NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO, PETEK, 19. DECEMBRA, 10x3. ''litetliat adbvtftt ^A^M^^j^g^jttL " ' t j ifrtL '"i'1 m~A"'žfflHB PRVI DEL - vat. vi ! PETO POOLAVJB. I? "A« ste konečno prišli ?" za-pfce Severina njem« nasproti, pti ae da bi počakala »njegovega R odgovora, ga potegne s seboj , -m ga prosi naj ji preganja dol-I čas. kjfcor ve in zna. »Ni mogel odreči njeni proš-f ji dasi je v notranjosti outM Male nemir, kakor hitro ga je IfcpogfedaJa ljubeznjfvo m udarno % svojimi modrimi očmi. "Na vmIc način se posvetim ^popolnoma vam," reče nekoliko bolj prijazno. Ona ga pa prime za roko in Kwraka c njim po mestu. Spotoma j« uporabila vse načine {jftpeljfvotsti, da bi ga vedno l bolj privezala na sebe. Ne, ni-| kakor ne, da bi Severina tega I iJinta ljubila, o, Bog obvaruj I ne, pač ipa je bH on škodljiva 1 | priča, lei jo lahko izda pred sod- nijo, in izato je treba uporabiti i I vsa mogoča sredstva, da se te- j ga moža spravi s pota. ' On pa koraka »poleg nje, ne k da bi poslušal njene govore. gVrame se je zjasnilo, m solnce r prisijalo na zemljo. Naen- * krat se nahajata pred ljudskim i | laikom v Battignole. Zrak je bH mi in čist. d BrAti greva nekoliko v park ?" p ||l*če Severina zapeljivo in slad- b "Meni je vseeno," odvrne E^akob. n J Pqcasi korakata mimo zde- n pne trave, cvetličnih popkov, Z gkraanrh grmov. V akritem ko- p tu. pod lepimi jelkami stoji • prijazna klopica. Vsedeta se, ti Bpcdata se. in Severina skuša z p pvsemi močmi Ijiubeznjivosti za- ei Pjplestt Jakoba v svoje mTeže. | 'Nfjiprvo govorita o vsakdanih jih stvareh, toda kmalu postane -pSeverina nepotrpežljrva. Zgu-llrfti ni smela trenutka več, kaj- ir Pti čas je bil drag. Vedno in ne- n: gpnestanolje brala v njegovih le ubije nih očeh: v "Ali si ti, mila, sladka aeni- čs ca, ki si svoje dni j hladnokrv- r fAo ležala na nogah tvoje žrt- i 1 | Počasi in sladkeje vzame j Bmgovo roko y svojo in ga c Hoo pogleda v oči. In ne da a PM kaj posebnega prej omenila ( gnu zašepeče: I "AH me vi .smatrate — za — j Mi »li o — predsednika?" t On se ves strese, ji pogle- t p da v oči, potem pa komaj sli- v ;;;*no odvrne: 1 "Da, da, jas mislita, da ste { morilka," T ■fcORa pa krčevito stisne nje-v govo roko, sladko se fou na- d ytmeje, vsa očarujoča in nedolž- x |"|io odgovori: t i "Toda jaz nisem morilka, s vi «e motite!" o j Ona mu ni povedala tega, yia bt jo Jakob smatral za ne-doHno, pač pa da enkrat za jfVftetej ve, kaj mora povedati pred sodnijo. . "Ne, jaz sem nedolžna, in nikar me ne delajte nesrečno s .tem, da me smatrate za morilko " In zopet se zatopi s svojimi liepitni, modrimi očmi v njego-od ivsake sekunde naprej mb postal njen udaneijši sušenj. |toobro je vedela, kaj mu ponu-ija plačilo njegove molčeč-WMti, toda to je bila postranska atvar. 'Torej vi mislite, da sem po-| pohtoma nedolžna?" "Da, nedolžni ste," odvrne 5 a srečnim smehljajem. "Saj veste gospa, da sem vas prijatelj, in da se vam od moje strani ni |treba ničesar bati. Ali me razumete ? Od sedaj naprej lahko |popolnoma razpolagate^ mojo n ~ rj-. OSCOO. 'f.. •, .• • In približa se ji tako blizu, da je čutila njegovo gorico sapo. Se ajjirtraj mu, je bila jako teško sedet! samo eno minuto : v njenf bližini m sedaj? Kaj se je zgodilo z njim? Ali je znala ta pametna in priliznjena žen, ska pomiriti vse razburjene njegove duh™ v r^egovir^ tako sovraštvo do žensk? Iti kolikor bolj je čutil, da vstaja i- v njem ljubezen do te /zendce, i. tem bolj se mu je dozdevalo, a da je ta žena morilka, da, je se-»j dela na nogah žrtve, da bi mu l- preprečila, da se ne bi mogel braniti v smrtnem boju. * i- Oba zaljubljenca sta se šaliti la na tenyni klopi, pripovedo-e vala in se poljobovala, kot bi [> nad njima ne tičala nobena sramota, iidben zločin: n "Torej, midva sva dobra prl-i- jatelja, ne da bi za to vedel moj mož ali drugi ljudje? Toda n roke mr ne smete pretrdo stis-kati in mi ne pregloboko po-e gledati v oko", se šali koketna io Severina. li- Toda on drži mehke, lepe ropa ke v svojih in jeclja počasi: uj "Vi veste, gospa, da vas Iju-biro." d- "Kaka neumnost! Bodite pati metni, g-lejte, tam prihajajo tu- e- ji ljudje." Zdajfci se začuje iutfarec ure, te ki bije pet. e. "O moj Bog," zakliče Seve-e rina, ko mahoma ekoči kvišku, i- "Pet je že ura in važen ofcisk n it^am še nocoj." e Hitro je postala smrtnoble-da, ko se je spomnila na obisk " pri generalnem tajniku. < In po daljši pavzi reče Jakobu: : e "Cujete. ljubi prijatelj, jaz J moram takoj proč, in na noben « i- način me ne smete spremljati. I % Zahvalim se pa vam prav lepo, ' - prav prisrčno." 1 ji Gorko mu stisne roko in hi- * i, ti kolikor more hitro sikozi | z park proti cesti Gardinet. In še i - enkrat se obrne ter zakliče: t "Na svidenje na kolodvoru!'' s - "Da, na smidenjel" j r---------1 Gospod Camy-Lamotte je } - imel daljši pogovor s promet- " . nkn ravnateljem Zapadne že- >' i ktMiice. Gospod ravnatelj je bil V v veliki razburjenosti radi slu- ^ - čaja Grawdtnorin. Nasprotno ' - časopisje je izjavljalo, cfa vsi n • uradniki te železnice enatki j< predsedniku Glrandmorinu, ki d ) je zalezoval vsako lepo dekti- ^ i co, Da "nekoliko" popravijo C i škodo, so sklenili v direktonijti, j« i da odpustijo nadzornika Ru- v bauda v Havre, kot človeka, ki j< ■ je največ kompromitiran pri 51 tej stvari. Gospod generalni P - tajnik pa je moral uporabiti k . vso svojo zmožnost, da je pre- rJ pričal direktorja, da bi sele odpust Rubawda .povzročil naj- S večji škandal. * n Po dolgi in vroči debati se ^ da konečno direktor pregovo- h riti, |da oMjubi generalnemu s< tajniku, da obdrži Rubauda v a] službi in da zamolči vse, kar je U o njem alisal, samo da se pri dvoru ne zameri. ri Ko pride Severina. vsa spen k< hana itn trepetajočega srca k P' generalnemu tajniku, jo slednji nekaj minut dolgo opazuje. • MNo, go«pa ?" m Ona ga pa s solznimi očmi gl pretresJjwo pogleda. P* "No, gospa, govoril sem z ds obratnim ravnateljem, in vsa ffo zadeva je sedaj urejena." je Ona pa ni mogla spregovo- v riti nobene besedice, le solze ^ ji drčitjo po licu, ko se hvalež- ni no ozre na njega. ^e Gospod ^iiniy-Lamotte pa kj nadaljuje z resnim goyorom: n< "Go0-| ŠESTO POGLAVJE. ti na j k Polagoma se je afera Grand- ž 0- mor in, ki je povzročila toliko k prahu, .pomirila. Vsem se je t< u- zdelo nemogoče, da bi prišli z< pravemu morilou na sled. Tu-[p a- di Cabucha so v kratkem času p u- radii pomanjkanja dokazov aipu-lji stili iz ječe. Časopisje se je po-c, minilo, posebno ker so se bli- o; žale glavne volitve. ki e- Rubaudova sta živela mirno in u. in tiho v svojem stanovanju m ik poleig kolodvora v Havre, in b< kjer gospa Bonhom, sestra Js e- predsednica, .pregovorila oba H ik Lafhesnajeva, naj nikar ne na- »j hperita tožbe proti Rubaudo- n* > vim, tedaj sta slednja prišla v g< nemoteno posest Jhrše v Croix. z Severina in Rubaud sta takoj šli n sklenila1 da prodata omenjeno vi i. posestvo, kajjti nikomur ni bilo ta mogoče le eno noč prebivati v onem poslopju iz strahu (pred1 »ti 1- dtohovi, 'Na pročelju hiše soltrn ii pribili velikanski plakat, ki je je e naznanjal, da je posestvo na- tla prodaj, toda doaedaj se ni oigla- ne " sil Se noben kupec, d asi ravno I JaJ je »totine potnikov vsak dan - lahko videlo iz vlaka, ki je vo- k> e zil milmo, d'a je hiša naprodaj, so Tako sta morala oba potrpeti Ue - in čakati, 'lodaj se jima nudi koi 1 prillika, da posestvo prodata, in l - da živita potem od obrestij na- vet > loženega denarja. In kljub sil- ho i nim dušnim viharjem, katerim go i je bil Rjulbaud izpostavljen za- src i dnje mesece, je opravljal svoje si - dolgosti bolij točno kot prej. Vč ■) Od pete ure zjutraj do opoldne do , je bi! vedno na delu, videl je oid^ . vse, vedel je vse in brigal se To i je za vse najmanjše malenko- ne i sti. Mnogokrat je celo v svoji 1 i pisarni obedoval, da bi bil ta-i icoj pri rokah, kadar se ga je . rabilo. Na drugi strani pa je živela . Severina, kakor udova. Z nenavadno pridnostjo je opravlja-. la hišna dela, in nikdar ni bila . hiša tako čista in sanžna, kot 1 sedaj, in nikdar ni bilo kosilo ali večerja tako dobro pripravljena, Ko sta bHa z možem pri kosilu ali večerji, nista govorila o strašni zgodbi. Oba sta konečno miisJila, da je vse dcu-paj za vedno pokopano. Toda vendar nekaj skrivnostnega, temnega je obvisdo nad njunima glavama, njiju po- ' gleda se nista smela obrniti proti gotovemu kotu »obe, ne da bi oba postala bleda, in ne r da bi ju strah ne prevzel. Bila 1 je to m&la odlprtina, kztrezana v tla, in zopet dobro zadelana. 1 Pod njo je pa ležala ura in denarnica Grandmorima, v kateri se je nahajalo 10.000 frank6v, 1 katere je vzel Rubaud umorje- I neniu predsedniku. 2e večkrat je hoted Rubaiud ta denar za- h žgaiti, ali pa denarnico in uro H vreči v morje, toda vselej jen premotil Rubauda nekak strah, i ki ga je odvrnil od tega početja. Da, celo bal seje stopiti >1 v blilzino onega mesta, kajti zdelo se mu je, da ga bo zgra- < bila mrtvaška roka ter ga po- 1 tegnila s seboj navzdol. 1 Tudii Severino je prevzemal ; enak strah; ko je popoldne sa-h ma sedela v jedilnici, ni mogla l>ogledati v oni kot, kajti zdelo se ji je vedno, kot da se dviguje iz odlprtin krvavo truplo Grandmorina. | To neprijazno in samotno i življenje pa je večkrat sprememb mT^JaM), katerega je pnpelj^J; ed cetrtcMpp ueJWoMvecefaM d i! V Hatre P r vi OM^fA-id^fc lar tenn, ko je Jakolj pripeljal Se- t ad verino iz Pariza, ga je opazil j ni- kolodvorski nadzornik na pe- i sti ronu in mu prijazno namignil: š ej, .'Na, tovariš, saj^ vendar ne bo- r Ča dete odklonili, da malo prigriz- t nete pri meni ? Grom in strela, s da saj vam moram vendar hvale- t ie- žen biti za prijaznost, katero i ia- ste skazali moji ženi, ko je bila 1 iu v Parizu/' g a- U dvakrat je b« Jakob pri ki, Rubandovih. Vselej je tam za- y jutrkoval. Obema zakoncema n na je bido silno lahko I pri frcu^ S e- kadarkoli se je Jakot> prikazal.'b se Večkrat je rekel Rubaud z za- h dovolj nim glasom: "Pridite k Iti vendar večkrat v našo bližino. Saj vidite, kako nam je vaš se obisk prijeten." in In od tega d'ne naprej je bik> kakor dogovorjeno, da je prišel Jakob vselej za zajutrek k Ru-baudovkn, za večerjo ob četrtkih in nedeljah. Zledo se je kot bi Rubaud brez njega kar l- živeti ne mogel več. če se Ja- 0 kob kakega večera ni prikazal, re tedaj je sedel Rubaud molče in li zamišljeno za mizo. Ko ee je 1- pa prikazal mu je Rubaud tako li pri srčno stisnil roko, da se je 1- Jakob silno čudil. k TudS Severina je popolnoma i- oživela, kadar se je JakOb pri- I kazal. Pustila je svoje šivanje d in svoje knjige ter mu je hitela < j nasproti. Zdelo se j3 je, kot bi 1 bežali 'duhovi iz hiše, kadar je 1 a Jakob prišel. Oh, kako je ču-a rila, kako sem slišala, da je brzo-> vlak zavozil na postajo, sem se ^ » takoj spomnila na vas." i Rnbaiud pa je medtem po- 1 J stajal vedno bolj mračen in 1 0 molčeč. Ne da bi zapazil, ga | e je uimor od dneva do dneva bolj - Ltlačil. Ve»dno mu je brio težav- - noje, da je skupaj z ženo in 2 d Jakobom, ki sta oba vedela za z ti njegov zločin, če zvečer ni bi- h - k> Jakoba, se je vsedel pred hir L !. šo, in zrl na daljno morje, ki 1 se je razprostiralo pred Hav-i kom. 1 Medtem sta se pa začela Se- - verina in Jakob, nevede in ne- - hote, čimdadje bolj ljubiti. Iz 1 gorkrh