ne bi ta denar, ki se nabere doma, tudi razdelil doma v očigled ogromni škodi in nujni potrebi?
Tajnosten umor.
Dne 16. t. m. zjutraj je vlakovodja jutranjega vlaka proti Ljubljani opazil, da pri zadnji čuvajnici blizu postaje Semič ni vse v redu; signal je namreč kazal, da je proga odprta, lufc pa, da je proga zaprta. Ko se je prepričal, da je proga prosta, je odpeljal vlak naprej in na to opozoril postajenačelnika v Semiču. Ta je takoj šel pogledat, kaj je in našel čuvaja G o r t a n a mrtvega. Ležal je oblečen na postelji in imel glavo prestreljeno s tremi streli. Za zločincem so se uvedle poizvedbe. — Istega dne na se je pripeljal v kandijsko bolnico železniški delavec Franc Kapš, ki je stanoval pri umorjenem Gortanu. Tudi ta je isto noč dobil strel v trebuh — krogla mu je ostala v jetrih. Sam izpoveduje, da ga je ponoči neznan človek napadel in obstrelil. Sum pa je podan, da je oba zadnja zločina napravila ena in ista oseba.
Stolp pogorel.
Iz Zabukovja blizu Sevnice ob Savi poročajo: Stolp župnijske cerkve je pogorel v ponedeljek dne 18. t m. Klepar je popravljal stolpno
streho. V njegovi odsotnosti je zažgal njegov pomočnik eno sršenovo gnezdo v zgornjem delu strehe. Ogenj se je zatrosil in se ni dal več ustaviti. Popadali so tudi zvonovi in stolpna ura na obok. Ako bi ne bili pomagali požrtvovalni sosedje, bi bila tudi cerkev pogorela. Potrtost med ljudstvom je nepopisna, posebno, ker je bila streha zelo lepe obliko v rokoko slogu.
Pomirjevalec plačal z življenjem.
Kri je tekla kar trikrat v enem tednu v se-miški okolici. Dne 8. t. m. so se stepli v Lužarjevi gostilni na Vrčicah fantje iz občine Kot pri Semiču in iz kočevskih Črmošnjic. Med pretepom je bilo več težko poškodovanih, najbolj jo je pa skupil 43 letni posestnik Matija Porkovič iz Rožnega dola. Stopil je namreč med pretepače in jih hotel pomiriti, v tem pa mu je eden od njih zasadil kuhinjski nož v trebuh in mu prerezal na dveh krajih čreva. Ranam je podlegel v kandijski bolnici.
Nepojasnjen umor v Slov. goricah.
Iz preiskovalnega zapora mariborskega okrožnega sodišča je bilo te dni izpuščenih 15 oseb, ki so bile pred nekaj meseci aretirane radi dvojnega umora v Št. Juriju v Slov. goricah. Izr pustiti so jih morali radi pomanjkanja dokazov in tako bo ostal najbrže ta zločin nepojasnjen.
Slovenci v Italiji
Giovanni Lorenzoni:
Protidržavna propaganda in slovenska duhovščina.
(Dalje.)
Spoštovanja vredni profesor Lorenzoni končuje svoj podlo-denuncijatorični članek proti slovenski duhovščini v Primorju sledeče:
»Treba je torej v Gorici predvsem dobrega krmarja (nadškofa, op. ur.), pravičnega in treznega, toda moža energične roke, ki bo v sebi združeval vero v Boga z vero Italije. Potrebno je, pregnati iz Goriške ta generalni štab, ki vodi boj v škodo Italije. Potrebno je odstraniti s podeželskih župnij gotovo število duhovnikov, ki so najbolj znani kot disciplinirani vršilci ukazov, ki jih daje generalni štab. Slednjič je potreba organizirati poseben stražni zbor, ki bo nadzoroval vse delovanje vsek duhovnikov na slovanskem ozemlju.
Ce bi se pa komu hotela prikazati misel, da bi te duhovnike nadomestili s slovenskimi duhovniki iz Benečije — moramo to misel takoj zavreči. Morali bi reči z Benečani: Peso il tacon del buso — iz dežja pod kap.
Imamo dober spomin in nismo pozabili na čas, ko je slovenska narodna duhovčina ob Na-diži pred 20. leti dvignila ščite, pa jo je videmski škof takoj pokrotil in nismo pozabili, da še vedno živi neki monsignor iz onih krajev, ki je pred mnogimi leti za svoje rojakinje objavil nedolžno pesmico, ki začenja: »Jaz nisem Taljanka...«
Toda še več: in to je zadnja, ki jo navajam, predno zaključim. Ko je slovenska duhovščina Goriške pred kratkim časom ustanovila svoje — kako bi ga imenovali? — stanovsko društvo, ki se imenuje — o lepi avspiciji! — po enem najbolj bojevitih svetnikov, svetem Pavlu, s programom, »ki nima ascetičnega ampak političen značaj,« — so duhovniki Slovenske Benečije po svojem zastopniku pisali, da se Društvo sv. Marka v Vidmu pridružuje Zboru svečenikov sv. Pavla; poročevalec pa je priporočal najstrožjo tajnost. Ni jim bilo toliko mar, ali za ta korak zve politična oblast;
pismo je doslovno zabičevalo: »da ne zvedo naša cerkvena oblastva«.
Kaj pravi k temu oni videmski monsignor, iki se giba med italijanstvom in slovenstvom (mons. Ivan Trinko, op. ur.) in ki je aspiriral na to, da postane naslednik goriškega nadškota2<
(Hinc illae lacrimae! — Op. ur.)
★
K predstoječima člankoma profesorja Loren-zonija naj pripomnimo dve besedi o avtorju.
Profesor Lorenzoni je bil do I. 1022. znan prijatelj Slovencev. Vsaj tako je nastopal. Zakaj vzredili so ga duhovniki z darovi slovenskega ljudsttva v deškem semenišču v Gorici, kjer je jedel in stanoval osem let zastonj. Po vojni je bO republikanec. Še 1. 1922. je nastopal s predavanji na tečajih slovenskih učiteljev, ki jih zdaj tako psuje. Ves ta čas je bil znan gost po tolminskih župniščih, kjer je vehementno obsojal fašizem. Šo leta 1925. je Lorenzoni prevedel Cankarjevo vele-umetnino >Illapca Jerneja in njegovo pravico«. Prišel je v sluh slavofila in da reši svoje profesorsko mesto, je ta jekleni značaj začel na grd način napadati v vplivnem, sila razširjenem bolonj-skem dnevniku vse institucij« in voditelje katoliških Slovencev v Primorju fn celotno slovensko duhovščino.
V svojih člankih je la vrli mož nakopičil vedama in hote grmado laži. V »Goriški straži« so napadene organizacije v celoti dementirale njegove trditve in ga javno obtožile obrekovanja in laži. Utisnile so mu na čelo žig denuncijant-stva in moralne propalosti. G. Lorenzoni na to ni reagiral.
Slovenska javnost v Primorju je radi teh napadov na katoliške institucije in duhovnike razburjena in globoko užaljena. Katoliški slovanski duhovniki se zavedajo svojih dolžnosti do državo in jih v polni meri vršijo. Zavedajo se pa tudi svojih dolžnosti do slovenskega ljudstva, ki ima naravno pravico, da ohrani materni jezik in slo-vensko kulturo ter da svobodno razvija vse svoja sile. Teh narodnih dolžnosti slovenska duhovščina nikoli ni pozabila, svojega rodu ni zatajila,
Zgodovinska črtica
0 ZGRADBI ŽUPNO-DEKANIJSKE CERKVE V ŠMARTNEM PRI LITIJL
(Ob 25 letnici njene posvetitve.)
(Dalje.)
Lega nove cerkve, temelji in podzidek.
Lega nove cerkve je stari ravno nasprotna, to je vzhodno zahodna, sicer pa delno na prav istem prostoru, deloma izdatno razširjena, na prostoru podrtih hiš Franceta in Martina Mandelj.
S pokladanjem profilov na stavbenem prostoru se je pričelo v ponedeljek po beli nedelji dne 10. aprila, s kopanjem temeljev pa dne 13. aprila 1899. 1. Ko se je položil prvi kamen v zemljo je opravil tedanji dekan z zidarji in drugimi delavci molitev k sv. Duhu, ; za srečen začetek ln srečen zvršitek.
Temelji so bili splošno dobri, izvzemši ; temelje pri apsidi za velikim oltarjem. Kopali so se globoko, zlasti pri svetišču, obeh zakristijah in zvonikih. Najglobji je temelj za velikim oltarjem in splošno okrog svetišča, ki meri z prizidkom v globočino 4.23 m. Svet je bil na tem mestu taiko mehak oziroma močviren, da so se jnorali zabiti hrastovi piloti in nato Uporabiti beton s portland cementom. Manj globoki so temelji na drugih mestih stavbe, J kakor pri zakristijah 3.32 m in 3.62 m, pri povprečni Indiji 2.50 m do 3.18, ob veliki ladiji in nje kapelicnh 2.26 m do 2.51 m, pri zvonikih 3.17 m do 3.33 m. Temelji so se zazidali l>olj na široko, kakor je določeno v načrtih. Daei je bil pri zvonikih svet dober, suha ru-•oana ilovka. so se temelji razširili od 1.65 ju ,
na 2 m, nato betoni rali pri obeh zvonikih s portland cementom. Cementa se je porabilo pri zazidanju temeljev 3 vagone portlanda in 2 vagona roman-cementa. Kjerkoli je večja teža, so se uporabljali večji kvadri ali plošnato kamenje dobro zalito s portland cementom.
Zelo solidno je zidan tudi podzidek. Kvadri pridobljeni pri Poganiku so v to izvrstno služili. Položili so se v treh legah, pri zvoniku na listni strani v štirih legah. Zgornja lega se je zvezala z železnimi sponkami, čeprav ni bilo ravno potrebno, toda sigurnej-še. Posamezni kamenji pri podzidku segajo v zid od 50 do 90 cm.
Slovesno blagoslovljenje temeljnega kamena.
Dne 4. junija istega leta ob 9. uri dopoldne se je pomikal slovesen sprevod ob streljanju topičev in slovesnim zvonenjein na cerkveno stavbišče, kjer je knezoškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič pri krasnem spomladanskem vremenu blagoslovil z asistenco 25 duhovnikov v prisotnosti načelnikov državnih in zasebnih uradov litijskega okraja ter naroda nad 5000 ljudi temeljni kamen, kamor se je vložilo pismo sledeče vsebine-
»V proslavo Boga Očeta, Sina in sv. Duha, presveti Devici Mariji v čast in sv. Martinu škofu, v spomin biserne sv. maše slavnega papeža sv. Očeta Leona XIII. in v spomin 50letnice vladanja cesarja Franc Jožefa I. je posvetil slovesno temeljni kamen tej cerkvi prevzvišeni gospod, gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezo-škor ljubljanski dne 4. julija i. 1899 za župni-kovanja dekana šmartinskega Ivana Lavren-čič-a.
Cerkveni zgradbi ae Dostavil tesnali JiivS
župnik in dekan šmartinski J. Burger f 1870 zapustivši s posredovanjem in nasvetom tedanjega kapelana šmartinskega Antona Zupan-rfič-a 17.000 goldinarjev v ta namen. Le-ta svo-ta je narastla modrini oskrbovanjem Martina Pogačarja knezoškofijskega kancelarja do prl-četka zidanja, oziroma priprav na 72.000 goldinarjev.
Stavba, proračunjena s prostorom, načrti itd. na 125.000 goldinarjev, to je 250.000 K avstrijske veljave, notranjo opravo ne vštevši, se je gradila s to zapuščino in povsem s prostovoljnimi doneski v ogromni večini prav pridnih in za čast božjo vnetih faranov in drugih blagodušnih dobrotnikov.
Božje usmiljenje z nami!«
Slede lastnoročni podpisi.
Poleg pisma so se vložili v temeljni kamen tudi slovenski listi: Slovenec, Zgodnja Danica, Škofijski list, venec cerkvenih bratovščin, Vrtec itd. V denarju pa srebrna krona, srebrna dvajsetica, srebrna desetica, dva vinarja in en vinar.
Po blagoslovljen ju temeljnega kamena je presvetli nadpastir v krasnem nagovoru razvil cerkvena določila o zgradbi cerkva in vnemal župljane k goreči ljubezni do Boga, na kar je po sv. maši podelil 320 otrokonr zakrament sv. birme.
Zgradba cerkve nad temelji in podzidkom.
Takoj nato dne 5. julija se je delo nadaljevalo. Zidarjev je bilo na stavbišču povprečno ves čas 45 z jako spretnim in razumnim po-iirjern Fr. Turel iz Renč na Goriškem in pod-polirjem Fr. Pregelj tudi ed tam. Zidarji so bili vsi samo Slovenci deloma iz Renč, Šempa-sa in Ccnič na Goriškem in nar domačinov.
Zidarjem v postrežbo je bilo povprečno vsak dan 60 domačih župljanov s primernim plačil lom. Tlaka jo bila samo za vožnjo opeke^ peska, lesa in drugega materijala, katero so zlasti kmetski posestniki z veseljem oskrbovali. Poleg strežačev-doniačinov je bilo zidarjem v pomoč tudi pet Renčanov. Zidalo se je kar najsolidnejše. Cerkveno zidovje se je zve-t zalo z debelimi železnimi vezmi nad malimi, to je spodnjimi okni ter velikimi zgornjimi na okrog v periferiji. Zvonika sta se zvezala dot zvonov štirikrat in radi gotovosti za slučaj po* tresa sta se potegnili dve močni vezi med zvonikoma in tako med seboj zvezala. Nadalje sta zvonika vezana nad zvonovi, kjer je hkrati obok sezidan na nosnikih. Tudi ostrešje zven nikov počiva na nosnikih ter je spojeno ž njimi po vezeh.
Vsi cerkveni stebri in cerkveni vhodi v pročelju so zidani z izvrstnim portland-cemen-torn ter šipovniki stranskih kapelic z vrlo dobro žgano opeko isto s portland-cementom. Zvonika so sezidali do visočine cerkvene strehe. Sploh je vsa zgradba tako napredovala* da so meseca oktobra postavili tesarji strehe* nn cerkev ter nadstrešui stolpič z deskami obili. Kleparski mojster Alojzij Lenčetk je ta* ko zamogle pred zimo pokriti cerkveno streho s črno vtisnjeno »Wienerberger« zarezano opeko, nadstrešni stolpič pa s pocinjeno železno pločevino ter isto trikrat z barvo pre* vleči. S pocinjeno železno pločevino je tudi pokril strehi nad žagredoma ter deloma nad kapelicami velike ladije. Po Vseh svetih je bila cerkev pokrita. Arhitekt Adolf Wa<?ner je prišel v tem letu dvakrat nadzorovat delo. Semintja je prišel tudi njegov namestnik Ivan Žemljic, stavbeni asistent v Ljubljani.
