21. Številka.
I LiBbljflii, t pstririjsk, Z7. Januarja lin.
U1I. leto.
v Ljubljani na dom dostavljen:
cdo leto .••••••K 24"—
po! leti •••••••   » 12'—
četrt leta    • •••••   ,  6 —
na mesec   • •••••   , 2*~
.Slovenski Narod« velja:
v upravništvu prejeman: celo leto.... , . . K 22-—
pol leta.......,11-—
četrt leta* ..... .   . 5*50
na mesec   • . 190
Dopisi naj se franUrajo. Rokopisi se ne vračajo. Ured&tttvo: Knaflova nltca it 5 (v pritličju levo,) telefon et 34.
likala vaak dan ivoeer isnemal nedelfo In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ————
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 89.
«Slovenski Narod« velja po poSff:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ....... K 25—
pol leta .«••••• , 13*—
četrt leta    ...... .6*50
na mesec   ...... . 2*30
celo leto..... K 30*-«
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knažiova ulica st 5, telefon št 85.
Kupčija z izseljenci.
Bistra glava se lahko celo v Galiciji kaj koristnega nauči. Naši klerikalci so se tam naučili »varstva izseljencev«. Pred leti so namreč gaii-ški duhevniki in njih zavezniki ustanovili » družbo sv. RafaeJa«. To društvo se je z veliko vnemo lotilo izseljencev, in sicer jih je eksportiralo v Brazilijo. Kupčija je cvetela in več tisoč ljudi je b*lo prodanih na brazilske plantaže v sužnjost, v bedo in smrt. Končno j? prišlo v gališkem deželnem zhotu do velikanskega škandala; razkrite so bile nečuvene stvari in vlada je morala hočeš nočeš storiti k< nec remu početju.
Toda družba sv. Rafaela je ostala. Njeni g .diski uspehi so dali povod, da so tudi slovenski klerikalci ustanovili svojo družbo sv. Rafaela, ki prodaja vozne listke, opravlja bančne posle in sploh vse, kar spada v delokrog izsetieniških agentur. Kakor v stari domovini, tako skušajo klerikalci tudi v Ameriki dobiti v roke vse izseljeništvo in vse te kupčije imenujejo klerikalci — varstvo izse-Ijenikov.
Izseljevanje je zlasti za nas Slovence velika kalaniiteta. Selijo se skoro samo kmečki možje in kmečke ženske; najboljše moči, v najboljših letih oJdajamo v tujino in konse-kvence za naš narod in za nase gospodarstvo bi bire zelo žalostne, če ■e ljudstvo po veliki večini ne selilo samo začasno in če bi od svojih prihrankov ne pošiljalo mnogo de-nnria domov. Gospodarske razmere, v katerih živ!mo, so take, da se izseljevanje ne da ustaviti, zato pa je v največjem interesu vsega naroda, da ostane vedno le začasno in se ne premeni v trajno izseljenje.
Naši ljudje so hodili doslej v Severno Ameriko na industrijalno delo. To izseljevanje je bilo začasno; večina izselienikov se je vrnilla in je po-a v staro domovino tekom let ione prihranjenega denarja. Samo prodana duša se more sprijazniti z mislijo, da bi začasno izseljevanje : renehalo in bi se ljudje trajno izseljevali.
Doslej so se naši ljudje vozili v industrialne Združene države z nemškimi, francoskimi in angleškimi pa-Tobrodnimi družbami daiie z Avstro - Amerikano iz Trsta in sem in tam tudi s Cunard družbo. Vsaka teh družb je gledala, da pri izseljemkih kar najvei zasluži in če so bili izse-
ljenci kdaj oškodovani, je tega največ kriva vlada, ki teh družb ni čisto nič nadzorovala.
Sedaj je dobila izseljeniško koncesijo tudi velekapitalistična družba »Canadian Pacific Railway«. To je velikansko podjetje, ki nima samo več paroorodnih linij, nego tudi razne železnice, velike tovarne in — ogromne dežete še popolnoma nekul-tiviranega sveta. Prav po tem se kanadska družba razlikuje od drugih parobrodnih družb. Francoske, nemške, in angleške družbe nimajo nič svojih dežela in jim je vse eno, kje se izselejenec naseli; kanadska družba pa ima ogromno sveta, ki ga ne more spraviti v denar, ker ne dobi ljudi. Canadian Pacific Rail\vay je storila že vse mogoče, da bi privabila ljudi v svoje kraje. Naprej jih je poskušala dobiti iz Združenih držav; z dobrimi socijalnimi postavami je poskušala naloviti industrijalne delavce, z vsakovrstnimi drugimi ugodnostmi je poskušala dobiti kmetovalce — pa se ji ni posrečilo, ali le v najmanjši meri.
Lani je ta družba obrnila svoje poglede na Avstrijo. To je država tako slabih gospodarskih razmer, da mora še vsako leto na tisoče in tisoče ljudi iskati kruha v tujini, to je rezervoir, iz katerega je dobiti na tisoče in tisoče neizvedenih, zdravih in krepkih ljudi, ki bi lahko posekali kanadsla^agozde in v plodna zemljišča premenili širni neobdelani svet v mrzli Kanadi. Kanadska družba dela z velikanskimi sredstvi in misli na izseljevanje na debelo. Začela je z originalno rekkimo — z uvedbo razglednih voz na avstrijskih državnih železnicah. Že takrat, torej pred meseci, smo mi povedali, da ti razgledni vozovi niso drugega, kakor reklamno sredstvo za pospeševanje izseljevanja v Kanado in isto mnenje je izrazila tudi »Armee - Zeitung«. Naši klerikalci pa so udarili na veliki boben in delali so za kanadsko družbo reklamo, kakor da so najeti in plačani. Sprejeli so amerikanske špekulante, kakor bi bili j/ripeljali cele žaklje denarja na Slovensko, klerikalci so spravili Gorenjsko na noge, da je častila kanadske veleka-pitaliste, in obetali so v svojem časopisju, da se začne za slovenske pokrajine nova doba, prava zkta doba. Nikjer v celi državi niso z ameriškimi špekulanti kaj takega uganjali, kakor na Kranjskem.
Takrat je vodja kanadskih denarnih mogočnikov zaklical dr. Šu-
steršiču »na svidenje« in zdaj se pripravi, da uresniči na svoj način svojo obljubo.
Kanadska družba je dobila izseljeniško koncesijo. Dobila je koncesijo, kakršne nima ne ena druga paro-brodna družba. Veleoficijozna >;Wie-ner Allgemeine Zeitung« je dne 13. januarja t. 1. št. 10.429 naznanila, da pomeni podelitev te koncesije popolno premembo izseljeoiškega programa avstrijske državne uprave ter izrecno dostavila, da hoče avstrijska državna uprava »dle Auswande-rung im grossen Stil und zwar spe-ziell nach Canada, also die dauernde Auswanderung begiinstigen«, kajti »die Canadaauswanderer kehren ja nur im ganz verschwindend kleinen Maasse w!eder in die Heimat zu-riick.«
Proti tej koncesiji smo se ml oglašali in z nami vred »Edinost«, zakaj v tej koncesiji tiči velika nevarnost zlasti za Jugoslovane. Komur je za korist slovenskega naroda, ta ne more ničesar odobravati, kar bi začasno izseljevanje premenilo v trajno. Naše stremljenje mora iti na to, da gredo izseljenci v dežele indu-strijalnega značaja, kjer lahko in hitro kaj zaslužijo, od koder pošiljajo svoje prihranke domov in od koder se čez nekaj let zopet vrnejo v domovino. Izseljenec, ki pojde v Kanado za kmetovalca, ne bo ničesar domov poslal in se ne bo nikoli vrnil. Izseljevanje v Kanado pomeni trajno veliko izgubo za slovenski narod.
Drugačnega mnenja je poslanec dr. Krek. Ta se sicer lani ni udeležil Šampanjskega žiampanja v razglednem vozu kanadske družbe, je pa za to družbo zavzet, kakor da bi bil v njeni službi.
Dr. Krek se veseli podeljene koncesije, češ, da je to silno velikega pomena za avstrijsko trgovino in pomeni prelom prevoznega monopola antlanskega poola. Dr. Krek razlaga na dolgo in na široko to »gross-osterreichersko« stališče, ki nima za nas Slovence prav nobenega pomena, in se neizmerno veseli, da bomo odslej imeli dve redni parobrodni zvezi s Kanado.
Ne bomo preiskovali, kakega pomena sta dve redni zvezi s Kanado za avstrijsko trgovino, dovoljujemo si pa dvomiti, da bi imela Avstrija s Kanado posebno trgovinske zveze. To sklicevanje na avstrijsko trgovino je po naši sodbi le izgovor: Kanadski družbi bo malo. mar za izmenjavo blaga med   Avstrijo   in med
LISTEK.
Skrivnost hiše št. »7.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten. (Dalje.)
Nekaj trenotkov je prisluškovala pri vratih salona in je potem s krepkim razločnim glasom zaklicala:
»A saj jaz sploh nisem mriva.<-
Zopet je prisluškovala, z čula je 5amo tarnanje. Tedaj pa se je žal dala iiapeljati v dejanje, ki je navadno ne samo ljudem nego tudi duhovom, potrkala je namreč trikrat na vrata in zaklicala:
*Teta Margareta, prosim te, bodi vendar pametna in...«
Na njeno trkanje pa se je tarnanje in vzdihovanje v sobi premenilo v obupno cvilenje in vpitje.
Dve, tri minute je prikazen potrpela, potem je pa nevoljno zaklicala:
»Evgenija! Richards! Ne bodita otročji! Jaz sem tako malo duh, kakor vidve.. .c
Vrata so bila debela in ker ženske v sobi niso nehale ječati in vpiti, je naravno, da%se je zgodilo nespo-razumljenje.
»Sama pravi, da je duh,« je vpila vsa zmedena hišna Richards. »Slišala sem to! O! O! Sama kri!«
Vsa obupana je prikazen šla nekaj korakov od vrat. V začetku se je zdelo, da hoče še malo počakati — a ko je tako stala v veži, ko je veter pihal pri odprtih vratih, da je plinova luč trepetala in so ječala stara drevesa, dočim se je iz sobe slišalo vzdihovanje in cvilenje, tedaj jo je zapustila potrpežljivost, Če je dovoljeno rabiti ta izraz o duhovih.
Nekaj se je še obotavljala, potem je hitela iz hiše kličoČ: »Te bedaste babnice . . .«
Hitrih korakov je šla po velikem drevoredu. Hišna vrata je bila za seboj zaprla. Slišalo se je samo šumenje vetra, ki je pripogibal drevesa. Komaj je pa bila prišla do vrtnih vrat je slišala za seboj korakanje. Ustavila se je in poslušala.
»Ali jih je vendar pamet srečala,« si je mislila in je čakala.
Iz sence dreves sta se prikazala dva moška. Prihajala sta proti njej in ona ni vedela, ali se naj jih razveseli ah\ustraši. Tedaj je pa večji izmed njiju rekel s slovesnim glasom: »Eva Wilson!«
XIX.
Z začudenjem je dama ogledovala svoja zasledovalca.
>Kdo ste?« Je vprašala mirno.
»Zasebni detektiv,« je odgovoril mladi mož.
»In kaj hočete od mene?«
»Aretiram vas v imenu ... v imenu . . .
»Kralja,« je zaŠušlial drugi.
»Kralja« je nadaljeval Francis, »kot sokrivko na umoru gospe Mo-lyneux.«
»Oslarija.« se je glasil odgovor, ki je oba moška zelo presenetil.
»Na obtožni klop; ne boste tega več smatrali za oslarijo, moja draga,« se je oglasil Rupert.
»Vidva mislita res, da se imenujem Eva Wilson?« je vprašala dama.
»Midva tega ne misliva,« je odgovori! Francis, »ker to veva zanesljivo.«
»In na kaj se opira ta smešna trditev?«
Francis je vzel iz žepa izrezek iz časnika in je damo potegnil bližje cestni svetilki.
»Ali boste zdaj še tajili ?* je vprašal in ji pod nos pomolil sliko.
»Ah!« To te bilo vse, kar je odgovorila; brez dvoma je preudarjal^, kaj stori. »In če bi jaz bila Eva Wil-son,« je rekla čez nekaj trene tkov, »kaj bi potem bilo?«
»Kje je vaš ljubimec?« je vprašal Francis.
»Moj — kaj?« je vzkliknila ona.
»Vaš ljubimec! Molvneux!«
Kanado — ta družba hoče ljudi spravljati in naseljevati na svojih ogromnih posestvih. Vse drugo ji je zadnja briga.
Dr. Krek je celo stvar zasukal po svoje. O razločku med začasnim in trajnim izseljevanjem nič ne govori, niti o gospodarskih posledicah, ki bi jih imelo trajno naseljevanje v Kanadi za staro domovino, vse to je zanj postranska stvar, glavno mu je, da je prelomljen prevozni monopol atlantskih družb, kakor da bi bilo odločilno za nas, če plača izseljenec pet kron več ali manj za vožnjo.
Kar je položil dr. Krek v tej stvari pred slovensko javnost, je plevel, ki kaže samo eno, da morajo klerikalci imeti svoje prav posebne nagibe, da se zavzemajo za kanadsko družbo. Komur je mar za slovensko korist, ta se ne more ogrevati za družbo, ki hoče slovenske ljudi zvab-1 jati v Kanado na trajno naseljenje, v dežele, kjer ne bodo mogli delati prihrankov, od koder ne bodo pošiljali denarja domov in od koder se ne bodo mogli nikdar več vrniti. Kakšni so ti nagibi, ki vodijo klerikalce, se bo pač pokazalo, kadar začne kanadska družba svoje delovanje, a čisti in nesebični niso. Klerikalci so najbrž že lansko leto vedeli r>ri Čem da so, že dolgo se trudijo, da bi vstvarili monopol za skublienje izseljencev potom družbe sv. Rafaela in prav nič bi se ne čudili, če bi se dognalo, da so tudi s kanadsko družbo sklenili svoj pakt. Gališki Pafael-ci so eksnortirali ljudi v Brazilijo — kdo ve, če jih slov. klerikalci ne bodo v Kanado.
cije, predvsem na Dunaju. Seveda se tudi ne bodo prav posebno trudili pri glasovanju o novih in nepopularnih davkih. Vlada je vsled tega iskala nove opore in delovala je na to, da se sporazumijo Poljaki in Ukrajinci in da bi s tem vlada dobila 30 ukrajinskih glasov. Ker se je tozadevno pogajanje razbilo, se zdaj ministrski predsednik grof Stiirgkh sam na vso moč trudi, da doseže vendarle kompromis ter s tem naklonjenost Ukrajincev. V to svrho bo danes ž njimi konferiral. Vendar pa bo zbornica že z ozirom na slabe finančne razmere dežel in na službeno pragmatiko dovolila vladi nove vire državnih dohodkov. In več nego dovolitev novih davkov vlada ne zahteva. Dozdaj je grofu Sturgkhu predvsem pomagala zunanjepolitična situacija. In kakor se vidi, se kriza še ne bo polegla in zbornica bo pod učinkom zunanjih dogodkov radevolje sledila vladi...
Držat/ni zbor.
Jutri se snide državna zbornica k zasedanju. Če hočemo govoriti o situaciji, tedaj jo moramo označiti kot popolnoma negotovo. Vlada je imela edino skrb, da je pripravljala tla za rešitev najnujnejših davčnih vprašanj, kajti o kakem taktičnem finančnem načrtu večjega ali manjšega obsega se pač ne more govoriti. V to svrho je hotela vlada urediti razmere v poslanski zbornici vsaj v toliko, da bi se ji ne bilo treba bati pri glasovanju kakih iznenadenj. Nemško - poljska večina ne zadošča, in to tem manj, ker krščanski socialisti vedno določnejše kažejo svoj tajni namen izsiliti predčasno razpustitev državnega zbora, da bi pri novih volitvah dobili svoje izgubljene pozi-
Žensko volilno pravo na Unoiešta.
Notranja situacija na Angleškem je postala zeio kritična. Prvotna vladna predloga, naj se razširi glasovalna pravica tudi na one moške, ki so bili dozdaj izključeni iz volilnih imenikov, se naj zdaj popolnoma iz-premeni vsled dodatka, ki ga je sestavil sir Edvard Grey in katerega smo že omenili. Labour Partv predlaga, naj dobe glasovalno pravico v parlament vsi dorastli moški in ženske brez kake omejitve. Ta predlog pa najbrže ne bo sprejet. Razentega se mora zbornica izreči o dodatnem predlogu liberalnega poslanca Di-ckinsona, po katerem naj dobe glasovalno pravico vse nad 25 let stare žene, ki so posestnice kake hiše, in vse omožene žene, ki žive s svojimi soprogi. Dickinson ima za seboj večino liberalne stranke. Končno so konzervativni pristaši ženske volilne pravice, katerim načeluje Alfred Lvttelton. Formulirali so zmernejši predlog, po katerem naj dobe volilno pravico v parlament vse žene, ki imajo zdaj volilno pravico v občinah. Danes pride do glasovanja. Parlament se je razdelil v dva tabora ne glede na politično prepričanje. Odločevali bodo Irci. Govori se o tem, da hočejo njihovo nevtraliteto odkupiti z malini dodatkom, ki izloči veljavnost tega zakona za Irsko, tako da bi bodoči irski oarlament sam odloče-
Pogledala ga je z največjim začudenjem.
»Odgovorite na moje vprašanje,« je nadaljeval Francis, »sicer boste kmalu v še neprijetnejšem položaju, kakor ste že zdaj.«
»Kaj bi vi storili, če bi vam jaz mogla povedati, kje se zdaj gospod Molyneux nahaja?«
»Storil bi vse potrebne korake,« je odgovoril Francis odkritosrčno, »da bi bilo čim prej konec njegovemu sramotnemu in zločinskemu življenju.«
Dama se je prestrašila. »In vi res pričakujete,  da vam izdam njegovo pribežališče?«
»Reva!« je rekel Francis dobrohotno. »Saj rad verjamem, da ste nedolžna žrtev zlobnega človeka. Ta zverina! Uničil je vaše življenje, kakor je s silo končal življenje svoje uboge žene. Sicer je pa samo vprašanje časa, kdaj ga dobi policija v roke in vam je pač lahko vse eno, če ga jaz usmrtim ali pa krvnik. Razloček je samo ta, da bo policija tudi vas prijela in na zatožno klop posadila, jaz pa vas bom pustil svobodno oditi. Torej — povejte nama, kje je Molyneux?«
»Jaz vama ne bom absolutno ničesar povedala,« se je glasil odgovor.
»Dobro,« le dejal Francis.
Suši jaje se je nekaj trenotkov posvetoval s svojim prijateljem.
»Ne preostaja nič drugega, kakor da vas vzamem seboj,« je rekel dami.
»Kam?« je vprašala.
»Kamor bom hotel. Sicer pa bo* ste samo na svoji svobodi prikrajšani in se vam nič drugega ne zgodi.«
»In če ne pojdem?«
»V tem slučaju vas takoj izročim policiji.«
Pogledala je moža in se potem ozrla po ulici kakor bi iskala pomoči. Prav tedaj se je v razdalji prikazala svetilka policijskega stražnika. Najprej je dama hotela poklicati na pomoč, a v tistem hipu ji je bil tudi njen položaj jasen: Če pokliče stražnika, je vse izgubljeno. Kar jo je čakalo, to pač ni bilo prijetno, a bila je nenavadno energična in se je udala v svojo usodo.
»Ne preostaja mi pač nič drugega, kakor da vas spremim,« je rekla naenkrat.
Prijatelja sta se zopet nekoliko posvetovala med seboj.
»Jaz bom že vse iz nje spravil,« je rekel Francis.
»Izvrstno!« je dejal Rupert. (Dalje prihodnjič.).
val o volilni pravici žen. Nedvomno pa je petindvajset irskih nacionalistov za žensko volilno pravico.
V petkovi seli poslanske zborni-oe se je situacija poslanske zbornice precej izpremenila. Vodja konzerva-ivne stranke Bonar - Law je apeliral na zborničnega predsednika, naj vzamejo vladno volilno predlogo z dnevnega reda, kajti od drugega branja v mesecu juliju preteklega leta je bila. ne glede *i& vprašanje ženske volilne pravice, zelo izpremenjena vsled vladnih dodatkov, v kolikor gre za kvalifikacijo volilcev in stalnega zapisovanja v volilne imenike. Pri tem se Je sklicevat na parlamentarno prakso, da se predloga, ki je bila med razpravo temeljito izpremenjena, prekliče in poda v novi obliki. Predsednik je odgovoril, da se za zdaj še ne more izreči o stvari, ker še ni gotovo, kako bo izgledana predloga z ozirom na razne dodatne predloge in predlog Bonara - Lawa le bil z 68 glasovi odklonjen. Kakor pa pravijo najnovejša poročila iz Londona, se je zbornični predsednik postavil na stališče, kakor je je predlagal Bonar - Law, za slučaj, če bi bil sprejet kak dodatni predlog, ki izrecno dovoljuje ženam volilno pravico. »Times« namreč poroča, da je sporočil zbornični predsednik kabinetu, kako bo odločeval o dodatnih predlogah. Če bo le en dodatni predlog, ki izrecno daje ženam volilno pravico, sprejet v vladno predlogo, tedaj bo moral v tem zmislu odločiti, da je bil princip zakona izpremenjen in da je proti poslovnemu redu. nadaljevati razpravo o zakonu. Ministrski svet ni ničesar odločujočega sklenil. »Dailv Chronicle« meni. da bo kabinet umaknil volilno predlogo.
M ne stoilmo no pragu evropske vojne?
To vprašanje se vedno češče čuje v javnosti. A nikogar ni, ki bi mogel na to vprašanje dati točen odgovor. Kljub temu pa se vedno bolj in bolj širi prepričanje, da se bližamo v Evropi z neodoljivo silo usode-polnim dogodkom.
Tako sodi tudi avstro - ogrski podmaršal Cvitkovič, čegar mnenje smo reproducirali v našem listu preteklo soboto.
Da pa pesimistična naziranja o mednarodnem položaju niso povsem neutemeljena, izpričujejo vesti,ki prihajajo v javnost o naravnost presenetljivih vojnih pripravah Rusije.
Po podatkih raznih nemških, francoskih in angleških listov ima Rusija na avstrijski, oziroma deloma na nemški meji koncentrirano močno armado, ki Šteje več kakor 600.000 mož.
Vso to armado tvorijo čisto ruski polki, ker so bili vsi domači poljski polki premeščeni deloma v ka-ranjsko in samarsko gubernijo, deloma pa v Sibirijo na mongolsko mejo.
Utrdbe na Poljskem in v Volhi-niji se z mrzlično naglostjo izpopolnjujejo.
Osrednje skladišče v Varšavi je
že dograjeno. Na zapadni strani Varšave so zgrajene močne utrdbe, ki so v zvezi z utrdbami v Zegrztt in v Novem Georgijevsku.
Ta trdnjavski trikot ie armiran z najmodernejšimi topovi. Vseh topov je okrog 3000, v trdnjavah samih pa je nameščenih okrog 150.000 mož.
Najmočnejša trdnjava je Brest-Litevsk, ki ima v eventualni vojni služiti kot koncentracijska točka za zbiranje posamnih armad oddelkov.
Trdnjave Grodno in Kovno na nemški meji, Rovno, Luck in Kovel so bile na novo utrjene in armirane z najmodernejšo artiierijo.
V Lucku in Rovnu se nahajajo ogromne zaloge živil. V Kovelu se je zgradilo utrjeno vojno taborišče.
V Dubnu so bile utrdbe ojačene in izpopolnjene.
V Volhiniji so bile pri Kremenl-cu In Ostrogu zgrajene čisto nove utrdbe.
Tudi na romunski meji se vrše silne vojne priprave. Več armadnih korov je zbranih ob meji, da lahko vsak trenotek prekoračijo romunsko
mejo. _ .
Na reki Visli si je Rusija zgradila močno rečno flotiljo. Rečni monitorji neprestano križarijo med Varšavo, Ivangorodom in med Novim Georgijevskim.
Železniška uprava Je dobila ukaz, naj ima pripravljen ves svoj vozovni park, da lahko vsak trenotek odpošlje potrebno števiio vozov na odrejeno mesto'.
Glavne železniške postaje na meji so že sedaj pod vojaško upravo.
Na raznih važnih točkah so zgrajena velika skladišča, ki so prenapolnjena živil, streljiva, sanitetnih potrebščin in drugega potrebnega materijala.
Vse trdnjave in utrdbe so za sest mesecev preskrbljene z živili in streljivom, Važnejše trdnjave kakor Var-
šava in Brest-Litevsk imajo zaloge streljiva in živil, ki zadostujejo za več kakor eno leto.
Vojna uprava je naročila ogromne količine konzerv,prep2čenca,ovsa, sena. Vsa ta naročila se morajo efek-t uhati do spomladi.
V Nemčiji je naročenih 960 tovornih avtomobilov, ki se morajo izročiti vojni upravi najkasneje dne 1. marca t. 1.
Na Francoskem je bilo kupljenih več sto aeropianov.
Ob raznih železniških postajah je vojna uprava zgradila parne pekarne. Tu so tudi nakopičene sifoie količine kuriva.
Po vseh tvornicah orožja in streljiva delajo noč in dan.
Tako se glase vesti o vojnih pripravah Rusije. Ako so te vesti resnične — vzroka nimamo, da bi o njih dvomili — potem ni docela neutemeljeno mnenje, da se nad evropskim obzorjem zares zbirajo zelo, zelo grozeči oblaki.
Med vojno In mirom.
Tansimat.
Novotarijam turški narod v obče nikakor ni prijazen. Ko se je uvedla v Turčiji kot posledica rusko - turške vojne nekaka ustava, so imenovali vse te nove zakone tansimat, t. j. novotarije. In vendar je Turčija ravno v zadnjih letih večkrat doživela take novotarije in danes stoji zopet pred takim dejstvom, ki je turški duši tako skrajno zoprno.
Vsako novo gibanje v Turčiji je zapisano s krvjo, tako tudi zadnje gibanje in zelo verjetno je, da še ni odtekla vsa huda kri. V Carigradu samem se pripravlja protirevolucija, ki lahko zahteva še nešteto žrtev, ker je velik del vojaštva, zlasti častnikov na strani stranke, ki je prišla sedaj na krmilo. Obeta pa se revolucija celo v armadi, kjer velja politika več kakor vojaška izobrazba. Starejši častniki že glasno izražajo svoje nezadovoljnosti s sedanjim režimom. Zlasti nezadovoljni so starejši častniki z namenom nadaljevati pod sedanjimi razmerami vojno, ker ne upajo na uspeh take vojne. Med tem, ko gledajo mladoturški častniki razmere pri armadi skozi optimitična očala, si starejši in izkušeni častniki ne prikrivajo, da bi moglo biti nadaljevanje v tem trenutku usodepolno ne le za Carigrad sam, marveč tudi za celo Turčijo. Vesti izpred Čataldže upravičtijeio to bojazen. Pri Čatald-ži je namreč zavladalo med turškim vojaštvom zopet silno pomanjkanje in vojno ministrstvo nikakor ne more preskrbeti armadi zadostno živil, ker zahtevaio dobavitelii, da Turčija vse takol plača. Turčiji pa manika denarja. Starejši Častniki, ki odobravajo vsled tega snoznanja politiko Nazim paše, proglašajo za optimizem, da celo za predrznost, če Turčija v sedanjem trenutku sklene nadaljevati vojno, namesto da bi počakala na poznejši čas. ko se financijal-no in vojaško preustroji. To proti-mladoturško gibanje dobiva v turški vojski vedno več tal in ni izključeno, da pri^e celo do protirevolucije.
Tudi vesti, da nameravajo odstaviti sultana, se še vedno vzdržujejo. Baje je podpiral revolucijonnrje v njih nakani sam prestolonaslednik, ki uoa priti s pomočjo vojaške stranke do prestola. To so skrbi, ki navdajajo vso turško javnost in da niso neosnovane, kaže tudi brzojavka, ki jo je dobil dr. Dilion v Londonu od Se-rit paše v kateri izreka ta bojazen, da izgubi Turčija v slučaju, da se vojna nadaljuje, tudi Carigrad. Rusija bi mogla smatrati za svojo dolžnost, da pošlje svoje črnotnorsko vojno brodovje v Bosporus in pred Carigrad in da zasede del Male Azije. Končno pa je skoro gotovo, da bo izzval zadnji mladoturški korak strahovito protirevoluciio v Carigradu.