pogledov je nastalo pri- - srčno stiskanje rok, in tako sta m si izražata medsebojna čutila. . Včasih je Jakob dolgo pOgle-; I cfoval Severino, ona pa mu je i odigovorila veUik kjuip irujavega premoga, e je stala napol podrta baraka, o r kjer ni bilo druzega notri kot p r I neporabljivo orodje in prazne v l, vreče. k n Nekega julijskega večera, ko k e je Jakofc pravkar zavozil pariš- lj 3 ki brzovlak na postajo v Hav- si e re, je zbruhnila strašna nevihta. ba grešnika. "Kaj se je zgodilo?" "Komu je bil namenjen strel?" In v njunih krivičnih vesteh sta že videla pred seboj Rubauda,, 'kako plane nad1 njiju z revolverjem. "Čakaj, ljubica, ne pojdi ven, najprvo hočem jaz pogledati," reče Jakob. •Skrit flfe velikim1 kupom premoga, vidi Rubauda, kako pri-gamja tri delavce, da zasledujejo tatove. Rubaud je trpel že več tednov na domišfjiji, da mu neznani tatovi kradejo premog ter jih zalezoval z nabasanim revolverjem. "Hitro, hitro, tu he moreva ostati," šepeta mladi mož, ko se vrne. "Hitro, takoj pridejou da preiščejo barako." j Po nežnem poslovilu se spi a* zi, Severina kolikor mogoč ^hitro in tiho proti stanovanjii, do-čim skoči Jakob preko kupa 1 . .. .. i L, I septembru, v deževnem okto-je «Wu, da cefo v meglenem no- > vefmbru sta se shajala Severina m in Jakob v stari podrti bara-ki, >ri kjer sta Uživala veselje svoje ti- ljubezni. Oba sta se tako do- 0- bro razumela, njjuna strast je »j, rastla - od dneva do dneva. Ce-M, lo.,^ mrzlilh nočdh decembra je sta se shajala v koči, za kate-er ro je Jakob preskrbel dobra ri wrata, tako, da st« bila .zava- 1- rov«na proti mrazu, kakor Utv-)b di proti ne»zaželjenim poslušal-je cem. a- Marsikdaj se je spomnil Jani kob teške sumnje, ki je ležala >0 na njegovi ljubici, marsikdaj r- ga^je sprdetefa v ljubezenskih ta objemih temna groza, ko je po- > IjubOval njene bele roke in se ti pri tem apominjal na svetli železniški voz, kjer so iste sr mehke roke vihtele morilski li nož. 1 a, Pa tudi Severina je včasih 1, čutila potrebo, da govori o it preteklosti, da se nekako izpo-e ve Jakobu. Toda hitro ji je Jakob ^aprl usta s poljubom. Za- 0 kaj bi mešal krvavo in pozab-i- ljcno vzgodbo v njeno Ijubezen-r- sko srečo! 1- Rubaud je postal tekom po-e letja vedno bdj čuden, se je n očividno postaral. Se vedno je 1 sicer prija-zno pozdravil Jako- - ba, kadar je slednji k njim pri-1 šel, toda njegov prihod ga ni i več tako veseHl kot nekdaj. Za- - ha j al j« v neko zakotno gostil- - no, kjer je sicer prav malo pil, s največkrat samo kozarec žga- - nja, toda kjer je toliko bolj : strastno iigral. In njegova ko-) lodvorska služba mu je vedno pripuščala, da je preživel ne-i kaj nočnih ttw v dotioni gostilni. Severina se nad tem ni pri-tolževala, le jezna j« bila, ker je i Rubaud postal zadnje čase ve- ■ dno bolj skop, kajti igral je ■ vedno nesrečno in je bil že pr$- > cej zadolžen. Nekega večera meseca de- ■ cemibra se je vnel prvi prepir med obema izakonskima. Slo' ■ se za petnajst frankov, s katerimi je hotela Severina kupi- ' ti čevlje, ker jih je že močno potrebovala. Rubaud pa ji na _ noben način ni hotel dati de-: narja. Ponovila je svojo prošnjo, katero je pa on odbil in jo pri tem še nesramno opso-. val. Ona je bila vsled tega sil-! no razdražena rn je s kazalcem pokazala na ono mesto v sta-; novamjti, kjer je bil ^krit uro-pani denar umorjenega Iprdd-. sodnika. t Rubaud postane smrtnobled in s pestmi se vrže nad njo,! preklinja in se roti, da raje pogine kot da bi se dotakni] onega prokletega denarja. Nikdar, nikdar! Od tega vvečera nista govo-. rila nikdar več o zakopanem denarju, da strah ju je bilo, ker sta vedela, da je v njuni sobi denar. Zdelo se jima je, J kot bi prihajal iz tega denar- 1 ja ikužen smrad, ki bo oba za- f dušil. Tudi glede hiše v Croixu sta se večkrat siporekla. Hiše nista mogla prodati, in celo stroške jima je povzročala, ker sta mo- r raila MisnaTdn vsak mesec ne- ^ kaj plačevati/da je skrbel za f njo. Vedno bolj ptuja, sovrai- ? na in skrivnostna sta si bila za- J" konca eden proti dfiugemu, in ^ hršni mir se je popolnoma umaknil groznemu peklu. J* Da si preskrbi nekoliko za-bave, je Severina pričela trdi- r ti, da se ji je na kolenih nekaj 11 vndo, in da mora radltega več- 1 krat v *Pariz. Vsak petek je P šta v Pariz, in ta dan je bil za njo tpravi praznik. Sprva je pripovedovala možu svoje dogod- — ke in kako »e počuti. Toda on se je tako malo zmenil za nje- J no zdravje in bolezen, da je popolnoma prenehala pripovedovati. Marsikdaj ga je zamišljeno opazovala. Kaj se je zgodilo s tem močnim, veselim možem? On, ki je bil prej vedno tako ljubosumen, je seda) rad videl, če sta bila z Jako- ^ bom sama. ■ Neke ledeno-mrzlo zimske J noči je Severina čakala pozno ^ v noč svojega moža. Okoli ene 0 ure pa ®e je vlegla k počitku, [j dasi se Rubaud še ni vrnil. On I je seveda igral kot blazen v h zakotni krčmi, kjer se je paj- se je motila, in je zopet zaspa-Ponovno ropotanje jo zopet dfllzne premakniti, ker je mi-»lila. da je k?do vlomil v hišo. j« ' pjjl/* t » . VT I 1 _ J. J Riubaud leži na tleh in je' pravkar z močnim železnim železnim drogom razdrl tla, vffl kotu. .Mala sveča razširja mot- | no svrtkbo po sobi ; njegov ru-il deči, brutalen obraz, njegove iskajoče, ven izbuljene oči, nje- 3 gove tipajoče roke, s katerimi ^ dvigne uro, Hstnico in denarnico umorjenega iz odprtine, , vse to ga j« zaznamovalo' kot^ Severina (glasno zakriči. Ru- \ . baud se mrtvaško bled dbrae, . IPrestrašen strmi v belo, nepri- | čakovano (postavo. Ali je to zli VI duh, nemima duša umorjene- V ga predJsednika ? Lasje se mu 1 vježijo na glavi, io -Seveciiife l čuje, kako škleipeče z izobmk Konečno ' zadobi Severina 1 g "Kaj delaš tukaj?" Sedaj se je Rubaud šele zavedel, da stoji njetgova "žena , pred njim. Toda odvrnil ni ničesar, >e nekoliko zamrmra "Talko?" ^zakliče ona konec-1 no vzrujano, "za mene niai imel denarja, da bi mi kupil' par čevljev, in d'a poplačaš tvoje igralske dolgove si se do- « taknil te^a profldetega, krvave- RubajUd pa hitro vrie zqpet vse predmete v odprtino, ko je še .prej vtaknil k sebi tristo frankov. Desko položi na svoje' mesto in jo potlači z nogo, da se nič več ne pozna, kje je zaJI klad umorjenega, i "žena, ne naredi me blazne-ga. Jaz delam, kar se meni lju- J bi. Ali sem te jaz kdaj vprašal, | kaj boš ti jutri počenjala v Potem pa ji z zasramoval- :1 nim smehom obrne hrbet in ima se vrne k svojim tovarišem v« zakotno gostilno. Severina pa vzame gorečo svečo in se vrne v spalnico. Vendar se ni dranila sveče u-gasnki, kajti vsa se je tresla m -J pričakovala vsak trenutek, dia f| jo napade mrtvaški duh utaorr ii; jenega! Z velikimi, boječimi očmi strmi okoli .sebe— kakšen prepad se je otvoril pred njo I Nobenega dvoma ni bilo ; več — Rubaud1 jo bil na potu da se moralno in duševno po- ; gubi. Umorjeni je zahteval tru- i plo svojega morilca za seboj v m grob. Vsaka zveza med zakonskima je bila sedaj pretrgana,": Rubaud je vedel, da je Jakob 1 l ljubimec njegove žene, in prav I _ po volji mu je^ bilo to. L SEDMO (POGLAVJE. ; Potniki, ki so hoteli prihod- j . nji petek z jutranjim brzpvlacl . kom v Pariz, so bili popolnoma j { presenečeni od silnega snežne-. ga viharija. Od fxylnoci naprej I . je že v gostih snežnikah snen-§| y Io, in sneg je ležal po dvačevil L lja visoko, Točno kakor Vedfl^ j je stal brzovlak pripravljen na . tiru ob pol šestih na kolpdvo-1 . ru v Havre, in Jakob ter Pek^iSi j, njegov kurjač sta s skrbjo po- | . glec}owala na spežn« žamete 1 Kdo ie delavec. 1 O tem vprašanju je razprav- Sljajo ie mnogo znamenitnih pi- j f sabelj ev, pa tudi mnogo drugih, y Ijuctij. Le malokateri je prišel I jr 18.000 Slovenian* (Kralncra) la Hi* City of ClttKtuad ud clMwherr. Ad-cr. fcUtn* rates on reqneat. ^ " TKL. CUV. ^WINCKTON 169 . Entered m aMoad-dan matter January f «th 1909, at the pott office at Cleveland, O. Etetortbe Act of March 8,1H79. i Mo. ioo Pri. Dec 19*13 Vol VI Bi' ~~ i ^SHKeP^ Na sveti večer. ■1 1 I i brije mrzel veter zaropotajo stara ab. Plamen |x>ulic- i motno seva po ce- neprestano šeta- < 1, na licih se j itn 1 svečano tpricako- 1 izmed njih mora piti, kar si je na- ii 'hcKji v l>ogato K>bi mlada žena dila je s tihimi, lah 1 s vtisnjenimi ro- t lostninii očmi gle- j eno življenje več," £ s seboj, "Tako ne S iz ne morem več f Nobenega miru nii r asolzijo, in zdi se s |a v sobo nepro- ž Iti pokrije vse. In r oke na obraz ter z že preteklo, od- " tla za svojega so-Icaterejga je hote-billa tedaj srečna! »ba težko čakala, mož in žena! In »pustila, rada »ta *četku, vse je šlo . Ali, aH... d asi oz neizrečno do-včasih vendar tr-tdar ni tega sto-felela. CM detin-1 navajena, da se njeni voflji, zato la, če se ni tako je hotela. V po-koliiko jezila, poz-konečno je nje-mdAr zmagala, ki živeli so precej 1 3 štiriletno hčer- a prišel nesrečni ona nikdar ni i. Radi nralenko-gala, in od tega lila, da ne bo ni-, stila. Tako je po-imdalje večji. ! lice, postavi se 1 nvu vrže grdo z. Kar se je potem niti premiŠ-O Bog... On 1 jo udari po li- ' delo toliko teles- ' ). Saj je še njeni 1 cdar ttepli. J ograbila oni ve- ' svojo obleko ter v materi. Od tega * časa je pretrpela silne muke in * žalost. Njen mož ji niti bese^ ^ Pc« ni sporočil, naj se vrne, * ona je pa pričakovala, da jo bo ona bi mu tedaj velikodušno e Mogoče je rje ljubi več, mogo- k ^fee sploh nikdar za njo ni ma- d BR^- Toda kako sta mogla po- s< tem tako sreetao /živeti celih v. Karkoli je mislila na ta \ ^ . *S"voj^cdiitt nio^u, Tods bi sc C »tvlo njeno dete, ki je ne prest a- ^ no vpraševalo, ikje je njen ata, kje je njena lepa posteljico,kje ■0 so igrače, katere ji je kupil oče. Pri stari materi deklici ni uga-10 jalo več, posebno ker jo tudi .a mama ni več tako rada imela i|» kot prej, ko' je bila pri očetu. ~ In kadar je mama jokala, tedaj je otrok vedno mislil, da joka ^ raditega, ker je frtara mati. huda, In v takih trenutkih je pp-šel otrok k materi in ji rekel: " "Pojdi, mama, pojdi, gremo k atatu. Ata naju že čaka, bit ni i. dobro, ti vedno jokaš tukaj 1" l In te »besede so pekle mater kakor živo oglje v srcu. s Danes je pa doživela najlbolj . 'žalostni dan od vseJh, in mlada žena je mislila, da ne bo mogla preživeti tega dne. Že osem dnij jo je dete neprespano vpra- • sevalo: "Ali nam bo božič ipri-r * ♦ » . nesel atata?" In ko jo je mati mesto odgovora samo ialosit-; no ipobožala, tedaj je dete da-- lje govorilo: "Kaj ne, mama, da dObim ata za božič ? Ali nisem bila pridna? Ali te nisem ! ubogali a?" Naj/bolj je pa mlado ženo 'ža-lostilo, iko je mislila, da bo prišel božič, moža pa ne bo. Kako je prejšnja leta vedno prinesel mnogo darov domov, kako jo je poljubil, ra Sveti večer...... ia- Mlada žetia gleda svoje dete, ki je neprestano nekaj pri-to čalkovalo, ko se jp posvetila luč." na Kakor v nezavesti k ok-ih nti in odgrne zaveso. S|cozi ok- 0- no opazi zVotde. tn a4jelo se ji e- je, da jo te zyezde s svojim trepetanjem' , ipozdxavl'jaj-o. Skrajni nebeški mi> se je spu-le ščal iz -neba v nje p o dušo. V • sč pocast novdrojenega deteta go-tii ri milijone ^vei^cfic na nebu. Iz njenega srca pa žgine ves ] ie srd, vsa jeza proti svojemu mo-a- žu. In mesto jeze se naseli v 1 n njeno srce prava čiita ljube- 1 sr zen. Tu jo nek-do prime za krilo 1- Zraven nje stojr mala hčetka > ki tialosttno ypraša1: "All nan je božič že prinesel atata?" l! Dve minuti pozneje ste bil i, že obe na uilici, v sobi pa j< n ostala sama stara mati, ki je ^ a duhu blagoslavljala JiCerko. o + * * il Sredi ramvhljene Sobe stoj h mož in nemirrio hodi' se min tja Zdajci se začujejo 'koraki m- naj. Pohiti k vratom in-- h že. ol)jame ženo in otroka, e "Odpusti, odpusti, ker sem o te zapustili, odpusti danes, ka- 0 kor Bog odpušča vsem...... h Ubij mt, to^a brez iSebe ne mO :- rem biiti več, nikdar več." (- "Vedel sem, da prideš -r —-ii odvrne mož ganjen. ''Naj ti j bo odpuščeno, kakor tudi me-- ni. Mala deklica pa, ko je videla 1 ata, je zapela z jasnim glasom: j J Sveta noč, 1>la)/.ena noči -o- Avstrija, vojaki ix4 ; izseljenci. 