Dnevne novice
ljudstva v stiski ni zapustila. Tudi zdaj ga ne bot Tega storiti ne more, tudi Se g. Lorenzoni grozi, da bo fašizem »razgnal generalni Štab«, odstavi j al Ekofe, prestavljal duhovnike, ustanovil rttražni zbor za nadzorovanje slovenskih duhovnikove.
Gospod Lorenzoni je Italiji in fašizmu storil slabo uslugo. Odkril je bojni načrt prenapete fa-šistovske struje v Primorju. Z napačnimi informacijami ho6e zapeljati vlado, da začne veliko preganjanje slovanske duhovščine in učiteljstva. Če hoče Italija definitivno porušiti vso mostove i južnimi Slovani in posebej s katoliškimi slovanskimi narodi, naj Ie sledi nasvetom velikega hlapca profesorja Lorenzonija, ki hoje priti do svoje pravice s tem, da kliče nad polmilljonsko
ljudstvo vihar preganjanj.
* * *
Nepotrebni stroški. V zadnjem času naši naročniki na Primorskem ne dobivajo lista pravočasno. V večja središča je dospel »Slovenec« še v istem dnevu, sedaj pa so Citate!ji srečni, ako ga prejmejo naslednji dan. Iz zanesljivega vira do-znavamo, da je zakasnitve kriva cenzura jugoslovanskih listov. Cenzurirajo se vsi listi in šele potem dostavijo naročnikom. Policija ima za to na razpolago ogromen aparat, M stane velike vsote. Praktični rezultati cenizure gotovo niso v korist dtalijiinski državi. Kakor hitro izostanejo listi iz Inozemstva, se po deželi in mestu širijo najgoro-stasnejše vesti, ki ljudstvo le begajo. Pa tudi policija včasih kakšno zadene. Pred dnevi so iskali agenti po tržaških razprodajalnicah listov nekii jugoslovanski list, ki sploh ne izhaja v Jugoslaviji. Seveda ga niso mogli nikjer najti. — Zagrebški »Obzor« ne prihaja več na Primorsko, ker ga je italijanska vlada prepovedala baje radi nekega članka proti Mussoliniju.
Sumljiva radovednost. V zadnjem času je pričel fašiatovski tisk z ostro kampanjo proti slovanskemu časopiju na Primorskem. Pred vsem se napadajo slovenski tedniki. Poznavalci razmer na Primorskem so takoj napovedali poostritev cenzure in kontrole sploh. Pretekle dni so se pojavili v uredništvih slovanskih tednikov detektivi in se informirali o nakladi listov.
Za rešitev »Popola di Trieste«. Glasilo fa-šistovske stranke »Popolo di Trieste« je v silni denarni stiski. »Piccolo« ga je popolnoma ubil. Kako bo končal, ni še mogoče reči, ker fašistovska stranica gotovo ne bo pustila svojega uradnega glasila njegovi usodi. Visoki fašistovski komisar Bicci se je pričel baviti z vprašanjem financiacije Msta. Vse kaže, da senator Mayer noče žrtvovati >Piccola<. Treba bo torej potrkali na patriotizem tržaških industrijalcev.
Visok obisk postojnske jame. Postojnsko jamo si je pretekli petek ogledal kardinal Merry del Val v spremstvu msgr. Nicola Canali.
»Mali list« zaplenjen. Zadnja številka »Malega lista« je bila zaplenjena radi članka »Fantom nabornikom«, člarekar prosi slovenske fante, naj opustijo tradicijonalno popivanje pred naborom, ki je v kvar zdravju in nad katerim se zgražajo tujci, ki »vidijo v pijanih nabornikih gnusno peno gnusnega ljudstva; s studom se proč obračajo, smejejo se in z glavami zmajejo; domačinu, ki misli in ljubi, pa se krči srce od bridkosti.« Kateri časnikar naj razume stroge cenaorje, ki so zavrgli vso logiko. Ali so morda v škodo armadi taki nauki? Visoki italijanski častniki bi prav gotovo pritrdili izvajanjem člankarja s polnim navdušenjem in posebno oni, ki prisostvujejo naboru. Fantje iz mnogih vasi, ki prihajao v mesto trezni in čili, pač pokažejo, da ba se dalo to doseči tudi v drugih krajih. In ta namen je imel gotovo član-kar pred seboj.
Zidanje nove cerkve na Brjah. V »Goriški Straži« in »Edinosti« se bije med Brejci precej ostra polemika radi zidanja nove cerkve na Brjah. Pa ne da bi se nasprotna tabora razdelila po listih. V »Edinosti« sami n. pr. se oglašajo dopisniki z nasprotnimi mnenji. Pomanjkanje denarja za dograditev cerkve, ki bo zelo velika, je vzbudilo polemiko. Ena stran trdi, da je graditev tako velike cerkve v današnjih razmerah utopija; Druga pa, da je cerkev potrebna in da načrt odgovarja potrebam. Dejstvo je, da je cerkev na Brjah potrebna. Saj je znano, kako daleč naokrog je raztresena rihemberška fara. Kolikokrat je to tožil Simon Gregorčič, ko je kaplanoval v Rihemberku; kaplanovanje v Rihemberku je zahtevalo vse njegove sile in ga spravilo tudi v bolezen. Brejci imajo v načrtu, da si pripravijo na Brje lastnega duhovnika, ko bo cerkev dograjena.
Samomorilska epidemija. Vsako nedeljo pohiti na tisoče primorskega ljudstva na Sv. Goro iskat tolažbe in pomoči k Mariji pomočnici. Krasno jesensko vreme je romarjem v spodbudo. Preteklo nedeljo sta se med drugimi številnimi romarji podali na Sv. Goro tudi dve Tržačanki. Ko sta opravili spoved in prejeli sv. obhajilo, se je ena odpravila navzdol proti Solkanu, druga pa je prijateljici povedala, da ostane še na Sv. Gori in da počaka še druge prijateljice, ki pridejo iz Trsta. Zvečer se je podala v romarsko prenočišče in se zaprla v sobo. Drugega dne so služabniki zaman čakali skoro celo dopoldne, da bi romarica vstala, da bi mogli pospraviti sobo. Končno so vdrli v sobo in našli žensko nezavestno v postelji; poleg sebe je imela steklenico konjaka in malo stekleničko strupa, iz katere je manjkalo nekoliko smrtonosne tekočine. Ves trud, da bi nesrečni«) obudili k življenju, je bil zaman. Popoldne je prišla na lice mesta sodnijska komisija, ki je ugotovila smrt vsled zastrupljenja. Neznanke ni bilo mogoče identificirati. Umevno, da ie dogodek napravil na romarje silen vtis. — Na Opčinah sta dva čuvaja, ki nadzirata električno napeljavo, opazila blizo Obeliska neko dekle, ki je hotelo vreči kos žice na električno napeljavo. Čuvaja sta pohitela k nesrečni deklici, ki se je hotela umoriti tn preprečila njen načrt. Dekle jima je povedalo, da je doma s Kontovela in da si je hotela vzeti življenje, ker je moral njen zaročenec odpotovati domov v Napol i in je ni mogel vzeti s seboj. Istotam, to je na Opčinah. sta si nedavno vzela življenje dva ljubimca na enak način. Šla sta v gozd, preko katerega gre električna napeljava; vrgla sta na žico, ki teče razmeroma nizko, drugo žico,^ s katero sta bila zvezana okoli pasu- Močan električni lok ju je naravnost sežgal. — Na grič blizu Milj pri Trstu je neki Almerigo Righi zvabil svojo ljubimko Viljemo Dolengo, komaj 19 let staro, da si končatn življenje. Righi je vrgel kos žice na žico, po kateri je tekel električni tok. Ljubimca sta se zgrudila težko ranjena na tla. Vendar je bdi tok prešibak, da bi prinesel zaželjeno smrt. Upanje je, da ljubimca ozdravita. Umoriti sta se hotela, ker |e Righi že poročen z drugo žensko. To so strašni pojavi moralnega propadanja tudi v Primorju.
Kdor glasovnice še ni prejel, naj io takoj ur-fiira ori volivni komisiji
ir Dekan Andrej GHebe t> V Ormožu ob Dravi Je preminul v petek 17. sept. ondotnl mestni župnik in dekan velikonedeljske deka-nije gospod Andrej Gliebe rodom iz Starega Loga na Kočevskem. Gimnazijo in bogoslovno Študije je dovršil v Ljubljani. L. 1883 je bil posvečen v duhovnika, 1891 je stopil v nemški viteški red ter je služboval na redovnih župnijah v Podzemlju na Belokranjskem, pri Sv. Miklavžu, pri Veliki nedelji na Štajerskem, slednjič kot dekan in župnik v Ormožu. Kljub temu, da je bil orjaška močna narava, ga je huda srčna napaka v nekterih mesecih zlomila. R. I. P.
-k Zadnji dnevi. 22. septembra bo zaključeno glasovanje v zbornico za trg., obrt in industrijo. Katere glasovnice ta dan ne bo pri volivni komisiji, je izgubljena. V pondeljek oddajte poslednjo glasovnico in volivno legitimacijo na pošto.
ir Porabite nedeljo! Pojdite še enkrat od hiše do hiše, od obrtnika do obrtnika, od trgovca do trgovca, da vsakdo gotovo voli in prav voli. Poučujte, pomagajte, nesite na po-što. Ne pozabite, da gre prav za vsak glas.
•k Dobrovoljce kličejo demokratski listi na pomoč pri zbiranju glasovnic. To je znamenje, da jim teče voda v grlo, naj bo pa tudi našim opomin, da delajo in hite.
*	80 letnica msgr. Bulica. Dne 4. oktobra t. 1. praznuje znslužni dalmatinski učenjak msgr. Fran Bulič 80 letnico svojega rojstva. Spličani in drugi njegovi spoštovatelji se pripravljajo, da mu tudi ob tej priliki pokažejo, kako ga cenijo in ljubijo. Kakor znano, je msgr. Bulič častni ravnatelj novoosnovanega muzeja v Splitu, ki je v prvi vrsti njegova zasluga. Msgr. Bulič kljub visoki starosti šc dan /a dnevom neumorno dela.
*	Konkordatsko vprašanje. Zagrebški »Morgenblatt« poroča, da se naš novi poslanik v Vatikanu, Jasa Simič, prizadeva, da spravi konkordatsko vprašanje zopet v tek. Sv. oče in Simič se dobro poznata še iz Varšave, kjer sta istočasno bila v diplomatski službi. S kon-kordatom je v tesni zvezi vprašanje Zavoda sv. Jeronima; raizen tega je aktualno imenovanje jugoslovanskega kardinala; kot kandidat velja zagrebški nadškof dr. Ante Bauer.
*	Jugoslovansko-itaiijanska komisija za sistemizacijo in razdelitev posesti v Dalmaciji, ki je osem mesecev delala v Splitu, je dovršila svoje delo. Člani italijanske delegacije so že odpotovali.
~k Narast lesne trgovine. Zadnjič smo poročali, da je za splavarje iz Dravske doline odprt edino še lesni trg v Vukovaru. V petek predpoldne je odplulo mimo Maribora nad 15 velikih splavov, ki so že prodani v Osijek in Novi Sad. Lesni trgovci iz Dravske doline so prepričani, da bodo lesni trgi: Osijek, Vukovar in Novi Sad celo letošnjo jesen in zimo ugodno odprti za lesno trgovino potom splavov.
*	Gotovo }e, da je loterija Društvenega doma v Trbovljah najbogatejša; gotovo je pa tudi, da se vrši 7. novembra žrebanje.
-k Mislinjo kupujejo Švicarji. G. Artur Berger v Mislinjah prodaja svoje posestvo. Najresnejši kupec je neki švicarsko-framcoskl konzorcij. Cena je 36 milijonov dinarjev. Ber-gerjevo posestvo z lepimi gozdovi, žagami in tovarno lepenke je eno najlepših gozdnih posestev in podjetij v Sloveniji. Škoda, da ni domačega kapitala in pride v tuje roke. G. Per-ger je sicer Nemec ali naš državljan.
*	Umrla je včeraj ob pol dveh popoldne v Ljubljani ga. Frančiška H a r t m a n, ugledna in priljubljena posestnica s Suhe pri Škofji Loki. Bila je vseskozi krščanska žena, dobra in vzorna gospodinja. Sveti naj ji večna luč! Rodbini Hartmanovi naše odkrito sožalje! — Pogreb bo jutri popoldne na pokopališče v Škofji Loki.
*	V Vubredu ob Dravi se je težko ponesrečil občinski ubožec Jurij Hofer. Ker je že star in počasen, se je prepozno umaknil pred nekim vozom ter padel pod kolesa. Voz mu je zlomil obe nogi. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnico.
*	Izgon. Iz okrožja velikega župana ljubljanskega je izgnan za nedoločen čas strojni ključavničar Peter čubrano-vič, doma iz PodgoTice v Črni gori. — Dalje je izgnana za nedoločen Čas tudi tuji lastnini nevarna ruska begunka Lidija Sišmaroff, doma iz Petrograda.
•k Razpisani profesorski mesti. Gerentski svet mestne občine ljubljanske je na svoji seji dne 26. avgusta 1926 sklenil, da razpiše na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani 1. mesto za zemljepis in zgodovino v zvezi s srbohrvaščino, 2. mesto za latinščino v zvezi s slovenščino. Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim izpričevalom in dokazilom, da je prosilec jugoslovanski državljan, je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do 1. oktobra 1926.
•k Smrtna kosa. G. Maks Robi8, obČe-»poštovani trgovec in posestnik v Središču, Je včeraj umrl. Pokojnik je slovel daleč na okrog kot mož poštenjak, odločen Slovenec, kot skrben gospodar. Vsled njegovega nastopa in javnega delovanja pri okrajnem šolskem svetu, okrajnem zastopu in pri občini so ga splošno upoštevali in spoštovali. Vrlemu možu ohrn-I ndmo blag spomin.
i ir Alkoholno vprašanje. V kratkem Wde 'rnHcr* o ♦««! nrav v današnjih časih oosebno
aktualnem vprašanju v zvezi a pobijanjem ne-nravnosti, ki je v glavnem posledica neizmernega pijančevanja. — Posebno zanimiva, poučna in neobhodno potrebna bo knjiga za ob-lastva, zlasti za občine. Saj bodo v njej navedeni val še veljavni prejšnji postavni predpisi, kakor tudi najnovejši, ki dajejo pri vsej pomanjkljivosti zakonodaje vseeno precej sredstev za pobijanje alkoholne in nemoralno Ikuge. Ze danes opozarjamo vso javnost na to delo, ki bo reobhodno potrebno za vsako zbirko zasebnih in javnih knjižnic.