Iz Carigrada prihajajo vesti, ki kažejo, da tudi sedanji kabinet še ni definitiven. Govori se namreč, da bo v kratkem imenovan bivši veliki vezir Haki paša za zunanjega ministra. Tudi Djavid beg, ki se mudi sedaj v Parizu, je bil poklican nazaj v Carigrad. Baje bo šef generalnega štaba Izzet paša imenovan za vrhovnega poveljnika armade.
Nova turška vlada med tem hiti zatrjevati, da ni za vojno za vsako ceno, marveč da je. pripravljena pogajati se za mir. »Sabah« piše o nalogi novega kabineta, da ni dolžen obnoviti »tekmovanje« Evrope, marveč da se mora potruditi, da pritrde velesile novim pogajanjem, ki bi bila v skladu s pravicami Turčije. Glavna naloga nove vlade je, da doseže od Evrope priznanje pravic Turčije in solidne podlage za eksistenco Turčije v Evropi.
Svojo pripravljenost za nadaljna pogajanja, ki pa ne morejo imeti uspeha, če Turčija Odrina ne preda, hoče nova turška vlada dokumentirati s tem, da ne odpokliče svojih delegatov iz Londona.
Tudi je turška vlada sporočila starosti diplomatičnega kora v Cari-
grada, avstro * ogrskemu veleposlaniku obmejnemu grofu Pallaviciniju, da bo odgovorila na kolektivno noto velesil tekom 4 do 5 dni
Z ozirom na izjavo novega turškega uabineta, da noče nadaljevanja vojne za vsako ceno in z ozirom na dejstvo, da hoče odgovoriti Turčija na noto velesil tekom 4 do 5 dni, presojajo v dunajskih diplomatičnih krogih situacijo precej mirno. Sedaj se bavijo dunajski diplomati, ki bi morali vendar že zadosti poznati skrajno stališče Balkanske zveze, z vprašanjem, kako bi mogli intervenirati pri Bolgarski. Da se bo Turčija požurila odgovoriti na noto velesil, je razvidno iz tega, ker si je stavila sama termin in ker bi morda sicer padel Odrin sam od sebe. Dunajski diplomatični krogi tudi ne verjamejo, da bi moglo priti do protirevolucije.
Drugače pa presojajo situacijo v Sofiji. Na kompetentnem mestu se namreč izjavlja, da opazuje Bolgarska oogodke v Carigradu brez vsakega vznemirja. Bolgarska vojska je za nadaljevanje vojne, vlada pa se upira temu gibanju, ker smatra z ozirom na intervencijo velesil za svojo dolžnost, da najprej počaka, kako bo Turčija odgovorila na noto velesil. Če pa bo prišla porta s takimi predlogi, da o njih ne bo mogoče razpravljati, bo Bolgarska z največjo ener-žijo nadaljevala vojno. Neizogibna posledica zavlačevanja s strani Turčije pa bi bila, da se mirovni pogoji občutno pooštre.
Tripelententa je sklenila z ozirom na državni prevrat v Turčiji počakati Še nekaj Časa z odločilnimi koraki.V ruskih diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da se tudi mlado-turkom ne bo posrečilo zabraniti padca Odrina, ki ga je pričakovati v najkrajšem času. Francoski ministrski predsednik Briand je imel v soboto dolgo konferenco z ministrom zunanjih zadev Jonnartom, ki je nato naročil francoskemu veleposlaniku v Petrogradu Louisu, da naj skupno s Sazćnovom preštudira sedanjo situacijo, ki je nastala vsled državnega prevrata v Turčiji. Tudi francoski veleposlanik v Londonu je konferiral v soboto o tej zadevi z angleškim državnim tamikom sirom Edvardom Greyem.
*     * *
Razmerje med Bolgarsko in Romunsko.
Romunski kronski svet, ki se je vršil v soboto dopoldne in katerega se je udeležil tudi prestolonaslednik, je trajal dve uri. Ministri so se zedi-nili glede splošne smeri pogajanj, da se more doseči čim prej sporazum z Bolgarsko. Kakor poroča »Neues VViener Tagblatt«, se je izdal o kronskem svetu komunike, kateremu pristavlja poročevalec omenjenega lista, da se je kronski svet izrekel v bistvu za sledeče točke:
1. Konstatirali so soglasje v kabinetu, ter ovrgli (?) s tem vesti o nesoglasjih;
2. določil se je program za na-daljni nastop. Romunsko ljudstvo naj vidi, da hoče Romunska izvojevati svoje pravice (?);
3. uspeh naj se doseže v najkrajšem času.
Ta komunike ni nikakršen ultimatum, pač pa dokaz, da Romunska ne prinusti zavlačevanja.
V Bukarešti se govori, da so bila pogajanja med Bolgarsko in Romunsko v zadnjih dneh zelo uspešna.
Kakor poročajo z Dunaja, se nadaljujejo te dni pogajanja med dr. Danevom in Misujem v Londonu. Baje je Romunska svoje zahteve, ki so mnogo skromnejše, kakor začetkom pogajanj, precizirala. Romunska zahteva namreč baje, da se opuste trdnjave pri Silistriji, na Silistrijo samo pa je resignirala. Zato zahteva Romunska južno od Silistrije ležeče holme in del bolgarskega teritorija, ki naj sega južno od Mangalije do Črnesra morja. Nadalje zahteva Romunska varstvo Romunov in Kuco-vlahov v okupiranih teritorijah in zgradbo mostu čez Donavo, česar Bolgarska do sedal ni hotela dovoliti. Ta most naj bi Romunsko direktno zvezal z Bolgarsko in Turčijo. Od tod naj gre^ potem nova bolgarska železnica v Sofijo, na romunski strani pa se spelje železnica do Crajove. Tudi to je delo avstrijske diplomacije, ki hoče na ta način izolirati Srbijo v blagovnem prometu. Škodo pa bi imela samo avstro - ogrska trgovina, ki bi morala nlačati dvojno in trojno carino na veliko dališi progi. Mogoče, da pride tudi v tei točki do sporazuma, ik bo ugodnejši zr. Srbijo in za avstro - ogrsko trgovino.
0
Povest slov. prostovoljcev.
(Napisal M. C.) (Dalje.)
Kljub največjim bolečinam ranjenec nikdar ne bo zaječai. S stisnjenimi zobmi leži nepremično, niti z
najmanjšo kretnjo ne bo izdal trpljenja. Le na obrazu in pogledu se mu čitajo neznosne bolečine.
$tišal sem večkrat naravnost neverjetna pripovedovanja o črnogorskih ranjencih, katerih bi ne mogel verjeti, da nisem sam mnogokrat imel prilike, prepričati se z lastnimi močmi, kako junaško trpijo muke.
Pripovedoval nama je znanec, dalmatinski Srb, ki je služil pri črnogorskem »Rdečem križu«, sledečo značilno zgodbo:
Ker je primanjkovalo v začetku vojne uspavalnih sredstev, je bil zdravnik v cetinjski bolnici prisiljen vzeti osemnajstletnemu mladcu pri polni zavesti krogljo iz rame, kjer mu je obtičala. Med tem, ko je zdravnik vršil operacijo, je ranjenec obrnil glavo v drugo stran in se čisto normalno pogovarjal s svojo materjo, ki ga je prišla obiskat. Nazadnje se mu je pa operacija le predolga zdela in zaklical je zdravniku:
»Žuri se, žuri, da prej ozdravim in se vrnem na bojišče!«
Takim besedam menda ni treba komentarja.
V ruski bolnici v UlČinu so ležali takrat skoro sami Lešnjani, ki so bili ranjeni pri onem groznem naskoku na Taraboš.
Ogovorila nisva nikogar, ker sva se bala, da bi mu odgovor ne provzročal bolečin.
Starec kakih šestdesetih let je ležal v neki sobi in ko sva se približala v spremstvu gori omenjenega gospoda njegovi postelji, je pomignil le-temu, naj pride bližje. Za kratek čas se je gospod povrnil in sporočil, da želi bolnik govoriti z nama.
Spoštljivo sva pristopila k njegovemu zglavju in podal nama je onemoglo roko z besedami-
»Ilvala Vam lepa! Plati Vam Bog i sveta bogorodica, da ste došli!« in solza mu je spolzela po ve-lem licu.
Priznati moram, da nama je ta zahvala ranjenega starca obilo poplačala vse muke in vojne napore celega meseca.
Zahvalila sva se gospodu za njegovo prijaznost in odšla iz bolnice.
Po trgu gredoč sva ravno začela premišljevati, kje bi bilo najti kako pošteno prenočišče, kar pristopi k nama krepak možak v vojaški uniformi, z obvezano roko.
»Slišal sem v kavarni, da sta došla dva Slovenca — prostovoljca, ki ideta jutri na vojno. Gotovo sta vidva, ako se ne motim?«
»Da, midva sva«, sva odgovorila, radovedna, kaj hoče od naju.
»Dobro, da sem vas našel! I jaz sem bil na vojni, kjer so mi Turki prestrelili roko in vem, koliko trpljenja čaka vojnika tam. Zato sem si mislil: idem in poiščem brata Slo-vnca, ki sta prišla tako daleč, da po-moreta nam Črnogorcem in jih pogostim v svoji hiši, predno odideta na bojišče. Hajdita torej z mano, da povečerjamo in spijemo ČaŠo vina!«
»Hvala lepa, brat! Rada izpolniva Tvojo željo, ako Ti ne bova v nadlego,« sem dejal, oresenečen nad moževo gostoljubnostjo.
»Tako mi Boga i svetoga Petra, kar je moje. le tudi Vaše.« je odvrnil nriSlec in odšli smo proti zgornjemu delu mesta.
Krenili smo v malo pritlično hišico, kjer nas je pozdravila mlada žena in četvorica nedoraslih otrok.
V kotu ie gorel ogenj, nad katerim je visel kotel, prav kakor po naših pastirskih kočah po planinah se mi ie zdelo, samo s to razliko, da imajo naše koče napravljeno ognjišče, tam pa se je kurilo kar na tleh.
Gospodar naju je pogostil najprej s kruhom, sirom in posušenimi ribami in naju peljal nato k svojemu bratu, kjer smo popili malo merico rakije in odšli potem vsi skuoaj nazaj v kočo našega znanca na večerjo.
Po večerji sva hotela oditi iskat si prenočišča, a gostitelj nama je toliko časa prigovarjal, da sva ostala pri njemu. Prepustil nama je edino posteljo, ki je bila v hiši in legla sva k počitku pod gostoljubno črnogorsko streho.
Zunaj pa je divjala nevihta z vso silo, morje je hučalo doli ob obali in grom le pretresal zemljo.
Ob zori drugega dne naju j'e gospodar vzbudil. 2ena nama je skuhala še beio kavo in prisrčno sva se poslovila od gosto!'uhne hiše. Obljubiti sva morala, da bova večkrat poročala iz tabora, kako se nama godi in kje se nahajava, da bi naju mogel gospodar posetiti, kadar mu ozdravi rana in se vrne na bojno polje.
Dolga vrsta dvokolesnih voz le stala na trgu, natovorjena z živili, prinravljena, da odrine v tabor k vojski.
Pridružil se Je ekspediciji oddelek italijanskega »Rdečega križa«, par stražnikov in midva.
Po neznosni poti se Je pomikata cela karnvana po javnim južno od mesta. Blato i$ setralo do kolen, cesta na več kralih razkonana od de*te in sledniič brez vsake noti v približni smeri po močvirnati zemlji.
(Dalje prihodnjič.)
Štajersko.
Pri c« kr. okrajnem glavarstvu v Celju so nastavljeni sila prijazni gospodje, tako prijazni, da jih moramo zopet javno pohvaliti. Hrastniško lovsko društvo je vložilo v prvi polovici decembra prošnjo za uradni recept za nekaj dekagramov strihnina. Ker na to kolekovano vlogo ni dobilo društvo nobenega odgovora, je v januarju vložilo novo prošnjo, a ker niti na to ni bilo odgovora, je poslalo tja svojega zastopnika, da bi ustme-no ponovil nujno potrebo hitre rešitve vloge. Dotičnik je prišel tja na uradni dan (oblast, kakor je naše veliko okrajno glavarstvo, ima samo dva uradna dneva!) popoldne. Tajnik glavarstva gosp. Krambergar, je sprejel moža zelo nemilostno, češ, vedno pridete sem v takem času, ko imam drugo opravilo. Povedal je tudi, da recept še ni izgotovljen in da ga bo že poslal. - Mi vprašamo gospoda barona Mullerja, ali mu je znano postopanje tajnika Krambergerja in če more da ne misli z nami vred,da postopa tajnik z društvom tako le radi tega, ker je društvo slovensko?! Ta tainjk tudi nikdar noče izdajati slovenskih lovskih listkov ter pravi, da jih ni, dočim je nam znano, da izdajajo druga okrajna glavarstva tudi slovenske lovske listke. Poživljamo gg. lovce, da izrecno zahtevajo slovenske tovnice In da nemških n e sprejemajo, če je to nagajivemu ter sitnemu Krambergerju všeč ali ne. Lovsko društvo, ki drago plačuje svoj lov, pa opozarjamo, da se pritoži na primerno mesto, če se bo z njego norčeval človek, kakor je g. Kram-berger!
Iz Celja. Nepoštenost in obrekovanje sta glavna znaka političnega in gospodarskega boja, ki ga vodijo slovenski klerikalci na Spodnjem Štajerskem proti vsakomur, kdor se noče vpogniti gospodstvu duhovščine v našem javnem življenju. Ne bomo za to svojo trditev navajali kričečih vzgledov iz prejšnjih let, temveč dve polemiki iz mariborke »Straže« z dne 22. januarja. V notici »Dr. Ku-kovec — dr. Negri« sumničijo duhovniki dr. Kukovca zavezništva z nemškim nacijonalcem dr. Negrijem in nemškimi nacijonalci sploh ter očitajo načelniku naše stranke narodno izdajstvo zaradi tega, ker je kritiziral Korošec - Benkovičevo ob-strukcijo v deželnem zboru in ker je dokazal netočnost in veliko škodljivost dr. Benkovičeve brošure, dasi kot mož, Slovenec in pošten politik ni odrekel brošuri tistih dobrih strani, ki jih ima. Njegov govor je bil miren in objektiven, grajal je ha Negri-jevi kritiki Benkovičeve brošure, kar je graje vrednega in jo je zavrnil veliko ostreje ko Benkoviča. Ali vse to zamolče klerikalci in vpijejo v »Straži«, da je dr. Kukovec zaveznik Nemcev in narodni izdajalec, ne da bi svojim bralcem povedali, kaj in kako je dr. Kukovec v Zupelovcu govoril. Taka Iumparija kaže v drastični luči vso moralno propadlost duhovniških voditeljev vladajoče slovenske stranke na Sp. Štajerskem. Kako se more na besedo in obljubo takih lumpov kaj dati? Ni jim varno nikoli kaj zaupati ali verjeti. In v številki »Straže« z dne 22. januarja beremo, da je užaljena samo-ljubnost vodilni pravec »liberalne« protiobstrukcijske politike. To dokazuje »Straža« s stavkom, ki ga je poljubno iztrgala iz nekega praškega dopisa v »Slovenskem Narodu«. Dopisnik je trdil tam, da bi se tako veliki boji, kakor je obstrukcija v štajerskem deželnem zboru, ne smeli poljubno voditi od ene stranke, od par oseb. temveč sporazumno z vsemi strankami in odličnejšimi zastopniki vseh narodnih stanov. Ti bi sestavili reelen skupen program zahtev in tudi skupen načrt za boj. Izginila bi vsa nezaupnost in strankarska pohlepnost po izkoriščanju bojev, vsled katerih trpi celi narod, v svrhe posameznih političnih strank in voditeljev. Iz tega dopisa je pa iztrgala »Straža« par besed in dokazuje z njimi, da je razžaljeno samoljubje »liberalnih korifej«, ki jih niso mariborski politiki vprašali za svet... »V boju proti nasprotniku je vsako sredstvo dobro«, pravi dr. Korošec, prav po nazorih moderne duhovščine. Vprašanje pa je, ali se more s takimi lumparijami identificirati celi narod?
Tepen kaplan. Iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah nam poročajo: Kaplan Božina je bil včeraj po maši dejansko napaden od razjarjenega ljudstva. To je ljudska sodba o kapla-novem javnem delovanju.
Iz Slovenjgradca nam poročajo: Nemci so postavili na Uršuli turi-stovsko hišo, o kateri so v »Tagblat-tu« pisali, da je »nova nemška trdnjava v Karavankah in nov dokaz za nemštvo koroško - štajerskih planinskih krajev.« Ker pa so Nemci vedno mnenja, da mora vse njihove trdnjave zidati država, so prosili pri ministrstvu za javna dela,^aj bi dalo za turistovsko  hiše nemškega planin-
sk^ga društva na Uršuli visoko pod-poro. To prošnjo je pa ministrstvo — odklonila Med Nemci vlada radi tega silna jeza, med nami pa — začudenje. Ali je morda vendar na Dunaju došlo do spoznanja, da je nemškemu planinskemu društvu pri njegovem dehi v slovenskih planinah le za nacijonalno zdražbarijo, ne pa za povzdigo tujskega prometa?
Iz Celia. (Zveta narodnih društev) je priredila v soboto zvečer javno predavanje v »Narodnem domu«. Predaval je zdravnik dr. A. S c h w a b jako poljudno in zani-r.ivo o steklini pri živalih in ljudeh. Posmšalci so mu bili za predavanje, ki bi bilo sicer zaslužilo boljši obisk, zelo hvaležni.
Samostojen političen nastop slo-gašev? V zadnji številki »Slove« beremo: »Najslej v juniju tega leta bodo deželnozborske volitve in na jesen dr.ravrozborske. Vlada ima namreč za prihodnje državnozborsko zasedanje take predloge, o katerih naprej ve, da se ji ne bodo dovolili, ampak jih namerava šiloma s § 14 uveljaviti; v to svrho pa je potreben razpust državnega zbora. Pri bodočih volitvah se bomo slogaši na ceft crti udeleževali neodvisno povsod z lastnimi kandidati.«
Iz Ptuja. Dne S. februarja t. 1. ob S. zvečer se vrši v spodnji dvorani nnše Čitalnice ustanovni občni zbor podružnice -Dramatičnega društva v Mariboru« za Ptuj. Vabimo k temu zborovanju vse od blizu in od daleč in nikdo naj ne zamudi, udeležiti se rega važnega pojava v našem mestu, kdor se količkaj zanima za procvit našega gledališkega odra. Opozarjamo tudi, da se vrši dne 9. februarja 1913 predstava Costove burke »Njen korporal«. Ta burka je ena najvese-lejših in najzabavnejših. tako da gotovo ne bo nikomur žal, kdor jo poleti. Igra je petdejanka„ toda v vseh petih dejanjih ne neha komike in smešnih prizorov. Upamo, da nas bo rudi tedaj občinstvo posetilb v istem številn kot dosedaj.
Tehnični odsek akad. tehničnega društva »Triglav« v Gradcu se tem petom najprisrčnejše zahvaljuje \ sem onim, ki so z denarnimi podporami pripomogli, da si je mogel nabaviti več novih strokovnih knjig. Hvala vam!
Iz Gradca. Ženska in akademič-na podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda sta se potrudili, da bi 22. t. m. kolikor  mogoče   veliko število
kih Slovencev zbrali na plesni .enček in tako prinesli Družbi lep skupiček. Ali naše občinstvo se ni izkazalo z zanimanjem, kajti lepo nkrašena velika dvorana je bila slabo obiskana, da ne rečem, skoro prazna. Pogrešali smo veliko »odličnih* in dosti, sicer rednih obiskovalcev.    Obžalujemo, da Družba ne bo
la od te veselice mnogo in pa tuci to, da smo uvideli, kako malo je /dem za narodne prireditve, ki jih moramo tu z žrtvami in takorekoč «krivaj prirejati. Dobička od veselice imel največ nemški gostilničar. Velika škoda!    Sicer pa je veselica
- ralno lepo uspela in zabave ni manjkalo. Ali kako bo z novimi vejicami?
Drobne novice. Iz Zakota pri  Brežieah nam pišejo: Ker
* še o naših občinskih volitvah ni •ikier nič poročalo, moramo vendar • Slovenskem Narodu« povedati, da so klerikalci pri teh volitvah propadli.   Kmetje so siti Benkoviča in
ie^ove stranke. — Iz Sevnice r 'i-očajo: Zakonska Požun sta imela petletnega gluhonemega fanta, ki sta ga bojda toliko časa pretepala in ^«bo hranila, da je fant dne 18. januarja umrl. S to zadevo bo imela onraviti sodnija. — Iz Celja. Desetnik Dolenc, o čegar samomoru v Gorici je poročal sobotni »Slovenski Narod % je doma iz Spodnje Hudinje.
— Iz Gradca poročajo, da si je nabavila rešilna postaja avtomobil za prevoz ranjencev in ponesrečencev. — Iz Celja. Blizu Laškega je vrgel nekdo v soboto zjutraj pest debeli kamen skozi okno ambulan-čnega voza na poštnem vlaku. Kamen ie k sreči obtičal v mreži in ni nikogar ranil. — Iz Ljutomera poročajo, da je ukradla posestniku Jelenu v Logarovcih hrvaška vzre-jenka H; nčič 1610 K. Dekle se je mislilo možiti in denar porabifi za doto. Tatico so zaprli, denar je pa dobil Jelen nazaj. — Iz Brežic. V kon-kurz je prišel trgovec Jožef Boecio. V nekem dopisu nemških listov iz Brežic se pr*avi, da so se upniki: posojilnica, Vidmar in Roza Tepež v Zgrebu pravočasno z rubežem pokrili, vsi drugi pa da ne bodo mnogo dobili. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Janesch. — I z !> r c ž i c. Ko je bila vdova poštnega , i„stiPjona Zupančič zadnjo nedeljo v
jrkvi, je nekdo udri v njeno stanovanje in ji ukradel ves njen skromni prihranek v znesku 300 K. — Iz G a-berja pri Celju poročajo, da sta se tovarniška delavca Godec in Robnik zaradi neke deklice skregala in stepla. Pri tem j t bil Robnik težko ranjen. Spravili so ga v bolnišnico.
teško.
Podržavljenje celovške policije.
Strašen vik in krik je zavladal v nemškem taboru zaradi tega vprašanja. Sicer imajo prav Celovčani, da se branijo z vsemi štirimi podržavljenja, toda zanimivo, kajti ljudje vse povedo, če se jih nekoliko podreza. V »Tagespošto« piše neki celovški politik, ki pravi: Ni treba biti posebno bistroumen, pa se lanko spozna, da bi se s podržavljenjem celovške policije ne kršila samo mestna avtonomija, marveč bi trpel vsled tega veliko dosedaj čisto nemški značaj mesta. Kadar Nemee ne ve, kaj bi povedal, pa zapoje o nemškem značaju in o narodnostni nevarnosti. Pisec pravi dalje, kaj bi se lahko vse ugodilo, če bi se policija podržavila. Na celovškem kolodvoru bi se lahko slovensko govorilo, tudi vozne listke bi dobil Slovenec, če bi jih tudi zahteval v slovenskem jeziku, ker bi državni policaji gotovo tako »sumarično« ne postopali kot sedanji »strammdeutsch« policaji. In pa, o jej, policaji bi morali znati slovensko, prišli bi v službo tudi Slovenci, ker se Slovenci lažje nauče nemško kot Nemci slovensko, kratko kranjski »Hetzslovenen« bi navalili na mesto in adijo »Klagenfurt«. In to je končno vse, kar vedo Celovčani povedati zakaj se boje državnih policajev.
Primorsko.
Iz poštne službe. Poštni oficijal Fran Jeglič v Rudolfovem je imenovan za poštnega kontrolorja pri poštnem in brzojavnem uradu v Trstu.
Iz policijske službe. Višja policijska komisarja dr. Anton Pechotsch in Frid. Wlatnig v Trstu sta dobila naslov in značaj policijskega svetnika.
Nadomestna deželnozborska volitev iz veleposestva v volilnem okraju v Poreču se vrši v sredo 5. marca.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev v Trstu je priredila v petek zvečer v društvenih prostorih shod, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. Shod je oboril predsednik zveze Ivan Škerjanc. govoril je na to kot prvi govornik drž. poslanec dr. Ry-baf, ki je prav temeljito obračunal s socijalnirni demokrati. Ta obračun in govornikova izvajanja naj bi zapisali za ušesa tudi naši ljubljanski socijalni demokrati. Za njim je govoril tovariš Jaklič, ki je posebno ožigosal hlapčevanje tržaške socijalne demokracije kamori laški, nato pa ie poročal predsednik Škerjanc o delu konference »Lige slovanskega želez-ničarstva« in o delovanju in razvoju Zveze. Vsi govorniki so bili navdušeno pozdravljeni in priznati se mora, da je zborovanie izborno uspelo.
Slovenci, oohrioaire se za svote nravlee. V anacrrafičnem uradu na mestnem magistratu v Trstu nimaio slovenskih tiskovin. Slovenci, za-htrvaite jih. Tudi v uradu namest-niškeera svetovalca v ulici Caserrra so dali letos, kar je gospod svetnik sam Dovedal. neki slovenski strnnH nomotoma mesto slovenskih, nrm-ške tiskovine. Pač čuden slučni in malo nenriietno bo. ko bodo vsi Slovenci zahtevali slovenske tiskovine, posebno one. ki iih moraio stranke same izpolniti. Priporočati bi bilo eospodom, da iih prav hitro naroče, sicer bodo imeli vedno neprijetnosti in sitnosti.
Dalmatinski deželni zbor. V Zadru so se razširile med političnimi krogi vsti, ki temelje baie na jako zanesljivih dnnaiskih informacijah, rrlasom katerih dalmatinski deželni zbor ne bo sklican. Vlada sc sklicuie na vnanji politični položaj in izraža obenem dvom, da bi se deželni zbor nečal samo z vprašanji, ki spadajo v njegovo komnetenco. Kdaj misli vlada deželni zbor sklicati, še ni prav nič znano.
Nove občinske volitve v Šibeniku. Kakor znano, je vlada razpustila mestni zastop v Šibeniku zaradi manifestacij povodom zmag balkanskih držav. Včeraj so se vršile nove volitve in sicer za tretji razred. Izvoljeni so bili vsi preiSnji občinski svetniki soglasno. Včeraj se je pričela nred tamošnjim okrožnim sodiščem obravnava proti šest obtožencem, katere dolži državni pravdnik žalie-nia cesarja in javnega hujskanja. Tudi ta obravnava je posledica onih manifestacij, katere hoče vlada napraviti na vsak način za demonstracije. Obravnava se vrši tajno.
Stavka šoferjev v Trsta. Šofern* tržaške avtomobilne družbe, 23 oseb. so pričeli včeraj stavkati, ker jim družba noče zvišati plače in jim uroditi še nekatere . druge zahteve glede službenega razmerja.
Aretirali so v Trstu na brzojavno zahtevo varazdinskega =: sodišča kletnega Marka Orubina iz rfrva-ške. ker fe obdoben hudodelstva ro-na in btoami>. Pri nj>m so n**it no. leg več ukradenega ijlaga trdi dve
zlati veriftcu ki jih }e ukradel v cerkvi na Trsatu.
Obesil se le v nekem seniku v ulici Fabio Severo 431ethi Ernst Friedrich, ker ni mogel dobiti nikjer dela. V morje Je skočila v tržaškem pristanišču 231etna Neža Pristovnik. Mornarji so ]o pravočasno rešili.
Bosanski emigranti. Med bosanskimi emigranti, ki se vračajo sedaj v velikem številu na stroške avstrijske vlade iz Soluna čez Trst v Bosno, vladajo različne nalezljive bolezni. Med vožnjo je umrl en moški bržkotne za kozami. Ze v Trstu sta obolela dva otroka tudi za črnimi kozami. Sedaj leži v pomorskem lazaretu 19 bolnikov, o katerih skoro ni upanja, da bi ozdraveli.
Nesreča. Posestnik Valentin Lo-višček v Gornji vasi se je peljal z dvouprežnim vozom po seno. Med potjo ta se mu splašila konja, Lovi-šček je padel pod voz tako nesrečno, da sta ga konja vlekla več sto metrov pod vozom po novo nasuti četi. Lovišček je dobil pri tem težke in nevarne poškodbe.