1 Avstrijska vlada je i>redloži-. la parlamentu dvoje zakonskih . načrtev. Eden izmed teh govo-j ri, da se naj avatrijska vojska zviša za 31.000 novincev vsako . leto, a drugi zakonski načrt go-■ vori o izselniištvn, katerega no-t če avstrijska vlada tako otnejt-1 ti, da 'bo avstrijskim podanikom skoro nemogoče iti iz dežele. Dasiravnostc te dve zakonski osnovi popolnoma različni ena od druge, pa ste vendar med seboj v najtesnejši zvezi, kajti avstrijska vlada dobro ve, da njena slava pada, in da je solnce njenega blagostanja že ždavraej .zatonjilo. Zato skuša na umeten način povišati število vojakov, predno doživi vl&-da popoleti bankerot, in ker vojakov ne more dobiti drugače, kakor da -prepove naseljevanje, zato hiti z vojnimi pripravami, da jo svet aunaj saj na videz še toliko časa upošteva, dokler ne umrje stari Habsburgovec. Čimdaije večje število za vojno j službo sposobni ljudi j zapu- i šca Avstrijo, zato je bila vlada 1 ata, J Torej avstrijska vlada n >,kje prepovedala iaseljevanja iz go oče. spodarfkih razlogov, pač pa ra liga- di» vojaških razmer, ki vodij« tudi av&trijsko vlado, da poostri po nela ?t«ve o izseljevanju, tako, d; :etu. bodejo oni, ki so že celo za edaj dovolj Mi vojaški dolžnojti, pod joka virjieni vsakovrstnim- šikanam, hu- predno se bodejo mogli izseli-ppr ti v prekmorske ikraje, kamoi kel: rcika avstrijskih olblastvenikov 0 k tie seže. t ni Ce bi ibile v krajih, kjer nas ajl" slovenski narod stanuje, take ater razmere, da bi mogel naš narod mirno živeti in se svobod-bolj uo razvijati, če ibi mu poma-[ada gala doma vladži, da pride na->gla prej, da se izobrazuje, kakbr sem je to dolžnost vseh poštenih ^ra- vlad, bi mi bili prvi, ki bi z ve-pri- sel je m pozdravili prepoved av-riati strijske vlade glede izseljeva-oslt- nja, katera prepoved gre na to, da- da se narod drzni rodne zem-ma, lje> posebno če preti rodni ni- zemlji poguba, da se tam na-;em seli tujec, in da se narod v tujini potujči. Toda ker mi dobro -ia- vemo, da je ona zemlja, kjer pri- naš slovenski narod stanuje v ako Avstriji, slovenska narodna je->sel ^a, obdana od avstrijskih nem-, jo ških biričdv, tedaj je naša dolž-nast, da se pogajamo za to, da se se vrata te avstrijske ječe za se naš narod še trdneje ne za pro. sa- in da naroda slovenskega ne o- bodejo držali na njegovi zasužnjeni zemlji samo raditega, da bo oredje tuji'h vlad, samo rade- di-tega, da bo prelival kri za >ri- nemško vladajočo rodlbitto, sa-UČ. nlo zato, da bo zatiral svobodo ^k- vsakega naroda, ki se ne poko-ak- ri 1>laznim zakonom privamdra-» ji ne nemške dlruliali. In ravno im raditega, ker vidimo, da vodi ij«o. avstrij. ko vlado pri izdanj-u po-stav proti izseljencem, ne Iju V 'bav d-o narodov, nc ljuba v d< fo- gospodarskega dvignenja na rodov, pač pa ker ima ta vladi 'es Pred očmi samo veliko» št e vi h 1 o- vojakov, ki naj bodejo slep< v orodje v (rokah onih, ki našemit narodu še nikdar niso privo ščiii dobre besede, zato pa \ lo, teh zakonskih postavah ne vid ca, mo druzega, kakor novo zlo s im katerim 'hočeijo naš narod1 uda riti, kaznovati in uničiti, ili 2a»lostna resnica jef da bi bije lo na Slovenskem že danes po-v lovka mest, trgov in vasij uničenih, praznih in zapuščenih, da niso pošiljali leta in ieta de-)ji nar v domovino oni, ki so po-ia. begniJi i« Slovenske v Ameri-u- ko. Saj se to vendar po štatis- - tiki lalhko dokaže, da pride samo od ameriških Slovencev m vsako leto v staro domovino a- do 25 milijonov kron. In da je .. ta svota -de rta rja -naravnost ogromna za majhno Slovenijo, je vsakemu očitno. Koliko - kmetij se je rešilo dolga od ti ameriškega do-larja, koliko si-e- rot in udov seje preredilo! In kaj j!e avstrijska vlada delala ta Ia čas? Nič druzega kot leto za i: letom je kradla narodu najboljše sinove, jih vtikala v vojaške suknje, jih mučila in pustila gladovati, vse za večjo slavo nemške vladarske rodbine, vse za večjo blamažo avstrij-1 ske vlade na zunaj. Avs-triijsku •cla-sti slovanski izseljenci pn so podpirali Avstritjo s tem. da so letno pošiiljali v svojo domovino -milijone in milijone, ki so »- pomagali Avstriji, da se ni že h danes zgrudila na' svojih raz-> valina'h, a MTne tajimo, da je precej 0 s-liučajev, kjer bi bilo j a ko d'o->_ bro, da bi vlada prepovedala J" izseljevanje narodu, da se ne I" daje ljudem prilika, da na ra-čim Amerike zapijejo in zakar-i tajc svojo dedščinO, toda ker poznamo mačehovsiko sknb av-1- strijske vlade za svoje narode, »i in ker imamo skušnje in dcka-r ze, tedaj lahko trdimo, da bo-i, doči izselniški zakon ne bo po-magjil avstrijski vladi, da ne bi e z izseljevanjem zgubila ^svojih e najboljšnh močij. Temu ali one-a mu uradniku vlade se stisne v - roke nekaj bakšisa, (kakor smo - se o tem obilno prepričali v - slučaju Canadian Pacific Co.) , in izseljenec bo šel preko meje. , Saj nimajo nikjeT toliko vohu-, nov kot jilh imajo ravno pri av-: s tri j sikih vojakih, ki vohnnijo ; za drutcpe narode in izdajajo vse skrivnosti tujim vladam, ' katere avstrijskia viada s teš- ra- zas atoka, kjer ji'm kaže' In ta- dtjo ko bo godilo tudi pod novo po- nasektiško postavo, da bodejo da uradniki goljufali z izseljenci, za- in vse bo ilo po starem tiru. od- Zgodilo se bo tako: Iz kra-im, jev, kjer se narod ne more pre-eli- živeti, kjer ni niti -toliko plo-nor dtovite zemlje, da bi se narod cov prehranil do božiča, o gotovo, iz teh krajev ne bodejo pustili/ naš nikogar iz dežele, -toda h kra- ! ake jev, kjer bi se pa lahko prežive-na- lo še enkrat toliko Jjudij, koli-od- kor jih sedaj tam stanuje, tam na- pa bodejo ljudem gotovo nuna- dili vse udobnosti, samo da od-cor idejo prej iz svojega bivališča, niih La število vojaških .mučenikov ve- se bo spolnilo iz gladnih sirot 1 av- in sestradanih siromakov, kaj- 1 va- ti ti ljudje so ize vajeni od prej * to, stradati in se jim ne 'bo poz- 4 m- nalo nič bolj, če stradajo še I Ini naprej tpri vojakih. Pa še en k ia- drug razlog je, zakaj se boji j tu- avstrijska vlada, da bi ji ne od-iro šli izseljenci iz njenih krem- [ jer pelj, da bi jih obdržala doma. z v Avstrijska vlada pro- 7 je- kleto dobro ve, da naš narod ni J m- neumen, pač pa samo zapu-lž- Ščen, avstrijski vlada dobro da ve, da ima naš narod oči in uše- £ za sa pa tudi razum, da narod viidi •o, n spregleda, kako je drugje, J ne kako je v Avstriji, in kakor ihi-"o pride naš rojak v -tmjino, da takoj se mu oči odpro, da ni na | a- 'vetu samo za to, da je večen za uženj in tlačan avstrijske via- " a- de, da ni samo za to, da bi šti~ Jo inaj-st let kom is užival, da bi g o- lodpiral vlado s krvnimi daiv- le a- 'i, da bi redil stotine proštov jj io n kanonike. Narod v tujini ve, ce di la je ustvarjen za nekaj višje- — 0- Ta, :bo'IJ plemenitega kot za u- večno suženjstvo. Zato se p." Io avstrijska; posebno kjerikahr a- lada silno boji izseljencev la -ajti ti potem ko pridejo v lo vojo domovino nazaj postane >0 io aposbeljni napredka in svo-a\ 1iode, orave svobode, ne praz-D-^'nih čenč. v Ni v naši moči, da bi predi prečili ali razširili .zakonske 0-s snove, katere (bodiejo iskovali na Dunaju proti izseljencem, to da našo narodno dolžnost zvr- 1- šimo, ko prinesemo te stvari )- pred narod, da ga opomnimo, j, kje mu nevarnost preti, in kje t, so isti rablji našega nahoda, ki trgajo živl-jensko meso in srč->- no kri našemu narodu, odkar i-- ?e nahaja pod vladb oholih tuj-cev. Namen avstrijske vladle je t- naš narod še bolj osiromačiti, v da bo tem bolj podložen dvor-o sk i m norcem na (Dunaju. Bolj e ste zabiti ljudje, raje vas »bode-t jo imeli, in lahkeje vam bodejo t, kradli krvavo prisKtženi denaT 0 iz žepov. Mi smo veseli, ker 1 gre ta števidika našega lista v - preko 700 izstisih v staro do-1 movino. Želimo, da bi se mar-a sikateremu oči odprle, da bi a .gledal drugače v svet, kakor - £leda danes. In drugič, 9 tem . člankom ne želimo, da pospe- - šimo naseljevanje v Ameriko, - ne v Ameriko, ne, to ni naše , mtnenje, kajti posebno dobrih - razmer tudi tukaj1 sedaj nima-i mo, pač pa želimo, da bi lju-) dje zaceli 'bolj misliti, da ne bi ) bili neprestani učenci, pač pa - postali -tudi mojstri. Vsaka si-) la do vremena, upajmo, da se \ 1 tudi v gnjili Avstriji, kjer pre- - bivajo drugače čvrsti narodi, razmere spremenijo. 1 ; 1 J -O—-—;--J 1 { Komunalno kuhinjsko 1 vrtnarstvo. Mestna uprava v Pešti bo v !j - to svrho kupila od znanega r • športnika Nikolaja Szemera • 300 oralov zemljišča blizu Pe- 1 , ste in bo na njitli v lastni režiji gojila vse vrste zelenjave, ki 1 jib potrebujejo v kuhinji. S tem 1 hoče doseči dvoje: preprečiti i hoče nadaljno zcPraževanje za domače gospodarstvo najvaž- 1 nejših živili, obenem pa ustva- | riiti pogoje, da bi ne oslabelo j l ala-ganje peštskega prebival s- j tva z zelenjavo.- Mesto ne bo delalo konkurencc privatnim »ojiteljem zelenjave, ka}ti ikon-zurn zelenjave v 'Pešti rapidno narašča od leta do leta. Ra- r zentega pa gojitelji še vedno i zaslužijo na enem oralu do M|p K. Mesto Pešta ima že eno kuhinjsko vrtnarstvo, to- »lo ir ttj.in.lL ''______I _ <7 l_ • ■ . i I It , 1 J ) sestnika Gašperja Prešerna. J > Ko je prišel popoldne od dela . , domov je tožil, da mu je slabo, nakar se je zgrudil na po-• steljo i-n bil takoj mrtev. Pokli- -- cani zdravnik je zamogel kon-. statovati le še smrt, povzroče- ii [ na od srčne kapi. J , S" f Neznan utopljenec. Povelj nik Lloydovega parnika "Prim , Hohenlohe" je videl pri SalvO ri truplo utopljenca. Obvesti je pristaniške oblasti, da apra-| vijo utopljenca na snho. Kakor bajka iz novega časa. Sliši se zabavna dogodbica, ki jo je pred nedavnim doživel (Dr an cask i aviatik Daucourt \ malem mestecu jutene Francije. Aviatik, 'ki je hotel poleteti k tekmi v Reimsu, je zapazil na potu visoko v zraku, da je posoda za olje popolnoma pra-z-na. Hitro se je spustil na (zemljo. Upal je, da dobi v bližnjem mestu v lekarni potrebno množino ricinovega olja, ki se rabi za mazanje lahkih strojev ali pa, kakor je znano, namesto "Šaratice". V mestu je dofril starega lekarnarja, katerega je prijazno pozdravil z besedami: "Ali mi morete dati dvajset litrov .ricinovega olja?" Moia-kar se je prestrašil, pobledel in rekel: "Dvajset litrov ricinove-?a olja, gospod, dvajset litrov ? Vi ste zfolaznel! Ali ste pa samomorilec. Dam vam samo dvajset gramov, to zadostuje. Slovenec, poltenega znaCaja, priden In vesten, bi rad dobil delo v kaki trgovini. Je zmožen popolnega knjigovodstva. Vpraršajte na 1217 E. 60. cesti, i- — -.1 a NAZNANILO. Rojakom v Collinwoodu naznanjam, r da sem odprl prodajalno z vsakovrst-„ nlm blagom, kakor tudi s' Čevlji za moške, ženske in otroke. Objednem ae ' priporočam za nakup boJIflnlh daril. Vsak, ki pri meni kupi za 91.00 al vefi, dobi lepo božiCno darilo. Za obilen obisk se priporoča Jakob Oaser-h man, 643 B. 160tb St. (101) Farme naprodaj, 17 milj od arediSCa Clevelanda. Rodovitna zemlja, mlnd vrtt 120 dreves. Cena ae polzve pri laknlku 7920 St. Clalr ave. (102) i vose ILO. Vesele božične praznike In srečno novo leto Želi John Kromar, slovenski - gostilničar na 63. Cesti. Imam v zalo-: vi pristno domače vino, fino žganje in dobre cigare. Na razpolago so lepi , prostori za balinanje, razven ob ne-, deljah. Se priporočam. John Kromar, ; 998 E. 63rd Bt. I _p|_' _ "" BA8EBAUL! Slovenian Baseball liga Ima svojo ■ letno sejo ' '» Ij1'*'! NAZNANILO. Spodaj, podpisani naznan- | jam, da imam razprodajo samo iza čevlje, ne pa kar se tj če | zlatnine 141 gramofonskih plošč traja toliko časa, dokler se ne -pro^a za»dnji par čevljev. Se priporočam cenjenim rojakom za obilen obisk. Josip Marin-oič, 3536 E. 80 St. (06-103) Čistenje in likanje oblek, -gpJpipMBpM^P^ M DOBRO DELO. NIZKE CENE Moške obleke.................