-k Prvo potovanje naše prve križarke. Na naši prvi križarki »Dalmacija« je nastopilo službo 20 naših mladih pomorskih častnikov. Križarka odpluje prihodnje leto z gojenci pomorske vojne akademije na prvo veliko potovanje — v Ameriko. Potovanje bo trajalo pet mesecev.
•k Umrl je v Zagrebu mnogoletni ravnatelj tamkajšnje protestantske verske šole, Gustav Adolf Czernek.
•k Vprašanje jadranske železnice. Iz Belgrada poročajo, da je generalni ravnatelj državnih železnic Mihajlo Ilič v spremstvu barona Josipa Rajačiča odpotoval v Južno Srbijo. Rajačič je zastopnik konzorcija, ki hoče zgraditi jadransko železnico v praven Panče-vo—Sarajevo—Split. Pot v Južno Srbijo naj bi Rajačiča prepričal o važnosti Južne Srbije in ga nagnil, da bi se pri svojem konzorciju zavzel za to, da se poleg proge Pančevo—Split zgradi vsaj še stranska proga na Kotor.
■k Iz prosvetnega ministrstva. Na oddelku za učiteljišča v prosvetnem ministrstvu je prevzel posle novoimenovani načelnik Mato Po-točnjak, doslej nadzornik v oddelku za srednješolski pouk.
■k Vpokojitve na srednjih šolah. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo ukaz o upokojitvi ravnateljev na srednjih šolah in učiteljiščih, ki so doslužili polno Število službenih let.
-k Učiteljske službo za Ruse. Organizacija ruskih pedagogov v inozemstvu je poslala našemu prosvetnemu ministrstvu vlogo, v kateri prosi, da se učenci, ki so letos dovršili nauke v ruskem pedagoškem zavodu v Pragi, nemudoma zaposlijo na šolah v Jugoslaviji.
•k Učni načrt za srednje šole. Prosvetni minister je odobril novi učni načrt za prve štiri razrede srednjih šol.
•k Sklep pedagoškega tečaja. V Belgradu se je zaključil tečaj za pedagoško psihologijo in eksperimentalno pedagogijo. Udeležencev je bilo 80.
•k Ponovni beg kaznjencev. Iz kaznilnice v Novi Gradiški je zopet ušlo 7 kaznjencev; med temi: 24 letni pomorski akademik Franjo Smokovič, 26 letni Josip Moravec-Perel, 26 letni Gjuro Šebjan.
To je enkrat moška beseda,
ki jo je zapisal »Slovenec« včeraj v uvodniku pod naslovom »Otmimo se!< Škoda, da se da-nes bere, jutri pozabi, kakor marsikaj, kar bi bilo treba neprestano ponavljati, da bi se kaj prijelo. — Živimo v neki omotici, ki vse prezre in vse dopusti, kar bi se moralo s krepko roko zatreta ali odstraniti. Dajejo se odredbe v stvareh, ki ni vredno, da bi radi njih kihnil. Za vse to so policijski paragrafi, nravna blaginja je pa sirota. Par naredb, par ohlapnih zakonov, da se nihče zanje ne briga. Cenzura za kino, da se lahko reče, saj jo imamo — na papirju. Nemoralni tisk, nepotrebni nočni, oziroma jutranji lokali, kričava pohujš-ljiva reklama, ki mladino zapeljuje k zapravljanju v fizičnem uživanju — vse se mirno to-lerira, nihče ne ugovarja.
O, še bodo morali Brejci govoriti ostre pedagoške besede v porotni dvorani zoper javno pohujševanje, zoper javne čitalnice s strupenim berivom, zoper kinomanijo... Ljudje sicer ploskajo, berejo, prikimavajo... Ostane pa vse pri starem. Porota bo še nadalje in v pomnoženih slučajih izrekala sodbo in narekovala obsodbo nad mladostnimi zločinci, ki morajo v tri- in večletno temnico. Toda, kam bo to zavedlo!
Pa pišejo disciplinski red za mladino. Pired seboj imam tak disciplinski red, ki je določen za mladino meščanskih šol, datiran 6. septembra 1925. Prinesli so ga učenci v podpis staTŠem. Kaj čitam tu!
čl. 35.: Dopuščeno je učencem, da obiskujejo vse gledališke, biosposke, orfejske in ciTkuške predstave, ki mladini niso zabranje-ne, ako se končajo najdalje do 23. ure. Predstave, ki se vršijo ponoči, smejo učenci obiskati samo v spremstvu starejših hišnih sostanovalcev (!) ali sorodnikov (!)
Čl. 36.: Gostilne in kavarne smejo učenci obiskati samo v izjemnih slučajih v spremstvu staršev ali namestnikov (!) in to samo do 23. ure. Ne smejo pa nikakor obiskovati barov in drugih nočnih zabavišč, ki niso omenjena v členu 35.
Čl. 37.: Svatbe in javne zabave ermejo učenci obiskovati samo s starši in smejo ostati tam ponoči najdalje do 24. mre.
Ljudje božji! Razlagajte, kakor hočete! I Povejte, če niso tu odprta vratca, ki bi morala | biti drugače zaklenjena! Zaenkrat samo to-le: i Mlad i no ljubi, starši, vzgojitelji in narodni za-| s topni Iti — dvisnite vendar svoje rrlave!
Mladinoliub.
CfuMfana
Zadeva nakupa Trlbučevesa posestva.
Dr. Ivan Stanovnik in tov. so vložflf proti sklepu mestnega gerentskega sveta v zadevi nakupa TribuČevega posestva (hiše) na Glincah št. 37 sledečo pritožbo:
»V prvi vrsti se pritožujemo, ker je kupnina za nakup Tribučeve hiše št. 87 na Glincah neprimerno pretirana in oddaleč ne odgovarja sedanjim cenam nepremičnin. Prodajalec g. Tribuč se sam hvali, kakor se nam poroča, v svojih prijateljskih krogih, da mu je mestna občina po sedanjih gerentih zelo dobro plačala njegovo hišo, da bo a zneskom kupnine 800.000 Din lahko kupil ali zgradil 2 (dve) taki hiši.« Iz tega bi izhajalo, tako izvajajo pritožniki, da je kupnina pretirana in da se da ta pogodba tudi izpodbijati iz naslova § 934.
»Mestna občina« — tako nadaljuje pritožba — »bi ceneje prišla do novega poslopja za linijski urad (mestnega dohodarstvenega urada), ako bi kupila kako parcelo v bližini in sama zgradila novo hišo na njej. Tribučevo hišo bo treba za linijski urad šele predelavati in izvršiti v to svrho potrebne adaptacije. V sedanji težki stanovanjski krizi nikakor ne kaže mestni občini nakupovati starih hiš in jih uporabljati za urade ter na ta način zmanjševati in skrčevati že obstoječa stanovanja. Tendenca pametnega mestnega gospodarstva mora iti za tem, da se občanom pripomore do novih stanovanj in da se zlasti za urade ne uporabljajo stare v stanovanjske svrhe služeče hiše.« Pritožniki nadaljujejo:
»Ljubljanska javnost tudi pozorno motri dejstvo, da mestna občina za prebrano ceno kupuje hišo od g. Tribuča, ki je fungiral kot sodni izvedenec pri nakupu zemljišča Jug. sokolskega saveza s strani mestne občine. Ljubljanski davkoplačevalci smo mnenja, da je bilo zemljišče tudi Jug. sokolskemu savezu vkljub cenitvi po g. Tribucu predrago plačano in da cena ni odgovarjala legi in kakovosti kupljenega zemljišča.« Pritožba izvaja iz tega, da se s tem gospodarske dobrobiti mestne občine niso zadostno varovale, in nadaljuje:
»Sklep mestnega gerentskega sveta je tedaj pogrešen. Ako pomislimo, da zadene poleg kupnine mestno občino tudi plačilo prenosnih pristoj-hin, stroškov itd., bo mestno občino stala Tribu-čeva hiša skoro 900.000 Din. S tem zneskom pa mestni občini še ne bo ničesar koristnega donesla fa stavba, ker jo bo treba v uradne svrhe še adaptirati. Adaptacije pa bi stale po n nenju strokovnjakov kakih 300.000 do 400.000 Din, iz česar sledi, da bi mestno občino stal linijski urad na Glincah 1,200.000 do 1,300.000 Din. S takim zneskom bi občina v sedanjih razmerah brezdvomno lahko zgradila najmanj 2 novi uradni hiši za linijski urad na Glincah in taki novi hiši bi gotovo v nobenem oziru ne zaostajali za staro Tribučevo hiša
Ako trdi mestni gerentski svet, da bi se z nakupom te hiše raztegnila troSarinska črta proti Viču, moramo temu nasproti ugovarjati, da^bi se ravno tako raztegnila, ako mesto kupi v bližini te hiše kako parcelo, katerih je dovolj naprodaj, in ondi zgradi z znatno manjšimi denarnimi žrtvami novo stavbo za linijski urad.
Sedanje mestno gerentstvo obstoji iz 3 mož, ki so po svojem političnem prepričanju pristaši SDS. Nobena skrivnost ni, da predstavlja SDS v Ljubljani eno manjšinskih strank. Čudimo se vladi, da pusti tri može pri upravi mestne občina ljubljanske, ne da bi dala priliko meščanstvu, da si izvoli zakonito občinsko zastopstvo, ki bi bilo za svoje delovanje odgovorno ljubljanskim volivcem, dočim so sedanji gerenti odgovorni le svoji partiji, ki pomeni manjšino pri ljubljanskem prebivalstvu.« Pritožba naglaša nato, da »mestni gerentski svet sploh ne more delati sklepov, kakoiv šni je sklep glede nakupa Tribučeve hiše, ker je ta gerentski svet protizakonit, ker ga ljubljanski občinski red ne predvideva in je le stvor SDS, ki je oropala naše inesto avtonomije.« — »Občinsld red« — tako nadaljujejo pritožniki — »pač predvideva v izrednih slučajih vladnega komisarja namesto obč. sveta, nikjer v nobenem določilu obč. reda pa ne najdemo določbe o gerentskem svetu ali treh gerentih.
Eden izmed mnocdh neumestnih in mestnemu gospodarstvu Škodljivih sklepov je tudi sklep glede nakupa Tribučeve hiše. Ljubljančanom bo odleglo, ako se nakup te hiše prepreči, gospodarstvo mestne občine bo zaznamovalo uspeh, ako se ta akcija prepreči. Zaupamo v zvišeno objektivnost velikožuipanske oblasti, zato
predlagamo, da se naša pritožba predloži velikemu županu ra ljubljansko oblast v Ljubljani, katerega prosimo, da naši pritožbi ugodi in izpodbijani sklep mestnega gerentskega sveta razveljavi.«
* * *
0 Neosnovane vesti. Včeraj zjutraj so se po mestu širile vesti, da se je izvršil zopet atentat na italijanskega min. predsednika M u s s o 1 i n i j a , ki je bil po eni verziji ubit, po drugi pa težko ranjen. Umevno je, da so zbudile te govorice splošno zanimanje in da so ljudje odvsepovsod spraševali, koliko je na njih resnice. Izvedelo se je, da je prišla ta vest k nam iz Zagreba, in sicer z zagrebške borze, kar je povzročilo gotovo vnemirjenje zlasti v borznih krogih. Bila je pa tudi objav-ljena že v nekem zagrebškem listu, kamor je prišla z Dunaja, oz. Gradca, kjer so te govorice na še nepojasnjen način nastale. Še tekom dopoldneva pa se je po informacijah li Belgrada in Trsta doznalo, da vesti o ponovnem atentatu na Mussolini j a niso istinite in jih zdaj službeno dementira tudi Agenzia Štefani iz Rima.
O Imenovanje na ljubljanskem vseučilišču. Dr. Milko Kos, profesor na zagrebškem vseučilišču, je imenovan za izrednega profesorja na modroslovni fakulteti v Ljubljani
© Siškarji bi radi zvon za novo cerke*, in sicer že na dan blagoslovljenja; to bo težko šlo, ker primanjkuje denarja. SevcHa bi celo slavnost zelo povzdignilo, če bi otvoril mogočen glas zvona, ki bi tedaj prvikrat zapel in nas potem vsak dan vabil t krasno svetišče. Zato pa, požurite se, pridni nabiralci; podpirajte nas dobri darovalcil Morebiti bo pa le šlo.
O Na orglarski šoli Cecilijlncga društv« t Ljubljani se prične šolsko leto 192fi,/27. * ponedeljek, 20. t. m. Ob devetih dopoldne vpisovanje učencev in sprejemni izpiti. Dnc
samega žitu
ne morata kukmti kave.
Dober in krepak okus dobite šeie.ako opotrebite
21. septembra bo sv. maša in razdelitev učnih ur, 22. septembra redni pouk.
O Stolna prosveta izleti jutri ▼ nedeljo popoldne ob ugodnem vremenu skupno s podružnico Krščanske šole za stolno župnijo v Ihan pri Domžalah. Odhod ob 2.10 popoldne s kamniškim vlakom, povratek zvečer po dogovoru. Vabimo k številni udeležbi.
O Prosvetno društvo pri Sv. Krištofa priredi 19. t m. vrtno zabavo pri g. Kačiču, Dun. cesta, s petjem, godbo, ribolovom itd. Vsa bratska društva in prijatelji naše pro-svete iskreno vabljeni I
O KoL in mot. društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo, 19. t. m., izlet popoldne ob pol dveh v Šmarje. Zbirališče pred društveno pisarno Karlovska cesta 4. Obenem se vrši zanimiva cestna tekma med društvenimi člani: Pečnik, Zaje in drugi,
O Strokovna zveza javnih nameščencev ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo in članski sestanek v kleti I, delav. konzumn. društva, Kongresni trg 2. Pridite v obilnem številu, da se pogovorimo, kako si pomagamo v današnjih resnih in težkih časih — s samopomočjo. Združimo se! — Tajništvo.