Eksplozija na parniku. Mornarji parnika »Nesacio« so prinesli na par-nik skrivaj dinamitne patrone, katere so nameravali porabiti za ribolov, vfsled neprevidnosti enega mornarja pa so te patrone eksplodirale v celici. Kabina in en del krova sta popolnoma porušena. Mornarja, ki je bil v eelici je strgalo na kose. Njegove-ra tovariša je vrglo daleč v morje. potegnili so ga iz vode mrtveea. Fneca mornarja pa so morali vsled težkih poškodb odpeljati v bolnišnico.
Ponesrečeni zrakoplovec. Francoski zrakoplovec, linijski poročnik Robert Teufel je pri poskušnji svojega novega hidroplana v Pulju padel s precejšnje višine in si zlomil desno nogo. Njegov tovariš je ostal nepoškodovan, hidroplan je popolnoma razbit.
Dnevne vesti,
-r Izredna seja občinskega sveta bo v sredo, dne 29. januarja t. 1. ob šestih v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka: 1. o izvolitvi odposlanca občinskega zastopa in niega namestnika v c. kr. dežefoii šolski svet; o odloku deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta radi podelitve podpor iz vseučiliškega zaklada; 3. o odloku deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta radi prevzetja vadnice društva »Mladike« v mestno upravo; 4. o odloku deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta radi dovolitve kredita za podpore mestnim učiteljem. Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu c. kr. priv. južne železnice glede soudeležbe mestne občine pri letošnji razstavi »Adrija« na Dunaju; 2. o prošnji na deželni odbor vojvodine Kranjske glede deželnega prispevka za zgradbo poslopij c. kr. državne obrtne šole; 3. o prošnji na deželni odbor vojvodine Kranjske glede deželnega prispevka za zgradbo kanalov zbiralnikov in obrežnih zidov ob regulovani Ljubljanici; 4. o prošnji poveljstva c. kr. pehotne vojašnice glede povečanja pisarniških prostorov pisarne c. kr. peŠpolka št. 27; 5. o prošnji c. in kr. 3. kornega poveljstva za zgradbo remiz za vozove na dvorišču top-ničarske vojašnice. Stavbnega odseka poročila: 1. o konečni kolavdaciji razširjevalnih stavb pri mestni in-fanterijski vojašnici; 2. o prošnji Marije Klobučar za razširjenje regulač-nega načrta za stavbi sča med Gra-daščico in Cesto v m. log; 3. o samo-stalnem predlogu o. s. Ivana Srebota glede ureditve Holzapflove ulice. Policijskega odseka poročita: 1. o dopisu županovem glede zgradbe mestne mrtvašnice; 2. o prošnji okrajnega načelnika na Barju glede oprostitve Barjanov od pasjega davka; 3. o poročilu gasilnega in reševalnega društva o delovanju za IV. četrtletje 1912; 4. o samostalnem predlogu o. s. Josipa Marinka glede sprembe določil za izpraznjevanje grebeničnih jam. Šolskega odseka poročili: 1. o računih o porabi dotacije na mestnem dekliškem liceju za leto 1912; 2. o samostalnem predlogu o. s. Ivana Štefeta glede kuharskega iri gospodinjskega pouka na mestnih dekliških ljudskih šolan. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročili: 1. o prošnji vodstva gluhonem-nice v LJubljani za odfeis večje porabe vode; 2. o prošnji vodstva asila za neozdravljive bolnike za znižanje cen za porabo vode in električnega toka. B. Tajne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Direktorija mestnega užitnin-skega zakupa poročila: 1. o proračunu mestnega užitninskega zakupa za leto 1913; 2. o prošnji preglednikov užitninskega zakupa za zvišanje prejemkov; 3. o samostalnem predlogu o. s. Ivana Zajca glede starostnega zavarovanja uslužbencev mestnega užitninskega zakupa; 4. o prošnji ne-kfiga uslužbenca užitninskega zaku-
pa za starostno preskrbo. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
+ Dvojna mera.  Kadar se zamudi kje na Kranjskem  kak napreden župan z občinskim proračunom, mu je deželni odbor hitro za petami z znatnimi globami. Da pa imajo klerikalni župani  tudi v tem oziru izjemno stanje, nam kaže sledeče: Deželnemu odboru kranjskemu je že dolgo znano, kako dobiva dobrunjski župan Korbar pobotnice,  vendar ne stori ničesar,  da bi uredil občinsko gospodarstvo. Po § 66. obč. reda za vojvodinjo Kranjsko  mora  biti sestavljen občinski proračun vsaj mesec dni pred začetkom vsakega leta, v Dobrunjah  pa ni o njem še nobenega sledu. Korbarju se ne ljubi niti sklicati   tozadevne   občinske seje, dasi ve, da zabavljajo občani. Čemu tudi? Saj ga je itak postavil Pegan drugim županom za vzor. Zato svetujemo vsakemu naprednemu županu,  ki bi mu hotel kaj deželni odbor zaradi   računov,   da   se sklicuje na omenjeni vzor kranjskega deželnega odbora. Ta »vzor« sc pa boji že leta vsake kontrole nad njegovimi računi. Najbolj značilno za tega vzor-žu-pana je, da izgubi po navadi vse račune,  kadar  jih  hoče   imeti kaka oblast, in to ne samo občinskih računov,  ampak tudi druge. Gospodarstvo župana Korbarja je zelo sumljivo in deželni odbor bi zelo ustregel, ako bi dovolil vpogled v njegove račune, kajti pri občini ni mogoče f^ zlahka doseči, in to že od nekdaj. Ko je zahteval 1. 1903. Jože Bitenc iz Sostrega  št. 5 v smislu občinskega reda prepis letnih računov na svoje stroške, ga Korbar ni hotel sploh dati. Kei se je pritožil Bitenc na deželni odbor, je ukazal ta Korbarju, da mora dati Bitencu zahtevani prepis. Korbar se pa sploh zmenil ni za odborov ukaz.  Zdaj   se   je oglasil še Knižek iz Scstrega  za račune in deželni odbor je vnovič zaukazal Korbarju, naj da prepis. Zdaj je bil Korbar v zagati. V svojem dopisu z dne 6. decembra 1903 je  javil »ponižno podpisan« dež. odboru, da je v njegovi hiši nered in da ne more najti računa,  ki pa je bil »pravilno rešen«. No, takrat je bil glavar Detela. Možu sc je zdela  stvar sumljiva,  zato je odločno ukazal Korbarju,   naj pošlje občinske račune. Na to odločno izjavo deželnega odbora je Korbar odpisal kratkomalo,   da so se mu računi izgubili.   In tako   sta se obrisala Bitenc in Knižek.  Korbarju   se pa računi še vedno izgubljajo in proraču-novniod nikoder. Besedo ima dr. Pegan kot občinski referent deželnega odbora. Razloži nam naj, zakaj nima še dobrunjska oočina svojega proračuna, dasi sta pretekla že dva meseca, odkar bi ga morala imeti,  in zakaj daje Korbar prazne pole kot pobotnice v podpis. Hkrati ga vprašamo,  če se uiema s tem,  da naroča Korbar potrebne   stvari   za občino dru«rje,  dasi bi jih  domačini ceneje radi dali.
+ Zmaga tudi v kamniškem okraja! Pri volitvi učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svet kamniški, ki se je vršila danes, so tudi zmagali naprednjaki. V okrajni šolski svet so bili izvoljeni gospodje: To man, L e t n a r, oziroma kot namestnika Petrove in Šmajdek. Kakor se vidi, se vrlo naše učiteljstvo vkljub biču ne vda klerikalnemu terorizmu. Čast mu!
— Matica Slovenska je svoje publikacije za leto 1912. razposlala vsem svojim p. n. gg. članom, oziroma poverjenikom. Kdor še ni plačal članarine, naj to stori čim preje in pošlje članarino (4 K) direktno Matici Slovenski v Ljubljano.
— Matice Slovenske odborova seja bo v torek dne 28. januarja 1913 ob 6. uri zvečer.
— Umrla je gospa Marija Ihan, uradniška vdova, v 92. letu.
Državna cesta Idrija-Logatec. 2e je poteklo leto, odkar je zvezano naše prijazno mesto Idrija z ostalim svetom z redno avtomobilno vožnjo. Koliko veBikega pomena so te redne avtomobilske vožnje za Idrijo, ve vsak Idrijčan. Oživil se je tujski promet, trgovskim potnikom je olajšan prihod v mesto, največ pa imajo od te vožnje Idrijčani sami, ker jim je omogočeno in olajšano potovanje. Kako mučna in težavna je bila pot v poštnem vozu, kjer si se zibal in tlačil cele štiri ure, da si prispel do postaje. Kaka razlika med tedanjo in sedanjo vožnjo. V dobrih pet četrt ure pridrčiš v Logatec, sede v zakurjenem in vdobnem kupeju in ogleduje interesantno in deloma romantično pot. Pač gre za vso to udobnost in prijetno ter hitro vožnjo zahvala podjetnikoma. Le žal, da imata toliko zaprek na vse strani. Največ preglavic pa dela tej vožnji slaba cesta, ki veže Idrijo z Logatcem. Pot iz Logatca do Godoviča je namreč na debelo posuta z ostrim, velikim gramozom, ki dobesedno reže gumijeva kolesa in povzroča s tem podjetnikoma občutljivo škodo. Prav resno se Je bati, da se vsled tako slabega stanja ceste ne ustavi redna vožnja
in da se nam Idrijčanom zopet zapre svet Sicer je bilo obljubljeno od strani cestne uprave, da se cesta poravna z valjem. Prav vsled tega se je toliko kamenja natreslo. Valj se pričakuje od dne do dne, a zaman; kamen reže le naprej gumi. V korist in interesu vseh prebivalcev in obiskovalcev mesta bi bito, da bi se ne zanemarjalo tako zeko te ceste, ki veže drugo največje mesto na Kranjskem s svetom in da bi se že enkrat pokazal obljubljeni val in stlačil v tla kamenje, ki bi bilo v čast kraški puščavi, ne pa državni česti.
Porotne obravnave pri okrožni sodniji v Novem mestu so bodo pričele leta 1913. te-le dni: 24. svečana, 26. maja, 25. avgusta in 24. novembra.
Nove občinske volitve v Dol Toplicah. Ker je bila v lanskem zasedanju deželnega zbora prejeta prošnja za razdelitev občine Dol. Toplice in Gor. Polje v dve samostojni občini, ne kaže drugače, kakor da bodo Topličani morali zopet na bojno polje za svojo zmanjšano občino. Nove obč. volitve pa se bodo morale vršiti tudi v novi občini, dosedaj le katastralna občina Gor. Polje. Novi občinarji bi radi imeli še nekaj novega, namreč tudi ime; oziroma bi se radi zatajili, ker je Polj na Kranjskem že preveč. Z ozirom na dejstvo, da novi občinarji spadajo pod soteski zvon, in je ime Soteska vendar vse kaj drugega, kakor Polje, bodisi, da je Gorenje ali Dolenje, so se menda že zjediniii, da zaprosijo v Ljubljani Še to milost, novo občino prekrstiti v Sotesko. Važnejše posebno za našo napredno stranko je vprašanje: Kako bo izgledal bodoči občinski odbor v Toplicah, ki je zdaj po pretežni večini v naprednih rokah? Da se nam za drugo, pravo novo občino Sotesko v tem oziru ni treba bati, za to imamo garancijo v osebi zavednega voditelja ondotnih zavednih kmetov. Ali glede Toplic je stvar drugačna. Z razdelitvijo v dvoje občin, je mati - občina Toplice izgubila kakih 150 zvestih sinov on-kraj Krke. Ti bodo odslej volili v svoji novi občini. Število i50 glasov pa pri današnjih razmerah ni mala reč. Treba je namreč resno uvaževa-ti v zadnjem času že naravnost besno postalo divjanje obeh topliških duhovnikov, a ne le več samo proti naprednjakom vobče, marveč sploh proti vsaki posamezni osebi, ki se ne mara brezpogojno pustiti vpreč' v klerikalni jarem. Topličani so morda prezrli, da vse divjanje v cerkvi-na prižnici, že gre na račun bodočih volitev. Gospoda hujskača in sramo* tilca vseh poštenih faranov se zanašata na moč nezavednih možakarjev tam v vaseh pod goro Ljubno, kjer so ljudje, živeč sredi gozdov, še danes tako daleč zaostali za kulturo-da duhovniku poljubljajo še rob suknje, čeprav se tudi iz njih na prižnici norce brije. In potem že lega te občine tako nanese, da meji samo na take fare, kjer je klerikalizem še visoko v klasju. Nič manj kot 13 duhovnikov je topliškemu župniku pomagalo z nebesi in peklom agitirati za zadnje občinske volitve. Res čudež, da je kljub temu zmagala napredna stranka. Ne glede na vprašanje, kdaj se razpišejo nove občinske volitve, polagamo vsakemu posamezniku, ki se mu mora gabiti divjanje topliških duhovnikov v cerkvi toplo na srce, da že zdaj gre na resno delo, v boj proti takemu divjanju, Kar se je z razdelitvijo občine izgubilo, to se mora skušati drugje nadomestiti. Toplice ne smejo priti poe župnikovo komando! Če že zdaj • svojim kaplanetom vred tako divje na prižnici, kaj bi počel šele potem, če bi se mu potom volilnih slepari-res posrečilo dobiti vrhovno oblast tudi zunaj cerkve. Naprednjaki! Vaša dolžnost pa jq, da posebno zdai pridno širite »Slovenski Dom« tud* med župnikove pristaše, da se jinr bodo oči odprle.
Zaradi 2 steklenic — pečat tatu! Neki posestnik iz bršlinske okolice je pri nekdanjem lesu na kladišču pri novomeškem kolodvoru zapazil tri prazne steklenice od piva z napisom pivovarna Mengeš. Steklenice je vrgel na stran. Ko se je zvečer vračat domov, je od teh steklenic dobil še dve celi tam ležati. Pobral jih je in nesel očitno v roki domov. Ker mu je trgovka Pikel v Bršlinu večkrat tožila da ji manjkajo steklenice, ji je mimogrede te steklenice pokazal ter jih ponudil, če jih hoče uporabiti, kar je pa trgovka odklonila. Slučajno je o tem izvedel zastopnik mengiške pivovarne in zaradi teh dveh steklenic ovadil orožnikom najditelja. Kakor je stvar tudi smešna, je vendar postala resna. Radi dveh starih steklenic je moral orožnik hoditi pol dneva poizvedovat, zdaj je bila tudi že sodnijska obravnava, pa. se bo še nadaljevala, ker hoče sodnik zaslišati še trgovko Pikel za pričo. Ker leži v bližini železnice na stotine praznih steklenic očito ob potih,ne da bi se zastopnik klerika! mengiške
pivovarne zanje potrudil, sc ne moremo ubraniti misli, da Je tu le politika in osebno maščevanje v ozadju.
Kinematograf »Ideal«. Spored, ki se predvaja samo še danes, je zopet jako zanimiv, posebno ameriško-in-dijska drama »Napad« in pa krasna mimična drama »Spokornlk sreče«. Tudi ostale slike so jako zanimive in vzbuja posebno obilo smeha slika »Moric in mala Ema«. — Jako zanimivi so tudi vojni posnetki Zavzetje Lješa. Jutri drama Mladost in norost z Asto Nleisen.
Ženska košara. V soboto popoldne si ga je neka, že precej postarana ženica malo čez mero nasrkala in jo prisekala s košaro v roki po Stritarjevi ulici. Ougaioč se sedaj na no, sedaj na drugo stran ceste je obgovar-jala pasante, pela in se smejala na ves glas. Tako je počenjala tudi po Mestnem trgu in delala svoje »spase«, dokler jo alkohol nt zmagal, da je padla in se na glavi precej poškodovala. Iz tega položaja jo je rešila policija in odvedla v brezplačno prenočišče. Ženska je imela po Mestnem trgu polno gledalcev. Otroci so kričali za njo, kakor vrabci, pasanti so postajali in skoraj vse trgovsko osob-je odšli z bojnega polja s krvavimi obžalovalo nenavaden prizor.
Petelinje. Včeraj so se v neki žganjariji v Šentjakobskem predmestju sprli trije, še mladi prijatelji jeruša, v katerih tli že staro barjansko sovraštvo. Ker besede niso zalegle, so se začeli obdelavati s piv-nimi steklenicami in naposled vsi trije odšli z bojnega polja s krvavami glavami. Ko se je še nek četrti hotel vmešavati v njihovo »poslovanje«, ga je eden tako sunil v prsa, da se je takoj prekucnil vznak. Mirovno pogodbo bode izreklo pristojno oblastvo.
Izgubljeno In najdeno. Gospod Alfonz Mencinger je izgubil srebrno ploščato žepno uro, na kateri je na znotranjem pokrovu vgravirano njegovo celo ime. — Gdčna. Katarina Skerljeva Je našla v robcu zavito srednjo vsoto denarja. — Paznik Anton Slabe je našel nov črn klobuk. — Vilibald Franchetti je našel žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja.
Telefonske in brzajauna poročilo.
Nadvojvoda Rainer. Dunaj, 27. januarja. Zdravstveno stanje nadvojvode Rainerja je postalo od včeraj brezupno ter se je tako poslabšalo, da je pričakovati vsak hip katastrofe. Sivolasi nadvojvoda ie sam spoznal, da ni več upanja. Včeraj popoldne se je ginljivo poslovil od svoje žene, nadvojvodinje Marije in od najbližjih sorodnikov habsburške hiše. Nato je poklical duhovnika ter se je poslovil nato tudi od uradnikov in slug, katerim se je zahvalil za njih dolgoletno zvesto službovanje. Ob 3. popoldne je nadvojvoda izgubil zavest ter je ležal do večera v deliriju. Zvečer je padel v agonilo, v kateri je ostal čez noč. Vsak trenutek je pričakovati katastrofe, ki je neizogibna.
Nadvojvoda Rainer v agoniji.
Dunaj, 27. januarja. Ob treh popoldne poročajo iz palače nadvojvode Rainerja, da izginjajo pri bolniku zadnji znaki življenja. Vsak trenotek je pričakovati smrti.
Grof Berchtold pri cesarju.
Dunaj, 27. januarja. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministra zunanjih del grofa Berchtolda. Avdijenca je trajala celo uro. Grof Berchtold je poročal vladarju o mednarodnem položaju.
Atentat na avstrijskega nadvojvodo.
Madrid, 27. januarja. Iz Barcelone poročajo, da je bil na avstrijskega nadvojvoda Ludvika Salvatorja izvršen atentat na njegovem posestvu na otoku Malorki. Atentat je izvršil najbrže neki slaboumen delavec. Nadvojvoda je lahko ranjen. Nadvojvoda Ludvik Salvator je brat Ivana Ortha in znan raziskovalec Sredozemskega morja. Vsako leto se pripelje tudi v avstrijske vode, nikdar pa ne stopi na avstrijska tla.
Poljedelski minister. Dunaj, 27. Januarja. Poljedelski minister Fran Zenker je dobil naslov tajnega svetnika.
Dunajska eksportna akademija. Dunaj, 27. januarja. Eksportna akademija je bila v soboto zaprta za slušatelje. Vodja eksportne akademije, vladni svetnik Schmied je odklonil sprejeti dijaško deputacijo. Ti so imeli zborovanje, na katerem so izrekli ravnatelju zavoda nezaupa-.nje.
Str.vka na eksportni akademiji. Dunaj, 27. januarja. Eksportni akademiki so sklenili odnehati od stavke, obenem so izrekli svoje obžalovanje, da se je prvi tečaj predčasno zaključit
Češka agrarna stranka. {
Praga, 27. januarja. Včeraj se je vršila konferenca neodvisnih čeških agrarcev (Prašekova stranka), ki se je bavila z diferencami med neodvisno češko agrarno stranko in ono, ki stoji pod vodstvom posl. Tvchle in Udržala.
Nemci na Češkem.
Hob, 27. januarja. Tukajšnji mestni svet je protestiral proti na-stavljenju državnih uradnikov pri oblastih v Hebu.
Dalmatinski sabor. Dunaj, 27. januarja. Včerajšnji jutranji listi pišejo, da vlada dalmatinskega sabora ne bo sklicala zato, ker bi sabor lahko sprejel resolucijo v prilog balkanskim državam. To pa je samo podel poskus denuncijacije in se dalmatinski sabor sestane istočasno kakor drugi deželni zbori.
Situacija Ogrskem. Budimpešta, 27. januarja. Vse socijalno demokratično časopisje piše z vso silo proti novi volilni reformi, ter poziva delavstvo, da naj se pripravi na generalno stavko. Termin še ni doitočen, vsled česar je mogoče, da izbruhne stavka šele aprila ali maja. Stavkalo bo 80.000 ali 90.000 delavcev.
Italijanska vojna Mornarica.
Rim, 27. januarja. Admiralski svet je izdelal na poslansko zbornico memorandum, v katerem poroča o izgradbi italijanske mornarice. V tem memorandumu se poroča, da bodo stopili še letos v službo štirje novi italijanski dreadnought! in sicer »Dante Alighieri«, »Julius Caesar«, »Leonardo da Vinci« in »Conte di Cavour«. Razen tega bodo v kratkem dograjeni trije torpedni rušilci modernega sistema. V delu sta kri-žarki »Dnielio« in »Andrea Doria«. Sedaj se irdeluiejo načrti za prvi naddreadnought.
*     * *
MED VOJNO IN MIROM.
Preklnjenje mirovnih posejani. London, 27. januarja. Balkanski delegati so sklenili nrekiniti mirovna pogalania ter izvolili posebni odsek, ki nal izdela noto, ki jo izroči turškim delegatom. V ta odsek so bil! izvolieni delegati Madiarov, Streit, Vesnlč in Vojnovič. Izjavili bodo, da je smatrati mirovna pogajanja za končana, ker se Turčiia obotavlja sprejeti predloge Balkanske zveze in odgovor Turčije na noto velesil še n? prijel na znanje.
Ni gotovo, če sledi nrekinjenui mirovnih podajanj tudi odpoved premirja. Neki odlični balkanski diplomat se je Izrazil, da mora biti predaja Odrina ali pa odk'onitev predaje še tekom tedna nerfektna, sicer bi morala Balkanska zveza nadaljevati vojno.
London, 27. januarja. V krogih balkanskih delegatov se pripominja k sk>enu Balkanske zveze v Londonu, da temu sklepu nuino sledi odno-ved premirja. Če ne najdejo turški delegati novih točk, na katerih podlagi bi bilo mogoče pogajanja nadaljevati.
Odgovor porte.
London, 27. januarja. !>: Carigrada poročajo, da so angleški, francoski in ruski veleposlaniki v Carigradu včeraj popoldne skupno intervenirali pri porti, da nai hitro odgovori na noto velesil. Dobili so baje odgovor, da bo porta odgovorila na noto se tekom današnjega dneva.
Carigrad, 27. januarja. Mlado-turki so imeli včeraj kongres, na katerem so soglasno sklenili, da turška vlada ne sme predati pod nobenim pogojem niti Odrina, nit] Egejskih otokov.
Položaj v Evropi. — Zopet ima Nemčija prste vmes. Dunaj, 27. januarja. Zatrjujejo, da je solidarnost velesil precej slaba. Turčija je dobila pri »Deutsche Bank« v Berollnu večje posojilo pod pretvezo, da gre za predujem za zgradbo cestne železnice v Carigradu. Obdolžltev londonskih in pariških listov, da je igrala Nemčija zahrbtno igro, in da ie podpirala Mla-doturke tudi pri državnem preobratu je tedaj popolnoma utemeljena.
Odrin. — Presojanje situacije v Carigradu. — Nove spletke. Carigrad, 27. januarja. Novo ministrstvo je Izjavilo, da Turčija nikdar ne preda Odrina, armada je za ofenzivo popolnoma pripravljena. Tudi financljalno stanje Turčije se je znatno izboljšalo. Turška vlada se ne boji ruske intervencije, ker je Giers Izjavil, da Rusija ne bo kršila nevtra-11 tete. Navzlic temu je tudi novo turško ministrstvo prepričano, da je armada nezmožna pričeti z novimi vojnimi operacijami. Zatrjujejo, da se je vršila živahna debata v ministrstvu in da je pripravljena nova vlada pogoditi se z Bolgarsko zaradi Odrina. Vlada hoče prepustiti Odrln Bolgarom pod pogojem, da opusti utrdbe, Ta predlog Je za enkrat še propadel. Nova vlada nI prijazna prestolonasledniku,  marveč oodplra
agitacijo Abdul Midžlda za prestolo-nasledstvo.
Kabinet se ni definitivno sestavljen, ker se vsi branijo prevzeti zunanje ministrstvo. Najbrže bo moral prevzeti to ministrstvo Said Halim paša. Govore, da Je njegovo imenovanje že podpisano.
V krogih porte govore« da ie pričakovati odgovora Turčije na noto velesil v torek ali sredo. O tem je vlada obvestila tudi zastopnike velesil.
Odpovedano premirje.
London, 27. januarja. Bolgarski delegatje pojasnjujejo svoj včerajšnji sklep glede premirja s tem, da ! o dotična nota, ki je bila danes tekstira-na, še danes oddana bolgarskemu vrhovnemu poveljniku, da jo turškemu generalissimu izroči. Ta nota pome-nja odpoved premirja. Odpoved velja od danes od 7. zvečer in odpovedni rok poteče v petek ob 7. zvečer. Ostali balkanski delegati nočejo o včerajšnjem sklepu podati nobenih ločnih! pojasnil.
London, 27. janaurja. Načelnik bolgarske delegacije dr. Danev je dobil od vlade iz Sofije instrukcijo, naj se še danes sporazume z ostalimi balkanskimi delegati, da stavijo še danes turški vladi kratek, a jedrnat j ultimatum, da naj nemudoma odgovori na demaršo velesil. V krogih balkanskih diplomatov zatrjujejo, da ni misliti na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ako Turčija brezpogojno ne odstopi Odrina.
Vojne ladje za oriient.
London, 27. januarja. Dve angleški križarki in sicer: »Kralj Edvard VII.« in »Nova Selandija« sta dobili povelje, da takoj odplovete v turško vodovje.
Solun, 27. januarja. Pred Solunom so videli včeraj eno angleško oklopnico. Francoska vlada je odredila, da odploveta še dve križarki v Egejsko morje. V Egejskem morju le sedal 5 francoskih vojnih ladij.
Rim, 27. januarja. Admiral Viale je dobil povelje, da odplove z vsemi večiimi vojnimi ladjami proti orijen-tu. I adje se zbirajo v sicilskem pristanišču Augusta.
Mladoturška metla.
Carigrad, 27. januarja. Mlado-turki so odstavili z vseh višjih uradniških mest neljube uradnike in jih nadomestili s svojimi pristaši. Odstavili so tudi vse starejše častnike pri Čataldži in jih nadomestili s svojimi privrženci.
Carigrad, 27. Januarja. Nova mladoturška vlada hoče preseliti biv-šeea sultana Abdul riamida v Konijo v Malo Azijo.
Carigrad, 27. Januaria. Nova vlada je postavila pred vojno sodišče 103 oseb, aretiranih je tudi več ministrov, med temi finančni minister Kiamil pnša in Šejh ul Islam.
ProfIrevoliicija.pri armadi.
Carigrnd, 27. januarja. V turški armadi pri Čataldži se širi protirevo-!i:ci!onamo gibanje. Prijatelji in pristaši ubitega Nazim paše nete to gibanje. Poveljnik 4. armade Abuk paša, je baje poslal nov mu velikemu vezirju proklamacijo, v kateri zahteva, da nal demisiionlra, sicer pride v Carigrad na čelu Arabcev In Kurdov.
Odrin nevtralno ozemlje. London, 27. januarja. V krogih turških delegatov razmotrujejo o posredovalnem predlogu, da bi se Odrin z bližnjo njegovo okofico proglasil za nevtralno ozemlje. Uprava bi naj bila avtonomna, na čelu te uprave pa bi naj stal guverner, katerega bi naj imenoval eden izmed balkanskih vladarjev.
Bolgarsko-romunski spor.