«1.00 Ženske Uk^je....................50c Moške aaknj«.................»l.OO Ženske dolge suknje........«14)0 Jopa................................SOc Ženske obleke.................$1.00 The DAMN DRY GLEANING Co. c-t73>-w 1574 E. 55th ST. *>«J22* A. J. DAM M, poslovodja. __i_:_________.v.v-h&ffi mm sy\Tg Glejte, da ne VUj ZM- J / dobite ničvredne \ i^ujf M r , a jAJBp*^ /vedno originalm Fain » y/kxpeter « krmilom, takot\ ** y&M f vidite na diki l^Vv M ^^ tt A. D 11 P Jg IB is hi a- J nar dedičem^ ubitih - 1 delavcev. OSTRE BESEDE. -—Spominjate se še, dobro, da smo imeli 27. decembra, 1910 v I Kogojevi dvorani in 1. janua-rija 1911 v Grdinovi dvorani f Velik shod proti ne posta vrne mu vtneševanjiu avstrijskega konzula v denarne zadeve raznih društev. Posebno pri shodu v Grdinovi dvorani na novega leta dan 1911 je bilo navzočih |nad 1000 'Ijtudij, ki so vsi enoglasno protestirali -proti konzulu. Ti konzuli prav radi sprejemajo v svoje varstvo denar takih dedičev, ki bivajo v stari domovini. Za to oskrbovanje si seveda tudi računajo. Od nekdaj so si konzuli lastili to pravico. Sedaj pa je tega konec. V sredo je glavni pravnik Hogan v Columbusu izdal odlok, da se ne sme noben konzul več vmešavati v take de- • narne stvari, in da se mora poslati denar naravnost dedičem, |pa ne skozi konzulat. Tako je pisal Hogan avstrijskemu konzulu v Oevelandu. E. Ludwi-gun Ta konzul je pisal najprvo Hogenu, d'a mora država, kadar plača kak denar za kakim Ulitim delavcem, poslati njemu denar, da ga Ibo on poslal v domovino. Hogan pa, ki ima 0 takih stvareh odločevati v , državi Ohio, je Ibil druzega £ mnenja in se je izjavil, da kon- žirii ne smejo sprejemati stro-tiiiskega denarja. To je huda J moralna zaupnica avstrijske-Epm- konarulu od strani države. ^ Društveni uradniki pa naj od-i sedaj naprej vedo, da kadar je ifreba poslati denar dedičem v I staro domovino, naj to store bliža novo leto, je najbolj [ pripraven čas za naročilo. 1 -—Tekom tega meseca je od-I potovalo že nad 50 Rojakov v odpustile nekaj delavcev, med I njimi Tyler Co. v preteoenem ^^p, delajo po tri ali štiri • dnijj, po nekaterih stalno, dru-I gje pa zopet | skrajšanim ča- —-V hotelih^ Statler, ^Hollen- sina v šoli tako hudo po glavi, da je dobil rano. Policijski za-r govornik je povabil mater in učiteljico na sestanek v soboto. -^Policija je imela ta teden dobro srečo, kajti polovila je pet priznanih roparjev in enega morilca. Nivadno vsak uide po storjenem zločinu, ta teden pa je policija radi velikih zločinov zadnjo nedeljo, napela vse moči, in prijela je vsega skupaj šest lumpov. —Mr. John Marn je v sredto zvečer odlpctoval v Breezy Hill Kans. k svojemtu bratu. 'Pozdravlja vse prijatelje, katerih ni mogel osebno obiskati. —Državni komisarji zavarovalniškega oddelka so posla- . 'i kakim 11000 clevelamctskim , delodajalcem opomin, da morajo gotovo zavarovati pri državi do novega leta vs-e svoje delavce, ker sicer dobijo ostro kazen. Delodajalcem se s tem zavarovanjem nič ne mudi ker mislijo, da bo postava, ki govori v prid delavcev, o vržena. Državni komisarji so pa dali vedeti kompanistom, da tu ni šala, da morajo storiti svojo dolinost ali pa pride kazen. —Anti-salocnsika liga je začela z agitacijo, da se bodejo calooni zapirali ob 10. zvečer, ker hoče prehiteti mokre z začetkom agitacije, da bi se sa-looni v nedeljo popoldne odprli. —Baje dobimo nov boj za cestno železnico v Clevelandtu. Bitka se bo bila kar na treh krajilh. Na eni strani bo mesto, na drugi strani kompanija, na tretji pa unijski uslužbenci iVtnipaniie. Unijski ljudje se pritožujejo, da jih mesto sili, da morSijo prehitro voziti, da je letos, odkar je novi sistem upe)! j an, bilo tisoč nesreč več kot lansko leto, in da je delo tako naporno, da razni uslužbenci hitro zgubijo veselje in zapuščajo službo. Komisar za 'eleznice, Peter Witt, pa ostane pri svojem in trdi, da morajo kare voziti hitro in bo upe-Ijal. še hitrejšo vožnjo, takoj ko bo ugoden čas. Kompanija tndi, da če se preneha s hitro vožnjo, da ne bo mogla ustreči vsem. ljudem, torej da bo imela manj prometa, in tri centna vožnja je zgubljena. Unija pravi, da bo resno začela z bojem. —(Naša slovenska društva ponovno opozarjarfio, dla se bo moralo 'nekaj ukreniti gflede stroge nedeljske postave. Posedaj so imela raana društva, ki so bila potrebna denarja za svoje bolnike, veselice ob nedeljah. Ker se pa odsedaj naprej ne sme več točitij bodejo veselice prejkone morale odpusti. Pa tudi dramatičnim društvom preti trda, kajti s sanjo vstopnino se ne more poplače-vati stroškov, ki jjh povzroči igra. Da veselice v sobotah tiso dosti vredne in ob nedeljah še manj, je -znano posebno onim, ki so biii tu ob čaau, ko so se take prireditve vršile ob sobotah. Sedaj šele krvavo potrebujemo "Narodnega Doma" kajti društva, ki imajo svoj dom, dobijo d'ovoljenje za točenje pijač, ona društva pa, ki imajo svoje prostore v najetih dvoranah, pa ne dobijo tega dovoljenja. Clevelandsko društveno življenje je močno, okoli 7000 rojakov je pri društvih, in če bi ti to silo harmonično združili in bi se skupno pognali za namen, ki je vsem koristen, bi se dalo veliko narediti. Na vsak način pa je potrebno, da se vrši nekak shod društve-nikov vseh društev brez razlike. kjer se bo razpravljalo o naših skupnih .potrebah. —Zastopniki vseh narodov, ki stanujejo v Clevelandu s* zberejo v najkrajšem ča*uv da protestirajo proti nameravani postavi "Ht^racy test". li bo v veliko sitnost in nadlego naseljencem. Ta postava je bila že enkrat zavržena, ko so razni narodi »živahno protestirali, to- j dem okra t je v Washin.anoms J so jo zopet prfeesl? na svitlo,'! in štejeta bo, če ne bo živahnega^ protesta. , 11 for/, v ijjj ji^iVjaif - < v J__J*!.—«. m. Kdor maio aoorega Dere, ma- Mekoliko ocene o koncertu, ki ga je priredilo pretečeno 1 nedeljo dramatično in pevsko dru|tvo Triglav. ' 1 PREMALO ZANIMANJA. Cenjeno uredništvo. Rad bi ' izrazil svoje mnenje o nedeljskem koncertu društva "Triglav", pri katerem so nastopi- -la tudi naša pevska društva Edinost in Lira, in ki se je vršil v Grdinovi dvorani. "Triglav" je praznoval desetletnico svojega obstanka, za to me je napovedan koncent še posebno zanimal. Ako upoštevamo sedanje brezbrižne razmere v ClevelandU, in splošno ' pomanjkanje zanimanja za u-metnost, litera-tiuro in glasbo, smo bili vsi prisotni veselo razo čarani. Omenjena pevska društva so pokazala, da jih res veseli petje in glasba, akoravno občinstvo njih truda ne ceni. Nastop društva "Edinost".je bil vseskozi dober. Saj pevski zibor ob-stoji komal eno leto; izučiti je biio treba neizučene pevce, ker sem med njimi tudi opazil nekaj .manih obrazov. Vsa čast g. Primož Kogoju, pod katerim vodstvom je zbor tako napredoval. Pohvalno moramo omeniti« g. R. Perdana, ki je sed'aj najbolj izvežban prvi tenorist v Clevelandu. Dr. Triglav pogreša močnega prvega tenorja? kar je nadomestil mešan zbor. Nastopilo je devet pevkinj, i so prav dobro vršiJe svoje naloge v Gregorčičevi pesmi "Nazaj v planinski raj" in "Po zimi iz šole". Tudi tu moramo pohvaliti vodjo g. Simčiča, ki je gotovo dobe*- učitelj petja, kar so pokazali razni prehodi, minuendo, crescendo in lepa ubranost moških in ženskih glasov. "Lira" je še mlado društvo in obeta dober uspeb. V prvi pesmi se mi je zdelo, da je bilo preveč pevcev na odru. Radi vidimo mladino na odru, toda lepše bi bilo razdeliti mladino za sebe, odrastle za se.. Dvospev gg. Permeta in Svigeljna pa je bil krasan. Perme je še vedno mojster baritona, dbčim nas je Svi-ge:l presenetii s finim tenorjem. Kadar bo njegov glas še malo bolj uglanen in umirjen, in ne bo delal prevelikih skokov pri spremembi glasov, .ne bodemo imeli zlepa takega tenorista. Drifgi spevi so bili dobro izpeljani, ne bom jih natančneje omenjal, ker je aplavz pokazal, da smo cenili in občudovali pevce. Glede občinstva je pač škoda Izgubljati besedi: splošno smo pogrnili naše intdigente in prvaUl^z naselbine. Vsak kdor se smatra inteligentnim in ki igra kako večjo ulogo v na seJbini, bi moral biti pri slič-nih koncertih. Pri drugih narodih vsi bogatejši in izobra-ženeji podJpirajo in cenijo glasbo, pri nas pa seveda še nismo priš-li tako daleč. Kar nas pa je bilo navzočih, smo imeli lep vžitek, in se moramo omenjenim pevskim društvom zahvaliti za trud in dolbro voljo. Pričakujemo še več s lični h nastopov, Dr. F. J. Kern. ^ ZA B02IC. Prva slovenska veletrgovina s vsem modnim blagom, čevlji, obleko Hi mb-ftko In Ionsko opravo, Anton Kauftek, ■e tem potom najprlarčneje zahva Ju Je Slovencem za njlb obilno naklonle-noflt v tem lata, ker bo a tako fitivtl-nim oblakom pokazali, da Jfm je nafta trgovina priljubljena, da dobivajo v njej najboljše blago po ntskth cenah. Ml nimamo nikdar v aalog] starega obleftanega blaga kot drugje, kjer pre kupuj? jo od Udov, pa« pa ti« lej fltto In Clato sveže blago po nitjih cenah kot drugje. Slovenskim goano-4 In Jam se prlpofoCamo sa nakup najboljša blaga la popo ve »ensko owa ye, priporočamo s« nfttlm neVestam, tla pridejo lr aara *a lin« poročne obleke, vence la vsei druge potrebMlne, katere dobite v naM treovlnl v naf Ve«^ lsberi po najnižjih cenah. Za mote pa Imamo vedno dobre frajce, ovratnike, zavratnlce kldbuke, hlače, spodnje perilo la pl»loh vse drure no-irebftCIpe. Velika zaloga rasnih naj-boljllh čevljev xa lene, mote ki otroke. gotovo vsakemu ugata. posebno ker m fevljf irpetal In cenejl kot dru- Konečno pa Selimo vsem nailm ce-njenim odjeltialcem kot v*em Woven-, ceiyploh najinej^botlčn« pmnl- Jako razširjeno je mnenje, da Meksikanci niso bogve kak-šni junaki, in da se resno bojujejo le tedaj, kadar so prisiljeni, In je ptecej resnice v tem. Meksikanec ne misii tako kot Amerikanec. V Mek-siki imajo prisiljeno vojaško dolžnost, in ponavadi dobi vlada za svoje vojake največje i z vri-ke človeštva. Mnogo zločincev, z^ katere nimajo prostora v ječah, je obsojenih, da mora o-bleči vojaško suknjo. In kako se hranijo ti vojaki! Hrano do-biijo le tedaj, kadar kaj ukradejo kmetom ali meščanom ali pa eden drugemu. Discipline poznajo jako malo. Včasih še ne vedo, zakaj se borijo, in streljajo le, ker je to njih navada, ne da bi imeli sploh kak "vzvišen" cilj. Pomisliti moramo, da je položaj tak