O Člane Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS, ki dosedaj še niso poravnali do 31. decembra 1925 predpisani zaostanek na članarini, vabimo tem potom v smislu dopisov z dne 21. maja t. 1., št, 15, da to storijo — eventuelno v obrokih — do dne 31. oktobra t. 1. Oni člani, ki bi to dolžnost do tega dne ne izpolnili, bodo v prvi Seji meseca novembra črtani. — Odbor.
O Knjižnica kulturno-prosvetnega odseka Delavske zbornice. Kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice je otvoril v svojih prostorih v ,Gradišču št. 2 knjižnico, pristopno za Klane in članice vseh delavskih in nameščen-skih strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 6. do 9. ure zve-Se»r. Vstopnina s knjižnično izkaznico vred znaša 2 Dfn. Knjige se izposojajo le osebno, za dobo 14 dni. Izposojnina za knjige do 100 strani znaša 25 par, za večje knjige 50 par, za vezane letnike revij i. p. pa 1 Din. Kulturno-prosvetni odsek je določil tako nizko izposojnino zato, da bo lahko knjižnico obiskoval vsak delavec. Ob istih urah kakor knjižnica je odprta tudi čitalnica.
O Od doma je pobegnil v petek, dne 10. t m., zlatarski vajenec Josip S k u š e k. Kdor bi o njem kaj vedel, oziroma vedel, kje ee sedaj nahaja, se uljudno prosi, da proti povrnitvi stroškov to sporoči njegovemu očeta Karlu Skušku, posestniku v Ljubljani, Mala čolnarska ulica 8 (Trnovo.
O Usmiljenim srcem! Ze nebrojkrat smo se obrnili do usmiljenih src za milodare revnim, ki prihajajo v naše uredništvo iskat po« moči. Naš klic ni bil nikdar brez uspeha, naj povrne Bog. Tudi danes moramo ponoviti našo prošnjo na one usmiljene sloje, ki jim je možnost dana odtrgati si mali znesek v denarju ali po kakoršnokoli obleko oz. perilo, da s tem odpomoremo bedni že več mesecev deložirani družini z dvema malima otrokoma in bolehno ženo. Družina se nahaja res v nepopisni bedi. Milodare siprejema upravništvo pod »Usmiljenja potrebni«.
O Poskusen samoumor v Mestnem logu. Mesarski pomočnik Peter Tomažič, uslužben pri mesarju Marčanu v Prešernovi ulici, 33-leten, doma iz Hermancev pri Sv. Miklavžu v ptujskem okraju, je prišel včeraj na neko njivo v Mestnem logu, kjer so kopale ženske krompir. Začel se je z njimi razgovarjati in končno jim je rekel, da gre v smrt, ker se je naveličal tega bednega življenja. Bil je videti precej vinjen. Ko mu je ena žensk zavrnila, da mu ne more iti baš slabo, ker izgleda kot dobro rejea mesar in da ga k večjem »baše in jaše« ljubezenska mora, je šel fant proti bližnjemu grmovju, kjer se Je vle-gel v senco. Kmalu nato pa so začule ženske obupen krik. Šli so tja, bilo je kakih sto korakov od njive, in so našli fanta v travi, kjer se je zvijal v silnih krčih. Poleg njega je ležala prazna steklenička, ki je smrdela po lizolu, druga teklenica pa je bila na pol izpraznjena. Fo:Jali so takoj enega dečka na bližnjo stražnico. Stražnik je poslal nato po rešilni voz in kmalu ga je odpeljal rešilni avto v bolnišnico, kjer so mu takoj izpraznili želodec. Dečko je precej obupan in ne bo bržikone nič več delal eksperimentov z lizolom. Je pa ta samomorilna kuga nekaj strašnega in vsi merodajni faktorji se morajo vpraševati, kaj zoper to storiti. Eno izmed sredstev, čeprav negativnega značaja, Je na vsak način to, če bodo gg. sodniki poizkuse samoumora odslej Wzobz»»ao valL Nekaj bo že izdalo.
O Policijska kronika. Včeraj so aretirali dve osebi, in riceT eno radi nedostojnega vedenja na javnem prostoru, drugo pa radi goljufije v znesku 604 Din. — Vloženih pa je bilo čez 30 različnih ovaab. Majveč ovadb je bilo radi kršenja cestno-policijskega reda (14) in pa radi tatvine sadja in pa poljskih in vrtnih pridelkov. Ostale ovadbe so bile radi tepeža na cesti, dalje radi pijanosti, razgrajanja, kaljenja nočpega miru in pa radi pasjega kontumaca ter kršenja zglaševalnih predpisov.
Marffoor
□	Otvoritev nove kavarne. Gostilničarka gospa Kristina Vollgruber na Frankopanovi oesti bo otvorila tudi kavarno danes v soboto. V kavarni bodo večkrat koncerti, bo odprta do tretje ure zjutraj in jo priporočamo kot nad-6trankarsko, kjer se bo strogo gledalo na to, da se ne bodo vgnezdili kaki izzivaški klikar-ji. Kavarniški prostori so zelo okusno preurejeni in bo tudi postrežba točna in prvovrstna.
□	Aretacija mariborskega trgovca v Gradcu. Po Mariboru so je zadnje dni govorilo, da je bil v Gradcu aretiran bivši mariborski trgovec Alojz Schniderschitz radi goljufije. Govorilo se je, da je opeharil neko nemško firmo za ogromno svoto 3 milijone mark. — Govorice o arctaciji Schniderschitza so resnične, toda poneverjena svota znaša samo 8000 šilingov. Schniderschitza zasleduje tudi mariborsko Godišče radi goljufije.
□	Angleški krožek bo začel v kratkem zopet z obojnim tečajem, začetniškim in nadaljevalnim. Prijaviti se je pismeno na realko (angleški krožek).
□	Nezgode. Na Glavnem trgu bi bil v petek mestni traktor skoro povozil 5 letno Hil-do Ilgert. Otrok je nesrečo zakrivil sam, keT se je zaletel pod traktor. Dobil je k sreči le lažje poškodbe na glavi. — Na Glavnem kolodvoru pa je zadela nezgoda 78 letnega železniškega uslužbenca Zangerja. Umakniti se je hotel vozniku, pri tem pa je padel ter si zlomil desno ključno kost. — V bolnico je prepeljal rešilni oddelek natakarico v Narodnem domu Ano Numačeg. Pri umivanju steklenic je eno zdrobila in si obrezala prste na desni <*oki.
□	Sprememba posesti. V eredo je bila prodana v Razlagovi ulici 11 dvonadstropna Lininger.ieva hiša z dvema vrtoma. Hišo z vrtom od spredaj je kupil mariborski odvetnik dT. Mulej, veliki vrt vrtnar Jemec, ki je imel vrt že dalje časa v najemu in ga je že preuredil po vrtnarsko.
□	Kolavdaeija mestne hiše. Magistratna komisija je kolavdirala in odobrila novo mestno hišo v Frančiškanski ulici v četrtek. Danes v petek so pregledali stavbo še gg. občinski svetniki.
□	Kdaj se bo začel promet z mestnimi avteomnibusi ? Od treh naročenih avtoomni-busov je že nekaj dni v Mariboru eden za 17 oseb in ta ni največji. Ta avto je začasno v šupi v mestni plinarni in so ga v četrtek pre« iskusili. S tem avtomobilom bi se že lahko odprla ena proga, a bo počakal stavbeni urad še na druga večja avtomobila in bo do tega časa rešil mestni svet vprašanje nastavitve šoferjev in sprevodnikov na vseh avtoomnibusih.
□	Komisija radi pregleda plcsnjivoga cigaretnega tobaka. Pritožbe radi plesnjivega cigaretnega tobaka, s katerim so preplavljene v zadnjem času mariborske tobakarne, so prišle do ušes finančnega ravnateljstva. Finančno ravnateljstvo se je samo prepričalo o istinitosti pritožb kadilcev in trafikantov ter pozvalo mestni fizikat, naj sestavi posebno komisijo, ki bo pregledala zaloge cigaretnega tobaka pri glavni zalogi, da se bo skvarjeni tobak izločil in poslal nazaj monopolski upravi. Magistratna komisija se je podala v petek na pregled in bomo o izidu poročali.
Celfe
0 Zadnji dnevi volitev v trgovsko in obrtno zbornico so pred nami. Vse one zamudnike, ki še niso izpolnili svoje dolžnosti in v kolikor jim demokrati niso pobrali glasovnic, pozivamo, da takoj odpošljejo z Je-lačin-Ogrinovo kandidatno listino opremljeno glasovnico na volivno komisijo v Ljubljani.
0 Kam so glasovnice šlo? Volivci mesta Celje in okolice so v Celju izpolnili svojo dolžnost v največji meri že v soboto in nedeljo. Zato je nerazumljivo dejstvo, da je došlo do torka odnosno ponedeljka na volivno komisijo iz cele Slovenije tako malo glasovnic, kakor to pri občuje naš list v torkovi številki. Do ponedeljka jo bilo iz Celja in celjske okolice oddanih po naši cenitvi najmanj 3 do 400 glasovnic in ako vzamemo, da jih je Ljubljana in Maribor do tega dne oddala naimani toliko.
potem je vprašanje umestno, po kakih ovinkih dohajajo glasovnice na določeno mesto.
0 Mestno gledališče se pogaja z vodstvom ljubljanskega dramskega gledališča, da bi poslednje prirejalo v Celju tedenske predstave. Začasno so dogovori uspeli v toliko, da se bodo vršile v začetku sezone poskusne predstave, ki naj bi pokazale, ali imajo Celjani še kaj smisla za dostojne kulturne prireditve. Ako bi obiski od strani občinstva ne krili tozadevnih izdatkov, bomo Celjani v zimski sezoni brez predstav.
0 Mestni kino je pridobil sedaj celo vrsto znanih Foxovih ameriških filmov, ki so po svoji izpeljavi svetovno znani. Proizvajali se bodo tekom tekočega meseca.
0 Komaj preprečena smrtna nesreča. V četrtek opoldne bi se bila pred gostilno Bra-nibor na Kralja Petra cesti pripetila kmalu velika nesreča. Pred vhodom na dvorišče imenovane gostilne je stalo malo sedemletno dekletce, ki ni zapazilo, da je ravno s ceste zavil proti dvorišču težko naložen voz, ka-, terega sta vlekla dva konja. Otrok je zašel ! med konja, padel pri tem na tla, pričel kričati in mahati Z rokami okoli, nakar se je voz takoj ustavil. Otrok je med tem že ležal na tleh med zadnjimi nogami konj, izmed katerih je desni konj držal levo kopito prav previdno nad otrokom, dokler sc okoli stoječim ni posrečilo potegniti otroka izpod konj.
Novo mesto
Po pretepu. Zadnjič smo poročali o fantovskem pretepu na veselici v Mnčkovcu. Poškodovani Gorše je bil takoj pripeljan v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je bil takoj operiran in s tem rešen smrti. Gorše bo v kratkem odpuščen iz bolnice.
Pokopali so v šmilielu dne 14. t. m. pokojnega Ogulina, posestnika lz Semiča. Bil je brat msgr. Ogulina, župnika v Št. Paulu v Ameriki. Pred dobrim tednom se je monsignore poslovil od pokojnika in odšel zopet v Ameriko, odkoder je letos prišel v domovino obiskat znance. Ni si pa mislil, da bo isti dan, ko bo stopil na ladjo, da ga odpelje v novo domovino, pokopan njegov starejši brat. Pogrobne svečanosti je izvršil mil. g. prošt Cerin iz Novega mesta v spremstvu novomeške in šmi-lielske duhovščine.
Francoski krožek otvori z oktobrom dva tečaja, nižjega in višjega. Prvi sestanek, da se določijo dnevi in ure, je v nedeljo dne 19. septembra ob 11 dopoldne v gimnaziji, pritličje, soba štev. 1. Prijave sprejema g. lekarnar Andrijanič.
Umrla je v Kandiji ga. Vovkova, soproga pekovskega mojstra in gostilničarja .T. Vovka. Bila je zgledna krščanska žena, pridna gospodinja in dobrega srca. Mir njeni duši I
Trbovlje
t^z Slabo vreme vas ne sme odvrniti od nedeljske orlovske prireditve, ker se prireditev v slabem vremenu vrši v dvorani. Na tej prireditvi nastopijo tudi članice in mladenke • posebnimi simboličnimi vajami. Jutri pa še nekaj. — Torej na svidenje.
Šmarje pri Jelša§
Pomlad. Nenavaden pojav v šmarski okolici Je to, da cvete sedaj proti jeseni toliko sadnega drevja. Pri posestniku Karlu Čakšu na Šerovem cvete sedem dreves prav bujno. Povzročila je to cvetje seve toča, ki je pred tedni zelo hudo obiskala šmarsko okolico.
Dar društvu. Monsigmor Vreže, šmarski domačin, je daroval za društveno knjižnico ob priliki imenovanja častnim članom Prosvetnega društva 1000 dinarjev. Knjižnica posebno manjših knjig zelo pogreša in ji bo dar gospoda monsjgnora prav dobro služil.
Napredek. Pri nas se je ustanovil rndio-klub, ki bo imel svoje prostore v hotelu g. Habjana.
Knjige in revije
Mlinar in njegova h«. Ta splošno znana ljud-
I ska igra nemškega pisatelja Raupecha je pravkar j izšla v povsem novi prireditvi, ki jo je oskrbel profesor Adolf Robida kot 7. zvezek Ljudskega odra. »Mlinar in njegova hči« je igra, ki jo za Vsa , svete igrajo skoro povsod in 6e je ne igrajo, lju« dem kar nekaj manjka, tako so je udomačila. Ta i igra ne bo delala igralcem težav, občinstvu pa bo j ugajala. Robida pozna oder in vso prednosti dobre ljudske igre. Cena znaša broš. izvodu 18 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Glasba
ZA MESEC OKTOBER PRIPOROČA JIC.OSUV
V 'CA KNJIGARNA V LJUULJANI.....K-
NIM ZBOROM: ZA MESEC OKTOBER priporoča
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
CERKVENIM ZBOROM:
Napla smrt. Dne 14. t. m. je zadela Štefana Hozjan v gozdu na Dolnji Bistrici srčna kap. Umrli je bil občinski revež v Črensovcih. Preživljal se je s prosjačenjem. Na dan smrti je šel v gozd, da bi si tam nabral s privoljenjem gozdarja suhljad. Našli so ga pri nahranili drvah mrtvega.