Dunaj 27. januarja. Iz Bukarešta javljajo, da romunska nota glede rek-tifikacije mej ni sicer determinirana, vendar pa je stavbena v takšni obliki, da je iz nje razvidno, da zahteva Romunska točen odgovor v najkrajšem času. Ako v najkrajšem času Romunska tega odgovora ne dobi, bo podala Bolgarski ultimatum. Romunska zahteva, da ji Bolgarska odstopi ozemlje od Turtukaga do Črnega morja in sicer 20 km severno od Varne, tako da bi mesta Balčik, Kavarna in Siiistrija pripadla Romunski.
Bolgarska-Romunska.
Bukarešta, 27. januarja. Ker bolgarska vlada še do sedaj ni uradno naznanila svojih koncesij, ki jih je pripravljena dati Romunski Je dobil romunsKi poslanik Misu naročilo, da naj izrazi dr. Danevu željo, da pričakuje Romunska v najkrajšem času tozadevne uradne podatke. OficIJozni ruski glas o situaciji.
Petrograd, 27. januarja. Oficl-Jozna «Rossija« piše z ozirom na novi položaj v Carigradu, da se stališče velesil napram vojni ni izpremenilo. Ruska vlada |e trdno odločena volno na vsak način končati In bo napela vse sile da to doseže. Cela Evropa je v tem stremljenju edina in pričakuje od novega turškega kabineta, ki je posebno rjotreben podpore In zaupa-
nja velesil da se Izkaže enako spravljivega in miroljubnega, kakor kabinet Kiamil1 paše,
Presojevanje položaja v BerolJnu.
Berolin, 27. januarja. Vladna »Norddeutsche Allgemeine Ztg.« piše med drugim v epohalnem članku, da je najvažnejše v sedanjem položaju, da se ohrani edinost med velesilami. Nadaljne skupno delo mora b»tl posvečeno skupnemu interesu za mir. Zato je pred vsem treba, da se velesile striktno drže nevtralnosti in ni razloga, da bi posamezne velesile zapustile evropski koncert in posegle samostojno v razvoj dogodkov. Pri skupnem postopanju Evrope napram Turčiji ne more priti do nasilnih sredstev, ker bi to moglo imeti nevarne posledice. V interesu skupnosti med velesilami se morajo nadaljevati di-plomatična Dogajanja ter je pričakovati, da se pri eventualnem nadaljevanju vojne sovražnosti omeje.
Dunaj, 27. januarja. V dunajskih diplomatičnih krogih smatrajo ta članek kot nekako naperjen proti Rusiji.
Turški listi o situaciji. Carigrad, 27. januarja. Mladoturški listi pišejo: Rurnelija je naša. Kakor izvemo, ne bo odstopila vlada od svojega stališča. Rurnelija je temelj eksistence države, zato se je vlada ne more odreči. Rumelije ne izpustimo, tudi če se moramo bojevati 50 let. Vlada smatra zaeedenje Rumeftje od strani balkanskih držav samo za provizorično. Da pa dokaže svojo miroljubnost, bo vlada privolila v nekatere lahke izpremembe svojih zadnjih predlogov.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Belgrad, 27. januarja. »Pravda« trdi, da je izvedela iz zanesljivega vira, da so pogajanja zaradi trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo v polnem tiru in da se vrše na Dunaju. Upati je, da se pogajanja za oba dela popolnoma povoljno rešijo. Razmerje med Dunajem in Belgra-dom je sedaj popolnoma normalno. V gospodarskih vprašanjih so prišli na Dunaju Srbiji nasproti in tudi Srbija je pripravljena k največjim koncesijam. Ta nastop Srbije bo imel tudi blagodejen vpliv na balkansko vprašanje. Glavne težkoče obstoje sedaj v določitvi meje okrajev Djakovica in Dibra. Upati pa je, da ne bo nepremostljivih težkoč.
Balkanski delegati. London, 27. januarja. Reuterjev biro poroča: Delegati balkanskih držav so se sestali v soboto k seji, niso pa storili definitivnih sklepov. Seja je preložila na nedeljo, ker pričakujejo delegati instrukcije svoje vlade. Turški odgovor na noto velesil.
Carigrad, 27. januarja. Ministrski svet se je posvetoval tudi včeraj o odgovoru Turčije na noto velesil, ki bo, kakor zatrjujejo, precej koncili-janten. Turška vlada si prizadeva obdržati zveze z velesilami.
Naredba srbskega vojnega ministra.
Belgrad, 27. januarja. (Izvirno poročilo.) Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero prepoveduje prevoz v Srbijo mrtvih ostankov onih vojakov, ki so padli ali umrli pred Odrinom. Ta prepoved je bila izdana, da se prepreči vtihotapljenje nalezljivih bolezni v Srbiji.
Usluga  italijanskega Rdečega križa Srbiji.
Belgrad, 27. januarja. (Izvirno poročilo.) Na vest, da nimajo Srbi v Draču zadosti sanitetnih potrebščin, je ponudil italijanski Rdeči križ Srbiji veliko količino sanitetnega materijala, ki se že te dni pošlje v Drač, kjer je italijanska vlada že dala na razpolago za bolnico tamkajšnjo italijansko šolo.
Vojvoda Pu nik v Belgradu.
Belgrad, 27. januarja. (Izvirno poročilo.) V soboto je prispel semkaj iz Skoplja vojvoda Putnik. S kolodvora se je odpeljal na svoje stanovanje, kjer je ostaP le malo časa. Nato se je odpeljal v kraljevski dvorec in ostal pri kralju celo uro. Nato je posetil ministrskega predsednika Pa-šića, s katerim je izredno dolgo kon-feriral. Govore, da stoji njegov prihod v zvezi z vojnim ukazom, ki bo te dni izšel in v katerem se bo zopet vzpostavilo soglasje z vojnim ministrom in vrhovno komando. Govore tudi, da je vojvoda Putnik konferiral z merodajnimi faktorji o novem položaju in o morebitnih novih vojnih operacijah. Kralj Peter, ki je že skoraj popolnoma okrevaj je v soboto sprejel tudi vojnega ministra Boža« novica,
Aeroplan v srbski armadi. Belgrad, 27. januarja. (Izvirno poročiloj Iz Amerike je prispel semkaj ruski avijatik Semjem. Iz Rusije sta bila poslana dva biplana, od katerih eden bo služil v naučne svrhe zrakoplovne šole, ki prične s poukom v Nišu čez mesec dni.
Novi srbski topovi,
Belgrad, 27, januarja. (Izvirno Doročiloj Svoiečasno le avstro-ogr-
ska žeJeznlŠka uprava zavrnila srbske topove, ki s,o bili poslani iz Fran^ cije. Sedaj so ti topovi došli preko Soluna, kjer jih je sprejela posebna vojaška komisija. Ista komisija bo tudi prevzela od tvornice orožja in streljiva v Kragujevcu popravljene zaplenjene turške topove. Ruski politik Miljukov v Belgradu.
Belgrad, 27. januarja. (Izvirno poročilo), V soboto se je vrnil iz Sofije, kakor je preje obljubil, ruski politik in poslanec gosudarstvene dume Pavel Miljukov. Njemu na čast so priredili njegovi prijatelji zvečer banket v hotelu „Moskvi". Banketa se je vdeležilo več odličnih politikov in državnikov. Miljukov ostane v Belgradu dva dni in se od tu vrne v Petrograd. Kakor poročajo listi, pride v nekaj dneh semkaj tudi grof Vladimir Bokrinski, ki se sedaj mudi v Sofiji.
O upravi v osvobojenih pokrajinah.
Belgrad, 27. januarja. (Izvirno poročilo.) Listi so priobčili vest, da je te dni ministrski svet razpravljal o upravi v osvobojenih pokrajinah. Na čel j upravi bi naj stal governer-princ Arzen Karagjorgjevič s tremi svetovalci. Tiskovni urad izjavlja, da je ta vest netočna, ker vlada vobče še ni razpravljala o tem vprašanju. Isti listi so tudi javili, da je prišlo v Rrizrenu do ostrega konflikta med vojnimi oblastmi in okrožnim načelnikom Kojovičem. Ta vest se demen« tira v toliko, da je nastal konflikt samo med načelnikom in nekim častnikom, kateri konflikt pa ne more meti nobenih političnih posledic.
Presojanje situacije na Bolgarskem.
Sofija, 26. jan. Po informacijah iz vladnih krogov se potrjuje, da je vlada odločena čakati, kako se razvijejo dogodki v Turčiji in prepustiti velesilam^ za nekaj časa še nadaljne korake. Ce bi turški kabinet definitivno odklonil predajo Odrina, bodo Bolgari odpovedali premirje.
Bivši turški parlament.
Berolin, 27. jan. „Berliner Tag-blatt" poroča iz Carigrada, da je imel kabinet včeraj posvetovanje, v katerem se je izrekel baje za sklicanje starega turškega parlamenta za prihodnje dni. Enver beg.
Lvov, 27. jan. Poljski listi poro« čajo, da je Enver beg potomec poljske rodbine Borsecki. Enver beg je sin poljskega boritelja za svobodo, ki se je udeležil 1. 1863 bojev proti Rusiji in je potem pobegnil v Turčijo.
Veleposlaniki v Carigradu.
Carigrad, 27. jan. Vsi veleposla-niki v Carigradu so obiskali včeraj popoldne novega velikega vezirja. Nekateri veleposlaniki so obiskali tudi bivšega velikega vezirja Kiamil pašo.
Srbski rekruti.
Belgrad, 27. jan. Po vojnem zakonu se kličejo vsako leto pod zastave in sicer 5. januarja artileristi in konjeniki, 1. aprila pa infanteristi. Do sedaj še rekruti niso bili poklicani v službovanje, vendar pa se zdi, da je za to že vse pripravljeno.
Solun.
Frankobrod, 27. jan. Iz dobro informiranih krogov prihaja vest, da je prišlo med Bolgari in Grki v Solunu res do sporazuma glasom katerega naj obdrže Grki Solun. Baje pa zahtevajo Srbi za velike žrtve te vojne in primeroma majhno pridobitev Ohrido in Bitolj. Vest se ne potrjuje.
Poslanik Hartvig. Belgrad, 27. januarja. (Izvirno poročilo). Širijo se vesti, da odide tukajšnj ruski poslanik Nikolaj Hartvig na daljši dopust, s katerega se baje več ne vrne v Belgrad. Po informacijah v ruskem poslaništvu samem so vse te vesti brez podlage.
Mladoturki na Dunaju. Praga, 27, januarja. „Narodni Lf-sty* poročajo pod naslovom »Konferenca mladoturkov na Dunaju", da je imel eden izmed na Dunaju navzočih mladoturški h voditeljev tik pred revolucijo v Carigradu konferenco z zunanjim ministrom Berchtoldom.
Obsodba bolgarskega urednika v s Solunu.
Frankobrod, 27. januarja. Iz Soluna poročajo, da je obsodilo grško vojno sodišče urednika nekega bolgar* skega časopisa zaradi nekega izziva* jočega članka na eno leto ječe, V Epiru.
Carigrad, 27. januarja. Do sedaj nepotrjene carigradske vesti pravijo, da je turška vojska pod poveljništvom Djavid paše zopet zavzela Korico. Bivša vlada je dobila to obvestilo pred 5 dnevi, ni ga pa objavila. Za padle vojake.
Sofija, J 27. januarja. Vlada Je odredila za vojake in častnike, ki so padli v vojni šestmesečno žalovanje po celi državi.
Konferenca veleposlanikov.
Londo, 27. januarja. Veleposlaniki so se sestali y soboto k skupni koa-terenci.
Narodne obramba.
Prva slovenska zaloga čala In roma v Ljubljani Rožna ulica 41. je izročila Ciril-Metodovi družbi zopet 70 K. Objavljajoč to pridobitev za naše slovenske namene, priporočamo zavednim Slovencem uporabo družbo uspešujočega blaga pred vsem drugim.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
izročila rodbina Hel. M. Š e g a 10 K mesto venca pok. gosp. ces. svetniku Ivanu Murniku. Gg. Ivana in Ante Beg sta darovala Ciril-Metodovi družbi 6 K namesto cvetk na grob blagopok. g. Avgusta Praprotnika, Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Celju je poslala 12 K 40 vin. iz poravnave gosp. dr. Laznika med gg. B. in St. G. Adatbert Pučnik, blagajnik Ciril-Metodove podružnice v Kranju, je nakazal — po odbitih stroških — 73 K 40 vin. odkupnine od novoletnih voščil. G. Ljudevit Vola-rič v RobiČu je poslal 1 K 60 vin., katere je zložila vesela družba koba-riških fantov v gostilni gosp. I. Vo-lariča, spominjajoč se vetevažnosti Ciril-Metodove družbe in želeč, da ta darček tudi dobro zaleže na svojem delu. Podružnica N. D. O. v Ajdovščini in Sturje je pridobila družbi s šaljivo pošto na veselici dne 12. januarja 11 K 80 vin. Moška podružnica v Ajdovščini je poslala s svoje veselice 19. t. m. 140 K. Pri isti veselici je sodelovala rudi tamošnja ženska podružnica, kar dokazuje, da je vplačala pokroviteljstvo 200 K in je k tisti pripomogel del veseličnega dobitka. Plodonosna je bila preteklo nedeljo 19. t. m. podružnična veselica v Medvodah v prostorih gosp. Jesi-na. Dala je čistega prebitka 75 K in ustanovnine 40 K. katero sta vplačala gosp. Jakob Babnik iz Ljubljane in podružnična podpredsednica gospa jesihova. Hvala.
Bohinj, povaben poleti čaroben v svoji krasoti pozlirJ. Ciril-Metodova podružnica v Bohinjski Bistrici priredi prav zanimivo veselico dne 1. februarja v Grand hotelu Triglav. — Spored hrani veselični odbor še tajno, govori se pa zelo glasno, da tako prijetne veselice Bohinj še ni doživel. Opozarjajoč in vabeč k najobilnejši udeležbi, zagotavljamo, da bo sledil živahnemu večeru sanatorij, ki Jravi vse dušne in tetesne bolezni na sankališču.
Društvena naznnnila.
Telovadno društvo  »Sokol« v
Ljubljani naznanja še enkrat vsem I ratom članom, da se vrši redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v četrtek, dne 30. t. m. ob polu 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokotskega doma „Sokolu II." v L ubijani vabi svoje članstvo na II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 2. svečana ob pol 10. dopoldne v gostilni g. L. Šarca na Karlovski cesti. Dnevni red: Pozdrav podpredsednika, poročilo pregl. računov, priglasitev članov, volitev odbora, raznoterosti. Radi velike važnosti tega občnega zbora prosi obor mnogobrojne udeležbe.
Ustanovni občni zbor Kranjske j-kupine društva uradnikov jugoslo-i anskih denarnih zavodov se je vr-včeraj dopoldne v prostorih gonilne Fiala v Gradišču. Ker je bil predsednik g. Kralj zadržan, je vodil jbčni zbor njegov namestnik g. Pret-
ir. Brzojavno so pozdravili zborovanje kolegi iz Kamnika in skupina Celje. Dr. Obersnel iz Trsta je podal nato poročilo o težkočah, ki so nastale v centrainem društvu v Trstu in o delovanju sedanjega osrednjega odbora. Organizacije so se ustanovile ali pa se bodo v kratkem ustanovile v Celju, Ljubljani, Trstu in v Dalmaciji. Dr. Obersnel naglasa nadalje se veliko važnost »Vjestnika« za organizacijo uradništva in podpornega fonda. Zahteve uradništva kulminiraj© v pragmatiki, urejenem delavnem času in v primerni plači. — Od vlade potrjena pravila prebere nato z. Lenček ter se pravila sprejmo. Vrše se nato volitve v odbor ter so bili izvoljeni gg.: Kralj, Pretnar, Skornjak, Urbančič, De v. Pečar, Bezenšek in lenček. Za pregledovalca raču-nov sta bila izvoljena gg.: Ropaš in Sum i. Delegatov za občni zbor društva se je izvolilo osem in sicer
/.: Pretnar, Hiter, De v, Skornjak, Lenček, Kralj, Bezenšek in Urbančič. Vršila se je nato daljša debata o organizaciji sami v kateri je predlagal g. S a -j o v i c, da naj se vrše redni prija-
Ijski sestanki tudi z drugimi organizacijami privatnih uradnikov, w. Z o r k o pa predlaga, da naj prevzame odbor agitacijo pri onih kolegih, ki še niso pristopili društvu. Na tozadevno vprašanje razjasni g. dr. Obersnel. da znaša pristopnina k društvu 1 K, članarina osrednjega društva 8 K, članarina skupine pa 4
krone. Članarina se pobira mesečno. Končno sj je nabrala na občnem
zboru še majhna osnova vsota za podporni fond.
Ciiainioa v Šiški priredi Vodnikovo besedo na svečnico, dne 2. februarja 1913 v salonu pri Kankertu. Spored. 1. Godba. 2. G. Ipavic: .Ilirija oživljena0. Moški zbor. 3. Prolog. 4. Godba. 5. Deklamacija. 6. D.-V.: .Sveta noč*. Cetverospev. 7. Godba. 8. A. FOrster: .Razbita čaša-. Moški zbor. 9, Godba. 10. Iv. pl. Zaje: .Juri-čićeva putnica". Moški zbor. 11. Godba.
12. Organizirani berač. Komičen prizor.
13. Godba. 14. Zdravnik za zastorom. Komičen prizor. Ples. Sodeluje moški pevski in tamburaški zbor Čitalnice. Vstopnina za nečlane 50 vin., č. člani so vstopnine prosti. Začetek ob 7. zvečer. Del čistega dobička odpade za revne šolske otroke v Spodnji Šiški.
Narodna čitalnica v Črnomlju priredi svoj običajni »Vodnikov ples« v soboto, dne 1. svečana 1913 ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Lackner. Ta ples je znan že iz prejšnjih let kot ena najbolj zabavnih predpustnih prireditev v Beli Krajini, zato je pričakovati tako iz Črnomlja, kakor tudi okolice največje udeležbe. Da bodo tudi letos preživeli na tej prireditvi plesalci najlepše urice, zato nam jamči novi agilni odbor, ki se ni strašil ne truda, ne stroškov, da nudi posetnikom tega plesa res nekaj zabavnega. Tako n. pr. bodo nastopili pri četvorkah prvič različni šaljivo - kostumirani pari, ki bodo nekaj novega ter bodo gotovo spravili vsakogar v najboljšo predpustno voljo. — Pri plesu igra novi črnomaljski salonski orkester, ki nastopi s samimi izbranimi komadi, tako, da bodo iz te prireditve gotovo tudi ne-piesalci odnesli najlepše spomine,
Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor dne 31. januarja 1913., v restavraiji »Siegel« III. Neu-linggasse, z običajnim dnevnim redom.
Klubu   slovenskih  tehnikov v
Pragi so poslali prispevke sledeči dobrotniki: Vvdrova tovarna v Pragi 25 K; g. Fr. Dolenc, veletrgovec z lesom v Škofii Loki, 20 K: g. Josip Javornik, vetrgovec z lesom v 2alm, I o K: Anton Kubička, ravnatelj zavarovalne družbe »Meridionale« v Trstu, 10 K. Klubovi odbor se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem cenj. darovalcem, ki so pokazali s tem, da znajo ceniti inženirski naraščaj slovenskega naroda. Klub slovenskih tehnikov v Pragi ie bil ustanovljen leta 1905., ko so začeli slovenski srednješolski absolventi prihajati v večjem številu v Prago, središče najnaprednejšega slovanskega naroda, da se seznanijo poleg svoje stroke obenem tudi s kulturnim življenjem češkega naroda. Težišče tehničnega kluba leži v dobri in obširni strokovni knjižnici, iz katere si morejo izposojevati nujno potrebne knjige in tiskana predavanja oni tehniki, ki se niso rodili pod solncem blagostanja. Kakor je snlorno znano, je tehniški študij najdražji in najtežji; za to je umljivo,da naš mali revni narod še vedno nima dovolj inženir, naraščaja. Povprečni slovenski viso-košolec je navezan večinoma na podpore, ki so včasih tako skromno odmerjene, da mu zadostujejo komaj k bornemu vegetiranju, in da je marsikateri primoran celo stradati. V takem položaju je dragi in težki tehniški Študij skoraj nemogoč in več kot polovica slovenskih tehnikov je primorana na ta način zapustiti tehniko. Zato je sveta dolžnost vseh onih merodajnih in premožnih krogov, ki zahtevajo slovenskih inženirjev namesto dosedanjih tujcev, da skrbe za inženirski naraščaj slovenskega naroda s tem, da podpirajo gmotno revne slovenske tehnike in njih klube. Darove za praški klub naj se blagovoli pošiljati na naslov: Klub slovenskih tehnikov v Pragi. Češka tehnika.
Frosveta.
fz gledališke pisarne. Jutri v torek prvič za nepar opereta „Orpheus v podzemlju", ki je pri premijeri v nedeljo napolnila hišo in prožila salve smeha med občinstvom. V četrtek „Orpheus v podzemlju" za par. V soboto Gavaultova veseloigra „Mala Čokoladarica", povsod dobrodošla in priljubljena, v režiji g. Fišerja. Nadaljni dramski repertoar: Birinskega .Vrtoglava", Bahrovi .Otroci*, Thomova .Migdalena", Sem Benellija »Cena delle beffe". Opera pripravlja „Madame Butterfly", „La Wally", »Brivca Se-viljskega".
Slovensko gledališče. V nedeljo večer je slavilo operetno osobje našega gledališča predpust. Igralo je Offen-bachovo opereto v štirih slikah .Orfeja v podzemlju". Libreto je persiflaža na grške in rimske bogove; predstavlja nam jih kot ljudi s svojimi božječlo-veškimi slabostmi. Prvotni tekst je nadkriljevalo ekstemporiranje, ki mestoma kaže, da nekateri gospodje in dame pri tej stvari ne poznajo mej.
Ta libreto, kakor večina drugih, zlasti operetnih ne kale literarnih vrlin, ima pa zato polna usta šal In dovtlpov, Id žanjejo smeh na vseh koncih in krajih. — Ravnatelja konservaterija v Tebah Je igral g. Bukšek. V primeri z drugim* je bil zelo diskreten, kar je delalo njegovo igro simpatično. Eurvdice (zakaj ne Evridiko, ki bi jo bilo mogoče sklanjati) je pela kot po navadi dobro gdč. Richterjeva. Gospod Kovač se operetno razvija. To pot je že plesal po odru in se izkušal tuintam celo pošaliti, Pel je lepo. Gosp. Povhe je bil s svojo sorto dovtipov na moč radodaren. Okusna je bila gospodična Fantova kot Diana, enako gospa Fej-farjeva kot Venus in gdč. Vera Danilova kot Kupido. Mars g. Srkbinška je bil dober oficir. Janez Styx gosp. Bohuslava je kratkočasil s svojo nesrečno zaljubljenostjo. Ugajali sta tudi gdč. Šetfilova, ki je predstavljala poosebljeno javnomnenje in gospa Bukšekova v vlogi Junone. G. Grom, goč. Puhkova in vsi drugi so bili na mestu. Hiša je bila polna. Kdor ne išče v gledališču drugega kakor smeh, naj si „Orfeja v podzemlju" gotovo ogleda, Smejal se bo sigurno, pa naj si bodo povodi taki ali taki. P.
35 let igralec. Član slovenskega gledališča v Ljubljani, režiser gospod Danilo, obhaja danes petintrideset-letnico svojega delovanja na slovenskem odru. Ime jubilantovo je v najožji zvezi z zgodovino našega gledališča G. Danilo je vsestransko deloval na našem odru, pokazal se je kot dobrega interpreta najrazličnejših vlog. Jubilant bo imel prihodnji mesec svoj častni večer, Igral se bo Dumasov „Kean". Danilo bo igral Hamleta. Upamo, da bo ljubljansko občinstvo pokazalo jubilantu one simpatije, ki jih zasluži.
Književnost.
— Prevodi iz slovanske in svetovne književnosti. Na sobotnem sestanku »Slovenske Matice« se je vršil razgovor zlasti o prevodih in o načinu, kako bi biro mogoče preprečiti, da se nekatera dela iz slovanske in iz svetovne literature prevajajo po dvakrat in trikrat, kaj bi bilo nadalje potrebno, da se prevede, tedaj skratka, kako spraviti sistem v prevajanje leposlovnih del tujih literatur. Matica se je tozadevno obrnila na gospode, ki imajo v tej zadevi že izkušnje ter pozvala tudi javnost, da pove svoje mnenje. Stavil se je predlog, da naj se sestavi nekak kataster vseh do sedaj izišlih prevodov ter je tak kataster tudi že sestavil dr. Lenart. Ker pa je delo zelo obširno in ker čitatefti Matičnih knjig nimajo interesa za tak kataster, to ni izvedljivo. Zato se sprejme nasvet, da naj Matica dr. Lenartov rokopis pač kupi ter ga naj da na razpolago onim, ki se hočejo poslužiti, ali je kako delo že prevedeno, ali ne. Matica pa naj sestavi vsako leto tudi seznam v preteklem letu izišlih prevodov ter da ta pregled časopisom na razpolago. Priporoča se tudi, da naznanijo pievajatelji Matici, kaj mislijo prevesti, ne glede na to, ali bo potem Matica sama kupila rokopis, ali kdo drugi. S tem bi bilo preprečeno, da dva ali trije istočasno prevajajo isto delo. Prevajajo naj se pa iz svetovne in slovanske književnosti samo res popolna dela, standard dela, ki so ali najboljša dela dotičnega pisatelja, ali pa posebno dobro karakterizirajo dotično dobo. Pri prevodih pa naj se gleda, če le mogoče tudi na to, da dobe dela istega pisatelja kottkor možno enako obliko, ne samo kar se tiče prevoda samega, marveč tudi v bibliografičnem oziru. Ker je došlo Matici več seznamov del, ki se priporočajo za prevajanje, ker je pričakovati še nadaljnih nasvetov in ker je treba že nabrani materijal sortirati, se vrši v kratkem novo posvetovanje o priporočljivih delih za prevajalce brez ozira na to, ali bo ta dela založila Matica sama, ali kak drug založnik.
Rožne stvari.
• Velik požar Iz Madrida poročajo: Velika električna naprava v San Marco je v petek zgorela. Žice za napeljavo električnega toka so se raztopile, štiri osebe so bile na mestu mrtve.
• Nesreča na morju. Iz Krista-nije poročajo: Ladjica „Agda" se je vsled viharja v Severnem morju izgubila. Bila je na potu iz Štetina v Rio de Janeiro. Neka angleška ladja je rešila tri osebe, dvanajst oseb je utonilo.
* Krvavi ektoeel ttavkujočih. Iz Novega Jorjca poročajo: Stavka kon-fekcionarjev je povzročila napad na neko tvornico Stavkujoči so streljali na policijo. E.ia oseba je bila ubita, mnogo pa ranjenih. Stavkujoči so morali končno zbežati.
* Blazen profesor. Iz Budimpešte poročajo: Profesor na budimpeštanski realki v prvem okraju dr. Ernst Szats je pred par dnevi pisal redak-
ciji lista „Pesti Htrlap" pismo, v katerem naznanja atentat na nadvojvodo Jožefa. V soboto Je prišel v redakcijo ter tam ponovil svojo grožnjo. Oddalli so ga v norišnico.
* Nove orgije v čenstohovskem samostanu zgorele Iz Varšave poročajo: V tvomid za orgije tvrdke Rieger v Karvinu v Sleziji so naročili za samostan v Čenstohovu nove orgije za ceno 200.000 kron, ki so bile pred kratkim gotove. Ko so orgije pripeljali v Čenstohov, so jih dali v neki skedenj. Predvčerajšnjim je na skednju izbruhnil ogenj, ki je uničil tudi orgije. Ogenj so zanetili. O storilcu nimajo sledu.
Poziv!
Vsled pomanjkanja bolniških strežnic namerava prirediti deželno in gospejno pomočno društvo »Rdečega križa za Kranjsko« v tukajšnji deželni bolnišnici kake 6 do 8 tednov trajajoč bolniškostrežnični tečaj za gospe in gospodične.
Teoretično in praktično izve-žbane strežnice se bodo nastavile v resnem slučaju v zavodih »Rdečega križa na Kranjskem«, ali pa se odpošljejo v organiziranih oddelkih na bojišče.
One gospe in polnoletne gospodične, ki se žele udeležiti boiniško-strežničnega tečaja v deželni bolnišnici, naj pošljejo svoje izjave čim preje podpisanemu društvu.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1913.
Deželno in gospenje pomočno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko.