tekom' civilne alli meščanske vojske. Toda v slučaju, da tri kaka tuja sila udrla v Meksiko, bi se položaj popolnoma prpnenU. Kajti Meksikanci bi/prišli do zavesti, da jim hoče nekdo deželo ugrabiti, in tedaj bi se njih uporna srca najpolnila s sovraštvom do nasprotnikov. Vse stranke bi se mahoma združile proti zunanjemu sovražnik«. General Grant, ki je bil že enkrat v boju z Meksikanci pripoveduje, da se Meksikanci v pravem boju tako junaško borijo, kakor sploh kaka izvežba-na armada kje na svetu, dasi I so jako slabo oblečeni, preskrbljeni s streljivom in neorgani-( zirani. Ako se hočejo Zjedinjene dr-iave polastiti Meksite, jim je dvoje potov odprtih. Nekateri misliijo, naj se ipoštjle nekaj naših vojakov V Meksiko, ki bodejo kmalu ugmli nekaj pretepa jočih se Meksikancev ter ' jih razgnala na vse vetrove. > Gotovo je, da armada, ki pri-[ bližno šteje 30.000 mož, bi lah-, ko udrla v Meksiko, če ima za-. slombo za hrbtom. Rcbelov in j rednih meksikanskih vojakov j niti polovico toliko ni. Toda pri tem je še drugo vprašanje. Kdor udire v tujo deželo, mora I gkdati, da obdrži deželo v svoji oblasti, ali za vedno, ali pa za toliko časa, dokler se prebivalci ne pomirijo. Zato so pa na-j ši vojaški izvedenci izračunali, , da bi Zjedinjene države potre-j bovale najmanj 600.000 mož, , če bi hotele z uspehom žasesti Meksiko. Ta silna armada je potrebna ne za to, da udre v Meksiko, pač pa da tam ostane in pomiri deželo. Ip armada, ki se nahaja v boju, se jako hitro kHR. Zato pa hočejo izvedenci silno arma-j do, da imajo vedno dovolj mož , pri rokah, če hočejo upati na : uspeh. Kajti ko mine prvih , šest ali osem mesecev, j« teško . vrjeti, da bi ostala Še polovica armade. In da se preživi, preskrbi s . strelivom in da se sploh zado-. sti vsem potrebam te armade, , bi veljalo Zjedinjene dtzave j najmanj dva milijona dolarjev j na dan. Treba bi bilo najmanj . osem mesecev ali 24odnij, ali skoro petsto milijonov dolar-. jev, če bi hoteli imeti sploh kak . uapeh. I^i sker je osem mesecev kratek čas, da se vzrujan . narod, kakor je meksikanski, v resnici pomiri. In kje bodete dobili v Zje-1 dinjeniih državah toliko -moštva? Vojaški izvedenci pravijo, da bi mobilizirali le s težavo pol miJjjona ljudij. In nadalje pravijo oni, ki poznajo raznie-h re, da bi v prvih treh mesecih • deaertiralo najmanj 50 odstot-i kov te armade. Koliko, bi jih 4 pa bilo ranjenih in ubitih L In l če bi imeli spočetka v resnici pol mityona mož, bi se ta ar-[' mada ™4ila tekom šest mese- • cev na 250.000, In k*ko bi » ^loh dobili teh pol milijana • vojakov? Na vsak uačin mdra- v* ' ■■'< tm-f --j.f • • " o . f 'vJtJ Vil -Hk'' - i« u] - i K 0IIIH Ali4! ItlfTOlf nulllUUIId IllliDvi i ■ ■ ....... t. ■ • Stari kardinal, ki bi moral biti papež, da ga ni preganjala avstrijska vlada, je umrl -.^.''-v ———. IZ INOZEMSTVA* Rim, 18. dec. Tu je unftl eden najstarejših kardinalov rimske cerkve, kardinal Ram-polla. 'Papežu sprva niso hoteli takoj omeniti te novice, ker So se bali, da se bo preveč prestrašil. Ram pola je bil .zelo priljubljen pri papežu, m Ram-polla bi bil tudi papeži, da ni svoje dnij, ko so bile volitve za paipeža, protestirala avstrjj-ska vlada .proti njemu. Rampo-11 a je bil tudi velik zagovornik ideje, da bi se združile vse kri-stijanske vere v eno. Pokopan bo v cerkvi sv. Petra ob navzočnosti vseh. kardinalov, ki stanujejo v Rimu ter diplomatic nega zbora. Dunaj, 17. dec. Trdnjavska ponpčna straža je bila napadena danes ponoči od neznanih ljudij. Zločinci so metali na stražnika debelo kamenje, ki ko je vojak konečno ustrelil, so tudi lopovi pričeli streljJati. /ko se je zxtanilo, in so prostor pregledali, niso dofeili drugega sledu kot slamnatega moža. Iz Florence se poroča, da bodejo onega tatu, ki je ukradel slavno sliko "Mo»na Lisa" spiu-srtifli iz ječe, ker se je z njegovo pomočjo slika zopet našla. Pariz, 17. dec. Sem je dospelo brzojavno poročilo, da so zadnji teden jako zelo bi ju vali ognjeniki na otoku Abtnrin, ki spada k Novim Hebridom. Na zapadni strani otoka je svet »popolnoma spremenjen, tako o-gromna množina lave je prišla iz ognjenika. Med drugim je uničena tudi misijonska hiša presbiterijanske cerfcve in kakih 900 ljudij je brez strehe. Otoki Novi Hebrkfi so pod skupno angleško in francosko upravo. * NOVI ODBOR. 81or. kat. pod. dr. St. AJoJxiJa t Newburgu Je »volilo aledefe uradnike sa leto 1914. Predeednlk John Le-kan. podpredsednik Aptoa Komi, I. tajnik Joalp Trfiek, drugI tajnik A. O obokor, blagajnik Ant. Fortona, nadzorniki: Job. Brada«, Joa. Juh, Frank Peakar. Zastavo noaljo mdsornlkl. Vratar Al. Adler. NOVI ODBOR. i Dr. Bdlnoat je Izvolilo aledefle uradnike sa leto 1914. Predsednik Primo« Kogoj, podpredsednik Fr. Fajfar, tajnik John F. Jadrlch, blagajnik Alton Zavlrfiek zapianlkarioa Marija Jadri?, nadzorniki Simonfilč, O. Vork, Pnt-cel, zastavonoša Jakob Per ko. Banfinl nadzorniki John Mltmai, R. Oerm, J; Hočevar. Novi uradniki. Dr. Lftpa, »t. 129 SNPJ je izrolllo aledefie uradnike za leto 1914: Predsednik Ivan Gorju p, podpredsednik Frank BeretIC, prvi tajnik Karo! Pen* ko. blagajnik fvan Breakvar, zapisnikar Ivan Avsec, nadzorniki: Al. Ster-nad, Vlncenc Stern ad, Loals Sofran. Reditelj Anton Sternad, zastavonoša Jakob Grmek. Dr. zdravnik dr. F. J. Kern. ................ 1 »i......... pridemo do števila pol milijona vojakov, ki pa .sploh ne bi bili dosti vredni. Dvajset odstotkov teh prostovoljcev bi morali zapoditi iz armade prvi mesec, iz tega ali onega vzroka. Mnogi polkični izvedenci trdijo, da Zjedinjene države še ne bodejo imele kmaJu mir od Meksike. Tudi če Huertova vlada sedaj pade, to ne bo mnogo spremenilo položaja, kajti dobili se bod|ejo snovi ustasi, nove vlade, ki bodejo povzročale nove sitnosti. Na vsak način pa v Meksiki niifo toliko vredni, da bi se za nje žtrvovalo toliko ameriških državljanov, m bi se porabilo toliko milijonov ljudskega denarja. Ce Meksikanci v resnici drugače ne morejo živeti" kot v neprestanih bojih, in če vsa lepa svarila nič ne pomagajo, tedaj je pač njih narava kriva, ker so tako vročekrvni. Pustite jih, dokler se sami med seboj ne potolčejo, kajti miru ne more nihče med njinni narediti, in če bi 2jed. države ali kaka druga država hotela deželo zasesti, tedaj bi seveda takoj zopet planil rrted svet krik, da smo barbari, da smo tatovi tu-jilh zemelj, krvniki, ker prelivamo kri bližnjega. Drugače sicer miru ne bo v Meksiki, če f •rf*' """"- Po nekaterih krajih te s delom 2 obrača na bolje. Po drugih krajih odpuščajo delavce od dd«^ DELAVSKE NOVICE. New Yonk, 17. dec. Na denarnem trgu je bilo ta teden •nekollco živahnejc in upati je, d da kriza, če sploh nastopi, ne r bo trajala več kot en mesec, in n da potem nastopijo boljši č»3i. v Železna industrija jc ta teden ^ precej boljša, cene čelezu so 1 prenehale padati in razne to- 1 varne so prejele precej naročil. ( Carnegie Steel Co. je dobila 1 precej naročb, m uradniki- dru- l ž(>e pravijo, da se bo splošni po- 1 ložaj »boljšal v enem mesecu, <■ Ra z ven te dru&be je tudi Uni- ( ted States Steel Co. dobila do- 1 volj naročil, dasiravno se je za- 1 dnji čds trdilo, da bodejo na-ročbe padale, mesto, da bi ra- ' stle. 1 Union »Pacific železnica je 1 naročila 5000 vozov. V prime- < ru s tem je pa železnih tračnic T jako malo naročenih in se tudi J ne pričakuje večjih. V financ- | nih krogih se govori, da bo j mnogo železnih tovaren popol- 1 noma zaprtih čez praznike, na- 1 kar se bo zopet začelo z de- 1 ldm. \ Joplin, Mld., 17. dec. V tem j okrožju jc zgubilo delo kakih 1 2000 delavcev. Zadnji teden so ■ jih zopet odšlo vrli tisoč. Pa i tudi v drugih krajih v bitimi se ' dela jako slabo, in ponekod so j celo pfAce zmanjšali delavcem. 1 Seattle, Wash., 17/dec. V j tem mestu je vedno več brez- I posehiih delavcev. ^ Ustanovil se je poseben meščanski odbor. ! ki bo preskrbd 5000 bre» posel- < nim delavcem delo pri javnih ^ delih. Chicago, III. 17. dec. Tu je danes veliko več brezposelnih : delavcev, kot jih je sploh kdaj ' bilo v mestu. Največ je navad- 1 nih delavcev, ki niso izučeni v nobenem defy Železnice odpuščajo na tisoče delavcev od dela. Pravijo, da današnja politika ni prava, tako vsaj trdijo oni mogotci^ ki lahko dclavcem da- i jo zasfozeV. r; . V delavnicah od Chicago in Alton železnice so delavci zaprem i s štrajkom. Predno so odšli na štra|k, je kompanija dovolila, da se jim plače povišajo. A'-" New Castle, Colo., 18. dec. Včeraj je nastala v rudniku od Rocky Mountain Foiel družbe strašna eksplozija, ki je zahtevala 37 delavskih življenje. Do-sedaj so prinesli na dan že 25 trupel j, ki so grozno razmesar- ; jen% V«em so priredili skupen pogreb. Kaj jc bil vzrok velike nesreče, še sedi j nihče ne ve. Concord, N. H., 17. dec. Bivši predsednik William Ta*t se je tu izrazil, da je v deželi preveč f&trajkov, in da bi se moral ustanoviti poseben odbor, ki bo skušal štrajke preprečiti in ustanoviti nekako bolje razmerje med delavci m delodajalci. NAZNANILO VOLITVE. 10. dec. Je Imelo zlov. pevsko dru »tvo "Lira" svoj ^tnl občni zbor In bo bili Izvoljeni aledeCI odborniki: Fr. r Perme st. predsednik, M. Holmar pod predsednik In peVovodJs, Ant. Krnel blagajnik, Jo*e Hočevar, tajnik, FY. ftvlgel knjižničar, Jakob KrfXtnan, V Švigal In Pr. Perme ml. nadzorni odbor. Drnttvo Lira se pripravlja in Igro "V zadnjem trenutku", Igra Je zanimiva tat podočljiva. Pri občnem zboru se Je tndl sklenilo, da druStvo r doslednem čauu priredi velik in zanimiv koncert, ki bo v ponos Slovencem v Clevelandu. Kje In kdaj bo zanimivi koncert, se kasneje pove. ko odbor svoje delo stori. Vsem članom dr. Lira se more le častlttatl na taki delavnosti ln požrtvovalnosti. ITpa-U Je, da se bo ljudstvo o splošnem bolj zanimalo za Liro, katere; . geslo Je, da pride kolikor moč do vlfikn. pevske Izobrazbe. M70II vse člani, zlasti pa pevci. . ODBOR. POZOR! Marsikdo Je ip. mislil, kako bo pnz nova! Bllvestrov večer. NI mu tlreba več skrbeti. Za Izvrstno zabftvo na zadnji dan starega leta bo skrbelo druAtvo "Orel", ki bo priredilo na Silvestrov ve(5er ob 8. url-s pomočjo de-kllikega društva Matere Bolje priredbo veliko la zanimivo narodno Igro "Testament". Vsebina Igre Je v rer nlcl zanimiva ln vloge so v dobrih rokah. Fantje ln dekleta se dobro Znam katoBUri duhoven moril lec Schmidt, j« baje imetij veliko veselje, kader % to Meli kokoii. SESTRA GA TOŽI. New York, 17. dec. Pri sdl] dnijski Uravnavi, ki st vrši napram .Rev. Schmidt u, zna^rj nem morilou Ane AumullerjiS ve, je dane^ pričala morilčetiS sestra Mrs. Schadler. Povedi-! la je, da je 1>ik> Schmidtovo ve-l Itko veselje že v rani mladostmi da je smiel iti zvečer ali ponoči na ka-ko polcapaHšče, kjer je ce-J le ure sedel na raznih grobovih. Pravijo, da je sestra to izpov^jp dala, da bi prepričala sodnij%* cla je bil S dim kit že od nefcml blazen. »Mrs. Schader se je raziJa, d>a je njen brat že od. svoje mladosti imel posebn(|pj veselje, »da je postavljal majhne cerkvene altarje, in da se je najraje opravil v mašnioka dbla-v čila. Njegovo največje ves^H v mladosti je pa bilo, kadar Je^' smel gledati, kako so sesedje ^ klali kokoši. Vedno se je snMg jafl, kadar so kokoši odrezali* vrat in kremplje m je z veser Ijem pripovedoval otrokom, da bi tutdi on rad opravljal tak sel. (Seveda, je ta posel po*mj| j« na nedolžni deklici prav dON bro naredil.) Njegova sestre^ se je kjavila, da se je Sc^unikU igral z mrtvimi glavami klanih piščancev, zbiral kri m jo prelival v steklenice, in ken; k os je odrezane kremplje je fefM j« nosit cele dneve v svojih žepih, in kadar je mislil, dag|| nihče ne vidi, se jc igral S amradljivimi ostanki zaklane kokoši. Največje veselje je imdj kadapr je bilo v vasi klanje. Vselej se je veselil, ko je tekla fciij New Votk, 17. dec. Oče p4-i-zmanega morilca Rev. Schmid-ta, bivšega katoliškega duhovna, ilci je nalašč za to sem pff| šel, da bi pHčal o ohraVqavij proti svojemu sinu, je bil dai^| zasjišan. Oče se jc izjavil, da njegov sin ni bil nikdar pri pr*«| vi pameti. (Čudno pri tem kako je mogel zvršiti vse Ijttefc Ae šole, gimnazijo, duhovni* ške šole m biti posvečen v-^Nfi hovna. tns sestre"". M. 1M B8PZ. Ime '»Lnnder - Adamič* nwi Imel* le začasno. To Ime prfffP^U Sim vrlim bratom od St. »JWP^ it redne mesepne seje se vw wB dfujro^rjJo v Utesecn ^v p81^J^gfl foveeJE ^^^^__mmmmmH—i—i— Predsednik: JOHN GORNIK« «1«! Bt Clalr Arenue. i podpredsednik: MART. COLARIC, 16820 Cskwtta Af«. fe Tstnlk: FRANK H«l>OVBRNlK, 1143 E. 60tb ftiraot. 