Orlovski nastop v Črensovcih. V nedeljo priredi orlovska družina iz Žižkov v Črensovcih povodom glavnega farnega proščenja javen telovadni nastop. Orlovska družina je letos že imela eno prireditev v Beltincih, kjer je žela precej uspeha. Nastopila je tam z gledališko predstavo in z nekaterimi vajami. Nastop v Črensovcih bo izključno telovadni in bo glavna letna odsekovna prireditev. Ker nas je Orel iz Žižkov dosedaj vsako leto zadovoljil s svojim nastopom, smo prepričanj da nam poda_ tudi ob tej priliki vse, kar moremo od njega želeli. Le škoda, da so nekateri ljudje, ki ne razumevajo pomena orlovskega gibanja in stavljajo Orlu na pot tudi ob tej priliki razne ovire. Prosrtor, ki jim je bil za nastop podeljen, jim je gospodar pozneje odpovedal. Kaj je bilo vzrok, ne vemo. Dozdeva pa se nam, da imajo roke vmes, ki so Orlu v Zlžklh nenaklonjeni. Kakor je družina že marsikaj prestala, prestane tudi to.
NascnanUa
Močan pes volčje pasme, ime >Rek«, »e Je Izgubil. Najditelj se naproša za sporočilo na hišnika Kette-Murnova LMaftiaova) cesta štev. aa
| Deschermeicr, Marijine pesmi za mešani zbor; Din 15.-.
; Faiflt, 10 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. Din 20.—, glas po Din 4.—. (Vsebuje tudi več Marijinih pesmi.)
| Forjanfiič, lavretanske litanije za mešani zbor; Din I 6.-.
Foeritur, 6 Marijinih pesmi za tri enake glasove i
orglami. Part. Din 16.—, glas po Din 6.—. Grum, Odpevanje pri lavretanskih litnnijah za mešani zbor; Din 16.—. Illadnik, češčena Kraljica. 15 Marijinih pesmi za
mešani zbor in orgle. Din 20.—. Hochreitnr, »Immaculatac. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part Din 20.—, glas po Din 4.—.
| Kogi.j, Marijine pesmi raznih slovenskih skladate* )jev za mešani zbor. Part. Din 16.—, glas po
I Din 6.-. Premrl, 40 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. Din 40.—, glap po Din 5.—.
—	Godovnice. 17 Marijinih pesmi za mešani zbor.
Part. Din 16.—, glas po Din 6.—.
—	Slava Brezmadežni. Marijine, evharistične in
druge pesmi. Za mešani, moški in ženski zbor. Vez. Din 40.—, broš. Din 80.—. Sattnor, Svetniško pesmi III. zv. za mešani zbor. Din 18.—. Vsebuje lepo pesem sv. Frančiška Asiškega.
CJubljansfao gledišče
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri tvečer.
Sobota, 18. septembra: RIGOLETTO. Red F. Torek, 21. septembra: DRAMATSKO MELOPLA-STICNI VEČER PLESALKE GNE. MIRJANE DRAGANE JANECKOVE. Izven. Pri današnji predstavi Verdijevega »Rigolett« poje naslovno vlogo g. Pavel Holodkov, Gildo — ga. Lovšetova, Maddalena — ga. Thierryjeva, Vojvodo — g. Banovec in Sparafuccila — g. Betetto. Opero dirigira kapelnik g. Anton Balatka, režijo pa vodi g. Bučar. Predstava se vrši za abonente reda F. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Gledališka uprava vljudno opozarja, da sprejema le še danes prijave za letošnji sezonski abonma. Na razpolago je še v vseh razpisanih abonmajih A, B, C, D in E več parternih sedežev ter tudi lož I. in II. reda. Uprava vabi interesente na podpis gledališkega abonmaja, ki je plačljiv v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Priglasi se sprejemajo danes od 9—12 in od 15—17 v vda dramskega gledališča.
'Porota
MARIBORSKA POROTA.
UMOR TRGOVCA. Zanimiva in obširna razprava se je pričela včeraj in se nadaljuje danes pred mariborsko poroto. Ze drugič se letos zagovarjajo pred porotniki Ivan Markuzi iz Drvanje, Jožef Markuzi iz Spod. Zerjavcev, njegova žena Ana Markuzi in posestnik Mihael Z e m 1 j i č od Sv. treh kraljev Slov. goricah. Obtoženi so, da so dne 6. septembra 1920 ubili na domu Jožefa Markuzija v Dr-vanji neznanega trgovca, ga oropali in truplo odpeljali v Benediški gozd, kjer ga je naslednji dan našla neka deklica. Markuzijevi in Zemljič so bilJ že takrat osumljeni zločina, toda preiskava je bila ustavljena radi pomanjlcnja dokazov. Letos je orožništvo skupno s policijo vzelo zadevo zopet v roke ter našlo nove priče. Razprava je zelo obširna, kei je pozvanih skupno 48 prič na zaslišanje.
Isspred sodišča
Nesrečen rak on. Na obtožni klopi v soM štev. 79 ljubljanskega deželnega sodišča sedi mož, posestnik pod kuratelo, Alojzij P e r n e iz Godiča Mož je znan, da je včasih zelo neroden, posebno, če pogleda malo pregloboko in prevečkrat v čašo in zgubi vso nadvlado ter postane kot živina. Tožil« pa ga je državno pravdništvo, in sicer radi težk« telesne poškodbe svoje žene. — Prišel je namrel zopet enkrat domov kot pravimo po domače »po Steno nadelan«. In sprla sta se z ženo in zopet se J« odigral mufen prizor, ki pa je imel tožite posledice Mož je pograbil nož in je sunil ženo dvakrat i trebuh.. K sreči pa se je žena toliko umaknila, da jI je samo prerezal kožo in trebušno mreno in ranil črevo. Pri tem pa mu je izpadel nož in mož se j* nato zakadil v ženo in jo je vrgel s tako silo p« tleh, da si je iena izpahnila pri padcu desno roko v komolcu. Pri obravnavi se je ugotovilo, da vladata v tej hiši večni prepir in nesloga. Moža namrei jezj, ker je on kot gospodar pod kuratelo. Mož j« tudi že večkrat grozil ženi, da jo bo zakiai in »po-delal v klobase«, kar povedo tudi domači, toda teh groženj, katere je ponavljal vedno ie v pijanosti niso jemali za resno, marveč Ie za tako kot pra-simp — »to ao heeede — od točka do srodec,
Pri obravnavi, kjer je bil moi že zopet precej razgret, je priznal, da je res zamahnil proti ženi z nožem, pravi pa, da se je le branil, ker ga je ona napadla z veznim ključem. Ta zagovor pa so mu podrle priče, ki so povedale, da je mož res neroden in da včasih tudi rad laže. Na vse zadnje pa se je mož tako razgrel, posebno, ko je začul žono, ki ga je obtožila, da je rekel predsedniku: »Gospod, ona je vrag, in že pred tremi leti bi jo moral, pa bi danes ne stal tu. Pa tudi če me zaprete, nič ne de. Nasprotno vesel bom, če sem notri, je vsaj nekaj časa ne bom videl!« — No in senat mu je izpolnil to željo, in ga je obsodil čisto po zaslužen ju na 15 mesecev težke ječe. Toliko pa mož zopet ni pričakoval in je mislil, da bo opravil s par tedni. In zopet se je ujezil in je rekel: »Gospodje, tega pa ne sprejmem, preveč se mi zdi. Pritožim se in takoj vam prinesem štempelj za pritožbo.« — Če mu bo »štempelj« kaj pomagal, bomo pa še videli. Slučaji sirovega ravnanja z ženo, katero nekateri smatrajo kot svojo »last«, s katero smejo početi, knr hočejo, so tako pogosti, da je čisto prnv, če naši sodniki štatuirajo tak eksempel.
Spori
NEDELJSKE PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME.
V nedeljo dne 19. t. m. se otvori jesenska liogometna sezona. Ob tej priliki mstopi več parov, in sicer na igrišču Ilirije dopoldne ob 10 rezervi SK Ilirije in ZŠK Hermesa, popoldne ob 14.15 pa SK Jadran : SK Slovan ter ob 10 9K Ilirija : ŽSK Hermes.
Dopoldne na igrišču ASK Primorje odigrajo prvenstvene tekme drugorazredni klubi, in sicer ob 9 SK Svoboda : SK Reka, ob 10.45 SK Krakovo : SK Panonija.
ASK Primorje : FISK Derby (Zagreb). Pred-prodaja vstopnic za navedeno tekmo, ki bo v nedeljo dne 19. t. m. ob 16, se vrši od danes dalje v trafiki Sever, Selenburgova ulica.
NOGOMETNI DERBY V MARIBORU.
Za nedeljo je v Mariboru napovedana velika športna senzacija. Najhujša mariborska rivala se bosta merila v prijateljski tekmi. Prvotno se je mislilo, da se bosta ta dva rivala srečala šele pri jesenskih prvenstvenih tekmovanjih. Toda poslednji hip se je spremenilo in omenjena rivala bosta odigrala prvenstveno tekmo šele 25. oktobra.
Nastopila bosta torej SK Rapid in ISSK Maribor. Oba kluba imata že dalj časa trainnerje, ki skušata v kratkem času doprinesti moštvom to, kar jim je doslej manjkalo, to je takoreskoč vse! Poslednji rezultati obeh moštev nam pričajo, da so igralci faktično nekaj pridobili ter da sta moštvi uvedli povsem drug sistem igranja. ISSK Maribor smo imeli že priliko videti večkrat in smo mogli zaznati majhen napredek, ki smo se ga vsi odkrito veselili. Rapid smo videli samo enkrat, vendar pa po takratni tekmi z ASK Primorjem ne moremo treči, da je Rapid mnogo pridobil, vendar pa se je pokazal razveseljiv napredek, kar nas jako veseli, ker vemo, da se z vsakim korakom povzdiguje nogometni šport v Mariboru, ki je bil doslej na najnižji stopnji. Prvi moštvi se bosta merili popoldne, isto tako tudi rezervi. Juniorji pa« nastopijo prodpoldan. K juniorskim tekmam pripominjamo, da bodo menda najzanimivejše, kajti delo train-nerjev so je osredotočilo in posrečilo predvsem pri najmlajših nogometačih, ki bodo nekoč, že čez par ■let, reprezentirali mariborski nogomet in upamo, eda precej uspešno. Juniorji obeh imenovanih klubov so že večkrat igrali v zadnjem času med seboj in predvedli so tako lepo igro, da so bili vsi gledalci zadivljeni. Športno publiko opozarjamo na ta izreden derby. Tekmo prvih moštev bo sodil g. Nemec.
DEMPSEY. r- •
Nekaj so Ie skupaj spravili, in 23. t m. se bo udari 1 Dem pse y z Gene Tunneyem. Ameriški listi so polni poročil o pripravljanju obeh mojstrov, o teži in moči itd. Kor je Dempsey že več let neoporečni svetovni prvak vseh kategorij, bomo sedaj pred bojem tudi mi priobčili par člankov o njeni. Nekaj smo jih pa že, razkropljeni so po »Slovencu« tu in tam.
V	Filadelfiji se l>o vtšU veliki boj. Pravijo, da bo zelo srdit. Tex Rickard, ki to sivaT vodi, računi na polno hišo in na ogromne dobičke, tudi za ameriške razmero ogromne. Boj bodo gledali gledavci v Stadionu razstave, velikanske so njegove mere. Obliko podkve ima Htadion, a Tet* Rickard je zaprl tudi odprli prostor s tribunami, in tako jih lahko sedi sedaj 150.000, sicer samo 100 tisoč. Tribuno so že nekaj stale, a bodo tudi veliko nesle; Tex ceni dohodke mi dva milijona dolar,iev. Tako namreč reče; kaj misli, ve on sam. Pr.-ivijo, če l*> razprodanih še 150.000 stojišč, bo prišlo v blagajno štiri mllijono dolarjev. Povpraševanje |h> sedežih Je žo sedaj tako veliko, da nima podjetni Rickard v tem oziru prav nribenih skrbi.
V	potih lotih, odkar je močni J ar k svetovni ( prvak, so jo le malo boril iu je branil svoj naslov samo dvakrat. Tri let« ne sploh nI boril. Nekateri menijo, dn je zgubil precej svoje veliko udarne moči, in dvomijo, da bi mogel » 10 rundah i>m'fitl Tunneya v kraljestvo sanj. Vof kot dn»>* rund namreč v Filadelfiji ne sni« trajati nol*w> 1 bokbcritkl lx>j. Scvula ue bo DttUt>s»v uotrmlik <la
bo svojo nalogo prej opravil; in številni njegovi pristaši pravijo, da jo tudi bo. Od leta 1918. naprej se je samo trem posrečilo, da so zadržali v boju z Dempseyem 10 rund. Leta 1918. se je boril Bifly Miške 10 rund z njim neodločeno. Dve leti nato je zdržal Bili Brennan 12 rund, nato je bil pa k. o. In spet tri leta nato je zdržal Tom Gibbons celih 15 rund, premagan je bil samo po točkah. Sicer je bil pa ta boj, kakor smo že nekoč pisali, »neodkritosr&sn«; Dempsey, oziroma njegov ma-nager je hotel druge bokserje nekako uspavati in dobiti tako za Dempseya nove priložnosti boja. Z Gibbonsom se je boril tudi Tunney in ga je v 12 rundi podrl k. o. Carpentiera je svoj čas zdelal Dempsey v 4. rundi k. o.; pa mu je eno rundo še podaril, sacer bi Ml Carpentier že v 3. rundi k. o. In za istega Carpentiera je porabil Tunney 15 rund, da ga je premagal.
Sedaj Demp6ey že dolgo časa resno trenira, celo armado bokserjev ima okoli sebe. Da se ne bi prenapel, je te dni prenehal s treningom tri dni pa je bil takoj tri funte težji. In tega noče. 1 funt je 453.59 gr. Združiti mora moč in gibčnost, in to je pri bokserjih njegove kategorije in velikosti najlažje, če znaša teža 85 do 90 kg. Sedaj Jih tehta Denipsey 88'/j. Je torej popolnoma »fit«. Če bo tudi njegov nos fit? O tem pa jutri.
STRAHOVITA REKORDNA VOŽNJA.
Občina Montmartre, Pariz, ima v spominih še lepe dni preteklosti, in brihtni so njeni občani. Da pokažejo budalost modernih rekordnih voženj, so priredili tekmo avtomobilov in motornih koles, kdo bo bolj počasj vozil. Zmagovalec naj bi bil oni, ki bo potreboval največ časa za vožnjo po cesti Lebie. In spustili ro se v »dir«, avtomobili in kolesa, in so vozili, in gledavci so se tresli smehu in so vpili in vriskali veselja. Ni ga bilo otroškega vozačka na cestnem hodniku, ki bi ne bil prehitel motorjev, največji lenuh v hoji je bil pravi dirkač v primeri ž njimi. Neki avto je vozil deset minut okoli korenja, na cesti ležečega, da ne bi prišel prehitro na cilj. Slednjič je zmagal avtomobilist z rekordom enega kilometra na uro. Nesreč kronika ni zapisala; edina žrtev strahovite dirke je bil stražnik, ki mu je padla piščalka iz ust; navajen na vožnjo na boulevardih je namreč na široko zazijal, ko je videl ta žalostni sprevod.