Današnii tist obsega 6 stran'.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Borzna poročila«
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Urada! karti dnaafske hcrie 27. jannarja 1913
■af»*b»nl nsolrll.
i* 11, maleva rentu .... 4*2e'i srebrna rent« .... 49/t avstr. terortska renta . .
ojyr. „ „ . . 4f', kranjsko deželno nosoJUo 4°/, k. o. češke dež. banke .
Sr*6k«.
refke fi *. 1**0       . .
n   li 1^64 •   •    •    • *
Hsl-T......
zemeliske T. Izdaje
»• II« i* • opreke hfootečne . . dan. Vomnnalne . avstr. kreditne . . . IfubUanske .... av?tr. rde?, križa  . .
0*r.     »m      • •
ba^<Ika.....
turške......
ii
ii
M »I II II II II II II II
n
nnlnloa.
Mub!fantke kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Tn?ne Železnice .... Orfavne železnice . • . Alnlne-Montan . . . . CeSke sladkorne družb« . Zivnostenske banke.  . .
VaEatC*.
Cekini Marke Franki Mre .
RiibIH.
Denaril	Stanom
84-70	84-90
88-10	88*30
84*90	85 10
8405	84*2*
	94-50
89 —	90-
451 -	463 —
630 —	650 -
286-	298 —
275 —	287 —
247-25	259-25
235 —	247-—
477 —	489*—
480 -	492 —
65 —	71 —
52*50	S8 50
31\c0	37 50
27 95	31 95
220 —	223--
134- -	437-
610 25	611 25
50450	-05S0
102 50	103 50
f91-50	6^2 50
1017 50	1018 50
36225	364 25
26625	267*25
11-40	11-44
117-90	118 20
95-90	?6 10
94 25	94 50
254 —	254 75
Žitne eene v Budimpešti.
Dne 27 januarja 1913. Termin.
PSenlca za april 1913 Pšenica za oktobei 1913. Rž za april 1913 Rž za oktobei 1913 Oves za april 1913 Oves za oktober 1913 Koruza za mai 1913 Koruza za julij 1913 . .
za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 ke za 50 kg za f-O kg za 50 kz
11- 75
12- 20 1C-17
9-77 10*68 888 7*69 789
Hsteorolosično poročilo.
Vliiia iti -Mrjen SBt-2
Sred.JI tričai ritk 736 tan
januar, j	Čas opazovanja	S U u je barometra ? mm	i «*. s Scj E s t- *-	Vetrovi	Nebo
25 ♦i	2. pop. 9. sv.	734-9 7351	7-5 4-2	moč. zah. sr. jzah.	del. jasno oblačno.
26.	7.zj.	735-6	—0-6	sr. svzh.	del.oblač.
• n	2. pop. 9.zv.	7344 738-2	5-8 3-0	si. vzhod brezvetr.	• •
27.	7. zj.	743*7	0*0	sr.vzsvzh.	jasno
Srednia predvčarajšna temperatura 4-8% norm. 2 !• in včerajsna 2-7», norm. —2-0°. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0-0 mm
VsuaEs sv.
po rajnkem gospođu
saABfasIsai
376
Janeza Majcen
služila se bo v cerkvi sv. Jakoba jutri, dne 28 t m ob 8. uri z libero.
Druge posmrtne sv. mase se bodo brale do 27. februarja vsak d&n ob 10. uri v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stric, gospod 377
Anton Šušteršič
posestnik t Zgornji Šiški
danes, v nedeljo, dne 26. januarja ob polu 7. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 66. letu starosti, blago v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnika se bode v torek, dne 28. januarja ob 3. uri popoldne v hi5i žalosti Zg. Šiška št. 23 svečano blagoslovilo, in se prepelje k zadnjemu počitku na pokopališče v D-a^ljah
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blag mu bodi spomin in molitev spremljaj ga onkraj groba!
Zgornja Šiška, dne 26. jan. 1913.
Žalujoča ostala.
Pogrebni zarod L Rojina, Slika
cene c
se sprejme takoj 352
v trgovino z mešanim blagom. Alojzij Jerančič, Karlovška c 8.
Večletni poslovodja
trgovine z mešanim blagom sprejme službo ali vloži v
samostojno trgovino
primerno kavcijo. — Ponudbe pod Štajerec" na upravn. „Slov. Nar."
se sprejme takoj v službo.
Josip Mrežic, mesar, Jesenics, SoreojsHo.
349
Stanovanje
s tremi manjšimi ali dvema večjima sobama in kopel j o
se išče za maj.
Ponudbe pod „maj" na uprav. „Slov. Naroda*. 370
Rflninv* na bencin 4 PH rab*
ljen, toda dobro ohranjen z vso opravo in
eirkularno žago
s transmisijo vred, se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Spod. Šiški, Kolodv. ulica št. 181, kjer si jih lahko ogledajo še v porabi. Dopisi poštni predal 65, Ljubljana. 23
Za veletrgovino vina In žganja
se išče 368
sposoben ter posebno v stroki Žganja izrežban
tnlk
za alpske dežele. — Ozira se samo na zanesljivo in dobro izvežbano moč« Ponudbe upravništvu >Slov. Naroda«.
Velika partija
raznovrstnih
čevljev
bode razprodanih
dne 29. t n. ob 9. url dopoldne na Dunajski eesfl štev. 33, skla* dišče „Balkan". 369
Interesenti so vabljeni.
med zavzetjem Odrina od strani Bol-garske in koncesijam Bolgarske Romunski. Vendar jc hotel dr. Danev končati pogajanja z romunskim ministrom Jonescujem šele tedaj, če bi bil Bolgarski Odrin zagotovljen. — Končno se je Romunska zadovoljila s tem, da ie dobila zagotovljene nekatere koncesije. V sobotnem romunskem kronskem svetu pa je poljedelski minister Filipescu, ki je že od nekdaj napadal program pogajanj ministra Jonescuja, dosegel, da nastopa Romunska z ozirom na razmere v Carigradu zopet s svojimi starimi zahtevami, vsled česar se je razmerje med Bolfearsko in Romunsko zopet močno poostrilo.
Kakor znano, so balkanski delegati že sestavili besedilo note, ki jo hočejo izročiti turškim delegatom in v kateri sporočajo turškim delegatom, da so pogajanja prekinjena. To kratko noto bodo izročili balkanski de'egati turškim delegatom danes ali jutri, najbrže pa Šele, ko bo Turčija odgovorila na noto velesil.
Povest slov. prostovoljcev.
(Napisal M. C.)
(Dalje.)
Do drugo ure popoldne smo se potikali po močvari, vzdigavali venomer pale tovore iz blata in dospeli slednjič vsi blatni, mokri in izmučeni do reke Bojane, kjer nas je pričakoval črnogorski parnik, da nas prepelje po reki navzgor do tabora.
Po enourni vožnji je obstal parnik sredi reke in od levega brega je priplulo dvoje arnavtskih čelnov, da prepelje tovore in potnike na suho.
Dospela sva v glavno taborišče južne črnogorske armade.
Pred definitivnim vstopom v prostovoljski bataljon sva se imela prijaviti še vojnemu ministru, generalu Martinoviču.
Vprašala sva stražo na bregu Bojane, kje moreva najti generala in pokazali so nama malo arnavtsko kočo, kakih sto korakov oddaljeno od reke.
Prijazen vojnik naju je pospremil do omenjene kule. kjer je bil z*>ran generalni štab južne armade.
Po. slugi nama je sporočil vojni minister, da vsled preobilih poslov ta večer ne more govoriti z nama, da naj prenočiva v koči in počakava prihodnjega iutra.
V koči sva naletela na ruskega vseučiliškega profesorja iz Petro-grada, ki je prišel proučevat črnogorski narod in vojsko. Takoj smo se seznanili in ko je prisedel k nam še brigadir Kusovac. smo se v bratski vzajemnosti sredi priprostih vojni-kov zabavali pozno v noč.
Okusna pečenka, izborna domača rakija gospoda brigadirja in razne delikatese iz nahrbtnika gospoda profesorja so pripomogle, da nas ni zapustilo niti trenutek veselo razpoloženje.
Prijetno nas je iznenadila še pečena piska, ki nam jo je poslal vojni minister za nameček, zakar smo mu sporočili svojo najlepšo zahvalo.
V kotu ob ognju je imel brigadir pripravljeno posteljo — precejšen kup sena. Oni večer ga je prijateljsko delil z nami, midva sva legla v sredo, brigadir na eno, profesor na drugo stran.
Ob takih kapacitetah nisem še nikdar počival in menda tudi ne bom.
Čudil sem se priprostosti visokega častnika. Večerjo, ležišče in rakijo — vse je delil z navadnimi vojaki, vsi so mu bili bratje, a vendar, kako spoštljivo so se vedli oni proti njemu!
Vojska, v kateri vladajo tako prisrčne razmere med častniki in prostaki, z gotovostjo lahke računa na zmago. Ni Čuda, da drvi Črnogorec sleno v boj za svojega poveljnika. S prijazno besedo, in Ijubeznji-vostjo se pridobijo srca vojnikov, ne pa s strahovanjem in zmerjanjem.
Zgodaj naslednjega dne naju je zbudila straža češ, naj pristopiva k ministru.
V družbi nekaj častnikov je sedel minister ob ognju v sosednji sobi.
»Dobro jutro, gospoda!« sva jih pozdravila.
»Dobrodošli, bratje Slovenci! Kako ste spali?«
»Hvala lepa, jako dobro!«
»1 Vi hočete vstopiti v prostovoljsko legijo?«
»Da, ekscelenca, ako nama dovolite.«
Obrnil se je do bližnjega čast-i*ika *
»Sprejmi ona dva momca in čuvaj jih!«
»Slušam, gospodin minister,• se je glasil odgovor in pristopil je k nama mlad, visok častnik, podal nama roko in se predstavil za poročnika prostovoljskega bataljona.
»Sedite, da skuhamo čaj. potem pa odrinete lahko zajedno z gospodom poročnikom k bataljonu« J* nadaljeval minister.
Prisedla sva k ognju. Spraševala naju je družba o Slovencih, kako se nam godi v Avstriji,
kaj mislimo o Črnogorcih in sedanji vojni. Pripovedovala sva Jim o naših žalostnih narodnostnih razmerah, o navdušenju in občudovanju, s katerim zasledujejo Slovenci junaške sveto borbo svojih bratov. Vse jih je izredno zanimalo.
Popili smo čaj in dvignila sva se s poročnikom, da odidemo.
»Hajdite, (sokoli sivi, srečno pot!« je dejal minister, podal nam roko v slovo in odšli smo.
Predno nadaljujem s svojim pripovedovanjem, se mi zdi potrebno, povzeti nekoliko nazaj v zgodovino južne črnogorske armade.
Po zavzetju ozemlja okoli Katr-kole in Muričanov, je prestopila vojska, zapustivši močne posadke v omenjenih selih, staro črnogorsko mejo ob reki Bojani in prodirala v široki črti ob morju proti pristanišču Sv. Ivan Medovanski.
Pri Barbaroši pa je zadela na hud odpor Turkov in mohamedan-skih Arnavtov, tako, da se je morala umakniti prav do svojega izhodišča ob Bojani.
Kakor sem zvedel pozneje na Cetinju, je poročal črnogorski uradni list le samo, da so morali Črnogorci napeti vse sile, da Turki niso obkolili armade.
Ta napor pa je obstal v resnici v hitrem umikanju armade proti črnogorski meji, pri čemur je baš prostovoljski bataljon prišel v največjo nevarnost, da ga Turki obkolijo pod Črnim vrhom.
Vsa armada se je pomaknila torej nazaj in se pripravljala ob času najinega prihoda (12. novembra) v tabor k novemu pohodu proti Me-dui.
Okrog dvestopetdeset vojnikov je sedelo v posameznih gručah ob ognjih v hrastovem gozdiču na pobočju malega griča.
Smeh in petje nam je donelo nasproti.
Med ognji sva opazila nebroj puškinih piramid, na katerih so se svetlikali dolgi bajoneti, pasovi patron, samokresi in noži.
Potihnil ie hrup in šum taborišča za trenutek, ko smo dospeli do mega. Radovedno so naju morrili voiniki. ko naju je vodil poročnik med ognji k Šotoru kapitana prostovoljcev.
Po kratkem pozdravu in razgovoru naju je peljal kapitan do enega izmed ognjev in velel možem, ki so sedeli krog njega, naj naju sprejmejo med se kot svoja nova tovariša.
Predstavila sva se družbi, posedla med njo in takoj smo bili v ? vem razgovoru med seboj.
Ker je bila odslej najina usoda tesno združena z usodo celega bataljona, je treba, da na kratko popišem prostovoljsko legijo kot tako, njeno moštvo, taborsko življenje in običaje.
Bataljon se je delil v tri čete, vsaka četa zopet v njeni moči odgovarjajoče število vodov. Štel je štiri častnike, namreč: kapitana, poručnika, podporučnika in barjaktarja (zastavonoša). Prapor bataljona je bil srebrn križ, katerega je imel barjaktar pripetega na prsih. Po zavzetju Sv. Ivana Medovanskega pa smo dobili pravo bojno zastavo, slično, kakor drugi bataljoni redne vojske.
Vsak vod je imel svojega vodnika, ki je imel nalogo, skrbeti za red med svojimi podložnimi, sprejemati zanje hrano in jim jo pravično razdeliti.
Midva sva bila prideljena prvemu vodu prve čete.
Menda je bil naš vod najslikovi-tejši v celem bataljonu. Pet Italijanov, enega Francoza, dva komitasa iz Stare Srbije, Štiri Črnogorce iz Kotora, srbskega meoicinca iz južne Ogrske, filozofa iz Sarajeva, pravnika iz Zadra in naju je zanesla usoda skupaj, prav kakor bi se bili že zdavnaj domenili, da hočemo enkrat doseči rekord v raznoličnosti med črnogorsko vojsko.
Kako* naš vod, tako ali vsaj podobno pisani so bili tudi ostali. Večino moštva so tvorili Srhi iz Bosne in Hercegovine. Precej je bilo tudi Dal-matincev in Črnogorcev iz boke kotorske.
V normalnih razmerah je imel dobiti vsak vojak pol kile mesa in kilo kruha na dan. Seveda je bilo takih dni malo, tako. da se ne spominjam več, ali je snloli bil kateri, ali ne.
O vojaških kuhinjah pri Črnogorcih ne more biti govora. Za vojsko gonijo pastirji cele črede ovc in koz in kadar je čas, oziroma prilika skuhati obed ali večerjo, pošlje vsak bataljon potrebno število mož, ki vjamejo, zakoljejo in oderejo odločene živali. Nato se sestanejo vodniki celega bataljona in si razdelijo meso med seboj. Vsak vojnik dobi potem delež pri svojem vodniku in si skuha ali speče meso, kakor in kadar kdo hoče, oziroma more. V to svrho nosi vsak vojak litrsko plehnato posodico (»solico«) in leseno čutarico za vodo seboj.
(DaJle prihodnjič.)
StijBPsko.
Iz Celi«. Na napade in članke v petkovi »Straži«, odgovarjamo kratko to - le: Nam popolnoma ugaja, da se je klerikalna stranka postavila na tako radikalno stališče in da se enkrat tako energično priduša, da bo ta obljuba tudi izpolnjena in da ne bodo imeli tisti »neodkritosrčni, hinavski in hudobni liberalci« prav, ki pravijo, da nismo imeli spodnješta-jerski SIbvenci od klerikalne stranke še nobene nacijonalne koristi, dasi je ta stranka že od leta 1907. neprestano na krmilu in dasi je Je delala podobne obljube in slovesne prisege še ob vsakih volitvah . . . Konstatiramo ponovno, da »Straža« še vedno ni priobčila nobenih podrobnosti iz dr. Kukovčeve razprave »Slovenci v deželnem proračunu vojvodine Štajerske« in da ni omenila njegovega stališča proti dr. Benkoviču in dr. Ne-griju, temveč laže in obrekuje naprej, predrzno grešeč na nevednost svojih bralcev. Konstatiramo slednjič, da »Straža« ni navedfta niti ene osebe, katero bi bil pretekli teden dr. Kukovec v Mariboru ali Ptuju prosil za kake prispevke za »Narodni List«. O prisnevkih mora sploh »Straža«, ki po lastnem priznanju ne more izhajati z naročnino, temveč jo vzdržujejo materijalno in — duševno duhovniki, molčati. Posebno slednja dva napada sta za politično in zasebno moralo duhovniških politikov na Sp. Štajerskem značilna. Na javnost ne more napraviti dobrega vtiska, ako se mora politika vodilne slovenske stranke zagovarjati s pustimi natolcevanji in neresnicami.
Celje. Koritar in spe se v »Slovencu« pritožuje, da se slovenskim (on misli seveda samo klerikalne) akademikom po dovrš. študijah slabo godi, ker ne dobe služb. Da, da, v svoji divji strankarski strasti je klerikalna stranka pač napravila iz deželnega odbora in drugih mest korita za nezmožne svoje ljudi, kot nekakšne barikade proti naprednjakom, ali drugače, kjer gre za narodno stvar in nima stranka nič strankarskega likvidnega proiita, tam pa prepuščajo eno postojanko za drugo Nemcem in nemškutarjem. Še za svoje ljudi se takrat ne brigajo in jih puščajo na cesti. Leta 1912 n. pr. je bilo razpisano pri gozdarskem uradu v Gorici mesto koncipista v 10. činovnem razredu. Pogoji so biH: dovršene juridične študije in prednost imajo juristi z nekoliko odvetniške ali sodne prakse. V celi stroki nimajo niti enega Slovenca, potrebovali so ga tako krvavo, da so se morale nalašč izvršiti nekake osebne iz-premembe, da se napravi mesto za slovenščine zmožnega uradnika. — Predno je še bilo mesto razpisano, je ravnatelj, hud nacijonalec, prijazno prevzel prošnjo od nekega slovenskega kompetenta, da jo je sam odposlal na ministrstvo. Od Gorice do Maribora so bili o zadevi obveščeni »dični« zastopniki slovenske pravde, dr. Benkovič pa je imef akcijo v rokah. Kaj se zgodi? Referent v ministrstvu, prijazen Slovan, Poljak, šef poljedelskega ministrstva, Slovan, Čeh, imenovana pa sta bila ne eden koncipist, ampak dva in oba Nemca, oziroma nemškutarja. Slovenski kompetentje pa danes — vacirajo. En groš za vse. za spričevala in diplomo, da zavije branjevka fige v nje. In taki slučaji, ko se izstradanega akademika po dovršenih študijah, na koncu njegovih moči pahne v nič, so pri klerikalcih na dnevnem redu. A kaj to mari politikastrom, ki so rojeni in izvolieni samo za dopuste. — »Obrni se na \Vastiana ali Marckh-la,« je reke! »somišljenik«, »poten, se stvar vsaj kompromitirala ne bo.« Pri današnjih razmerah navidezno dober svet. Rečemo pa, da to ni več malomarnost, ampak že hudobija, ki se bo prej ali slej sama kaznovala, kakor se je hudobija onih dekel kaznovala, ki so zadavile petelina, da bi lahko dalje spate in lenarile . . .
Iz Celja. Sobotni »Slovenec« pravi, da je »Narodnega lista« — konec. To je seveda hudobna laž. Samo ob sebi se razume, da bo »Narodni list« izhajal v dosedanji obliki naprej, zlasti še, ker se mu je posrečilo priti na zeleno vejo in je list danes aktiven. Razširil se je že zelo med našim kmečkim ljudstvom in to Je vzrok, da mu njegovi klerikalni »prijatelji« žele konca. Kar se pa tiče tiskarne, v kateri se list tiska, ie to stvar izdajateljev, ki klerikalce najmanj kaj briga.
Naši klerikalci in slovenski sodniki. Ni je mogoče žalostnejše strmi klerikalne politike, kakor Je nje brezbrižnost za slovenske sodnike. Še' več! Vsak dan skoraj najdemo napade na slovenske sodnike in to na sodnike v narodno Jako ogroženih mestih. Kako, da klerikalci ne bi rabili tudi na teh mestih domačih oseb! To kaže v najlepši luči slučaj kapfa-na Ivana Bozine. Predsednik — Slovenec — je ravnal z obtoženci s tako delikatno nežnostjo, da se Je moral človek kar Čuditi temu staremu
praktiku. Kar so rekli »gospod«, Je bila resnica, vse ostalo, po celi vrsti prič potrjeno, neverjetno. Se več! Krepki Bozina, tipus prenasitjenega spočetja kaplana, se Je bal šibkega Koserja. Sam prizna, da mu Koser m ničesar storil, še z rokama se ga ni dotaknil, vedno se je Bozina »kar tako začel bati Koserja,da ga je moral z 10. klofutami odvračati«. Okio-futani, težko poškodovani fant je se-ve stvar risal drugače, ena priča je videla, da je »napadalec« Koser po vsaki kaplanovi klofuti padel na tla, druga je zopet slišala, da je »napadalec« Koser klical na pomoč, da pa je rekel kaplan vedno »ali mi ne boš tiho« in potem je zopet kapalo ... To je vse v aktu. In sodni dvor je vzel' kot dokazano, da se je moral! braniti gospod kaplan ter mu je samo radi prekoračenja silobrana prisodil 200 kron ali 10 dni zapora. Kdo je v senatu tako glasoval, sicer ne vemo. Iz celega obnašanja senata med obravnavo je bilo spoznati, da slovenska sodnika — čeravno ne klerikalca — nista bila kaplanu nenaKlonje-na. Dvomimo, če bi prišlo do t" ga pravoreka, če ne bi tako »nepričakovano« zbolel tretji nemški sodnik in ne bi ga moral nadomestiti Slovenec. Dvomimo tudi, da bi mogli na tem kaj izpremeniti še tako opetovani obiski kanonika Koha. Iz vsega tega pa sledi, da bi bilo tudi za klerikalce vsekakor priporočljivo, se več pobrigati za slovenski naraščaj med sodniki — ker ravno oni rabijo časih jako milostnih in prizanesljivih soa-nikov. Končni izrek kasacijskega dvora v tej zadevi ne bo na vprašanju ničesar izpremenil.
Brežiški »Sokol« ima svoj redni občni zbor dne 30. januarja z običajnim sporedom. Vrši se ob 8. zvečer v prostorih posojilnice v Brežicah.
Iz Št Jurja ob J. ž. Tako živahno kot letos je bilo še menda malo-kedaj pred občinskimi volitvami v okoliški občini. Vladajoča klerikalna stranka se obupno bori proti splošni nevolji z njenim občinskim gospodarstvom. Mnogi kmetje, ki so pred tremi leti verjeli različnim obljubam klerikalnih agitatorjev, jim letos obračajo hrbet. To dokazuje prav lepo zadnja seja občinskega odbora, ki bi se imela baviti z računskim zaključkom za lansko leto, a je bila nesklepčna. Med volilci se govori, da se ne ve, kje je 1700 K, ki se jih je skuDilo za neko staro prodano občinsko hišo. Blagajnik bojda pfavi, da njemu ni nikdo tega denarja izročil in da ne ve, kje je. Gg. duhovniki se navzlic vsemu temu trudijo vzdržati svoje pristaše na krmilu: trije kaplani lazijo od volUca do volilca in povrh se še vrši te dni misijon. Pa tudi pristaši napredne stranke so pridno na delu.
Iz Št. Jurja ob J. ž. V kratkem se vrše tudi v trgu občinske volitve. Volilni imenik je izkazoval toliko pomanjkljivosti, da so morali naprednjaki vložiti cele litanije reklamacij. No, kako se je postopalo s temi in sploh s celim pripravljalnim delom za volitve, bomo še svoječasno poročali. Za sedaj zadostuje, ako povemo, da je moralo celjsko okrajno glavarstvo že dvakrat zahtevati celi volilni akt v Celje. Če ga bo dobilo, se ne ve. Po Št. Jurju se govori, da se je volilni akt — zgubil in da ga bo moralo iskati državno pravdništvo. Pa to menda ne bo res, saj župan P i -š č a n e c , njegov zet, g. prof. Rabu z a in kaplan Ž g a n k vendar vedo, kaj so paragrafi glede zlorabe uradne oblasti in bodo vse govorice o zgubljenih aktih in raznih histori-jah v reklamacijami postavili na laž.
Iz Središča. Naše veteransko društvo je izvolilo na zadnjem občnem zboru soglasno tržana Julija Borka in Jurija P o 1 a n c a zavo-lju njenih velikih zaslug za društvo svojima častnima članoma.
Napredno politično in gospodarsko društvo za Št. Jur ob J. ž. in okolici je priredilo v nedeljo dne 26. januarja v Dramljah javen shod. Udeležba je bila za drameljske razmere izredno lepa, prišlo je poslušat naših govornikov tudi precej župni-kovih pristašev. Shod je vodil dra-meljski domačin, vrlo delavni naš Miloš J a r n o v i č. Urednik Spin-d 1 e r iz Celja se je obširno bavil z vplivom balkanske vojske na našo državo in posebej na slovenski narod v političnem in gospodarskem oziru. Društveni odbornik dr. Jos. Z d o l -šek je obravnaval različna davčna vprašanja, dalje krivice, ki se gode slovenskemu kmetu v Jezikovnem oziru pri sodnijah in političnih oblastih in obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru. Jarnovič je razložil kmetom, zakaj so izostala brezobrestna posojila za nove vinograde in zakaj so ceste povsod v tako slabem stanju. C u 1 e k je pozival kmete, naj pristopajo h kmetijski podružnici in jubilejni mlekarni v Št. Jurju ob J. ž. Ljudje so vse govornike z zanimanjem poslušali in zlasti Jako glavno izražati svojo nevollo nad zavoženo Korošec - Benkovičevo ob-I strukcijo v deželnem zboru. V pose-I bej sklenjeni resoluciji so protestirali
proti postopanju celjskega davčnega referata glede odmere osebno - dohodninskih davkov. Shod pomenja lep moralni uspeh mladega šentjurskega političnega društva. V nedeljo dne 9. februarja pa se vrši znak shod na K a I o b j u.
Z Vranskega nam pišejo: Lepa zima se razprostira čez prijazni trg vranski, le v cerkvi švigajo iz treh črnih oblakov pogubonosne strele na trepetajoče poslušalce. Kaj je neki vzrok tej nenaravni prikazni? I no, bližajo se občinske volitve in ker naša duhovnika nimata poguma, razdražiti in razcepiti mirne ovčice, pa sta na pomoč poklicala razburjene misijonarje, ki pa ne oznanjajo besede božje, temveč grme čez liberalce, naprednjake, napredne liste, žugajo vsakemu z živim peklom, kdor bo volil naprednega župana in liberalne občinske odbornike. Poučeni so do picice, koliko gostilen je v župniji in koliko bi jih smelo biti (seveda klerikalnih). Vedo in uporabljajo se tudi iz prejšnjih agitacij obrabljene fraze, da bodo liberalci cerkev uničili, iz šole pognali duhovnike, križ in molitve odpravili in slične bedarije. Kakor vobče, informirani so tudi o posameznih osebah v trgu in okolici. Vzbudili so nezaup-nost med posameznimi, drug drugemu se izogiba, ker sumi v njem denuncijanta. — Ko pa se uganjajo take žalostne stvari raz prižnice, kaj se šele godi v spovednici! Vidijo se trpki, zamišljeni obrazi mož in obupane poteze na vpalem obličju žensk. Ti znaki pa ne izvirajo iz kesanja nad grehi, temuč iz strupene agitacije na izidu občinske volitve. Ali je tega treba? Se do sedaj ni v občini dobro gospodarilo, se ni skrbelo za občni blagor sploh in za posameznike? — Kdo pa more li enemu izmed dosedanjih občinskhi odbornikov z županom vred česa nečastnega očitati? Za trud in skrb imajo tedaj v zahvalo, da se jih javno sumniči, obrekuje in čast jemlje. Še meni, kot dopisniku, ki stojim izven vsake korporacije, se studi tako pogubljivo počenja-nje. Upam pa in sem tudi trdno prepričan, da ti razburkani valovi ne bodo razrušili edinosti in trdnega dosedanjega prepričanja narodno - napredne stranke. In to se bo pokazalo na dan občinske volitve. Mi sicer nimamo tako silnih pripomočkov, kakor naši nasprotniki, pa krernenit značaj in neomahijivo prepričanje za dobro, pravično stvar donese nam zmago. Allons done!