1 SauiHttlkar: JOHN JALOVBC, 1810 Pixasor Avenue. Blagajnik: PRI M O* KCKiOJ, «00« BT Clalr Avenue. (&alal ..i druge uradne utvari. naj M poillJ«Jo najdanMfl* tajnika, ■ denarne aafcainlce pa na flaj^ bbwajnika. 11 Zvesino glasilo "CLKVBLAND8KA AMBRSKA I 12 URADA GL. PREDSEDNIKA S. D. Z. n G John šukaršic, ki je pred par tedni v A. S., uradnem gla-|ptu|K8tKJ napadel SDZ mene Slot predsednika, češ, da sem f )H:dpisani zakrivil, da je bik) KjSKJ z&brtijeno poslovanje v državi Ohio, je v zadnji številki svoj (prvotni dopis prekli-■ csrf, kar je znamenje, da je pr-v k lagal, in to laž je prinesel gA. S. uradno gladilo katoliške pilote. Toda iz vsake' vrvice Jj|te mu vidi, kako teiko dene | g. Suštereiču ta preklic. Ko I »mo ga pred kritkim klicali na pristojno mesto na odgovor, da Ipcfcaže svoje trditve v časopi-j j|u, je Susteriiou ullo srce v pMafce m je vse preklical, kar je napilsal in se lastnoročjio podpisal na sledečo izjavo: I Tem potom preklicu jem ivoj Kopt« v Am. SI. it. 84 in na tem ®mestu javno izjavljam, da ni Besnica, da je predsednik SDŽ, Bohtt Gornik, v CoJumbuau za-ptaitfi in ustavil poslovanje K.S. K.J. ali »ploh katerekoli JeAjo- (Podipi«) John SufctenHč. /Toda kakor hi tiro pa je bil ta Susteršfcč zopet sam, »e nm je »mila korafia, pograbil je Ppero v roke, in posledica je bi-pla zavijanje resnice v Am. SI. $ tern zadnjim dopi om se Mr, miitcr&ic globočje tlači v bla-Kto, kakor pa poprej. Zadnjič S sem mu na tem mestu v obrat Izabrostl, da je lažnik. Vi skozi skozi -trobite, di moram jaz IIvam dokazati, da nisem zagreli tega, česar me vi dolzite. ,fMe kratkih besedah, dgi ste se f. zmotili, da ste v naglici datic-: no stvar napisali. Vidite, na ta I Jiačin bi vam nihče ne zame-Iril in popravili bi krivico, ki F f te jo storili domači organ iza- I ciff in meni. Ker se pa sedaj i l&iuaate zagovarjati, pa jasno dokazujete, da ste navadna čen- II M>r. Sušteršič, jaz sem vam ! pri zadnjem sestanku na pri-^ stopnem mestu rekel, da bom idb'A pismo od državnega komisarja, s katerim pismom se bo dokazalo brez sence dvoma, a,*po kateri snto sprejeli zgoraj omenjeno pritožbo. Vam udam. R. M. Small, Deputy. Upam, da vam bo to zadostovalo. Koneono si želim vprašati: Mr. fkištaršič, kdaj so vas nevvburški Slovenci pooblastili, da jih v časopisih zastopate? Vi vseskozi govorite, kakor da bi bili vsi rojaki v Newbnrgu jstega mnenja kot vi. Resnica je pa seveda ravno nasprotno. Vi zastopate in govorite samo za sebe in še par dnugih vam podobnih možicdjnov. Drugi newburaki Slovenci so pa pametni, treznomioleči možje, ki se vam smejejo v Obraz in vam v. srca privoščijo vašo blama-žo. Sedaj pa še nekaj besedi Jože Zalarju, tajniku KSKj. Nikoli se ta človek še ni pokazal v tako jasni tišči, kakor v tej aferi, V svojem prvem mad-nem naznanilu glede ustavljenega poslovanja javka in toči krokodilove solze "dragim bratom in sestram", toži, ker je svet tako ihudnben tu v Clevelandu m Minnesoti, da hoče uničiti zanj, za Jožeta Zalarja; prekoristno organizacijo. Toda vreme se je v zadnjem času' spremenilo. G. Zalar je slišal od več strani j, da bi preosnova v Jertnoti ne bila tako nepriljubljena. Cital je "Glas Naroda", kjer se je javno pisalo, da je reorganizacija, čeprav prisiljena, vseeno dobrodošla! Sedaj pa hajdil Petelin na strehi se zavrti, in Jože Zalar v svojem zadnjem uradnem poročilu zavzame vse drugačno st*6-lišče in ton, in prav nič se ne bi čudili, če bi spremenljivi Jo-»žek v prihodnji »tevMki A. S. celo posnel Brožichev dopis v G[. Naroda in rekel, da ga veseli, ker se bodejo morali ases-menti zvišati t Potem bo treba samo mola se pomazati in par lepih fraz na prihodnji konvenciji, pa bo Joško Zalar zopet tajnik «za tri leta. Toda Bog ve! In nadalje Jože Zalar tadi ni dovolj možaka, da bi prepoznal svojo napako in preklical, kar je pisal v uradnem glasilu. Njemu ni nič za to, če stori svojemu bližnjemu krivico, če vzame dobro ime kakem človeku, ki mu ni nikdar storil nič zalega. On (brez ^okaza psuje ljudi po časopisih in jjh nazivi je Judeže Iškarjate. Jože Zalar si pač misli: Cleveland in Joliet sta precej oddaljena, da mi sodnijskm* potom ne morejo do živega, zraven tega sem pa stvar, ie tako zavil in prikril, da me bo tefto prijeti. Praktično isto je Jože Zalar odgovor« tudi v pismu letno fante, da ni imenoval nobene osetoe, da torej sodni}sko ni odgovoren. Je vse res to, g. Zafar, toda «0 pa na svetu, vaaj pri nekaterih ljudeh, fte druge postave, ki so veliko bolj stroge ki natančneje, kaor pa posvetni zakoni. Marsikak čin se zgodi, kini kaznjiv pred postavo, katerega je pa nemogoče opravičiti pred svojo lastno vestjo. Toda vest, to je oči vidno, vam je popolnoma pepoznan pojem. Namen teih vrstic ni, da bi vas pripravil do tega, da poravnate storjeno krivico, kajti vem, da bode te še naprej molčati kot grob. Hotel sam le enkrat za vselej pojasniti m dokazati drugim ljudem, da gl. predsednik S. D. Z., ni bil in ni sedaj nasproten drugim slov. organizacijam, in da nima volje ne zmožnosti igrati vlogo Judeža Iškarjota. John Gornik, predsed. SDZ. -o- Koliko je svet dolžan. Dolg raznih dnžfv na tsvetu znaša ogromno svoto 42 tisoč milijonov dolarjev aH 210 tisoč milijonov kron. Ta dolg je naraste^ v zadnjih desetrh letih za dvajiSet odstotkov, m tekom 40 let se je podvojil. Samo za obresti morajo plačati razne države vsako leto en tisoč 732 milijonov dolarjev, kar je nekoliko več kot štiri odstotke. Nekatere močne države pa plačujejo celo ndkaj manj kot »tiri od sto. Francoska država je dolina šest t»oč »84 milijonov, Rusija štiri tisoč, 553 milijonov, Ari-glija tri ti«oč, 486 milijonov, Avstro Ogrska štiri tisoč, 51 milijonov. Nemčija pet tisoč mtfijonov, Italija dva tisoč 707 milijonov. Te številke so izražene v dolarjih. Sama Avstrija je torej dolžna v krona'h skoro dvajset tisoč milijonov kron. Leta 1800 so bile v*e svetovne države doPžne 2.500.000.-000 dolarjev, leta 1850 je znašal ta a tndi ti vrelci izrabljeni, ko v fržarvi ne bo dovolj denarja ie denarne vrednosti, da drža-ra vrača dolgove ali vsaj pfa-:uje obresti, tedaj je denarna eriza gotova rftvar in bankerot Have je neizogibljiv. I III , ' ,■■,!' ' = I I ■I H H I PRVA SLOVENSKA SLAŠČIČARNA velika zaloga vsakovrstnega ameriškega in importiranega tobaka, sladkorja, pip, " igrač in razglednic. Priporočam se Slovencem, da me v vseh potrebščinah, kar se tiče moje trgovine obiščejo, kjer jim garantiram vedno II točno in dobro postrežbo. •Velika zaloga igrač za otroke za praznike in nakitja za božična drevesa. ' 6002 ST. CLAIR AVE. ; , _I t ——-====—-— Prank Kmet. | ! : 3922 ST. CLAIR AVE. t i Slovenska gostilna. Želim veaele b-žične praznike. £ _ .. _r_ r ___I . . wmmmmmmmm———mmm^mmmmrnim—mmmmmm^> II JOHN GORNIKI I >bb I Sb^i kr»j«g,| I , I MhiiImi — i i^ih« v —kap hplh, »odTnik ta tfp»- I iniliJ«MMkilkbi wbuUh obUk tor •ufc«^. Prod^am obt«k« p* ■ m«ri i« i« ht^m. Pvlporobum •• «UTnini »lov. dniitrom ▼ napravo —H»nn ia bni^Ni m drag* krqjalka naroČila. 1 ■ Edini aaloialk TMk tokolildk podobKia. TMmm Pito...... MOZ W Svajkmjhit 1 H —J Hranite denar s plinom. RABITE PLIN ZA KUHANJE, GRETJE, ZA VROČO VODO, ZA RAZSVETLJAVO. MI IMAMO PECI. ŠTEDILNIKE IN MANTLE ZA PLIN. PRIDITE K NAM IN NAS ZASTOPNIK VAM BO POKAZAL. TIE EAST tHO 6AS CS. A POSEBNOST I Varnostni bond! ta dmltvene urad- I ■ ntk« po 25c od $100.00 na leto. — Jarnl notar. — I I Pojasnila in naareti zastonj. AUCU8T HAFFNER, 1203 Norwood Road. »^f^fmmmmmmmfmmmi......... n mm^ill. . n i ■ I I nas tako darežljivo podpirali v pretečenem letu. -I Priporočamo se tudi v prihodnjem letu za vae, kar potrebujete glede zdravil, toaletnih potrebščin, bol-niikih priprav. Dobro zdravje v novem letu. jVational Drug Store, j I SLOVENSKA LEKARNA J vogal St Clair Ave. in 61. ceste. ;[ < ________________________________- __________- ..-................._____^^________________ t'ffl ^WMWJmMXw ytwMwMwMwmwmwMwimwMwx S Telefon Princeton S402-a I mwrn mmmmm f I 3048 in 0117 $T.\CLAIR AVE. I JAVNI NOTAR. j Slovenski tolmuč na sodniji in v druzih zadevah. Prodaja vaakovrvtna dgaftts. | TELEFON PRINCETON 1S44 L ■ MIHAEL SETNIKAR I Slovenska Gostilna I J 6131 ST. CLAIR AVE. Priporoča reckon in drnitroa prvo iiwwmim jwwo t ckw» i Undo la^tooolico, igro, poroko in hratno davnosti, kakor fdl — w yf ^bjpiiipi^ mhiiiilii d|»nn. b J^EBOJ? QGARETTES Najboljše izmed vseh. Tj^^^j^^ zadovoljive. fNEBOI Fina cigareta, ki vas vedno I giAnOTlJ Rojaki v Collinwoodu in okolici! I | f ^ I Ako si letite kupiti lepa boiitna darila po najnHft ^ ceni, obrnile se na mojo trgovino, Iger dobite vselej sveže blago in dobro postrežbo. Imam izučene šivilje, V Id izdelujejo obleko po meri po vaii votfi in modi. Frančiška Svetek J 15226 Saranac Ri Collinwood, 0. ; Vkkmšek & Slapnik, j Naznanjava, da sva prevzela od M. Janežiča :: MESNICO IN GROCERIJO in se priporočava vsem Slovencem ▼ CoHnwoodu prešnjim odjemal-cem m uljudno proarva vse nadaljne n njenosti. i Srečne božične praznike. Pred sto leti je zapel Vodnik sypjo nesmrtno odo'/'Ilirija vstati pesnik in zapeti turobno pesem o umirajočem slovens- If/ času ustavnih bojev v ie-1848. je vstala naša zahteva o Zjedinjeni Sloveniji, do-$b§ tabor6v j*> je uveljavila pri Ifvph slojih slovenskega narodi,, dlanem pa imamo k večjemu, IpS&gutm dijaki izreči to našo pravično in staro zahtevo, tako zelo nas je usuznjil vladni bič. Kje »najdete pri slovenskih | vodilnih strankah politike, ki bi *smotreno. delovala dmjenje Slovencev' pred ofrni , nam umira nas slavni Korotan in vsi vemo, da ga reši le uje-dtnjenje, a vodilna stranka žrtvuje interese slovanskega naroda svojim strankarskim, kakor kakor kaže leto 1907 v d"o-movini pa se nihče ne zgane in ta kruta Skoda slovenstva je dovoljena. Se pred dobrimi petdesetimi smo -imeli nekaj slovenje- ' vseučMttča, v »dobi. taborov je bila to glavna,točM shodov, danes ne skliče nobena politična stranka slhoda za slovensko vseučiiličče1 in dijastvo prireja zaman Shode, da bi zbudilo Ijttdistvo, ker čisto smo izgubili smisel tA naše glavne zahteve. Se več. Danes dobimo ljudi, ki -tiotfo z vso resnostj<5 trdili, da ne rabimo slovenskega vseučilišča, da bi postali naši dijeki neumni,' da bi' pogrešali širokega obzorja, če bil posečali slovensko vseučilišče y Ljubtjami. In vendar se isti ljudje ne zgražajo nad Gradcem, ki je le malo pred Ljubljano a zato pogreša, kar ima Lj^ibljana, da je središče naroda. Seveda dunes le v mali meri slovensko vseučilišče kaže, da deloma politiko brez cilja, da nimamo več zveztfe vodnice in da nas lahko dtoileti ista usoda ko Prešernovega ribiča. I S kako energijo so včasih /bJljanskega sodišča Nemca in Slovenija ne vzdigne roke, da bi udarjla po krivcih. Iij po-glejmo Wio^ko4i, pbvfodi vidimo, da smo ^gubili cilj in da vsi ©d tfga padamo in če pogledamo V zgodovino, vidimo, da padamo filfelF Ali najhujše je to, da ne padamo ^amo V narodnW oziru, da'gre živa ljudska sita v nič. Tam, kjer padamd najsrlneijše, tam to tudi najbolje vidimo. Zgornje Korono, glavno pb svojih krofih m kretenih izpodriva .zdravi narod v. Spodnjem Koroškem. Nem&tvo ia germanizacija korumpira ljudi,'da je grozno. Z vsakim novim renegatom nastane navado nov žgajnaf;; iIn če pogledate v Ptujsko okolico, kjer trpi Slovenstvo na »ti način, vidite, da g^enerira narod grozovito, ket prejem« z neihško narodnostjo obenem žganje, dasiravno je vsa okolica polna vina. In kje so naši proti-ud arts'! ' ^ y ' ■ <*i ' y'. ' «!