NURMI PRIDE NA DUNAJ.
Dunajskim športnim krogom se je posrečilo pridobiti za gostovanje na Duoaju Nurmija. V nedeljo bo tekmoval z najboljšimi avstrijskimi tekači na proge 3000 in 5000 m na športnem prostoru Hohe Warte. Na Dunaj dospe Nurmi v soboto.
Turisiika
Podružnica SPD za litijski okraj priredi v ponedeljek 20. septembra odhodnico svojemu ustanovitelju in dolgoletnemu funkcionarju g. naduči-telju Andoljšku. Planinci se zberemo ta dan ob 3 popoldne na prijaznih Javorjih, kjer nam bo naš predsednik Tomažin skuhal »planinski golaž«. Skupen odhod izpred Trtice ob 1 popoldne. Vabljeni vsi člani SPD. Planinci nazdar! — Odbor.
Slovensko planinsko društvo podružnica Kranj opozarja vse turiste, da bo »Prešernova koča« na Stolu odprta še ves september, »Valvazorjeva koča« pod Stolom pa ostane odprta vse leto.
Bopi&i
Jarenina. Prireditev v duhu narodne vzajemnosti in sloge je izborno uspela. Nebo je gledalo na njo dobrohotno z jasnim očesom. Izborno nas je »Glasbena Matica« razgibala z milo donečo našo večno lepo pesmico. Izvajanje nadvse precizno. Čarobno je vplivala na občinstvo tista ganljiva narodna: »Je pa davi slanca padla«. »Glasbena Matica«, stopaj rada med narod, vzgojna sila Tvoje pesmi je velika! »Jugoslovanska Matica« pa nas zbiraj v okvir moč dvigajoče vzajemnosti in sloge!
Moravče. »Zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov« proslavi v nedeljo dne 19. septembra 1926 za ves sodni okraj Brdo v prijaznih Moravčah 30-letnico svojega obstoja. Proslava se vrši na mo-ravškem trgu, velika ljudska veselica z bogatim sporedom pa na vrtu in v vseh prostorih gostilne pri »Štorenku« v Moravčah. Pričetek slavnosti dopoldne ob pol 10 — sprejem gostov. Rokodelci, obrtniki, udeležite se vsi naše proslave in pokažite s tem svojo stanovsko zavest in tovariško vzajemnost. Vsi prijatelji našega stanu prihitite v našo družbo, kamor vas iskreno vabimo, da se skupno razveselimo in razvedrimo. Zletniki, ki boste to nedeljo pohiteli na našo limbarsko goro, obiščite našo veselico, ki vam bo nudila prijetno zabavo in dobro okrepčilo.
ODKOD BESEDA INFLACIJA.
Med in po vojni je mnogo besed zašlo med ljudstvo, o katerih preje niti sanjalo ni. Med temi je tudi beseda inflacija, o kateri smo posebno mnogo slišali, ko sta Nemčija in Avstrija komaj sproti natiskovali bankovce, ki so šli v trilijone.
Beseda inflacija je nastala pred približno sto leti v Ameriki. Trgovec z živino Daniel Drew je prišel na misel, kako bi iztisnil za svojo živino večje vsote. Ko je živino gnal v Newyork, jo je med potjo krmil s osoljenim senom ter šele tik pred mestom napajal. Živina je bila tem potom umetno napihnjena ter postala težja. Tako je trgovec, ki bi bil prejel za govedo brez vode 100 dolarjev, dobil sedaj 120 dolarjev. Inflacija živali je imela za posledico inflacijo prodajne cene za 20 dolarjev. Toda goljufija je kmalu prišla na dan. Z vodo napihnjeni živini so rekli >watered stoek«. Ker pa angleška beseda > s točk« ne pomeni samo čredo živine pač pa tudi kapital, je samo po sebi razumljivo, da se je beseda inflacija (zvodenelost) udomačila tudi pri kapitalu, ker se izdajajo bankovci brez povišanja kapitala in tako kapital >zvodeni<.
ČLOVEŠKA UMRLJIVOST.
Povprečna starost človeka je danes 38 let Ena četrtina ljudi umrje do sedmega leta, polovica pa do osemnajstega. Od sto ljudi je eden star 60 let, od 500 eden 90 let in šele na 10.000 ljudi pride eden s 100 leti. Na čelom svetu umrje vsako leto 33 milijonov ljudi, t. J. vsnk dan 91.554, vsako uro 8736 ln vsako minuto 62, torej več ko vsako sekundo odon.
Pridobivaite novih naročnikov!
Dr. C.:
Moč centruma.
Berlin 13. sept
V centrumaških krogih se mnogo razgo-varjamo o tej vzor krščansko-socialni stranki, ki je vklesala v povojno ljudsko Nemčijo svoj obraz. Wirthova politika, s katero se je 1. 1921 končala doba brezplodnih debat in protestov, je peljala Nemčijo v razvojni etapi v Društvo narodov, je začela pridobivati med sosedi prijatelje ali vsaj zožila krog neizprosnih sovražnikov. Saj je Nemčija samo v dobi od 10. 1. 1920 do 8. 12. 1923 sklenila že 104 mednarodne pogodbe. In predsedujejo ji skoraj stalno centrumaži Wirth, Fehrenbach, Marx.
Odkod moč te stranke? Število poslancev? Prišlo bi v poštev samo relativno. Saj znašajo glasovi centruma in bavarske ljudske stranke v parlamentu komaj okroglo 90, torej so komaj tretji po moči. Organizacija? Nedvomno vpliva. Je vzorna in vsestranska in disciplinirana. Saj je centrum edina stranka, ki, odkar obstoja, ohranjuje svoje vrste nepoškodovane in je ne more izpodjesti noben črv demagogije in nezadovoljnosti, četudi nosi vso pezo posledic premagane države in versaill-skih določb. Dejstvo, da ni stopila v novo dobo z madežem hohenzolernstva in prusov-stva? Je nedvomno upoštevanja vredno, a je v Nemčiji tudi dvorezen meč spričo tako mamljivega gesla nemških nacionalcev: Najprej zmagovita maščevalna vojna, potem edino monarhistiČna, protestantovska Nemčija! Ali morda dejstvo, da ni ne skrajno levičarska, ne skrajno desničarska? Mednarodno gotovo vpliva simpatično. Levičarska ali komunistična vlada daje antanti manj garancij za izpolnitev obveznosti, a desničarska bi odbila zaupanje, ali pa morala povsem priznati cen-trumaško linijo. Poseči je treba torej globje. Odgovor je podal protestant, pruski državni tajnik Becker: »Velika moč centruma je v tem, da je to edina nemška stranka, ki ne izhaja iz gospodarsko politične, ampak kultur-no-politične baze in na tej podlagi urejuje in rešuje vsa droga vprašanja.«
Kultumo-politična baza je ponos in moč centroma, solnce, ki ogreva tudi druge stranke, ki daje življenje novi Nemčiji. Kaj je bilo po vojni? Nemec je pretrgal zvezo s politiko. Vojna, daevna politika z večnimi krizami, ra-dikalizem skrajnih strank, burne skupščine, vse to mu je hotelo utrditi prepričanje, da sta se kupčija in politika pobratili kot v Ameriki. Avtoriteta je padala, nastopila je diferenca med dolžnostjo in možnostjo dajatev, kritika skrajnih strank je divje hujsikala. Oswald Spengler je v svoji knjigi imenoval Weimar in ustavo — močvirje. »Iz bojazni radi deleža na plenu je nastala na vojvodskih baržunastih stolih v Weimaru nemška republika, ne kot državna oblika, ampak kot firma. V njenih določbah ni govora o ljudstvu, ampak le o strankah, ne o moči, časti in veličini, ampak o strankah. Mi nimamo več domovine, ampak stranke, ne pravic, ne cilja, ne bodočnosti, ampak interese strank.< In avtorju »Unter-gang des Abendlandes« je desnica navdušeno pritrjevala. Torej mržnja in bolestna odpoved na politično delo sta slavili triumfe.
Centrom je izdal parolo proti temu: Čas zahteva ustvarjajočo in vodilno politiko, preoblikovanje države in aktiviranje političnega nemškega človeka. In to ne samo s številkami organizacij in društev, ampak z ustvarjajočl-mi idejami, kulturnimi ideali, s prepričevalno močjo svetovnega naziranja, ki budi v človeku — jaz — in družabno nalogo do soustvarjanja pTl državi in ljudstvu, ki sebe ne odveže od usode ljudstva, ki smatra sebe za razbito in fragmentarično bitje, če ne zavzame pozitivnega stališča do ljudstva in države, ki smatra politiko za nravstveno idejo in nravstveno dejanje, ki jo vodi do načelne poti pravice in svobode, skupnosti in moralnega reda. To politiko smatra centrum za srčno, iz kulturno-politične baze naj se razvije drugo: polje socialne in gospodarske, zunanje in ustavne politike. Kajti vsako veliko gospodarstvo zahteva visoko kulturo, socijalna zakonodaja pa kulturo notranjega sočustvovanja do skupnosti. In kulturna politika daje celotni politiki duševnost, dušo, nravstveno vsebino, idejam moč in luč, utesnuje nasprotstva in malenkosti in je v evojem bistvu harmonija. Zato se ne sme priti v nasprotja z kulturnim izhodiščem. Nemško politiko v novi dobi je bilo treba torej poduhoviti, voditi jo k trajnim uspehom, privesti posameznika do doživetja z državo ln ljudstvom, ustvariti visok politični Ethos.
Kako je centrum konkretiziral svojo kul-turno-politično smer? Nemčiji je odkrito povedal, da je treba popolnoma prelomiti z Maochlavelijem in Rousseaujem, Heglom in Marksom, Smithom in manchesterstvoim, Nle-tsehejem ln Treitschkejem. Narod je treba vzgojiti v zavesti, da sta morala in politika ne-raadružljivi, da je parola »vera je privatna utvare protikulhirna in znamenje kulturnega propada. Priznati je torej treba, da je krščanstvo Javna kulturna sil« in sIcot absolutna, ki vodi do krščanskega pojmovanja države, ki daje državni volji smer in cilj. Tu pa ni tre-1», da »e pride v nasprotje s protestanti*, mom. Opirkerv naj rarvlje » vso moč}" med narodom organično državno idojo, avtoriteto io o*vwtU Uudako delo. Poklicem idaia	de-
lavstvu motive do dela, kar vpliva na produkcijo in kakovost. Ločitev cerkve od države bi bila poleg ohromljenja države greh na nemški kulturi, ki je po svojih koreninah vsrkovala moč ravno iz krščanstva. Kulturna politika priznava dalje veličastvo pravice in odklanja brutalno moč, ustvarja osebnost in vodi boj za svobodo vesti bi vere, krepi zakon in družino in vodi do plemenitega univerzalizma. Ohranjuje in krepi duševne predpogoje družbe in države, družine in posameznika, izobrazbe in naroda. In daje veselje do življenja, do dela, je pogoj prave demokracije in zato tudi trajnih uspehov.
Kulturna politika mora torej biti najgloblji fundament političnega bitja in delovanja. Zato je centrom začel novo Nemčijo pri korenini. V weimarski ustavi je zasigural garancije svobode vesti in vere, praznikov, varstvo zakona in družine, pravice do vzgoje in religioznega pouka. Ko so vlade v Braunschwei-gu, Thuringenu, Hamburgu kršile ta določila, jih je centrum prisilil do umika. V saškem kulturnem boju je enako zmagal. A v prvi vrsti je poudarjal pozitivno kulturno vstvarja-nje. Njegove inicijative plod je zakon o varstvu mladine in iaritativnem delu, ki dopušča privatno inicijativo; enak zakon o mladinskem sodstvu in zasebnih šolah. V programu štedenja je dejal: v izdatkih za kulturne svrhe je štedenje le ultima ratio. V inflacijski krizi je ustanovil kulturno izjemni fond za kulturna, verska društva in pomoč akademikom. V tej krizi nemške znanosti je organiziral sodelovanje inozemstva, Amerike, Švedske, Švice, Nizozemske. V parlamentu so se stalno stav-Ijale interpelacije o nevarnosti, da propade svetovno veljavna nemška znanost, naraščaj, propadejo duševni delavci in prosti poklici, idejna in tehnična podlaga nemške kulture z znanstvom pa se ne rešuje samo domovine, ampak pridobiva tudi potrebni ugled v inozemstvu. Saj je bil Zeppelinov zrakoplovni pohod preko Oceana končno dokaz znanstva in ne-uomraega raziskovanja. Pred vsemi strankami je centrom obrnil pozornost parlamenta na težki gospodarski položaj dijaštva, kar da je vse-nemška zadeva Saj gre za nadaljevanje kulturnega dela po mladi generaciji. Njo je treba varovati. Zato je centrum zahteval revizijo zakona o filmu, posvetil vso skrb ljudski izobrazbi in zakonu o gledališčih. Skrb, da se vzpostavijo mednarodni znanstveni odnošaji, je doživela praktično izvedbo. V parlamentarni frakciji pa je organiziral kulturni odbor, obstoječe iz teologov, pedagogov, juristov in drugih kulturnih delavcev, da je bila zveza tesna in je stranka imela vedno materijal takoj pri roki. Torej: Enotne ideje, ki vodijo do enotne kulture. Kulturna politika mora pa dati vrednost osebnosti, pravilni pojem o državi, nacionalizmu, temelj napredka, ki je: kul-turno-znanstvena obnova v nemškem narodu. Pri tem pa morajo biti vsega tega dela delež, ni tudi oni 17 miljoni Nemcev, ki so kakorkoli odtrgani od mej nemške republike. In to se je tudi zgodilo in se stalno dogaja.
Morda bi bila možna Nemčija brez centruma, a nemogoča vsekako nova moderna-republikanska-demokratična brez centruma, ki je v centromaški orientaciji šla povojnim problemom do dna, ustvarila trajne predpo. goje mirnega sožitja med narodi in ki nosi v sebi vkljub herojski skrbi za obnovo lastnega naroda vendar tudi — univerzalen karakter.
„&090Sf0V€i".