»Triglavanski ples« v Mariboru. Na mnoga vprašanja nam je nemogoče podrobno odgovarjati o sporedu naše prireditve na dan 1. februarja 1913 v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vsem udeležencem naznanjamo, da je večer posvečen plesu, za katerega bo pripravljena ozaljšana velika dvorana. V inaS dvorani bo buffet za jestvine in za pijačo, v čitalniških prostorih pa, ki nam jih je mariborska Čitalnica iz prijaznosti dala za ta večer na razpolago, pa bo kavarna. Urejeno bo torej tako, da bo ples čisto nemoten in v buffeju in kavarni tudi čisto neovirana zabava. Vojaška godba graškega bosanskega pešpolka ima naročeno, da izvaja kar najlepše komade, da bo tudi neplesalcem, ki bodo lahko iz prostorne galerije opazovali ples, potekel večer v dobri zabavi. Blagajna bo v soboto 1. februarja popoldne v veži Narodnega doma (v gledališki blagajni) in na večer pri vhodu v dvorano in na galerijo. Dijaki dobe vstopnice po 1 krono v predprodaji pri gosp. Vilku Marinu, Maribor, Sodnijska ulica št. 23, in v Gradcu v društvenih prostorih »Triglava«, Schonaugasse 17, I. — Zanimanje je nepopisno, kakor kažejo številni dopisi in reklamacije za vabila! — Slavne starejšine že sedaj opozarjamo, da bo še te dni sklican občni zbor starejšinske zveze akade-mičnega tehničnega društva »Triglav« na 1. februarja popoldne, tako, da bodo po občnem zboru na plesu zbrane najodličnejše stare hiše in aktivni »Triglavani«. Upamo, da bodo slavne starejšine uporabili ugodno priliko, pokazati, da niso pozabili svojega akademičnega društva in sc bodo ob njegovem slavlju polnošte-vilno zbrali okoli njegovega staro-slavnega prapora. Prosimo vse slavne starejšine, naj pridejo z društvenim trakom, da povzdignejo vtisk dijaškega plesa. Na svidenje!
Triglavanski ples v Mariboru dne 1. februarja 1913. Opozarjamo, da bo predprodaja vstopnic za gospode in vstopnic na galerijo v četrtek in petek od 5. do 7. zvečer v blagajni dramatičnega društva v »Narodnem domu«. — Na dan veselice se otvori bkgajna ob 6. zvečer v mali dvorani, v prvem nadstropju, za vstop v plesno dvorano, — obenem tudi za galerijo, — v drugem nadstropju. — V predprodaji v Četrtek in petek se dobe tudi dijaške vstopnice. Oni, ki nameravajo iti na galerijo, pa niso pomotoma aH po krivdi pošte dobili vabila, naj se zglase pri predprodaji, kicr se iim ijsroči vstopnica«
— Po raznih reklamacijah smo izvedeli, da se mnogo vabil dotičnim adresatom ni dostavilo, — katera so se gotovo odposlala, kar se razvidi iz zapisnika. — Uničila jih je bržkone zlobna roka. Občinstvo naj blagovoli to vpoštevati in po nas nezakrivljene nedostatke upravičiti.
Nova cerkev pri Ptuju. Dne 22. decembra 1912 se je vršila na tukajšnji šoli božična slavnost, pri koji so bili vsi šolski otroci obdarovani z obleko, ali pa z raznimi šolskimi in drugimi koristnimi predmeti ter pogoščeni s pecivom in klobasami. V to svrho potrebne predmete in 320 K v denarju so drage volje žrtvovali poleg nekaj odličnih tukajšnjih šolo-in mtodinoljubov, največ večji izven tukajšnjega šolskega okoliša bivajoči vinogradniki. 2rtve s strani nekaterih strank so bile* velike, da, občudovanja vredne, a tudi veselje šolske mladine je bilo izredno veliko. Bog plati vsem, ki so v dober izid te slav-nosti na katerikoli način ka* pripomogli !
Umiku.
Napadeni Slovenci v Celovcu — nemška kultura. V nedeljo se je zopet pokazal nemški »Edelvolk« v svoji pravi luči. Lahko bi okrasili te junake z raznimi epiteti, toda vsak naj si ustvari o njihovi kulturi sam svojo sodbo, morda bo še ostrejša, kot bi jo smeli napisati. — V nedeljo, dne 26. januarja je priredila celovška slovenska čitalnica plesni venček v prostorih hotela Trabesinger. Pri prireditvi je sodelovala vojaška godba 17. pešpolka; udeležilo se je prireditve mnogo celovških Slovencev, mnogo Slovencev je prišlo iz bližnje in daljne okolice, da se zabavajo par ur skupaj s celovškimi Slovenci. Prireditve se je udeležilo lepo število gostov iz vojaških krogov. Nemcem ie seveda to presedalo in ker niso mogli pokazati na drug način svoje nadute nestrpnosti, so zbobnali pred hotel več sto pouličnih razgrajačev raznih kategorij. Začel je ta nemški cestni zbor še pred za :etkom veselice razsajati, švigati, noreti, vpiti in tuliti pred hotelom, da bi preprečili veselico. Slovenci so ostali mirni in le njihovi pametni in hladnokrvni razsodnosti se je zahvaliti, da ni prišlo do resnih izgredov in do boja, če-gar posledice bi bile morda prav lahko za marsikoga usodne. Ko so ti nemški kulturni razgrajači uvideli, da s svojim pobalinskim nastopom ne opravijo nič, so začeli psovati, zaničevati in pljuvati na posameznike in na manjše slovenske družbe, ki so dohajale na veselico. Posebno koraj-70 so stresali ti nemški junaki nad ženskami. Najlepše pa še pride. Celovška policija, ki bi morala napra-\ iti na ulici red in mir, se je skrila, da s tem pomaga reševati nemški značaj mesta Celovca. Dve uri so te zverine v nemških kožah nemotene norele, policaji pa so prišli šele. ko so se demonstranti razšli, bržkone pogledat, če bi bilo treba aretirati kakšnega Slovenca, kar pa se jim seveda ni posrečilo. Lepa policija je to in prav gotovo je umestno, da jo pošljejo v kratkem v pokoj in vtoda podr-/avi mestno policijo. Skrajna potreba je, kajti ti nemški špispurgarski policaji res niso za nobeno drugo rabo, kot da nosijo mestne uniforme in rešujejo nemško mesto s tem. da izza voglov in iz vež gledajo, kako napadajo privandrani Nemci mirne Slovence. Državna uprava naj se o tem ro informira in uvidela bo, da smo Slovenci opravičeni, zahtevati, da se napravi tem škandaloznim razmeram že enkrat konec in da dobe vsi državljani isto in enako varstvo v mestu. Slovenci v Celovcu, pobrigajte se za svoje pravice, ne bojte se takih pobalinskih nastopov, ki same sebe obsojajo, in zahtevajte to, kar ste opravičeni zahtevati.
Koroški Nemci sc silno jeze nad firafenauerjevo interpelacijo, v kateri se ostro obsojajo Škandalozne razmere po železnicah, posebno pa na celovškem glavnem kolodvoru. — Pravijo pred vsem. da je provokaci-ia, če domači Slovenci, še hujše pa tuji agitatorji, ki prav dobro znajo nemško (morda lepše kot Nemci), zahtevajo v slovenskem jeziku vozne listke. Še bolj za brihtnega ali pa za naravnost nesramno predrznega pa se ie pokazal oni Nemec, ali pa morda "še celo nemškutar, ki je napisal trditev, da se Slovenci pri kupovanju voznih listkov poslužujejo slovenskih krajevnih imen, ki niso bila nikdar običajna med slovenskimi Korošci, marveč, da so ta imena impor-tirana iz Kranjske. Zlata buča, ki je vendar enkrat pogruntala, da izvirajo imena: Celovec, Beljak, Zihpolje, Poreče, Podrožčica, Svetnaves, Sin-čaves, Rikarjaves, Pliberk in nebroj drugih s Kranjske. — Imenitnemu bori tel ju na polju imenoslovja povemo, da naj se le pomiri. Slovenci vemo, katera zemlja je naša, tudi koroški Stovenci postajajo vedno bolj narodno zavedni in bodo povedali koroškim Nemcem še marsikako slo-
vensko ime, ne da bi bilo treba hoditi ponje na Kranjsko.
Primorsko.
Iz sodne službe. Pravna praktikanta C. Bilaffer m V. Anasi-P o 1 i sta imenovana za avskultanta. I Iz polit'čne službe. Okrajna tajnika Franc M 1 e k u š v Gradišču in L. Matko v Trstu sta imenovana za pisarniška adjunkta. Matko je dobil obenem naslov ravnatelja pomožnih uradov.
Volitve v goriš. trg. in obrt. zbornico se vrše danes in jutri. Boj je ljut. Italijani napenjajo vse sile, da bi prodrn* s svojo listo, kajti gre jim pn tej volitvi tudi za veČino v deželnem zboru, za dva zbornična mandata. Slovenci tudi delajo kolikor pač morejo, toda Italijani so jih že a prion ukanili za nekaj glasov, ker mnogo volilcev Slovencev ni v volHni listi, mnogo pa jih je, ki niso dobili legitimacije. Sploh pritiskajo Italijani na vse kriplje in opozoriti je treba Slovence, da gleda vsak in pazi, kako delajo nasprotniki, kajti te ljudi se mora kontrolirati, zmožni so vsega, kar nam posebno priča zadnja volitev. Predsednik volilne komisije je namstniški svetnik gosp. R e b e k.
Srbska pravoslavna cerkvena občina v Trstu. V nedeljo so se vršile volitve nove uprave srbske pravoslavne cerkvene občine. Italijanaši, ki se vrivajo tudi v to občino, so napeli vse sile, da bi se vrinili v upravo, toda to se jim ni posrečilo. Zmagala je na celi črti z absolutno večino narodno - napredna stranka in so bili izvoljeni ljudje, ki uživajo v vsakem oziru splošno zaupanje.
V Llovdovern arzena!« so začeli zopet nesramno in skrajno krivično postopati napram slovenskim delavcem. Odpuščajo celo take in jih mečejo na cesto, ki so že po 20, 30, četo 35 let v Llovdovi službi, in to samo iz mržnje do Slovencev in da napravijo prostor laškim privandrancem. Dr. Rvbaf je že opetovano interveniral glede tega postopanja pri mero-dajnih mestih v Trstu in na Dunaju, toda zaman. Ti visoki gospodje imajo svojo politiko in svoja naziranja in ne bodo ugodili toliko časa delavstvu, dokler ne nastopi z vso odločnostjo, kar se lahko prav v kratkem zgodi, kajti vsled takega ravnanja mora postati delavstvo skrajno ogorčeno.
Predpisi za zrakoplovec Ministrstvo je prepovedalo zrakoplovcem letati v pokrajini severno od železniške proge Ajdovščina, Gorica, Kr-min-meja, dalje južno od proge Trst-Nahrežina - Červinjan - meja, nad vodovjem, ki spada k državi. Dalje ne smejo letati zrakoplovci nad tržaškim in nad tem delom morja. V Tstri pa severno od proge Trst-Ko-per-Portorose, južno od proge Ro-vinj-Pazin in južno od ceste Pazin-Picane-Pomin. Med prepovedano ozemlje so všteti tudi istrski otoki.
Okradena prostitutka. V ulici Beccherie je pustila neka prostitutka za kratek čas gosta samega v sobi. Ko se je vrnila, gosta ni bilo, odnesel pa je s sabo tudi še 400 kron denarja, zlato uro in verižico. Tata še niso dobili
Rimske utrdbe. V Pulju so začeli kopati v več predmestjih, da doženo, kje so bile in kako daleč so segale mestne utrdbe, ki so jih zgradili Rimljani. Pri razkopavanju so našli tudi več grobišč in spomenikov, ki re-prezentirajo za starinoslovje precejšno vrednost.
Podlo maščevanje. Iz Poreča poročajo, da so neznani zlikovci zopet začeli poškodovati in rezati trte v istrskih vinogradih. To dejstvo, ki se je pričelo pred nekaj meseci, se je za nekaj časa prekinilo, sedaj pa so zopet nastopili podli lopovi, ki izvršujejo na ta zlikovski način svoje podlo maščevanje. V več vinogradih j v poreški okolici so porezali skoro vse trte in prizadeli s tem lastnikom ogromno škodo, ne samo, kar stanejo trte, marveč tudi na večletnem odhodku letnega pridelka. Skupna škoda na trtah znaša po cenitvi posebne komisije nad 11.000 kron. Samo dva kmeta sta oškodovana za več kakor 3000 kron. O podlih zločincih še sedaj nimajo nobene sledi.
Cesar za cerkev. Cesar ;e dal za zgradbo nove katedrale v Splitu iz svojega zasebnega premoženja dvajset tisoč kron.
Bodite previdni!    Dne 17. de-! cembra 1. 1. je aretiral redar Pegan j 171etnega Mateja Sepiča iz Vodnja-! na. Med potjo se je prepiral ta z re-I darjtm in mu rekel med drugim: ■ Grem, aH ko pridem v Pulj, razbijem kakemu redarju obraz in krono, ki jo nosi na glavi. Sepič je bil pred rovinjskim sodiščem obsojen zaradi žaljenja Veličanstva na 5 mesecev teške ječe.
Posredovalka za ženitev in za oprostitev vojaške službe. Na Reki so aretirali na ukaz vojaške oblasti vdovo Karolino Kadnikovo, posredovalko za ženitev, ker Je na sumu, da je na še do sedaj neznan način oprostila  85 mladih  Rečanov vojaške
službe in dobila za to od njih več kot 1000 kron nagrade samo v denarju.
Požar v skladišču trgovine za lišp Targani na Reki je uničil za več ko 20.000 kron raznega bkga. Kako je požar nastal, še ni znano.
Dnevne vesti.
+ Osrednja zadružna blagajna.
Slovenski klerikalci se trudijo na vso moč, da bi dosegli ustanovitev osrednje zadružne blagajne. Zadružništvo je v ceii državi zelo razvito, a vendar se nobena stranka toliko ne zavzema za ustanovitev centralne zadružne blagajne, kakor ; slovenska klerikalna stranka. Čehi ipiajo gotovo dosti več in dosti boljših zadrug, kakor slovenski klerikalci, pa se vendar nič preveč ne ogrevajo za to stvar; nasprotno, v narodno-gospo-darskem odseku poslanske zbornice so ravno Čehi provzročili, da se je cela zadeva odložila za štiri tedne in morda jo bodo celo sploh preprečili. Osrednja zadružna blagajna naj bi bila namenjena zadrugam cele države, naj bi vsem pomagala; če pa Čehi vzlic temu na to osrednjo blagajno ne reflektiralo, je to pač zadosten dokaz, da je ne rabijo in da stoji njih zadružništvo na tako trdni podlagi, da lahko izhaja brez take osrednje blagajne. Za osrednjo blagajno se trgajo tisti, katerih zadružništvo ne more drugače izhajati. Dr. Krek je cilj klerikalnega prizadevanja glede osrednje blagajne s hvalevredno odkritosrčnostjo formuliral tako, da "aj postane zadružno iamstvo sposobno za bančni promet. To se pravi: avstro-ogrska banka naj po visokosti jamstva, ki je dajo vsi člani kake zadruge, dovoljuje dotični zadrugi kredit. Avstro-ogrska banka daje tudi sedaj zadrugam kredit, vendar pod strožjimi pogoji. Tako imaio n. pr. na Kranjskem nekatere zadruge kredit pri avstro-ogrski banki, ker so se podvrgle strogim revizijam in drugim strogim pogojem, toda med temi zadrugami ni nobene klerikalne. Pač so se klerikalci mnogo trudili, da bi dosegli kredit pri avstro-ogrski banki, a dobili ga niso, ker se niso imale podvreči se revizi-ii. Nastop Čehov proti osrednji zadružni blagajni je klerikalce precej ponaril in na različne načine skušajo vtisk tega dogodka ublažiti. Tako trohentajo celo, da je klerikalno zadružništvo hvala Bogu na varnem in da so napredne zadruge te blagajne morda bolj potrebne, kakor kdo j misli. Take čenče bi se na klerikalci ! pač lahko prihranili. Napredne za-j druge gledalo nrav ravnodušno na ! to osrednjo zadružno blarafcio, med tem ko se klerikalci zarilo neba?o, kakor bi bMo od nie odvisno živ1ien?e in smrt njihovih zadnig. Napredne zadruee so tako trdne, da še deželne garancije ne rabijo: nanrednim zadrugam je deželna garancija ravno tako na razpolaganje, kakor klerikalnim, a ne ena še ni zanjo vprašala, ker te nobena ne rabi. samo klerikalni »IJudskl posojilnici« se je mudilo za deželno garancijo — bo že vedela zakaj! Če bo osrednia zadružna blagaina poslovala Pod ufrodnei^^i poboji, kakor posbneio banke, bodo tudi napredne zadmee, slovenske kakor češke, stopile ž njo v zvezo, če ne. pa ne. Na vsak način so napredni zavodi nrav malo niferesirani na centralni Magain}, ker lahko tako gladko in brez težav delajo: klerikalno zadružništvo na mora biti že v jako hudih stiskah, če še deželna garancija nič ne nomaga in pričakuje okrepitve šele od centralne zadružne blagajne.
4- »Bliže Slovencem!a V spljet-skem »Naprednjaku« je napisal Niko Bartulovič pod gorenjim naslovom razpravo, v kateri seznanja Hrvate in Srbe s slovenskim duševnim življenjem. To z veliko ljubeznijo in navdušenjem pisano razpravo končuje pisatelj tako-le: »Slovenci imajo 3 literarne, 3 dijaške, 5 kulturnoznan-stvenih revij, 1 glasbeno in razen tega še lepo število strokovnih in stanovskih revij. Primerjajmo to z našim! Kje imamo kulturnoznanstvene, kje dijaške, kje glasbene revije? Nimamo jih! Pa ako jih že sami nimamo, bodimo vsaj toliko praktični in pokrijmo svojo sramoto s tem, da rečemo: »Imamo slovenske, one so tudi naše!« In podpirajmo jih, oko-riščujmo se z njimi in spoznavajmo jih! Kot Jugoslovanom je nam to dolžnost. Mladina srbohrvaška: še je en del Jugoslavije »s še enim zrnom na srebrnem pasu Save, naše vode«, ki je naš in ki ga moramo vzljubiti!4 Naša kultura mora biti naša: jugoslovanska, torej t hrvaška * srbska i slovenska, a ne tuja! . . . Storil sem to — to zopet poudarjam —, da opozorim našo mlajšo inteligenco na veliko dolžnost! Na dolžnost, ki smo jo do sedaj zanemarjali in katere se prav radi tega moramo krepkeje okleniti. Mi, ki smo ponosni na to, da smo Jugoslovani, moramo se potruditi, da to postanemo v pravem smislu te besede. Moramo se rešiti absurda, da Jueroslovan ne pozna
Zupančiča, pesnika našega bojnega gesla, sramote, da Jugoslovan ne Čita »Vede«, ki je v zadnji svoji številki celo otvorila anketo o jugoslovanskem vprašanju. Žalostno dejstvo je, da so nam najbližji — najdalji! Bliže Slovencem! — to je mo;a želja in smisel tega članka. Vedno bliže in bliže . . . zakaj edinstva ni brez duševnega zbližanja! Da postanemo pravi Jugoslovani in da postanemo s Slovenci eno, moramo poznati njihov položaj, njihovo prošlost, in njihove nazore za bodočnost, njihove težnje in ideale, njihovo življenje, njihove križe in nadloge, njihovo srečo in nesrečo . . . Moramo torej predvsem spoznati njihovo književnost in kulturo, ker sta ti dve najvernejši izraz narodnega duha, narodnih potreb in teženj. In uverivši se, da so te težnje tudi naše, da so njihovi ideali tudi naši, da je njihova literatura in kultura na višini, na katero smo tudi mi ž njimi skupaj lahko ponosni, jih bomo bolj vzljubili in vedno   bolj bomo postajali — eno!«
+ O razpadu avstro - ogrske monarhije, ki ga ni več mogoče zadržati, piše baron Kappherr v listu »Deutsche Tageszeitung«, v glasilu nemških agrarcev v Berlinu. Baron Kappherr zato nasvetuje, naj bi Nem-oja zvezo z Avstro - Ogrsko opustila ter se zvezala z Rusijo v svrho, da si med sabo razdelita pokrajine sedanjega avstro - ogrskega cesarstva. Kappherrjeva izvajanja pobija »Das Bavrische Vaterland«, ki poudarja, da še vedno velja geslo, da bo Avstrija obstala do konca dni. Pri tel priliki govori »Das Bavrische Vaterland« tudi o Jugoslovanih in o tako-zvanem novem slovansvu. Nazori bavarskega lista v tem oziru so tako zanimivi, da bi bilo škoda, ako bi ž njimi ne seznanili, tudi naše javnosti. »Das Bavrische Vaterland« piše med drugim: »Ako so Jugoslovani dali v zadnjem času več povoda, da se govori o njih, se to nikakor ne sme smatrati kot centrifugalno stremljenje, marveč kot razumljivo težnjo, da si pribore v državi sami primeren gospodarski in političen vpliv, odgovarjajoč njihovemu številu in njihovemu kulturnemu razvoju. V Avstro - Ogrski se da eventualno govoriti o ne-oslavizmu (o novem Slovanstvu). Ta pa nima s panslavizmom, s to čisto rusko cvetko, prav čisto nič opraviti. V bistvu gre tu za mirno kulturno tekmo z germanizmom, ki se sme tem manje smatrati za čudno, ker je med vsemi narodi, ki jih ščiti habsburška zastava, slovanska narodnost ne samo po številu najmočnejša, marveč je tudi v kulturnem oziru tako presenetljivo napredovala, da se mora nepristransko sodečemu človeku zdeti docela nepojmljivo, da se gotovi nemški krogi še vedno ne morejo osvoboditi misli na hegemonijo (nadvlado) Nemcev v Avstriji.« — Tako piše o Jugoslovanih in o ne-oslavizmu bavarski nemški list. Kako pa pišejo o isti temi domači avstrijski nemški listi? Jugoslovane denuncirajo kot »srbske irredenti-ste«, pristaše neoslavizma pa kot * veleizdajnike«. Po istih stopnjah je do najnovejšega časa stopicalo tudi glasilo naše klerikalne stranke. Sedaj se je nekoliko spametovalo, zato to pot svetujemo samo našim avstrijskim nemškim listom, naj se gredo objektivne sodbe o jugoslovanskih stremljenjih in o neoslavizmu učit k listu »Das Bavrische Vaterland«!
+ Zmaga naprednega učitelj-stva. Pri volitvi zastopnikov v okrajni šolski svet v kranjskem okraju je sijajno zmagala napredna lista. Izvoljena sta bila gg. Fran L u z n a r in Vilibald Rus, ki sta dobila po 54 glasov. Slomškarji so vrgli že vnaprej puško v koruzo in oddali prazne glasovnice.
4- Regulacija poštarskih plač. Z Dunaja poročajo: Glede naknadne regulacije poštarskih plač so posredovali člani predsedstva društva poštarjev v trgovinskem ministrstvu, kakor tudi glede drugih zadev v finančnem in železniškem ministrstvu. Deputacija je dobila zagotovilo, da bo naknadna regulacija poštarskih plač stopila v veljavo obenem s službeno pragmatiko. Petin-tridesetletna službena doba bo najbrže v kratkem uveljavljena. Obenem je deputacija posredovala tudi glede ekspedientovskega vprašanja.
-j- Odvetniška vest. G. dr. Tone Gosak je bil vpisan dne 23. januarja 1913 v imenik kazenskih zagovornikov. Posluje v pisarni g. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3.
4- Iz poštne službe. Za poštnega praktikanta je imenovan absolvi-ran gimnazijec Ivan Lenarčič v Kandiji nri Novem mestu.
+ Iz IJudskošolske službe. Za suplentinjo na ljudski šoli v Telčah JeMmenovana namesto obolele učiteljice Marije Brolihove absolvirana kandidatinja Pavla Prefaltova. Za prov. učitelfa v Gotnici fe imenovan Frml L o c h e r.
+ Imenovanje. Obrtni nadzornik I. razreda Ivan Šantručekje imenovan ad nersonam za višjega obrtnega nadzornika.
— Kako bo to mogoče? Mizarska dela pri zgradbi novega poštnega poslopja v Opatiji je dobila mizarska zadruga na Viču pri Ljubljanu Nas seveda veseli, da so dobili to delo Slovenci, vendar pa se nekako s strahom vprašujemo, bo-li ta zadruga mogla izhajati s ceno, za katero je delo prevzela? Ker je zdaj veliko pomanjkanje naročil, se je seveda mnogo mizarjev zanimalo za dela pri opatijski pošti in vsak je kalkulira! cene kolikor mogoče nizko. Najvišji' ponudnik je oferiral delo za 48.000 K, viška zadruga pa je kot najnižji ponudnik prevzela delo za 12.000 K. Ta razloček med najvišjo in najnižjo ponudbo je izredno velik, tako velik, da so pač opravičeni dvomi, če bo viška zadruga, ki se je komaj rešila iz konkurza, mogla s to ceno izhajati. Lahkomiselno sestavljanje proračunov po načelu, »da le dobimo delo«, se je že dostikrat hudo maščevalo; nas bo le veselilo, če se naši pomisleki ne uresničijo.
— Za pečjo počivajo nekateri nabiralniki Ciril - Metodove družbe, kakor je videti, iz prevelike skrbi, da bi se ne prehladili. Gotovo, da najdemo zavedni Slovenci tudi za pečjo nabiralnike — popolnoma zdrave, vendar bi svetovali onim gospodom, ki nabiralnike tako nežno negujejo, da jih vsaj v času, ko bo zopet posijalo lepo pomladansko solnce, zopet rešijo zimskega spanja za pečjo in postavijo z dobro kapljico vred na mizo.
— n. veliki  lovski ples,  ki se
vrši to soboto v korist »Zelenega križa«, vzbuja tako med ljubljanskim občinstvom, kakor tudi med prebivalstvom na deželi mnogo zanimanja. In to po vsej pravici, kajti lovski ples bode tako po svoji obsežnosti, kakor tudi po okrasitvah nekaj izrednega, ki že vsled tega zasluži, da ga poseti vsakdo, komur je to le mogoče. Že pri vhodu bo pozdravljalo po-setnika gosto zelenje in na stopnjišču bo videti med zelenjem vse polno gozdnih prebivalcev, nad vratmi v veliko dvorano pa se bo širilo veličastno jelenje rogovje. Pogled na veliko dvorano bo srce razveseljujoč. Odičena bo z osvežujočim zelenjem raznovrstnih rastlin, lovskim orož-iem in najrazličnejšo divjačino. V stranskih prostorih bo kavarna okrašena z ginljivimi slikami lovskega značaja, različnim rogovjem, dalje vinarna z vini v steklenicah in jestvi-nami. Očarujoč bo pogled na malo dvorano, katero bo krasila velediv-jačina. Ta oddelek, v katerem bo razven vinskega Šotora in jestvin tudi šampanjski paviljon, bo nadkrilje-val vse druge. Omeniti je Še cvetlic, katerih bode dobiti tudi v lastnem šotoru. — Z ozirom na dobrodelni namen so prevzele dame predprodajo vstopnic. Zanimanje za ples je splošno.
— Fantovski ples prirede šentjakobski fantje v soboto dne 1. februarja v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski cesti z najraznovrstnejšim predpustnim sporedom. Ker so prireditve v šentjakobskem okraju znane kot splošno privlačne, pozdravili so vsi tudi idejo po fantovskem plesu s prisrčnim veseljem. Ples je prirejen v prid javni ljudski knjižnici gopodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj, za katero knjižnico so šentjakobski fantje zadnji Čas razvili najagilnejšo delavnost, da jo dvignejo na kolikor mogoče visoko stopnjo. Pričakovati je torej najlepše udeležbe na sobotni prireditvi, ki je edina večja v tem predpu-stu v šentjakobskem okraju. Začetek ob pol 8. zvečer, vstopnina 30 vin.
— Poročil se je g. Ivo Potočnik, c. kr. agrarni geometer v Ljubljani z gdč. Anico Vavknovo iz Ćerkljan na Gorenjskem. Bilo srečno!
Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani priredi na Sveč-nico plesni venček z razno zabavo in sicer v gostilni gosp. Končana v Rožni dolini. Društveno vodstvo so prevzeli zopet pametni, delavni možje in narodne kroge poživljamo, naj pose-tijo veselico tega društva.