*• •'• 3J. * • i.. Včasih so hvalili Slovence, da so gostoljubni narod, da ljubijo svoj dom, da delajo vsi za blagor družine, te lastnosti so bile stebeT slovenstva, danes poglejte na severno mejo m viddi boste renegata, ki s sekiro napade lastnega brata, ker je o?.tal zvest Sloveniji, danes poglejte v Ptfcijsko okolico in našli bodete učiteljico, ki zaman išče proti plačilu hrane m stanovanja. Pa naša slovenska Kranjska, ali ne kaže vse polno razbitih domov, pa se potem čudite, če na Kranjskem ječi slovenstvo! Stebri slovenstva pa leže na tleh, naŽc oko pa se zaman ozira po tistih, ki hočejo na novo postaviti dom, steber naroda. V šoli deklamiramo Sveto-poHcovo oporoko, deklamiramo Prešerna in ž njim vzklikamo žalostni, kako strašna je slepota človeška, da brat mori brata, pa <že davno se učimo vse le za Šolo, nič nam ni mar žMjenje. Vidimo pred seboj - kajo nad razdvojenostjo SkK - venije, ti vidijo' \pk v slogi vf - jjj g"laint fcrfci okolice premoti tuo, da sami ne verujejo svo-» jitfri sanjam. I«n vendar vejo; <#a - je zdiruien Sloven napadal Bi- - 'vaiic, 'da je bil Longcrbarde in 1 Franke in da ni bil premagan - od tujih nar6dov, temveč vsled 1 lastnih bojev. A vsa zgodovina, tiraš . gubljeni, ker mi danes nismo več, Slovenci, temveč le libe-' r#lc,i mi -klerikalci.'nam, *A»r trpeča Slovenija, samo da ostane Ljubljana liberalna jn D da ostane Kranjska dežela kle-: nkalua. Bratje kvišku srca, še . drugi šcleali so, >ne zabite na a svoje dolžnosti! Saj bi tudi mi pozdravljali _ sfcrankarstvo, če bi tekmovalo . med seboj v blagor naroda, Če _ bi se blestela na njih praporih r "Združena Slovenija" in če bi stranke vzklikale vsako leto, , zopet smo bližji našemu idea-3 lu. Ali daleč stran od ideaU je ;> na-še strankar&tvo, z neverjet-1 no energijo nastopa tam, kjer . je v škodo naroda, kjer je treba polTki Rastne brate in verjetno usmiljeno je tain, Icjer na-. stopa proiti narodneanu natprot-a niku. Povsod se širi lačikuku-i ra, .priizanesljivost, robatost, i surovost, borniranost, ker le - tfralokateri nosi vše v svojem 5 srcu- zvilšenj cilj Združene Sto-s venije, ker le malokateri se je . ifzogn.il splošni dekadenci w o- - hranit svoje srce čisto in neo-3 madeževano. j ' Vsi, Vez izjeme,, vemo do-e bro, da ne sme kt tako naprej. r da leže v kratkem ne le stebri e slovenstva,, temveč pptoh vse r slovenstvo na tleh, č| ne naj-1 demo v kratkem svoje vodnice " in st ravnamo samo po njej. 3 Vsi vemo, det je več ko skrajni ' čas — ki zakaj ne zaigrkbimo, '» ali se hočemo na vsak način potopiti. * Bratje na dan, na delo, ker t> danes leže stebri slovenstva na 0 tleh m v deželi Kranjski gospo- - dari tujiec! "Soča" 1 ■ o r Naša tiskarna Je slovenska j Junijska tiskarna. k' ' - ■ ■< ^ ■ i* >■■»-.>•«..»-m*-*- ■■ ■ t.m ... .. m 1 Velik shod proti previsoki hišni najemnini. V Parizu se je zbralo,.pr^teČtne dm x 1 TročadeHo' ID.000 trgovcev, da ... ' protestirajo ! proti neupravičenemu hi samostalnemu trviše-1 1 I vanju h Sne nanjemnine od strani Ihasnih gospodarjev. Pre^ | ^ dvorano je stalo še na tisoče trgovcev, ki niso mogli vec v ' dvorano in tako so začdi de* monstrirati. Proti njim je na-1 itopila policija in jih skušala 1 razgnati, pa se ji ni popotno-1 ma posrečilo. Par sto trgovcev je prodrlo kordon in vdrli so v parlament, kjer «0 izročili po-1 slancem spomenico. Pa ne bo , dosti pomagalo, ker imajo ve-1 čmo v parlamentu hišni posest-I niki. Kako globoka je rimska ce. I oziroma kako dolgo rabi svetloba najoddalncj se zvezde I , ' v rimski cesti, da (pride do nas. , Astronom Viljetm Herschel jc . izračunal, da dva mitojona let. . Ce pomislimo, da naredi svetloba v eni sekundi pot 300.000 km. potem si moremo misliti, ' kaka rasdalja je to. Pozneje so nekateri astronomi ugovarjali, da je Joba dveh milijonov let prevelika, ali s poskusi so se-| daj na zvezdami Mount Wil-i son dognali, da je imd Herschel prav, če sploh ni prenizko , cenil. Živinski častnik. • Češki listi poročajo iz Kro-. meriža, da vzbuja tam neka sikartdaina afera veliko vzne-i mirjenje. Neki plemiški čast-; nik je pr^bavljal v svoje stano-^ vanje deklice v starosti dva-; najst do trinajst let ter jih na najjnesramnejši način izrabljal, i Ze več tednov'se je o tem govorilo po mestu, toda oblast je i še le sedaj .posegla vmes, ko je več teh zapeljanih deklic prišlo r spolno bolnih v bolnišnico. Po-L Kcija je doadajj izsledila dva- I . najst šolairic, ki jih je časthik I » privabil v svoje stanovanje. 'Po- | sebnoddlavstvo je zelo razburjeno, ker so zlorabljene dekli- " 1 ce večinoma iz delavskih rodbin. mm LaUw si izberete hišo po ?olji k takoj plačate »se" ali pa da plačate aekoliko denarja, drugo pa aa obroke, kakor je vw po godi Nadalje opozarpai ooe rojake, ki imate grantoa pisanja, in če ste t dvoma afi je piaqe pm narejeno al ne, prinesite pisanje k meni, ■ ju fm tete m p^teno poštnini m ne nredm Po-sebno Siovcmd t Collmwoodn imajo aofotekl napak, in jih prosa, da prilgo k mem, pa jim natančno nredim. Posebno naj pridejo oni k meni, ki so M zemljo na "land contract" Naznanjam onim, ki so letos kupili svoje hiše, naj plačajo svoj del od 20. decembra, 1913 do 20. jannarija 1914. Zavarujem tmfi hiše proti og* pri najboljših zavarovalnicah, kakor tudi vsakovrstne trgovme. l&m vsem Slovencem t Clevelandu in obhci vesele božične praznike m srečno novo leto. JOHN ZUUCH, 11» Norwood Rd. M "I I John Zulich, L 1165 norwood rd. p j | | Slovenci! Podpirajte slovenska podjetja. : , . .. j. , ■ {? ^ • .. , -fiii '!*<•, » Mojim slovenskim prijateljem:- 1 •' " A ••*•■•:■.•<■•• : • • - • > ' v A* i •..'"k. . v » ■< "i \ ,> i ■ ' ■ ' ' • • >- ,. . : . ... ^.rv-, •-'■ ^ . . Ker ne morem vsakemu izmed mojih prqatejjer posebej govoriti, ran na tem mesta raščm najsrečnejši boač in mybolj veselo in dobro novo leto. Letos sem imel bolnike iz bfižnjli mest, dobival sem parna k dragih držav, v katerih so me prosili nasveta. Kajto pomeni? To je vsebb prepriževalts dokaz, daje tib ■ ■ vaše delo zadovoljno nangeno, da ste povedali svojim prijateljem o vašem urada, Iger se vam prav postreže od vasi lastnih H. Jaz nimam posebni cen Msamo za en teden". Ena com za vedno. Vine V—r morete kupili za $5.00 zlata nilger za $2.00, če pa to naredite, morate blago prq poskusiti Pridite sem da pregledamo zobe zastonj. Pripeljite otroke. Konečno se zahvajnjem svojim bofažom za njih prijaznost in že&n vsem Slovencem srečno novo leto. Moje. geslo: pošteno delo, po&m ljudje, poštene cene. Vse delo garantirano za 10 leL Garancija je dobra kot zlato ki ga rabim. ^ ~iT 'r a v&vnrrroru L J M » oDr. L A. KALBFE1SCH, zobozdravnik w » _ .... 1 ' glJ -3^SlIBO fitj E^K^m^aroWlc! ipn O ; ^z'- 'if' .....J —'Tl1iT&fi,'V' RffMj; ' 'k • ; ^ w'- Š J a'. * i venske uslužbence, ki so vedno pripravljeni, da vam najbolje postrežejo._ I I I HJWi ^^^ W^Hl I HKS»n IMPCij^K ■iM MuVv R • ' ' ' H'K ' f* r,; j-;**aUNKJHHVv J ! J E 1 r : V- , ' )': Bati 4 4 r' :>/ I v * J« " 1 mim ' I ' V«^ M UP t r>'. t ?>1" i m Odprto samo tri večere pred božičem. V soboto, 20. decembra, v pondeljek, 22. dec., v torek 23. dec. Zapremo na sveti večer ob J. Otroci, telefonirajte svetemu Miklavžu nocoj, med 6. in 8. mo. Stotine otrok je telefoniralo sv. Miklavžu včeraj, vi danes lahko govorite z njim, če pokličete Bell Telephone Main 4284 ali Cuyahoga Erie 125. Samo vprašajte za sv. Miklavža on je pripravljen, da govori z vsakim otrokom v mestu. Zopet velik nakup. Odi Webb C. Bali fco. vefetrgovina z urami, 1114 Euclid-av. 1580 Iwaudie reidee si&nm n J|L> dal«. Izberite dokler traja zalep. fl(E I _-?'iV| jifntf*-1 ^Jj I Niti dva komada nista enaka. Cena 75c do $8.50 ■■ I l..........i i ................^^ Kupili into Webb C. Ball Co. vso zalogo »rebrnine in zlatnine na debelo. Plačali smo eno ceno za vsako stvar, in I brez razlike predmeta, prodajamo vsak komad po 49c. I Vredni so posamezni komadi od 75c do $8.50. Vsakpred-I net pri tej razprodaji, kar se tiče zlatnine in srebrmne bo I naznamovan W. C. B. Co. Pri tej izberi najdete [ _____________j............. i Molke verižice iz finega zlata, ženi-ke or rat ne verižice, srebrne zapeat- POSBOOO naZliaiillOa J nice, krasne zlate zavratnice, »po- ' , ■nink«, »aebro v«rHm ob«- tejtfMril.*! I ki, srebrne zapestnice, zlate (datirane c- — * - »p^- m zlate gumbe za maiete ali srajce, ^ I solidno zlate brože, držalnike za zav RAZPROD A J A I ratnice srebrne ali zlate, krasni umet- ZAČELA niško izdelani križci, igle za tančice ^ ZJUTRAJ in mnogo druge koriltne zlatnine. Oddelek sa slatamo - glavno nadstropje. IB « * b prti lfc »i. Fine kožuhovinaste suknje ali ohladim predmeti za božič. DELANE IZ KOŽE ICELAND LISICE, SKORO PO POLOVIČNI CENI. Imeli anno izvrstno priliko,* da smo kupili od M. Dimitza, 107 W. 25th St. New York, njegovo popolno zalogo Moufflon in Iceland lisičje kožuhovine in sicer po nil ji ceni, kakor je izdelovalca samega veljalo. In srečni smo, ker to lahko prodamo pred božičem. Vsak predmet je nov in čist, garantiran od naše kompanije. $20.00 Iceland Fox Sets, obstoječ s krasnega ^ «A JBjft mufa, kožuhovinastega zavratnika, jako fino de- ^h I rm lo z raznimi okraski Pri tej razprodaji samo ; * mmm^m^W $25.00 Iceland Fox Sets, krasen muf, beli ali ru- # «i M menkasti moufflon, trije različni vzorci, pripro- tH I £K Si proati ali po vašem posebnem okusu. Cens samo............................T'ff^^SS! $30.00 Iceland Fox Sets, bele ali rumenkaste £ g| £%KT barve, najfinejši izdelek, krasen muf iz dvojne ^ I jj JJffl koše, zavratnica poleg, samo..................................■ $37.00 Iceland Fox Sets, najboljši tedelek, kar f Ali jih moTete dobiti, mnogo finih vzorcev, nekateri ^D^Jj 1 se križajo na hrbtu, najboljša kožuhovina, vredno denarja, .......... ^P^I^PliffiHMPi: l| Bel tibet, iceland fox ali angora kožuhovina za 98C Jo ^ { \ ........",*.........* : 'i- ■ ''vlfifcT^ u'- X !«;*> ' • i V1 * f; ; f fit.', še« . . , - ..... JU f.