»Krasnaja Gazeta«, znano rusko komunistično glasilo, ki včasih pove tudi kakšno neprijetno resnico, piše o debati po proti-verskem predavanju prosvetnega komisarja Lunačarekega v Moskvi. Govornik je >nepo-bitno dokazal«, da izvira vse iz razuma in analize, da ne more biti moderni misleči človek nič drugega kakor prepričan materialist Mno. žica ploska. Kot prvi oponent nastopi metro-polit Žive cerkve Vvedenski. Naj se zberejo, predlaga on, tehniki in naravoslovci ter »analizirajo« ta-le glasovir tvrdke Bechstein. Govornik kaže glasovir, ki stoji na podi ju poleg njegove mize sredi velike dvorane politeh-niškega muzeja, — »Zvedeli bomo do najmanjših podrobnosti, kako je glasovir narejen, iz kakega lesa, kolikokrat se trese vsaka struna tekom sekunde in dr. Kratkomalo, lahko si bomo domišljevali, da vemo po tej izčrpni analiza prav vse, kar se tiče glasovira. In vendar... če bo prišel ta trenutek na ne-srečo zastopnikov točne znanosti glasbenik, ki ne ve ničesar od kemije, fizike in mehanike, ima pa v sebi iskro božje nadarjenosti, če se bo vsedel in pričel igrati — šele tedaj bomo razumeli, kaj je in čemu je glasovir. Prepričali se bomo, da ne vedo tega znanstveniki, temveč preprosti godec, ki pretrese s svojimi zvoki naše čuvstvo in nam orosi oči.« — Ta govor je imel nepričakovan uspeh in množica ploska kakor grom. Razkačen stepi na tribuno komunistični pisatelj Skvorov, vodja protiver-skega tiska. — »Letal sem z najboljšimi aero. plani neverjetno visoko, a nisem videl v nebesih nobenega Boga.« — Vvedenski gre zopet na oder ln odgovarja: »Jaz pa sem gledal, kako so razklali niediolnci mrliču lobanjo, videl s6m vse možgane, ki jih ima v glavi, — razuma pa nisem videl.« — Zborovanje postane preglasno. Lunačarskl ga zatvori. da vstavi pričate prenire.
&ospo&€irstvo
Finančn! uspeh pokrajinska razstave in državna subvencije
V zadnji sobotni številki smo opozorili javnost na zapostavljanje ljubljanskih vele-sejmskih prireditev z ozirom na državno subvencijo. Kakor smo čuli iz poučene strani, daje vlada zagrebški velesejmski upravi običajno skoro dvakrat večjo podporo kot ljubljanski velesejmski upravi, čeprav ljubljanski sejmi in prireditve skoro nadkrijujejo zagrebške. To pomanjkanje primerne subvencije je posebno težko obremenilo našo sejmsko upravo ob priliki pokrajinske razstave. Od te razstave, katera je bila prirejena predvsem v poučne in vzgojne svrhe, že ob početku ni bilo pričakovati večjega finančnega efekta, kajti sejmska uprava je dala raznim razstavnim odborom na razpolago svoje paviljone, ne da bi zahtevala kako najemnino. Edino paviljon E, kjer je bil aranžiran velesejmski del razstave, je prinesel upravi dohodke s strani razstavljalcev in še ti so plačali le polovično najemnino. Na drugi strani pa je zahteval aranžma mnogo večje denarne žrtve kot pri velesejmskih prireditvah; medtem ko so pri velesejmu aranžma paviljonov nosili razstavljalci, je to pot vse breme prireditve padlo na sejmsko upravo in posamezne odbore. Posebno velike stroške je zahtevala prireditev umetniške in vrtaar-ke razstave. Vladna podpora baje ni niti zadostovala za premije, ki so se razdelile na konjski razstavi. Razstava kot taka je nad vsa pričakovanja dobro uspela. Zato pa bi bila bolj kot kdaj dolžnost vlade, da upošteva veliko vzgojno vrednost takih prireditev ln dodeli upravi vsaj delno povračilo stroškov. Ob priliki otvoritve je gospod minister Pucelj obljubil, da bo skušal izposlovati naknadno podporo, zato pričakujemo, da bo svojo obljubo tudi izpolnil. Le tedaj lahko pričakujemo, da se v interesu našega gospodarskega in kulturnega napre^k-, ponovijo stične prireditve.
Nagel padec delnic Slavenske banke. Kurz delnic Slavenske banke, ki se je dolgo časa držal na višini 50 Din, je pričel v ponedeljek nenadoma padati. Neki privatnik je vrgel na trg velike množine teh delnic, po zelo nizki ceni. Tako je bilo že v četrtek prodanih preko 1000 delnic po 80—33 dinarjev. Intervencije na zagrebški borzi so se kmalu opustile. Danes pa se javlja iz Zagreba kurz 16—17 Din. Zaenkrat ni znano, kje leži vzrok tega ^ganidnega. padca, ni pa izključeno, da namerava a nerad potom takega pritiska doseči kak cilj. Inte-resaiiten je pri vsem tem kurz teh delnic na ljubljanski TSorzi. Službena tečajnica javlja še danes 49 denar medtem, ko je v Zagrebu denarni kurz padel že na 15. Vidi se, da je arbitražni promet med Zagrebom in Ljubljano zelo slab, kajti drugače bi moral tudi v Ljubljani kurz teh delnic pasti
Pocenitev soli ia Sivino. Nedavno smo poročali, da namerava uprava monopolov znižati ceno soli za živino na 1.50 za kg. To vest potrjuje včerajšnji »Trgovinski glasnik«. Upravni odbor državnih monopolov je sklenil prodajati posebno vrsto soli, ki bo namenjena izključno le kot dodatek k živinski krmi. Ta sol se bo izdelovala v Kreki in se bo prodajala po 1.50 za kg franko Kreka. Interesenti, ki reflektirajo na to sol, bodo morali položiti odgovarjajočo kavcijo pri monoplskem skladišču v Kreki.
Vprašanje znižanja železniških tarifov za potnike. Te dni se bo v Zagrebu vršila konferenca delegatov vseh železniških ravnateljstev, na kateri se bo razpravljalo o znižanju železniških tarifov za potnike.
Prodaja kemfene tovarne v Sofftanjn. Kakor poroča »Jugoslovenski Lloydc, « »Tovarna usnja i-ranc Woschnagg in sinovi d. d.< v Šoštanju kupila tamošnjo kemično tovarno.
v r '	+--> ——o J^ ut i^ujitjjo
se je povečalo. Tudi notranji trg kaže ugodnejšo
sliko pri nespremenjenih cenah.
Procentualno notiranje efektov na dunajski borzi. Vsled uvedbe zlatih bilanc in gotovih prednosti namerava dunajska borza uvesti procentualno notiranje efektov, po vzorcu notiranja na nemških borzah.
Borsca
Dne 17. septembra 1926.
DENAR.
j. „,	^Hn 13.455-13.485 (13.44-18.47),
Italija 204.96-206.96 (205.54-207.54), London 274.375-275.175 (274.80-276.10), N^ork 56 447 den. (56.843—56.543), Pariz 160—162 (162—164) Praga 167.35-168.15 (167.30-168.10), Dunai ™586-7.9886 (7.055-7.985), Curih 10.^7-10.957 (10.925—10.955), Amsterdam 22.65-22.75 (22.65— 22.75).
ZSPK B?'^ad 914 (0145), Budimpešta 72.45 !o£?)',Berlm 128'2125 (123-1925), Italija 18.725 18.90), London 25.1187 (25.117), Ne\vyork 517.5 (517.5), Pariz 14.575 (14.765), Praga 15.342 (15.33), Dunaj 73 (72.96), Bukarešt 2.7125 (2.60), Sofija ^375 (8.74), Varšava 57 (56.5), Amsterdain 207.385 (207.425), Bruselj 14.20 (14.20)
Dunaj. Devize: Belgrad 12.50—54, Kodanj 187.95—188.85, London 34.36—46, Milan 25.65—75 Newyork 707.75—710.25, Pariz 20.05—20.C0, Varšava 78.25—75. Valute: dolarji 704.70—708.15, angleški funt 84.80—46, francoski frank 19.87—20.13, Ura 25.44—70, dinar 12.46—52, češkoslovaška krona 20.92-21.04.
Praga. Lira 121.80, Zagreb 59.595, Pariz 04.80, London 163.72, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72.50 den ex kupon, vojna odškodnina 805—308, zastavni listi 20 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—196, Lj. kreditna 165—170, Merkantilna 90—94, Praštedio-na 865—867, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165— 175, Strojne 112—115, Vevče 108 den., Stavbna 55—65, šešir 103—104, zaklj. 104.
Zagreb 7% invest. posoj. 72.50—73.50, agrari 43—44, vojna odškodnina aranž. 304.50—305.50, kasa 804.50 den., sept. 804.50 den., okt 306— 309.50, Hrv. esk. 101—102, Kred. 102—104, Hipo-banka 55—57, Jugobanka 92—92.50, Praštediona 865—870, Ljublj. kreditna 165—170, Slavenska 15 —17, Srpska 130 den., Eksploatacija 10 den., Šeče-rana 845—350, Gutmann 280—240, Slavex 115 bi., Slavonija 30.50—32, Trbovlje 835—840, Vevče 105 -115.
Dnnaj. Pod on .-sa vska-j ad ran. 842.000, Zivno 710.000, Alpine 349.000, Greinitz 106.000, Kranjska industrijska 384X100, Trbovlje 431.000, Hrv. esk. 157.000, Mundus 1,100.000, Slavex 52.000, Slavonija 86.400.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukove okrogltoe, suhe, foo nakl. poet. 2 vag. 16—16, zaklj. 16, hrastovi hlodi od 40 cm naprej, ravni, čisti, fco Sušak 800 den., remeljni 7-7, 8-8 in polovičarji, fco meja 475 bL, hrastova drva, suha, meterska, zdrava, fco naklad. post 18 bi., bukova drva, suha, meterska, zdrava, fco vag. meja 20.50 den., skorete — smreka, 12 mm, paralelne, od 18 cm naprej, media 34, I-, II,, III., monte, foo v. m. 600 d., brzojav. drogi, smreka, jelka, bor, mecesen, obelj., zdravi, ra.vni in primer, suhi: 6.50 m, obseg v vrhu 38 cm, obseg 2 m od spodnjega konca 58 cm. za komad 40 den., 7.50 m, obseg v vrhu 40 cm, obseg 2 m od spodnjega konca 58 cm, za komad 52 den., 8.50 m, obseg v vrhu 42 cm, obseg 2 m od spodnjega konca 60 cm, za komad 68 den., fco vag. meja via Trbiž,
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica domača nova, fco nak".ad. post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 165 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 205 bi., oves, novi, fco nakl. post 155 bi., fižol beli novi, fco vag. nakl. post. 170 bi., krompir rani, fco vag. slov. post 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi.
MAM OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 »In ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 eli S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
ORGANIST
oženjen, išče službo, naj-rajše kjer bi opravljal tudi krojaško obrt. Pism. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Organist«.
Priporočam se bližnjemu občinstvu in iz Ljubjjanc
ZA IZDELOVANJE OBLEKE
po najnov. modi, fino delo, 130—180 Din od obleke. — Pišite dopisnico! Pomerit pridem na dom. Sprejmem tudi popravila. JOSIP FURLAN, krojač, Studenec-Ig 29, p. Lfrblj.
Službo iste močno,
zdravo dekle
(začetnica). Ponudbe na upravo »Slovenca pod Šifro: »PRIDNA«.
STANOVANJE
v Zg. Šiški, v novi hiši, dobi tisti samec ali zakonski par brez otrok, kateri more plačati najemnino za 2 leti naprej. Za samca lahko stanovanje dosmrtno. Ponudbe pod »Takoj« št. 6370 na upravo »Slovenca«.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUUIIUIIIIUIIIIUUIIIIlllllllllll
Poravnajte naročnino!
uiMiiiiMiiiniHiiiiiiiiniiimiiinifiMiiiiiimmmi
Mcblov. sobo
7. elektr 16. razsvet ljavo in poseb. vhodom, po možnosti 8 hrano, i S č e mlad uradnik. — Ponudbo pod: •Soliden plačnik« upravi.
GREM ŠIVAT
po hiAah ln krpat. — Naslov v upravi pod m. um,
VAJENCA
sprejme takoj Jot. KruSlč, čevljar. Dev. Mar. Polje.
PRODAJALKA
me*, stroke, dobra moč, želi mesta takoj. Ponudbe pod: Dobra moč 6t. 6343 upravi.
IZS?8 prodajalka
in PISARNIŠKA MOč,
20 let stara, s 3 let. mešč. šol. predizobrazbo, želi premeniti služb, mesto; gre kamorkoli, najraje na deželo z oskrbo v hiši. Ponudbe na upravo pod: »Pridna in poštena«.
.Občina MOSTE pri
Ljubljani rabi vsestransko izvežbancga
STROJNIKA
s strojniško in elektrotehniško skušnjo. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. — Pismene po-| nudbe s tozadev. spričevali je vlagati pri obč. uradu v Mostah do 22. 9.
^literarne'" O^VOdC
lz frane., nem.. Hal. in fieSf-ino v slovenščino in srbolirvaSf-lno izvrSuje in sa točnost lil pravilnost jamči blv. doljrol. nrnd. v zun. min. — Naslov pove uprava lista pod Atov. 63.18.
UČENKO v trgovino
z mešanim blagom spref-me Martin Pleterski — Cerklje ob Krki. 6305
Vzgojiteljica
zmožna srbskega, nemSk. in franc. jezika, se iš£e k 14 letni deklici in 12-letncmu fantku v Subo-tici. Pismene ponudbei »DIAMANT«, Maribor, Kopitarjeva ulica it. 11.

nplflino pridna, moč-UGIVIIbCl na j„ zdrava
s 6 razredi, bi se rada izučila v trgovini, najsibo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo Usta pod številko 6320.
H. R. Haggard - P. M. Cernigoj:	t
Roman. Brošir. Din 30'-, vezano Din 40'-. f
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. |
Objava.
Županstvo občine Zakot pri Brežicah naznanja,
da se bo vršila dne 22. septembra 1926 od 10. do 12. ure na kolodvoru v Brežicah
javna dražba
4000- 5000 komadov železniških pragov h bukovega lesa za normalnotirne železnice. Izklicna cena 150.000 Din. Vadij znaša 15.000 Din. — Za slučaj, da za izklicno ceno ne bi bilo ponudbe, se bo prodajalo tudi pod to ceno. Vsa količina sc ima prevzeti kot nerazdružljiv kompleks. Najvišji ponudek sc ima položiti v celoti pri draž-benem naroku, in sicer najmanj K v gotovini, ostanek pa tudi v tuzemskih državnih vrednostnih papirjih ali vložnih knjižicah kakega tuzemsk«ga denarnega zavoda.