Umrl je v Zgornji Šiški posestnik gosp. Anton Šusteršič. P. v m,!
Oražmu v Mostah je vse dovoljeno. Pišejo nam iz Most: Vsi gostilničarji v Mostah morajo točno ob 12. ponoči zapreti gostilne, sicer jih zadene ostra kazen, ^upan Oražem pa je 25. t. m. imel licenco do polnoči za dva godca, imel pa je svojo gostilno odprto vso noč in vso noč so mu godli 4 godci. Toda Oražma ne bo zadela nobena kazen, ker njemu je dovoljeno vse, kar drugim ni dovoljeno.
Umrl je v starosti 83 let splošno spoštovani Andrej Dimnik, mesar in posestnik v Vevčah.
Umrla je nagle smrti v nedeljo na večer v Gradcu pri Litiji ga. Marija Jeretin, c. kr. okrajnega tajnika in posestnika žena. Bolehala je več let in ko jima je lansko leto zadnji sin od štirih otrok umrl, je bolezen zelo napredovala. Rajna je, dokFer je bila pri zdravju, vedno rada pomagala pri narodnih in dobrodelnih ve-^ selicah in tudi zastopala eno pokro-
viteUnino Ciril - Metodove podružnice v Litiji. N. v m. p.!
Radovljiški vodovod. Znani dopisnik iz Radovljice s šifro D. piše iiekaj o radovljiškem vodovodu v sobotnem »Slovencu*. Ker živi ta mož najbrže v fiksni ideji, da je edina zasluga S. L. S. v vsem, kar se godi po svetu, mu svetujemo prav prijateljsko, naj se obrne zaupljivo na one faktorje, ki so si stekli edinih zaslug za sedanji radovljiški vodovod. In ti možje so: dr. P loj, dr. Alojzij Ho* m a n n in pokojni dr. J. Vilfan. Mnogo bi mu znal povedati še nepozabni V. z u n. Ako ne veruje tem vrsticam, se lahko obrne naravnost na posBanca P o v Š e t a. Mož, kot poštenjak, mu to povedal vse.
Porotno sodišče v Novem mestu. Porotno zasedanje v Novem mestu se začne dne 17. svečana.
Zaloško graščino prodaja Ljudska posojilnica, ki jo je bila kupila na javni dražbi za 225.000 K, nekim poljskim plemičem, ki so bili od nemške vlade pred kratkem izgnani iz Poznan jskega. Baje hoče imeti Ljudska posojilnica zdaj za vse grajščinsko veleposestvo celih 500.000 kron. Če jih bo pa tudi dobila, je pa seveda drugo vprašanje, ki ga bodo rešili kupci in prodajalci med seboj.
Velika gostija v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandlji. Poroča se nam: V nedeljo je bila v bolnišnici usmiljenih bratov v Kaudiji povodom prijorjevega godovanja velika gostija. Povabljena je bila samo velika in večinoma nemška gospoda. Ne vemo, ali so to gostijo priredili po besedah sv. evangelija (Lukež 14, 12 do 13), ki pravi: Kadar napraviš obed ali večerjo, ne vabi prijateljev svojih, ne bratov svojih, ne sorodnikov svojih, ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti ne povrnejo, ampak kadar napraviš gostijo, povabi siromake, kruljave, hrome, slepce in blagor ti bo, ker ti nimajo s čim povrniti: povrne se ti namreč ob vstajenju pravičnosti . . . Briga nas ta gostija iz dvojnih ozirov. Prvič, ker je* iz sporov med sedanjimi primariji znano, kako ravno ta prijor, ki prireja bogate gostije, vselej skopari, ko je primarij za kakega bolnika zapisal kako boljše, nekoliko dražbe zdravilo. Za boljša zdravila usmiljeni bratje nimajo denarja. To je bilo v veliki meri povod, da sta zavod zapustila taka dva zdravnika, kot sta bila dr. Defranceschi in dr. Buch. — Drugič pa je znano, da se ta zavod vzdržuje iz javnih miloda-rov, ker za uboge bolnike vsakdo rad kaj da, za take gostije pa narod nima denarja, bi nas zanimalo izveden, če se te gostije vrše na račun gostov ali na račun gostiteljev.
Ubege! tat. Tat Franc \Verdau,
0 katerem smo minoli teden poročali, da je pri gosp. Sicherlu v Logatcu ukradel zlatnine za 2500 kron, je srečno ušel iz sodnijskega zapora v Gor. Logatcu. Preiskava proti njemu je bila dokončana in \Verdau bi bil moral oditi včeraj 27. t. m. z eskorto v Ljubljano. To mu pa ni bilo povše-či. Kazen, katere se mu je bilo nadejati, bi znašala gotovo okoli pet let. Za to ceno izpl'ačalo se je tvegati drzen ubeg. 27. t. m. ob pol 8. uri zjutraj izpustil je jetničar kaznence tukajšnjega sodišča iz celic, da oskr-bijo običajno jutranjo toaleto. Bil je pa toliko človekoljuben, da je tudi VVerdaua izpustil iz kletke in mu dovolil enako z drugim prosto gibanje po sicer zaprtem hodniku. Večja neprevidnost jetničarjeva je bila pa to, da se je potem odstranil od svojih varovancev in šel pospravljat sod-nijske sobe. Ta hip je porabil VVerdau za hitro delo. S koščekom lesa je odrinil zapah pri durih in prišel v prostor, odmerjen kaznjencem za izpre-iiod. S pomočjo poldrag meter dolge deske se je povzpel do prvega okna, oaprl priprto okno, potegnil desko za sabo, jo položil na odprto okence, zlezel na ta improvizirani oder in dosegel višino 4 m visokega zida, se zavihtel čez njega in splezal po žlebu na tla in na prosto. Krivda tega posrečenega ubega zadene seveda ko-Hkor toliko sodnijskega siugo, zadene na tudi celo stavbno vodstvo. Uradna hiša, v kateri so internirani jetniki, je tako temeljito v stavbnem oziru skažena, da ubeg ni nič čudnega. Zi-dovje in vse varnostne priprave direktno vabijo vjetnika k pobegu. Pri zidavi in kolavdaciji se je v tem pogledu vse premalo poskrbelo. Ni še dolgo, da je morala gornja logaška
na v zdravstvenem oziru plačevati in izvršiti temeljite poprave, sedaj bode treba zapore temeljito preurediti. To niso zapori, to so vhajal-nice, Dosedaj so že ušli trije »boljši« gospodje. Kaznenci se norčujejo iz teh zaporov in ima vsak prenočeva-lec v teh prostorih »pogruntano« kakšno variacijo za eventualni ubeg.
1 »i bode mera polna, treba je počakati samo še na kakšen vlom v davčno blagajno. Pri tej »solidni« stavbi zamoremo učakati tudi še to senzacijo.
Umrla je v Mitrovici na Hrvaškem gospa Marica Vogrič roj.
SchlafL
Kinematograf   »Ideal«.  Danes f
nov velezanimiv spored s slovečo svetovno umetnico Asto Nielsen v veselo igri »Mladost In norost«* Kdor si je že ogledal filme, z Asto Nielsen, gotovo ne zamudi tudi to učinkovitost. Dalje se predvaja: Naravni posnetki: »2urnal Pathe«, »Lov na divje kunce«, »Lov na jelene«, komične slike: »Pobežniki« in velekomična učinkovitost »Ljubosumnost« z Maksom Linderjem, drama, »Stari ribič« ter kolor, varietetni film »Miss Eo-nola«.
V mestni klavnici ljubljanski so
zaklali od 12. januarja do 19. januarja 56 volov, 8 bikov, 16 krav, 308 prašičev, 127 telet, 28 košrunov in 9 koz-ličev. Vpeljali so 688 kg mesa, 1 zaklano govedo, 3 prašiče, 23 telet, 1 koštruna in 3 kozliče.
Policijsko poveljništvo v Šent Galnu v Švici je pred kratkem razposlalo na varnostna oblastva, tudi na naša, tiralice treh »težkih« možakarjev in pridejalo povsod tudi slike. Prvi elegantni trgovec Loebel, Leiser \Volf, rojen leta 1886. v Bacan na Romunskem, ki je imel trgovino v Šent Galnu, kjer je napravil' goljufiv konkurz za 20.000 frankov in neznano kam pobegnil. Le-ta govori nem-šKo v židovskem narečju. Drugi je Ferdinand Seiaroni, rojen leta 1887. v Biasci pri Tessinu, po poklicu kamnosek in govori italijansko. Tretji, tovariš Seiaronijev, je pa Mario Rinal-dini^ tudi kamnosek, rojen leta 1893. v Aequalgni v Italiji, ki govori italijansko in nekoliko nemško. Zadnja dva iščejo, ker sta nujno sumljiva, da sta v noči 26. na 27. decembra 1. I. ustrelila v Staadu, občina Thaf, neko esebo in jo potem odkurila. Policijsko poveljništvo priporoča pri aretova-nju Seiaronija in Rinaldinija največje previdnosti ker sta nevarna.
Dva sitneža. Včeraj popoldne je po Tržaški cesti nek razgrajač toliko časa rogovilil, da ga je stražnik moral aretovati, kar mu pa ni bilo posebno všeč in je počenjal vse mogoče, da bi se rešil. Naposled se je pa z glavo telebnil še v neko hišo, in ko jo je po zaslugi lasne trme dovolj skupil od zida v trdovratno bučo, se je vdal in šel mirno z varnostnim organom. Ko pa pride stražnik zopet nazaj, ga je čakal že drug posel. V neki gostilni na Tržaški cesti je namreč beračil 561etni brezposelni mesarski pomočnik Fran Višnikar iz Radeč. Ko je dobil svoj dar. je krenil Še v I. nadstropje, kjer je bila neka svatovščina, češ, če tu nič ne dobim, bodem pa vse ven zmetal. Da se mu pa trud prihrani, je varnostni organ tudi tega odv edel v zapor.
Zopet tatvina v izložbenem oknu. Dne 24. t. m. zvečer okoli pol S. ure je nek neznan tat s ponarejenim ključem odprl izložbeno okno pri trgovini gospe Marije Schubertove v Židovski ulici št. 5 in iz njega ukradel moško pisano srajco, vredno 6 K 40 vin., ene naramnice, vredne 3 K 80 vin. in svi?nat ščitnik za ovratnik, vreden 5 K 20 vin., potem pa okno pustil odprto in odšel. Kakor se vidi, se je pojavil poseben specijalist.
Viom v društveno sobo. Danes
ponoči je nek dosedaj še neznan storilec vlomil v sobo Bralnega društva v Cerkveni ulici, kjer je s kuhinjskim nožem odpri' omaro, v kateri je bil nabiralnik »Slovenske Straže«, ki ga je istotako vlomil in pobral iz njega, kar je bilo notri. Poleg tega je tat .dnesel tudi nekaj knjig.
Zimski površni suknjič ukraden. V nedeljo zvečer je bil županu Iz Tacna, gosp. Tršanu, v neki gostilni pri Medvodah na veselici ukraden črn zimski površni suknjič, ki je imel rjavo kosmato podlago in rjav, visok knžuhovinast ruski ovratnik in je vreden okoli 120 K. Pozor pred nakupom!
Poskusen samomor. Danes zjutraj se je v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici v samomorilnem namenu v prsa ustrelil elektrotehnik pri kočevskem rudniku Jožef Korun, rolen 21. marca 1886 pri Sv. Rupertu, občina Braslovče v Savinski dolini. Ker je bil še zelo pri moči in je upati, da okreva, je na lice mesta došla policijska komisija odredila, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno b ilnico Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen.
Ukradeno perilo. Včeraj popoldne je bilo ukradenega v veži hiše št. 17 na Dunajski cesti perici Frančiški Svetkovi iz Bizovika več perila in sicer 4 rjuhe, dva namizna prta, dve ženski srajci, 1 ženske hlače, dva preoblečka za blazinice, vse zaznamovano s črkama H. M. Nadalje mo-šk'; spodnje hlače s črkama E. H., brez zazuamk pa 4 obrisače, 1 predpasnik 1 bluza, 1 ženska srajca in zgornje krilo.
Preprečena pot. Danes zjutraj sta so hotela z južnega kolodvora odpeljati v Ameriko Anton Mlakar in Anton Grm, obedva iz Loža, okrajno glavarstvo Logatec, in se odtegniti vojaški dolžnosti. Obadva pa je ustavil tam službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin in ju aretoval. Oddali so jih deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se le odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 17 Slovencev in 40 Hrvatov; 29 Hrvatov je šlo pa v Heb. Iz Amerike je prišlo pa 49 Macedoncev in Hrvatov in 16 Slovencev.
Našel ]e šolski učenec Dušan Hauptman dragocen rožni venec katerega dobi lastnik pri najditelju na Francovem nabrežju št. 7.
Narodna obramba.
Podružnice sv. Cirila In Metoda na Bohinjski Bistrici občni zbor je bil
19. januarja. Bila je precejšnja udeležba. Kot zastopnik glavnega družbenega vodstva v Ljubljani počastil je občni zbor prečastiti gosp. župnil: Ivan B e r c e, ki je v vznesenem govoru opisaval potrebo in korist družbenega delovanja ter z ognjevito besede bodril udeležence na vstrajno obrambno delo, češ, vsaka podružnica je trdnjava proti nameravanemu nemškemu mostu od Belta do Adrije. Ko so se odobrila običajna poročila načelnika, tajnika in blagajnika, vršila se je volitev odbora. Po vskliku bil je soglasno potrjen prejšnji odbor in sicer: predsednik gosp. Mijo Grobotek; tajnik gospod Ivan Rihteršič; blagajnik gosp. Ivan Mencinger; odborniki gg. Ivan S o k 1 i č, Ludovik C r n o g o j, Lovro Vojvoda, Matej B e v c, Ivan Ar h; preglednika računov gg. Feliks T r o j a r in Josip Burja. — Dne 1. februarja priredi podružnica na Bohinjski Bistrici v Grand hotelu Triglav veselico s plesom in sreco-lovom. Vstopnina za člane 60 vin., za nečl'ane 1 K 20 vin. Začetek ob 7. uri zvečer. Na veselico se osobito vabijo prijatelji zimskega športa, ker se jim drugi dan nudi najlepša zabava na tukajšnjem sankališču.
Društvena naznanila.
»Dramatično društvo v Ljubljani« sklicuje po § 47. društvenih pravil izredni občni zbor v nedeljo dne 9. svečana 1913. ob 3. uri 30 minut popoldne v prostorih Narodne Čitalnice, Narodni dom, z sledečim sporedom: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Poročila posameznih odbornikov. 3. Sprememba društvenih nravil! 4. Slučajnosti. Ker je zborovanje eminentnega pomena za obstoj slovenskega gledališča sploh, se prosi, da se čč. gg. člani 12ga zbora mnogobrojno udeleže! Odbor.
Narodna čitalnica v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 9. svečana t. L ob 3. popoldne v svojih prostorih Narodni dom, bralna soba, z naslednjim sporedom: 1, otvoritveni nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika, blagajnika, gospodarja in knjižničarja: 3. poročilo računskih preglednikov; 4. volitev novega odbora za leto 1913; 5. slučajnosti.
Odbor.
III. slovenski vsesokolski zlet leta 1913. Tajniški in časnikarski odsek ima svojo 13. redno sejo v sredo, t. j. 29. t. m. ob pol 9. zvečer v Narodnem domu (zvezna soba). Bratje — zlet se bliža z naglimi koraki, rav-notako se pa krajša predzletna doba, zato se udeležite odsekove seje pol-noštevilno. Na zdar!
Jubilejna maskerada Ljubljanskega Sokola. Letos na pustni torek vrši se v Sokolovi telovadnici v Narodnem domu petdeseta maskerada tega društva. Vsako leto svojega petdesetletnega obstanka je društvo priredilo maskerado. In te maskerade Ljubljanskega Sokola bile so dolgo vrsto let najsijajnejše, najelitnejše, najzabavnejše in in najbolj obiskane predpustne prireditve v Ljubljani. Saj pa se je društvo tudi potrudilo, da je nudilo občinstvu vsako leto pod novim naslovom in z novimi dekoracijami kaj novega. Vsako leto se je na pustni torek Sokolova telovadnica premenila v novo pozorišče, popeljal nas je Sokoi v Egipt, na severni tečaj, v staro Emono, v novo Pa-nonijo, popeljal nas je v dno morja, pa nas dvignil zopet in zazibal »v rožcah«. To se je godilo vse že v zadnjih letih in dobro se še spominjamo tega; starejše maskerade pa, kakor pripovedujejo, so poznejše po sijaju in čarobnosti še mnogo presegale. In danes skoro da čujemo, da se je vse to v petdesetih letih skoraj preživelo. Predpustne prireditve se množe, Sokolova maskerada ni več edina. Občinstvo poseča vse prireditve, vsled česar obisk trpi. Tako pa se tudi pri Sokolovih maskaradah v zadnjih letih ogromni trud komaj še izplača. Zato bode Sokol v prihodnje najbrže maskerade opustil, letos pa hoče še prirediti maskarado, ker bo to petdeseta, in sicer na način, ki bode vzbudil in oživil ves čar prejšnjih let. To Jubilejno in obenem najbrže zadnjo svojo maskerado priredil bode tako glede lepote, kakor glede zabavnosti in udobnosti še skrbnejše kot prejšnje, tako da bode zadnja maskerada vsem nosetnikom ostala v 7*ivem spominu *e dokaj let. Nihče naj tedaj ne zamudi pogledati te pri-
redbe, na kateri bo tudi za dobro jed in pijačo skrbelo društvo samo.
V. redni občni zbor telovadnega društva Sokol VL se je vršil v nedeljo, 26. t m. ob pol 10. uri dopoldne ob obili udeležbi v gostilni Frana Kavčiča na Privozu. Starosta dr. O. F e 11 i c h pozdravil je vse navzoče, posebno pa zastopnike Sokola I. in nato podal majhno sliko delovanja Sokola II. v minolem letu. Kljub neugodnim razmeram, zlasti v telovadnem oziru, se je Sokol II. obdržal na prejšnji višini, za kar gre posebno zahvala ljubljanskemu Sokolu za prepustitev telovadnice, Sokolu I. za prijateljsko pomoč, vsej napredni javnosti za naklonjenost in naprednemu časopisju za pomoč. Spominja se nato umrlih članov, sestre Marije Zalaznikove, brata Frana Čudna in vzor SokoDa in soustanovitelja Sokola II. brata Adolfa Petrina. — Iz tajniškega poročila posnamemo, da ima društvo 165 članov, med njimi 30 telovadcev. Blagajniško poročilo izkazuje 2400 K 45 vin. dohodkov in 2275 K 78 vin. izdatkov, prebitka 178 K 68 vin. Ta vsota je letos za to tako malenkostna, ker je imel Sokol II. ogromne stroške s telovadnico in primeroma malenkostne izredne dohodke. Čisto premoženje Sokola II. z inventarjem znaša 2389 K 14 vin. Na predlog pre-g?edovalcev računa se tudi blagajniško poročilo odobri. Istotako se odobri z navdušenjem vestno poročilo načelnika. Pri nato sledečih volitvah, ko so se vršile po listkih, bil je izvoljen sledeči odbor: starosta: brat dr. Oton F c 11 i c h, podstarosta: br. Jakob Smole, načelnik: br. Janko Trček, ostali odborniki bratje: Vladimir Borštnik, J. Florjan-č i č, St. J e s e nk o, dr. Jos. K I e -p e c, Ferdinand K o 1 m a n, Mat. K u m e r, Anton Pogačnik, Aleksander Valjavec, Fr. Wertl; namestniki: Anton B u h, Tone M i k-1 i č in J. Š k o d a; preglednika računov: Fr. Bergant in Fr. Kavčič; namestnik preglednikov: H. F r a n z 1. Nato je bilo izvoljenih še 9 delegatov za občni zbor Sokolske župe Ljubljana I. in 4 delegati za občni zbor Slovenske Sokolske Zveze. Nato se sprejme več novih članov, pri raznoterostih pa se oglasi brat dr. P. Pestotnik, prinašajoč bratskemu društvu iskrene pozdrave Sokola I. in poudarjajoč, da sokolska misel silno napreduje, tako v Ljubljani, kakor izven nje. Poudarja nato še važnost ustanovitev strokovne knjižnice in ženske telovadbe, pri Čemur bo Sokol I. vedno rad šel na roko bratskemu društvu. — Po zaključnih besedah bra a staroste, ki je bodril zlasti na delo v jubilejnem letu, končal se je izborno uspeli občni zbor.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi letošnji občni zbor v petek 31. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v pritlični dvorani hotela Union. Vse posestnike vljudno vabi k sestanku načelništvo.
Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja svoje člane, da se vršita v četrtek dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer v restavraciji Zlatorog, mesečno zborovanje in redni letni občni zbor.
Veliki pustni korzo ali »Slavče-va« maškarada, ki se vrši v nedeljo 2. februarja ima naslednji spored: Od pol 8. do 9. ure zvečer zbirališče skupin, mask in narodnih noš, nato velika maškarada in ples na korznem trgu s sodelovanjem popolne Slovenske Filharmonije in raznih drugih godb. Pri plesu je vpeljana najnovejša amerikanska volilna pravica, to je, pri vsakem plesu volijo dame in gospodje. Med plesom se vrše vsakovrstni nastopi in prizori s predpust-nega korza. Ob 11. uri velik sprevod mask. Vstopnice se dobivajo v trafiki ge. Češarkove, pri zlatarju gosp. L. Černetu v Wolfovi ulici ter na dan maskerade v hotelu Union. Maske dobe vstopnice le proti izkazu vabila na dotično ime.
Radovljiški Sokol priredi dne 2. februarja plesno veselico, kjer sodeluje iz prijaznosti c. kr. vojaška godba iz Gorice. Kdor hoče preživeti nekaj veselih uric, prihiti naj v Radovljico.
— Strasser's Taschenbucb der Wlener Borse, 1913. Cena 80 v, založba Moritz Perles, Dunaj. Nova izdaja te priročne knjige, ki je za vsakega važna, kdor ima posle z borznimi zadevami, je letos znatno razširjena in podaja pregled najvišjih in rajnižjih kurzov v zadnjih štirih letih ter vse važne podatke, tako, da se vsakdo lahko hitro orijentira o vsakem papirju.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigami« v Ljubljani, Prešernova št. 7.
Bazne stvari.
Prostata,
Iz gledališke pisarne. Danes, v torek prvič za nepar burleskna Offenbachova opereta »Orpheus v podzemlju«, najoriginalnejše in najznamenitejše delo plodovitega pisatelja, ki je doseglo, kakor povsod po svetu, tudi pri nas, burno priznanje. »Orpheus« se ponovi v četrtek za par abonente. V soboto francoska veseloigra »Mala čokoladarica«.
Književnost.
— Na balkanskem bolnem polju. Koračnica za glasovir. Skladao Š. Bosiljevac. Hrvatska knjižara V. G6szl Zadar. Cisti dobiček te skladbe je namenjen Rdečemu križu balkanskih narodov. Cena 1 K, s pošto 1 K 20 v.
* Delavska nesreča. Iz Morteea poročajo: V Eleonorinem rovu je žareče oglje padlo ter zagreblo pet delavcev. Eden Je bil takoj mrtev, dočim so ostale smrtnonevarno ranjene prepeljali v bolnico.
* Poneverba na pošti. Iz Šopro-nja poročajo: Poštarica v Nemeth-Szent-Grotu je poneverila na nasvet svojega soproga, okrožnega bilježnika Pacsava, 14.000 kron. Oba sta se javila državnemu pravdništvu.
* Osem oseb zbolelo vsled uži-* anja pokvarjenih klobas. Iz Lvova poročajo: Rodbina delavca Sawcza-ka, obstoječa iz osmih oseb, je zbolela po uživanju pokvarjenih klobas. Oddali so jih v bolnico.
* Zastrupljenje z ogljikovim plinom. Iz Lvova poročajo: Rodbina železničarja Pleča se je zastrupila v svojem stanovanju z ogljikovim plinom. Dva otroka sta umrla, stanje ostalih treh oseb je brezupno.
* Sleparska igralca. Iz Nizze poročajo: V soboto so tu aretirali dva Nemca, Oto Binderja in Bruno Albi-ga, ki sta na sumu kot mednarodna sleparska igralca. Nekega ruskega trgovca sta baje na sleparski način obigrala za en milijon frankov.
* Stavka plinarniških delavcev v Krakovu končana. Iz Krakova poročajo: Po osmih dneh je bila v soboto končana stavka delavcev v mestni plinarni. Mestna plinarniška komisija je obljubita tekom enega mesca ugoditi zahtevam delavcev, na kar so delavci začeli zopet delati.
* Stavka natakarjev v Novem jorku. Iz Novega Jorka poročajo: Več tisoč stavkujočili natakarjev in oseb, ki z njimi simpatizirajo, je priredilo v petek zvečer velike ekscese. V hotelih in restavracijah so razbili okna ter pretepali natakarje, ki niso hoteli opustiti dela. Tudi streljali so. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Več hotelov in restavracij ne more redno vršiti svojega posla. Mnogo hotelov so zaprli.
* Nevaren hotelski tat aretiran. Iz Budimpešte poročajo: V nekem tukajšnjem hotelu so prijeli nekega mladega človeka, ko je hotel na hodniku krasti čevlje in obleko. Pri policiji je izpovedal, da se imenuje Strasser, pozneje pa Stark. Pri preiskavi so našli pri njem več zastavnih listkov dunajskih zastavaren in hranilno knjižico glasečo se na 410 tisoč kron. Policija je mnenja, da je dobila nevarnega mednarodnega hotelskega tata.
* Težka nesreča na novojorški železnici. Iz Novega Jorka poročajo: Na mestni železnici v obližju 3. ave-nuje se je predvčerajšnjem dogodila velika nesreča. Dva vlaka sta trčila skupaj, en vlak je začel goreti. Neka ženska je zgorela, dočim je bilo dvanajst oseb več ali manj ranjenih. Nastala je grozna panika.
* Vezuv. Iz Neapolja poročajo: Vezuv zopet deluje. Iz mnogih žrel se kade močni dimasti oblaki. Prebivalstvo v bližnjih občinah je zelo razburjeno in kampira na prostem.
* Amnestija političnih zločincev na Ruskem? „Neues Wiener Tagblatt" poroča iz Petrograda: V četrtek ima ministrski svet sejo, na kateri bo sklepal o amnestiji političnih zločincev povodoma tristoletnice vladarske rodbine Romanov.
* Škandal med aristokrati v Florenci. Iz Florence poročaio: Eden najbogatejših italijanskih aristokratov grof di Fazas je ovadil drž. pravdništvu, da so razni člani najboljše družbe za velike vsote o sle paril i njegovega ne-doletnega sina. Drž. pravdništvo je uvedlo preiskavo ter aretiralo več aristokratov.
* Brzovlak povozil dva aeroplana. Iz Pariza poročajo: Blizu Ne-versa se je dogodila nenavadna nesreča. Pred par dnevi je tovorni vlak vozil na dveh zadnjih vozovih dva aeroplana, ki pa ju je hud vihar vrgel na progo. Brzovlak Pariz-Lyon je nato povozil oba aeroplana ter imel precejšnjo zamudo.
* Avtomobil povozil bivšo dunajsko županjo. Ž Dunaja poročajo: Soprogo bivšega dunajskega župana dr. Neumaverja je včeraj povozil avtomobil. Pretresla si je možgane ter si zlomila ključnico. Reševalna družba jo je prepeljala v njeno stanovanje.
* Knjižnica se podrla. Iz Varšave poročajo: Poslopje neke knjižnice, ki so jo ravno gradili, se je podrlo. Pet oseb je bilo usmrćenih.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 28. januarja. Prvo sejo fetošnjega leta je otvoril ob 11. dopoldne predsednik Silvester ter se Je spomnil preminulega nadvojvode Kainerja* najstarejšega člana habsburške rodbine. Nadvojvoda Rainer |e stal ob zibeli naše ustave. Ves čas svojega življenja se je živahno zanimal za razvoj ustavnega življa in demokratično gibanje v Avstriji. Njego-
ivljenje je bilo povsečeno delu in izpolnjevanju dolžnosti. Z isto vnemo je zasledoval tudi druge funkcije, zlasti pa si je stavif nalogo, da pospešuje umetnost in znanstvo. Cela država žaluje ob njegovem grobu. Predsednik si izprosi dovoljenje sporočiti izraz sožalja vladarski hiši in Miprogi preminulega nadvojvode, nakar zbornica v znak žalosti ni prešla na dnevni red, marveč se je odgodila do 12. ure.