Blago se lahko vsak dan ogleda na kolodvoru v Brežicah. — Dražbeni pogoji so reilektanlom na vpogled pri podpis, županstvu med urad. urami.
Županstvo občine Zakot
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova ul. 6/1. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
Sven Elvestad:
47
A i Roman.
In tako sem storil nekaj', kar se je popolnoma ujemalo z mojim prejšnjim ravnanjem. Tudi jaz sem se oprijel sedaj gotove misli in delal po načrtu.
Vzel sem kos belega papirja in ga položil predse na mizo, ker sem hotel pisati. Na stojalcu se je nahajalo vse polno svinčnikov in eno samo pero, toda črnila nisem videl nikjer. Polnilno pero je tičalo v svojem tulcu. Ko sem pisal ž njim, sem se čudil sam svojim ravnim, krepkim črkam: >Dragi Krag!
Čakal sem na Vas danes zvečer do pol enajstih (ura je bila v resnici šele deset in deset minut), da bi odšla skupaj na ribji lov k »Šilastemu pomolu«. Odrinil bom ob enajstih od mosta pri trgovcu. Ako boste do takrat dobili to pismo in če Vas je volja, pojdite prosim z menoj.<
Podpisal sem se in položil pero spet oprezno na stojalce. Nato sem se požuril, da bi prebrskal detek-tivove papirje.
Pisal je mnogo, po vsem mogočem, toda niti besedice nisem našel o gozdarjevi smrti, in ravno tako ne o letalu doktorja Brahmsa.
Čas je hitro mineval; moral sem oditi. Šel sem skozi obednico, kjer j'e sedelo še nekaj gostov, požvižgaval predse vesel napev in rožljal s svojimi ri-barskimi pripravami, tako da so me mogli vsi videti In slišati.
»Torej noče iti nobeden z menoj?« sem vpražal zadnjikrat
>Ne, ne,« se je glasil odgovor.
Stopil sem ven na cesto in se čudu, kako miren sem bil.
Ko sem se spomnil, kaj je bil dejal trgovčev brat
o moji moči, sem iztegnil roke in čutil, kako so se napele mišice pod mojo obleko. Vedel sem, kaj je bil moj namen.
Tako sem stopal počasi po cesti, v upanju, da bom srečal še kakšnega gosta ali domačina, kajti hotel sem, da bi me videli še enkrat. Imel sem tudi srečo, nameril sem se na ribiča s slamnikom.
Od večera po oni strahoviti noči, ko je bil ubit gozdar, moža nisem bil več videl. Ko me je spoznal, je zadržal korak in me oklevaje pozdravil. Zdelo se mi je, kakor bi hotel spregovoriti z mano nekaj besed. Obstal sem torej in mu podal roko.
»Tako pozno še pokonci?« sem začel.
»Ah, saj je šele deset,« je odgovoril. »Bil sem pri trgovcu in čul, da ste namenjeni na ribji lov.*.
Izredno me je zveselilo, da so že začeli govoriti o mojem izletu.
^ »Mislil sem, da ste že odrinili,« je nadaljeval mož. »Ali vas bo kdo spremljal?«
»Ne, nadejal sem se, da bo šel detektiv z menoj, toda nikjer ga ne morem najti. Ako ga kje srečate, mu povejte prosim, da odrinem čez četrt ure.«
»Prav, to mu že lahko povem.«
Mož je stal še vedno tam in se prestopal z noge na nogo. Očitno je imel nekaj na srcu.
Slednjič je prišlo na dan:
»Ste videli železni voz?«
»Da,« sem odgovoril in se nasmehnil. Tako so se razrešile vse strahotne zgodbe prav prijetno, dragi prijatelj. Saj niti voz ni, letalo je!«
Stari mož je zagodel nato nekaj predse. Zdelo se je tako, kakor bi verjel tudi še sedaj na železni voz.
»Jaz sem ga slišal že prej,« je ugovarjal, »in sicer pred štirimi leti.«
»Toda izkazalo se je, da stari Gjaernaes takrat ni prišel ob življenje!«
»Res ne. Toda voz ssm slišal vendarle.«
Ostal je pri svojem prepričanju in me zapustil
zelo razočaran, ker sedaj tudi jaz nisem več bil na njegovi strani.
Brez težave sem našel v temi čoln, ki je bil zasidran ob mostu, položil vanj svoje ribarsko orodje in odrinil, tako šumno, kolikor mi je bilo mogoče. Tedaj sem zapazil, kako se je v trgovčevih oknih naenkrat posvetilo in kmalu potem spet stemnilo. Vedel sem, kaj je bilo. Trgovec je bil odprl okno, da bi čul, kdo šari po njegovem čolnu. Spoznal je, da sem bil jaz, in spet je zaprl okno.
Tako se je ujemlao vse izborno. Ura je kazala sBdai četrt čez deset, in trgovec me je bil slišal, da sem odrinil od mosta.
Edino, kar me je še motilo, je bila tišina. Rad bi bil imel veter in valove, da bi prikril veslanje, toda zato mi je pomagala tema. Oddaljil sem se bil samo malo metrov od suhe zemlje in že nisem mogel več razločiti hiš; zginile so v trdi temi, v kateri se je svetlikalo tu in tam nekaj rumenih luči. Veslal sem v naigostejši senci. Morje je bilo namreč na čuden način razdeljeno v črne in sive ploskve. Na veliko daljavo se je širil po vodi svojevrsten svetloslv odsev. Nisem vedel, odkod je luč prihajala, toda čuval sem se skrbno, zaveslati v to svetlobo, ki je bila podobna motnemu srebru, kajti vedel sem. da bi se videla tam čoln in jaz razločno, ko globočina pote-njica. Sedaj sem se bližal prelivu, ki je vodil iz zatoka in razločno sem občutil, da mi je s suhe zemlje zapihalo mrzlo v zatilnik. Čoln je drčal ob hrbtu dolge sipine. Sedaj bi moral veslati ob suhi zemlji in kreniti potem na levo, da bi prišel na lovišče. Toda namesto tega sem zavil na desno proti strmini, in začutil sem, kako sem zginil v gosti senci. Sedaj bi za vse na svetu ne hotel kopa srečati. Vedel sem, da vozijo ribiči pogostokrat tod mimo, in krepko sem zaveslal, da bi hitro in neopaženo prišel na svoje mesto. Vozil s^m z vso močjo, tako da so se ve»U krivila in da ie voda šumela pod udarci.
illlEIII
«_, "O
-! O
s f.M
uieiiie
IZJAVA.
Podpisana nisem plačnica za nobene dolgove, ki bi jih ta ali drugi napravil na inoje ime.
MARIJA ZUPAN
gosiilničarka, Trbovlje I.
Dam v najem
bo l)o, kuhinjo in kabinet, fi min. od postaje Laze. — Rok KKAJNC, Laze. 6.150
Prodam 2 krasna za 240 Din. Stara pot 11.
Telieo in kravo
motufonske pasmo proda ADOLF ZAIMEK - mesar, Ljubljana, Poljanska c. 55.
Hlode
hrastove in bukove, kupuje parna žaga V. SCAGNETTI - Ljubljana.
Bred nje"1 P0S8StV0 v bližini mesta, 1 uro od Ljubljane ali Maribora. -Ponudbe s ceno upravi pod Cvetoči gaj št. 6344.
Sodna dražba
raznega rezanega lesa, raznih stavbnih potrebščin, pohištva, pisarniške opreme.
Dne 20. septembra t. 1. se bo iz konkurzne imovine javno prodajalo:
1.	ob 8. uri za Bežigradom pri mestnih stanovanjskih hišah: rezan les, plohe, barake, krampe, lopate, samokolnice, truge, vodovodne cevi, zidarske stolice, klanfe, betonski opaž itd.
2.	Kasneje pri novem mostu na Fužinah: plohe, deske, krajnike, štirioglat les.
3.	Še pozneje in event. naslednji dan pa na Taboru h. št. 2 tudi razen les in stavbene potrebščine, nadalje 1 oseben avto, landauer, kočija s komati, več težkih voz, vratca za dimnike, modele ze cevi, samokolnice, traverze, pohištvo, železna blagajna, pisalne mize, briljanten prstan in slično.
Več se poizve v odvetniški pisarni dr. Danilo Majnrona, Miklošičeva cesta 18.
Novo otvorleno!	novo ofvorleno!
KONFEKCIJO upelfala je fvrdha ANTON NACIIN, Maribor, m^mm m. 10.
Moderne obleke in raglane za gospode in dečke, po vseh cenah. Specialne štajerske hlačke za dečke in poklicne obleke! Dežne plašče i. t. d. Velika izbira vsakovrstnega štofa za obleke in površnike za gospode. Dam tudi napraviti po meri! — Flauš in pliš v vseh barvah in cenah za plašče, baržun, perje in puh, odeje, koče ter bogata zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga. — Dam tudi na obroke brez povišanja con!
Solidno postrežbo! Zahtevajte vzorce! Zmerne cene!
15 letin jamstvo
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino ie $tO£wer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOGA itV
ŠELENBURGCVfl ULICA 6/1
Teleion štev. 080.
Lepo posestvo!
Mesarji, gostilničarji in trgovci, pozor 1
Proda se v lepem in prometnem kraju na Gorenj skem lepo posestvo za G glav živine. Obstoječe iz rodovitnih njiv, travnikov ln lepo zaraščenih gozdov. Lepa trg. hiSa s klavnico ter dobičkauosno mesarijo <brcz konkurence). - Naslov v upravi lista pod: Pobc-Btvo na Gorenjskem št. 6361.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, novejšega tipa, kupimo. Ponudbe Z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro: »Pisalni stroj« štev. 6373.
LOVSKA PSICA
kratkodlaka prepeličarka rjavo-tigrasta, se je izgubila. Oddati proti nagradi: Karlovska ccsta 18.
Izmučen in utrujen težke življenske borbe nas je nenadoma zapustil naš dobri soprog, oče, dedek itd., gospod
Maks Robič
trgovec in posestnik v Središču
okrepčan s tolažili sv. vere v 74. letu svoje starosti.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob pol 15. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. — Sv. maša zadušnica se bode služila v ponedeljek ob 6. uri zjutraj v tukajšnji farni cerkvi.
Mir in pokoj njegovi duši. Središče, dne 17, septembra 1926.
FRANJA ROBIČ, soproga. — DR. MAKS ROBIČ, FRANJO ROBIČ, sinova. — MARGIT ROBIČ in MILA ROBIČ, sinahi. — FRANCEK in MIRA, vnuk in vnukica —- v imenu vseh ostalih sorodnikov.
	
l-iVK.^iT'	• i.»V • "-v''' i
	V-: ■

Umrl je v Ormožu na Štajerskem po dolgi mučni bolezni in vzgledni potrpežljivosti očiščen ter s sv. zakramenti lepo za večnost pripravljen, 66 let star, v petek 17. septembra ob 2 popoldne gospod
Andrej Bliebe OnL
dekan in mestni župnik.
Pogreb bo v Ormožu v ponedeljek 20. septembra ob 10 dopoldne. Vsem duhovnim in redovnim sobratom, prijateljem in znancem zlasti v župnijah, kjer je pokojnik v 43 letih svojega duhovništva pastiroval, priporočam v molitev njegovo dušo.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1926.
Prior VALERIAN UČAK,
ORD. TEUT.
■ -V c. , .	' -
•-.v • -K«	V-: - ■ : ^V^-

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo najbolj žalostno vest, da nas je na zemlji za vedno zapustila in odšla k Vsemogočnemu po zasluženo plačilo naša najljubljenejša soproga, najboljša mamica, stara mamica ozir, tašča, gospa
Frančiška Hartman roj. Porenta
posestnica
v 50. letu svoje življenske poti, previdena s tolažili sv. vere, danes 17. sept. ob pol 2 popoldne.
V nedeljo dne 19. septembra ob pol 5 popoldne spremimo preljubo Hagopokcjnico iz hiše žalosti, na Suhi, na pokopališče v Škofjo Loko, Vsi, ki ste jo poznali, molite zanjol Suha pri Škofji Loki< dne 17. septembra 1926.
FRANC HARTMAN, soprog, — FRANCKA por. SUBIC, MINKA, LOJZE, absolv. jurist, ANICA FRANCEK, JOŠKO in POLDKA, otroci. — ANTON SUBIC, zet. — FRANCKA, JOŽICA, vnukinji.
'/■ JmbP -i- Vfr./?-
:;T. rabič *]
o, Ljubljana <??/ ^^ORSKlOS^
Steklena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
Edino nafboljSi
šivalni stroji ln kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
J os. Pefielinca
Najnižje cene. Orltzner, Adler Tudi na obroke, Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno.	Večletna garancija.
Zahvala.
in sestrice
Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene hčerke
ELECE
Volno In bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg gtev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
VisokopritT. hiša
v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - GALE — Rožna dolina cesta V, S t. 24. 6110
nam je bilo izrečeno toliko sočutja, da nam je dolžnost, vsem se zahvaliti. Prisrčna hvala vsem, ki so nam lajšali bol za časa njene bolezni, z obiski ali kakorkoli. Naša iskrena hvala za prekrasno cvetje, s katerim ste jo obsuli in ste s tem lajšali nam neizrečeno bolest, katero moramo trpeti, hvala vam vsem za spremstvo na njeni zadnji poti, katero ie bilo tako mnogoštevilno. — Vsem naj Bog stotero poplača!
Ljubljana, 17. septembra 1926.
Neutolažljivi ostali rodbina KREK.
Javljamo tužno vest, da je naš upravni svetnik, gospod
Alfred del Fabro
polkovnik generalštaba v p., ravnatelj B. Wetzler-jevih industrij i. t. d.
dne 11. t, m. v Pernitz, Nemška Avstrija, po dolgi mučni bolezni preminul. Pogreb spoštovanega pokojnika se je vršil dne 14. t. m. na Dunaju.
Marljivega upravnega svetnika, kateremu je bilo vse življenje le en delaven dan, ohranimo v najlepšem spominu.
Vrhnika, 16. septembra 1926.
Konzervna tovarna d. d. na Vrhniki.
hS
.■ mm
Za, Jugoslovansko tiskarna v IJohHtah Kani Cc&.
Izdiiateli! dr, Er* Kstav««,.
Urednik: Franc Imedif«