Dunaj, 28. januarja. V drugi današnji seji, ki je b,ia otvorjena opol-. je govoril predsednik posinrtni-co poslancu Černvju. Nato se je zbornica bavila z zakonom o nalezljivih boleznih.
Dunaj, 28. januarja.    Češki poslanci so v današnji seji zbornici stavili na domobranskega ministra Ge-orgija vprašanje, v koliko so resnič-vesti o odpustu reservistov. Ge-je odgovoril, da so dobili poveljniki armadnih zborov ukaz, odpustiti 5*   onih reservistov, ki so bili vpo-ani pred Božičem.    Pravico do odpusta imajo oni,   katerim občina trdi, da so doma nujno potrebni.
Rusinsko vseucillško vprašanje. Dunaj, 28. januarja.    Na koncu današnje seje je stavil rusinski poslanec Levicki vprašanje na vlado glede arodrtostncga vprašanja lvovskega \ eučilišča. Očital' je ministrom, da zavzemajo  v   tem   vprašanju enostransko stališče. Med njegovim go-\ orom so se   vršile demonstracije iti Stiirgkhu in liussareku.
Novele h kazenskemu zakoniku.
Dunaj, 28. januarja. V zbornici je J:: predložila novelo h kazensko-tvdnemu redu, ki se tiče pravnih Jstev v slučaju vračunanja pre-ovalnega zapora v kazen. Vlada izročila parlamentu tudi nadaljne :membe zakona o varstvu trgov-s   i znamk.
Nadvojvoda Ludovik Salvator.
Praga 28. januarja. Z ozircm na \ jerajšnjo vest o atentatu so se obr-; nekateri listi naravnost na nad-\ »jvodo, ki jim je odgovoril brzojav-•Popolnoma zdrav.   Atentat iz-■ ^1 jo t ina. Neudori.« Neudorf je pi-ivko ime nadvojvode Ludovika Salvatorja.
Nadvojvoda Rainer. — Pogreb.
Dunaj. 28. januarja. Truplo nad-
- jvode Rainerja   se   izpostavi v vrni kapeli ter bo dostopno tudi > r emu občinstvu. Pogreb se vrši v •k popoldne iz kapucinske cer-Kvc v rodbinsko rakev.
Dunaj 28. januarja. Cesar se na i   vet svojih telesnih zdravnikov ne i udeležil Rainerievega pogreba. Eksportna akademija. Dunaj, 28. januarja. Eksportni ademiki so preklicali svojo neza-:o vladnemu svetniku Schmie-Panes sprejme vladni svetnik SJimied deputacijo eksportnih aka-mikov, da jim sporoči odgovor tr-/skega ministrstva na njih memorandum.
Dunaj, 28. januarja. Danes je bila deputacija eksportnih akademikov rn poslancih raznih strank ter je intervenirala glede zahteve, da naj se eksportna akademija poviša v visoko lr lo. Deputacija je bila tudi pri državnemu poslancu dr. Ravnlharju, ki je obljubil svojo podporo.
Nemški državni zbor.
Berolin, 28. januarja. V nemškem državnem zboru je interpelirai poslanec Flade zaradi sporazuma 'ripleentente glede interesnih sfer v Mali Aziji. Vladni zastopnik je odgovoril, da vladi o kaki razdelitvi ni ničesar znanega. (Viharen smeh.)
*
MED VOJNO IN MIROM. Situacija.
Rim, 28. januarja. V merodajnih krogih upajo, da se bo velesilam posrečilo preprečiti izbruh sovražnosti tudi če bi balkanski delegati prekinili
pogajanja.
Par!*, 28. januarja. Neki veleposlanik tripelentente je izjavil predvčerajšnjem novemu velikemu vezirju: Velesile so rekle v svoji skupni noti, da more računati Turčija na njih mo-rahčno in materijalno podporo. S tem so mislile velesile povedati, da bodo vplivale na balkanske zaveznike. Velesile so hotele dovoliti Turčiji tudi posojilo in so se hotele potruditi, da ustvarijo z ozirom na Egejske otoke boljše pogoje. Vse te prednost pa doseže Turčija samo, če se pokori našemu nasvetu, sicer bi jo morali prepustiti popolnoma svoji usodi in naše obljube nimajo nobene vrednosti več.
Carigrad, 28. januarja. Glasom poročil listov so imeli vplivni člani mladoturskega komiteja predvčerajšnem posvetovanje, na katerem so se razgo-varjali o situaciji. Zbor je sjrienil, da Turčija ne sme nikdar predati niti Odri na, niti otokov Arhipela.
Sofija, 28. januarja. Dogodki v Carigradu in najnovejše stališče Romunske napram Bolgarski javnosti precej vznemirjajo. Bolgarsko časopisje dolži vlado, da je ona kriva poslabšanja situacije. Zatrjujejo, da je stališče min. predsednika Gešova omajano. Med Kraljem in Gešovem je baje prišlo do hudih ;>asprotstev. Vladni krogi te vesti demontirajo, ter izjavljajo, da o kaki izpremembi kabineta ne more biti govora. Bolgarska ne bo ravnala po prijateljskih nasvetih velesil ter počakala na odgovor Turčije na demarcho velesil, potem bo storila še le odločilne korake. Miru brez Odrina Bolgarska ne more sprejeti. Taka ponudba Turčije bi pomenila takoj zonet priče+ek vojne. Kar se tiče razmerja z Romunsko upa vlada, da se bo spor mirno rešil.
London. 28. januaria. Bolgarska vlada je prenustila svojim delegatom v Londonu prosto roko, da končalo noeiiania in odpovedo premirje. Vlada je odločena, da pod nobenim ro-eoiem ne dopusti nadaline debate Klede Odrina. Izbruh vojne, oziroma njeno nadaHevanie. je neizogibno.
Pariš, 2S. januarja. Iz Londona noročaio, da ie imel ruski veleposlanik v Londonu včera! dališi razgovor s S'Vom Fdvardom Orevem, ki se ie baje izrazil: Velesile morajo ooesiit! vsako samolastno in ločeno postopanje.
Nota velesil. Pari«, 28. ianuaria. »Matln« poroča iz C^n^rada, da ie velik! vezi'* Mahwi»d ŠeHcet naša včeraj nosetn vse veleposlanike, ter um sooročil, da bo turška vlada odgovorila na noto velesil jutri v sredo 29. t. m.
Interviv z Danevom.
London, 28. januarja. Reuterjev biro noroča o intervivu z bolgarskim glavnim delegatom dr. Danevom, da se ie ta izrabil, dn je nota balkanskih delegatov Turčiji že izgotovljena. Kdaj se ta nota izroči, se sedaj še ne more reči.
Nemški denar proti balkanskim državam.
Frankobrod, 28. jan. Ravnatelj Salomonsohn berolinske diskontne družbe je dospel v Bukarešto, da se pogaja zaradi velikega romunskega državnega
posojila.
Carigrad, 28. januarja. V merodajnih turških diplomatičnih krogih smatrajo pogodbo zaradi „zgradbe carigradskih cestnih železnic" za prvi veliki uspeh komitejskega kabineta, ker bi predujem 2V2 milijonov funtov omogočil Turčiji nadaljevati vojno še en cel mesec. Zboljšanje finančnega stališča Turčije bo morda vplivalo tudi na balkanske države. Mogoče bi bilo celo, da se ohrani Odrin Turčiji v obliki nevtrali-zacije pod upravo neturškega, pač pa mohamedanskega gubernatorja. Mnogo več se pač ne da doseči brez zmagovite vojne, ta pa je zelo neverjetna.
Odgovor Turčije.
Carigrad, 28. januarja. Odgovora Turčije ni pričakovati pred 3 dnevi.
Priprave za nadaljevanje vojne.
Rim, 28. januarja. „Messaggero" poroča iz Belgrada, da je v zadnjih dneh odšlo 30.000 Srbov Bolgarom pred Čataldžo na pomoč.
London, 28. januarja. Vojaški svetovalec bolgarskih delegatov v Londonu, polkovnik Gostov, odpotuje danes pred Čataldžo.
Nesrečna mladoiurška vlada.
Pariš, 28. januarja. Tukajšnji diplomatični krogi so mnenja, da manjka v sedanji mladoturški vladi odločnosti in organizacije. Dejstvo, da je bil Said Halmi paša imenovan za zunanjega ministra  je napravilo
silno slab vtisk, ker je splošno znano, da Said Halmi paša nima ug'cda in da mu manjkajo tudi vse potrebne zmožnosti. Mladoturško ministrstvo samo si ne prikriva svoje slabosti ter se boji protirevolucije. Tudi nada, da bo mogoče skleniti časten mir je skoraj že splavala po vodi. Edino na trozvezo, zlasti pa na Nemčijo se naslanja sedanji kabinet ter upa, da se mu posreči vsaj kolikor toliko ublažiti mirovne pogoje Balkanske zveze.
Pri Cataldži. Carigrad, 28. januarja. Vzdržujejo se vesti, da je prišlo v turški armadi pri Cataldži do hudih nasprot-stev med pristaši nove turške vlade in bivšega vojnega ministra umorjenega Nazim bega. Prišlo je celo do krvavih spopadov. Predvčerajšnjem je notranji minister Talaat prišel k vojski, da odstrani uporne čas mike. Skader.
Carigrad, 28. januarja. Listi poročajo, da se vrše med turško vlado in skadrskim poveljništvom pogajanja, da bi turška posadka v Skadru vztrajala v mestu v imenu albanske države Će se to zgodi, se bo takoj dvignilo celo albansko prebivalstvo proti balkanskim državam.
Vojne ladje v turških vodah.
Milan, 28. januarja. Oklopnice „Regina Elena", „Vittorio Emanuele* in „Roma" so odplule včeraj po noči pod poveljništvom admirala Vialeja na otok Astropallo v Egejskem morju. Oklopnica „Regina MargheritaM je od-plula v Augusto.
Srbska upravi v okupiranih pokrajinah.
Belgrad, 28. januarja. Počiloro nekaterih tukajšnjih in inozemskih listov, da se ustanovi v novo okupiranih pokrajinah posebna srbska uprava, se uradno dementirajo.
Bolgarsko-romunski spor.
Frankobrod. 28. januarja. Po informacijah poročevalca „FrakfurterZtg." v Bukarešti se naj tekom tega tedna pismeno določi stališče Romunske in Bolgarske o vseh spornih vprašanjih. Končna odločitev se prepusti nato vladam obeh držav.
Romunski parlament.
Bukarešta, 28. januarja. Romunski državni zbor se je zopet sestal. Prihodnja seja se vrši jutri.
Kolera v srbski armadi. Dunaj, 28. januarja.   Iz Belgrada prihaja poročilo vojvode Putnika, da se širi med srbsko armado kolera.
Carigradski policijski prefekt.
Odesa, 28. januarja. Carigradski policijski prefekt Ismael efendi je pobegnil iz Carigrada in prispel sem.
Novi turški zunan i minister.
Carigrad, 28. januarja. Uradno se razglaša, da je imenovan Said Hali m paša za novega turškega zunanjega ministra.
Odstavitev sultana.
Carigrad, 28, januarja. Iz Pariza prihajajoče vesti o odstopu sultana in proklamaciji turške republike so glasom informacij pri mladoturški stranki izmišljene.
Balkanska carinska zveza.
Solun, 28. januarja. Vsi tukajšnji grški listi se zavzemajo za ustanovitev carinske zveze med balkanskimi državami po sklenjenem miru, ker bi bilo to najboljše sredstvo za trajni mir in za ožje stike med balkanskimi državami. Zveza balkanskih držav mora biti politična in gospodarska. Grška bi bila za ostale tri poljedelske države zelo velike važnosti, ker bi lahko tja mnogo izvažale. Kakor hitro bi te tri države odprle Grški svoj trg, se bo mogla Grška tudi industrijalno močno razviti. Grška ima tako na kopnem, kakor na otokih bogate rudnike, ki jih do sedaj ni izrabljala. Grška bo v kratkem najbolj industrijalna dežela v Orijentu in za balkanski polotok se prične brez dvoma era največjega pro-cvita. Največ pa bi pridobil od take carinske unije Solun, ker bi morali iti vsi proizvodi Bolgarske in Srbije skozi to pristanišče. Ravno tako bi moral iti skozi Solun tudi ves uvoz. Solun, ki je bil dosedaj metropola Macedo-nije, bi postal metropola velikega dela Balkanskega polotoka.
Romunsko-bolgarski spor. Bukarešta, 28. januarja. Od zanesljive strani se poroča, da sta Av-stro-Ogrska in Rusija včeraj intervenirala v Sofiji v prilog Romunske, da se odstranijo vse nastale diference.
Bukarešta, 28. januarja. V zbornici so bile vložene danes tri inter-
pelacije, ki so se tikale zunanjepolitičnega položaja. Na prigovarjanje vlade se zahteva po odgovoru na te interpelacije opustila za toliko časa, da ima romunska vlada v rokah bolgarski odgovor, ki ga pričakuje vlada v sredo.
Listi poživljajo viado, da naj porabi ugodno priliko in si zasigura posest južno od Donave.
Bukarešta, 28. januarja. Večina časopisja je zadovoljna z avstro-ogr-sko politiko, gotovo pa je, da pridobiva rusofilsko gibanje vedno več tal. Oficiozna Rusija in rusko časopisje se trudita odtrgati Romunsko od trczveze in jo približati Rusiji.
London, 28. januarja. Reuterjev biro poroča, da se bodo oficijozna pogajanja med romunskim poslanikom Misujem in dr. Danevom še ta teden nadaljevala in da je mnogo upanja, da se spor mirno poravna.
Turki zastavljajo  kronske dragocenosti.
Pariš, 28. januarja. Potrjujejo se vesti, da je Turčija dobila od Nemčije večje posojilo. Navzlic temu pa so Mladoturkl pri nekaterih bankah zastavili dragocenosti krone, da dobe več denarja za nadaljevanje vojne.
Mesto venca na grob pokonega gosp. ces. svetnika Ivana Murnika je darovala Narodna čitalnica v Ljubljani za dijaško društvo »Radogoj« 20 K, kateri znesek se izroči blagajniku omenjenega društva.
Darilo. »Dramatično društvo v Ljubljani« je na mesto venca na krsto blagopokojnega svojega dolgoletnega društvenega člana g. ces. svetnika Ivana Murnika poklonilo 20 K »Pokojninskemu skladu slov. gledaliških igralcev«. —  Iskrena zahvala!
Danišnti »ist obseqa 6 stran'.
Izdajatelj in odgovorili urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn tisk »Narodne tiskarne .
Mnenje gosp. dr. M. Murmavrja v Slov. Bistrici.
Gosp. J. Serravallo
Trst
Prav rad Vam potrjujem, da Vaše železnato kina - vino Serravallo j? eno okrepčilnih zdravil, ki ga jaz rabim že deset let. Srečna izbera uspešnih tvarin in izboren okus zagotavljajo Vašemu izdelku trajen uspeh.
Slov. Bistrica, 3. junija a 911.
Dr. M. Murmavr.
r
cuJi za odrasle
Raba jačil in krepčil se pogosto izkaže ;.a uspešno in sicer ne samo za otroke, nego tudi za odrasle vsake starosti, ženske In moške. Ze desctletlja slavnoznana Scottova emulzija se je za tako najbolje obnesla naj jI gre že za prirojene slabosti ali za opešanje ij po prestali bolezni. Ze po primeroma kratki [j rabi se prične kazati učinek Scottove emul-] zije. Opazimo, da se nam vrača veselje do življenja, posebno se pa dvigne slast do jedi. Zaraditega hitro rastejo telesne moči, l razvije se novo veselje do življenja. Scot-8 tova emulzija je blagoslastna in prijetno j! uživna, da jo tudi odrasli dalj časa ne da bi se jim upirala, uživajo in dobro prenašajo.
Cena or ginalni steklenici 2 K 5t v   Dobiva «e po vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi M %t v pismenih znamkah dobite od  tvrdke SCOTT & BOVvNE, d  z o. z. na Dunaju VII s klice vaje se na naš list enkratno vpo-: Siljatev poizkušnje cd kake lekarne. 3114
V _________
vi ' P**
m
Schlchtovo čistilo za kovine Soiarine
prltara krasen lesk na med( baker, srebrr In slale. Se les« keta najdalje! Je zajamčeno prosto strupe 1» kislin ter naj« cenejše v rabi, ker 'zdatno in Ima patentovan Sledilen kap* Uavec Vsled velike vsebine olja naravno varstvo kovin proti orosenjui omadezevanju, rji to seterilcl«
Meteorologijo poročilo.
ViUa« ni Morjem 314*2 Srednji zračni Utk 7S6 ■*
januar, j	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	1 Tempera-1	Vetrovi	Nebo
27 •*	2. pop. 9. zv.	742-2 7401	0-2	sr vzh si. szah	; iasno oblačno.
28	7.zj.	736-8	-2*9	si. zah.	
Srednja včerajšnja temperatura VI0, norm. —2 0° Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, oziroma mamica, gospa 383
Mm ni.
bivša učiteljica
danes ob polu 12. uri dopoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 51. L svoje starosti po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v sredo ob polu 3. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Vremah.
Vremski Britof, 27. januarja 1913.
Janko Dekleva, trgovec, soprog. Lee, Crusti, Janko, sinovi. Anice, Hela; Slzela, hčerke.
382
Topla zaii?aia za sočutje, ki nam f e bilo Izkazano po vodom izgube našega sina.
Hodbina Hilberfova.
s 1> febrnarfem 299
telur Mi Koncesija za g&stitaia obrt.
Vegova ulica št. 6, h nadstropje.
mim is pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
Proda se iz proste roke novozidana
z novim gospodarskim poslopjem* pri kateri je skupno 96 oralov zemlje in sicer 18 oralov gozda, drugo so pa njive in travniki, vse v ravnini poleg državne ceste, poldrugo uro od mesta Vel'kovec na Koroškem. Obrniti se^ie
pod ,A, ZJ poštno ležečo na Št. Peter pri Velikovcu, Koroško.
najem se odda
stropi
v hiši na Mestnem trgu štev. 23
za pisarno ali stanovanje.
Istotam se poceni prodajo:
itelnže, opravo,
fine in len ipie.
Pojasu iia iz prijaznosti v II. nadstropju.
V boju proti jetikl.
Samo razmeroma malo je rodo-vin. ki bi ne bila že na jetiki izgubila kakega svojega Člana.
Kakor je človeštvo staro, se ttora že boriti proti temu zavratne-
sovražniku, ne da bi se bilo doklej posrečilo doseči končno zmago: Proti že bolj razviti tuberkulozi ni le-^t. Vendar pa uspešen boj v posa-
meznem slučaju ni izključenfseveda je treba napraviti naskok, dokler je nasprotnik še slaboten, t. j. dokler se bolezen šele razvija- Saj se le prerada sama izda in ako se katar noče umakniti ali kašelj ne prejenjati, je treba največje previdnosti.
Ne čakajmo pa zastonj, da se zlo samo zboljša, rego zatecimo se do pomočka, čigar preiskušena zdravilnost in popolna nestrupenost je dognana.
Tak pomoček pa je Sirolin »Ro-che«, ki ga vsak dan odrejajo odlični zdravniki. S tem izdelkom dosledno izvedeno zdravljenje vede vselej do zaželjenega uspeha: Kašelj pojenja, sapa je lažja, duševna potrtost se umakne novemu veselju do življenja. Kdor je zadosti moder in previden, že pri najmanjšem prehlajenju sopil prične z rabo Sirolina »Roche«, ki se zaradi dobre slasti uživa prav pripravno. Njegov tek pospešujoči uči-
nek Jamči dobro podlago za boljšo prehranitev, ki ji je ob času bolezni vedno treba pomoči, pa tudi sploh vidno pospešuje splošno počutenje. Poleg dvignenja slasti do jedi in pre-hranitve, ki je zlasti pri jetičnikih največje važnosti, Sirolin »Roche« že po kratki rabi povzroči dalj trajajočo odpornost, zlasti sopil. Tako Sirolin »Roche« delujejo skoro trajno.
Kako visoko je vobče ceniti vrednost Sirolina »Roche«* se lahko
razvidi iz dejstva, da se prodaja že več nego 300 ponaredb, ki jih ponujajo rjod enako zvenečimi imeni, ka-tenh sestava pa po kakovosti daleč zaostaja za originalnim izdelkom.
Zatorej kadar kupujete, v lekarni izrecno poudarite Sirolin »Roche«, zahtevalte ga in ne dajte si natvezrti ničesar drugega. Sirolin »Roche« je po današnji vednosti pripoznanih raziskovalcih najuspešnejše sredstvo proti plju^Lim boleznim in jetiki.
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD.
££. stev.
Pekarlja
se odda v najem na Javorniku pri Jesenicah, kjer je velik promet in tovarne. Prednost imajo tisti mojstri, ki morejo položiti kavcijo 2000 K, potem ga pa jaz z vsem založim.
Naslov: Pristana, Javorntk št. 95
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
€6
mm
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
vzaiemno zavarovalna banka v Pragi, .-. - •-. Bamarvni fcnftt E 38,461.433-39 — Uplacaaa odškodnina In ka^ltalije H 123,297.695-77 Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
V«a  Dojaanlla  daje:     ——.——-—
**- Generalno zastopstvo v liiibliaiii ap&fs«* v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte r-ospekte'
J
s sodno in polletno odvetniško prakso išče mesta. 164
Vstop takoj ali v doglednem Času. Ponudbe na uprav. »SI. Nar.« pod ,št. 1000*.
S ia¥
z daljšo prakso 3S5
ne sprejme v špecerijsko trgovino.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služeb je poslati na uoravni^tvo »Slovenskega Nar.« pod ,VztrajnOst'.
Eifllltllii na bencin 4 PH rab-
■VIipijerif toda dobro ohranjen z vso opravo in
cirkularno žago
s transmisijo vred, se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Spod. siski, Kolodv. ulica št. 181, kjer si jih lahko ogledajo še v porabi. Dopisi poštni prodal 65, Ljubljana. 23
320
se sprejme
z mesečno plačo in provizijo; z nekoliko kavcije ima prednost. Ponudbe pod „?Oinik" na upravništvo »SI. Naroda«
Najboljše za želodec.
1 1 ii —in ■ umi 1 maaaaaiiaa»aiMaa>a—a— m
Lekarnarja Schaumanna
4073
i
je 30 let preizkušeno sredstvo rroti vseh vrst želodčnim boleznim, motenju prebave in shujšanju.
Schaumannova želodčna sol škatljica K l'50. Želodčne pastilje omarica
K 150. Razpošiiia po povzetju od 2 škatijic naprej lekarna Schaumann,
StOCkeran pri Dunaju. — Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah.
Neprimeren učinek.
3
i
na
ss redni občni
Savstiske pasojsinice
is e i* ss
m Žalcu,
kateri se vrši 384
dne 6. svečana 1913 ob 4. url pop. v posojilniški pisarni.
1. Poročilo načelstva in nadzorstva
2. Odobrenje računsk. zaključka 1912
3. Razdelitev čistega dobička.
in nadzorstva.
4. Sprememba pravil.
5. Volitev načelstva
6. Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določen: uri ne bil sklepčen, skliče se na 5 uro popoludne istega dne drugi občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, kateri je pa sklepčen brez ozira na števio navzočih. MaČelniŠtlfO
cvetlični s? on
Ljift IM!:! Št. 3.
Izdelovanje šopkov in vencev. Velika zaloga suhih vencev, trakov za šopke in vence v različnih barvah in kakovostih. Vaze, žardinjere, kozarci za cvetlice, ter sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnovejši obliki ——— in nizki ceni.
Ženini In neveste!
ilo je ura.
193
uden
Ml
,union< ure so iaizaoeiveift.
:: Zahtevajte maj najnovejši eenik. u
Sprejmem 338
kontoristinjo
ali praktikantlnjo
veščo slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja. — Ponudbe s pogoji pod
»Vestnost", postno ležeče, Ceiie.
lepe, debele, rezpošilja po poštnem povzetju kg K 1*60 dokler je Še kaj
taloga,
Josip Cernelč, trgovec, Sv. Peter pod Sv. Gorami na Štajerskem.
Za veletrgovino vina in žganja
se išče 368
sposoben ter posebno v stroki žganja izvezban
za alpske dežele. — Ozira sc samo na zanesljivo in dobro izvežbano moč. Ponudbe upravniŠtvu  »Slov. Naroda*.
Vešč  n zaupen
j\©ntorJ5t
eventualno kontonstinja, vešča slovenskega in   nemškega jezika,   in, če jc mogoče stenografije
so sprejme takoj na Hrvaškem.
Ponudbe z  izpr.čevali naj  se pošljejo na upravništvo »S'oven?kega Naroda« pod sito „Soliden 200". 336
Iifava
Podpisana Marija Presker prosi gospodično Pavlo Novak iz Brežic za odpuščanje, ker fo je brez vsakega vzroka občutno žalila na časti in se U zahvaljuje da jI je odpustila kazen.
BREŽICE, dne 17  jatL 1913.
Marija Presker.
hriba
v Kamniku na  Gorenjskem fprej last kolarskega mojstra J. Stareta),
z moderno urejeno delavnico za kovaško, kolar, in sedlarsko obrt,
v kateri so te obrti že dobro vpeljane,
je pod ugodnimi pogoji na prodaj.
Odda se tndl v najem
119
dobro idoča
gostilna
na prometnem kraju na Gcrenjskcm s koncesijo za žganjetoč, trafiko in pripravnimi lokali za trgovino. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
krojač proe vrste
Lioaljana. Miklosi^va cesta 8. 4BJ
se priporoča. ^
Učenec
352
se sprejme takoj
v trgovino z mešanim blagom. Alojzij Jerančič, Eariovška c. 8.
StoEarna v Murni sprejme
izkušenega 348
1998(1
eventuelno izurjenega preddetevca.
Plača po dogovoru. Nastop tekom 3 tednov.
se sprejme takoj v službo.
Josip flfflirolič, mesar, Jesenki!, OorenjsKo.
349
Išče se za tak©| 351
z eno ali dvema sobama s kuhinjo.
Naslov stanovanja naj se odda v uprav-::    nišlvu »Slovenskega Naroda«. ::
Podpisano županstvo išče zanesljivega In v občinskih stvareh
izvežbanega tajnika
s takojšnjim  nastopom.  —  Plača  po dogovoru.
Županstvo občine Hrenovke na Razdrtem.
V £jubljani, na pkbiicevi cesti
nasproti „Uniona" sem odprl
Dr. Ivan Lovrenčič.
Opravilna etevilka Nc V 989/12/9
• J.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Mariberu sta po prošnji dr' Rado si. Pipuša, odvet. v Mariboru kot oskrbnika zapuščine ene 18. 8. 1010 Umrle MarijeDreCbsler bcanaprodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, za kateri   je se ustanovila pripravljena izklicna cena in sicer za par«
celo 1.) št. 108/1
n ii n. nisi i
Ll
ni
i
30.C0O K, to je hiša št 24 v Mariboru, Muhlgasse. 2.) št. 48/3 vrt, ni era 32 a 91 m* 14 000 K. Pritiklina (\Vascheiolle) se je cenila na 10 K in je v ceni hiše 30.000 K zapopadena. Parceli se imata posamezno dražbati.
Dražba se bode vršila 4. februarja 1813 ob 1L uri v pisarni dr. Franceta Firbas, c. kr. notarja v Mariboru, Viktringhe!gašse.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo razen zneska 4000 K ki se ima pri sodniji položiti kot varščina za zapuščinske pristojbine, plačati v roke dr. Rad. Pipuš. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju dr. Fr. Firbas.
C. kr. okrajna sodnija Maribor oddelek V.
dne 10. januarja 1313.
w w
H
M w
Ljubljj
Marijo Ter. cesta it U : (Kolizej).:
Ljubljana, Marije Ter. cesia št. 11 r : (Kolizej).: Itt
lnih ter jediinili sob s Otomane, divani in zimnice
v različnih najnovejših slogih. :: M = različne kakovosti. ■ H
ttiiD drago iiustii
Velika izbira 3403
Priznano solidno blago W °tr0Škill VOZlČkOV, |J
63