-V »,< *jj® r* « - Ce plačate sedaj nekoliko naprej, prihranimo izbrano blago za vas do božiča : : : : Oddelek za kožuhovino- tretje nadstropje Kožuhovinaste kape. h fe:; flT $7.85 Moški si vedno Želijo dobro, gorko s^kne poplin, tafeta in mase- A m AM kapo ob mrzlem, zimskem dnevu, line svilnate obleke, ki so se Mp| m§ Kupite eno za svajiga prqate|ja prej prodajale po $9.95 in \ a IMS all za sebe. $12 95, te obleke se prodaja- U i .UU Izbrane coney kape <£p (f ^»j P° W9 I WW ia kožuhovine ........... r^sHS ^ jako narejene z layover ovratnikom in Electric Seal kožuhovi- (O QC finimi rokavi. Posebno fine so jopice. Črne mo- n*«e kape po ............ fbiVlI dre, rumenkaate ali zelene. Mere od 14 do 44. Cape Seal kožuhovi- QiA QR ŠLi naste kape po ............^"VV $9.95 in $12.50 obleke iz fran- AAAl Hudson Seal kožuhovi- CC ilC coskega Serge, Canton Crepe, ■■■ ■■ naste kape seda j po........Bedford Cord in panamske- V"|| |||| ^£a blaga. Različni lepi vzorci. |A|1 We Molki avstrijski iamotaati klobuki, vtaka finc birfi' posebna j in vzorca, redna cena $6. (t» J QP cena pO - WW1WW sedaj samo po ^.OO ^ ^^ I'.'iMav • . i • t . - t -. k"':1 %\3 . M ■■'! . Vj« |# . •- • T, t ii T •'• ! O- To je največja božična prodaja pri Bailey trgovini, kar smo jih sploh še kdaj imeli v Qevelandu. Pridite gotovo k nam v najk) trgovino, če hočete ku piti pravo božično blago in zadovoljiti sebe in svoje prijatelje. * jjiQf v «. v*y f^M'1 t esko, napisati |p4nek o ^pzi1 Mi se zai^tjimo s tem, da :ei*jenim čjt^eljetn našega lista tže«Hno:?% Srečen' BwRf Ako jih ievremljeva-la, d®j Božifcda jib spremlja Se ialje. Ako Ife prišli v Amen-co, da pričnejo novo življenje, cačnejo r itoviai imenom, naj rili spoživi tpNri&i dan. potfivi 7 ddu ki vj da jih ne bi *j*a zloba, zavfet ki srna dela. . , Vsem, vsfsin želi naš H st prav iskreno te-^frca srečen Božič ti vse v«*elje, ki ga prinaša « teboj. Najpirvo želimo to svo-fm naročnikom, ki »o ostali rvesti od kraja do danes listu, n Iti so polagati k današnje-nn njeigorvtbimi napredku, da fa rte sklone nobena sila več. Nag list je AroiP razširjen Kivcod, kfcr^e ^aftajajo naši II - ^ ^^^^^ g^k ! jt jI I ^^^Pj^iij^yjfci^^^ Jp^hI^ aiiep^A i Amerike nosi našim ljudetn ono shdko besedo, kaitero so usesali z materinem mlekom. In glejte ga danes — v sve-' čani obleki, da potika na va-c ša, vrata in vsem, v*m brez . razlike žeH: fc Srečen ^Bo0Sč. "*/•; i A v.i, brartje, primrte nase i ^čjajstitike ravno tako k srcu, ka-ftoir so prišle nam iz srca. Stažista o se vsi tega dne, podajmo roke, učvrstimo naša srca rn jjwoslavinto letošnji Božič v bratski ljubezni, v -slovenski ■ Slogi. Srečen Božiči -0-- Cudsik* ' .! i ik'i * V t- 6*51 * "« i- s j- 3,4./. • + J r j ' .. " .'-\ > t if' (■ -Ji V '' '' ' • Josip Premk. S j <4"j ••'. i Si 4 •• if \ ; £ Takoj, ko se je pojavil med vrati, je zanetil občo pozornost. Vedeli smo, da pride. Izmed novincev se je zakasnil samo on. Tako je stal med vrati, živa zavzetost in postal v hipu tarča neštetih šal. Sicer je bil resnično smešen. Izpol polovičnega cilindra so mu paihljali lasje preko ušes in do tilnika; tudi bril se ni, da mu je izginjal suhi, koleni obraz v temno razmrše-no brado. Tako je stal med vrati, dokler ga ni bušil došli korporal, da mu je odleteJ kovčeg na levo, bas pred njegovo posteljo, klobuk pa daleč nazaj na hodnik. f Rekrut. — Fant se je prestrašil, da so mu pričele trepetati ustnice in so mu* oči plaho begale, kakor da iščejo in prosijo milost in usmiljenja. % Ko sem videl ta pogled, se mi je zasmilil. Namignil sem tnu, kajti vedel sem, da je_po-stelia ode? moie. določena zanj, kakor so uredili že prejšnji dan, ko so prišli novinci. Prišel je z največjo plahostjo in skoro «mešno - žalosten pogled je bil, ki ga jc daroval nad vzglavjem visečemu tor-nistru. Kmalu nalo so ga odpeljali in kp se je vrnil, ga skoro nismo spoznali. Obrit in postrižen, da se mu svetila glava, je izgledal v vojaški obleki, zapleteni na vseh koncih in krajih, da se ni moglo razločiti prvotno blago, kakor da namerava ria kako maškarado. Sicer so oblekli tudi druge novince, da je bilo smešno pogledati ta zeleni zbor, ampak Ivan Ročnik je brez dvoma vlekel rekord. 'Govoril hi z nikomur in je gledal rvsalfega le nezaupno in nekako ttfje. Sreča, da nas je bilo v tisti sobi samo šest, trije starejši vojaki, med njitni korporal, dobra tiha duša. Tudi ostala dva, že prerj služeča vojaka, sta kmalu opustila vse tiste psovke, ki jih morajo prešlišati novinci. In tako smo kmalu1 zaupali drug drugemu tudi; kake večje tajne in skrivnosti. S tem se je * vdomilo med nami prijateljsko življenje, katerega pa Jvan Ročnik ni vdeleževal. Navadno je sedel koncem postelje, pušil cigareto za cigareto in gledal skozi okno i hrepenečimi očmi. Vojašnica je bila namreč precej visoko v hribu, kajti poslopje je bila ogromna stara graščina in tako so se potikali vojaki po večjih in manjših sobah in beznicah. Dolina je precej široko razmaknjena, šumeča reka je hitela preko skal ip umirila svoje valove šele v bližini trga, Vi pa se je videl Iz vojašnice le na pol. Na nasprotni strani pa jp kipd« .proti nebu strme zefenf »gore (n - meni se je zdelo, da uhaja i. Ročnikov pogled večkrat na 0 tiste zelene vrhove. J Tudi tisto nedeljo, ko so od-• šli vsi štirji tovariši na spre- - hod in sva ostala sama, se je - naslonil na okno in zagledal tja v gore. ^ Nekaj časa sem stal za njegovim ihirbtom, potem pa sem ^ ga potrepal po rami in dejal: • "Prijatelj Ivan, zdi se mi, da ti uhaja meja." J Ukrenil se je in' me po^ledji . debelo. ^ Kakšna meja?" — Čez hip . pa je dodal: "Aha, te že razsutem, misliš, da nameravam pobegni-ti," . ; "Ne ravno," ampak če bi !*[- 1 la priložnost," ! v*No. no," me je prekipil, " "izmed vseh sem te imel za ' najpametnejšega, sedaj pa mi ■ tukaj govoriš o stvari, ^i mi 1 ne pride nikoli na misel." J Njegov glas je postal neka-5 l*o čudno globok in reseh. Tu-» tli v obrgzu so s^^pojavilc po-1 teze, ki niso bile' tope, kakor tisti prvi dan, ko je stal med 1 vrati. Nekaj časa je Jiodil ?ori ! in doli, potem pa je legel na posteljo, kakor jaz in dejal s ' skoro plahim glasom: I "Ce se ti ljubi, ti povem po-i vest — ali kako bi že imenoval . to stvar, — ki jo jaz ne razu-, mem in me tako muči. i Vidiš, pred 3. leti sem Jaz i še študiral gimnazijp, da po-! stanem kaj več nego navaden ■ težak. To sem želel sam in že-t lela je a menoj tudi mati, edino mati. Sestra in oče se nU ! sta brigala zame. Stanovali smo vfsoko v tretjem nad-srtrobju.OzVestopnjioP^^a. 1 dile v nale stanovanje m laz ja sem moral skoro na vsaki po-,a'čivati. Bil sem bolan; nekateri so mi pripisovali j etiko. Na-„ posled sem resnično legel. Za-i_ me se ni brigal nikdo drugi, e. kakor mati. Oče je prišel k je moji postelji le zvečer, se za-al valil z vsem telesom preko mene in puhal svoj po žganju e. smrdeči dih v moja ranjena pr-n sa, da sem ga vedno odrinil. Ne vem, ali me je tolažil, ali ; je mrmral le v pijanosti blode-' če blodnje. ji Crez dan je ropotal venomer šivalni stroj, da mi je bu-t> čalo po ušesih, že tudi, če stroj : počival. Sestra je šivala in kar je prislužila, je šlo po gr-lu. Mati jo je sicer prosila, n;i; ne posnema očeta, ampak vse j. zaman. Včasih je prejokala mati po cele ure, a usmiljen- I ja do nje ni imel ne oče, ne a sestra. M6ja bolezen se je med tem ,i nekoliko »boljšala. \Togel sem že na noge, dasi z največjo te-žavo, ampak ob solnčnih dne-vih me jfe vendar vedno izva-bilo. Baš tisti čas je popival ,r oče kakor za stavo. Nekoč pri-fl lomastita skupaj s sestro pijana. (Ne spominjam se več, kaj ri jej je ravno rekla mati, da je a pričel razbijati oče kakor' bla-s zen ter planil na postelj celo po materi. Jaz sem bil že v postelji in sem planil proti nji-'' ma, toda oče me je, Šibkega " kakor sem bil, odbil nazaj pro-ti peči. Naposled je pričela še sestra in krik ter psovanje se 1 z je poleglo šele pozno v noč. h Ko sem se okrog 1. ure ponoči i n prebudil, sem začutil na svo- - jem vzglavju materino glavo Ji - ftevica si menda ni upala v po- - steljo in se je naslonila k meni, 1 II ki bi ji bH rad podaril pernice ; !- m vso večno pozabljenje. Pro- I * sil ftinto * z tela, ampak samo ihtela je v venomer. V meni je trepetalo srce, da bi se maščeval. Gorele so želje, da bi jo osrečil in po žilah mi je vrela kri tako besno, da nisem vedel, ali se mi sanja ali vidim resnično ih-tečo mater zraven sebe. Bile so sanje: Sem od okna se je zasvetilo nekaj višnjevo-zeleno, pote.m je oblila sobo čudovita svetla luč, skozi katero se je nagnilo k meni božansko bitje. Ne vem, ali je bila vila, ali je bila nadnaravna poslanka odkod drugod, toliko pa vem, da se je nagnila k meni, me poljubila na ustnice in pokazala z roko skozi okno. ".(Proč od tukaj, proč!" samo to je izrekla in v sobi je bila zopet tema. Drugi dan sem se odpravil na pot. Mati mi je branila, ampak ubraniti se ni dalo, kajti v srcu šem čutil neodoljivo željo, da jo vidim zopet. Tja proti zahodu je pokazala. Tam mora biti moja sreča. In tako sem odšel. Romal sem, kakor roma mlad potnik in tretji večer se je zgodilo zopet, da me je obiskala. Zdela se mi je še lepša, kakor prvikrat in ko se je sklonila k meni, je pokazala z roko navzgor proti gra-ščinske^n' poslopju. Nato je zginila, kakor prvikrat. Druigo jutro sem se napotil v graščino. Druge službe ni bilo, vdinjal.sem se za hlapca. Tu sem mi je pokazala, sem si mišrtl in tukaj mora biti sreča. Toda čez kakih 14 dni se je pojavila zopet in mi pokazala v čisto drugo stran. Tako sem hodil za svojo srečo natanko in zvesto, pa srer če nisem našel. Zdaj me .j« menda pozabila, ampak ne verjamem. Prišla bode . zopet nekoč v tihi noči in mi pokaže l'(\ri niUmnr in An/1 a " Ivan Ročnik me je pogls^i 11 dal debelo. Hipno začu3$|8 0 nje je bilo v njegovem obraz%| * potem se pa je ukrenil na dru-go stran in zamrmral prepjjlfl a "Za srečo pa le še pojdett^S v čisto gotovo." 0 Tisto noč je spal precej ne^ * mirno.' Premetaval se je ene strani na drugo in uda$|j parkrat celo po meni. Proti a tru pa je pričel kričati naerfl 0 krat nekaj nerazumljivega, po- ; tem pa je planil iz postejle J#f| n odbežal bi bil Bog ve kam, «jf9 ga nismo prijeli. KO je' zopilffl legel v posteljo, mi je pričel i^S petaje pripovedovati,'da je šla zopet. Ampak to pot je H bila njena obleka popolno^ip žalna, črni trakovi so ji seganj tJ do tal. In ko' ga je' objela; jK| 0 potočila dve veliki solzil 1 i 13 Jokal je, ko mi je pripoved« 11 val in jaz šl nisem mogel tiiPw mačiti teg£ čudi>egl človeka* Naposled so pričeli surhrti£||| ti tudi drugi, da Ivafi RoČnik a nemara ni pri pravi' pamett^ ie Poslali so ga na opaieovahi»c^| 0 v garnizijsko bolnico, kjer j|l|| I- je skočil iz tretjega nadstropji | y in s tem temeljito pokazal,; draj ie so bili pravega mnenja. 1 i Cenjenim drufttvenim 1. kom po Ameriki se priporoča-ii moža izdelavo vseh drultvettK] tiskovin za vsako Jednoto. If.' r e delujemo društvena pravila, mm i- do ali mehko vezana, najcenejše, trpežno in okusno. Stoteri društvena zahvalna pisma priča, da smo naredili dobro is •e trpežno delo. . 1 ' 1111 ■ « ■ ' 1 1 ■ 1 'i 1 —mm1— fm..... Kdor malo dobrega bere, e lo dobrega ve. Kdor pa^riJflm I ZAHVALA in PRIPOROČILO | Na tem prostoru se iskreno zahvaljujem vsem vam cenjenim Slovencem in Slovenkam za vase vsestransko podpiranje mojega novega poduzetja, ter se obenem tudi najtopleje priporočam za vaio nadaljno naklonjenost napram meni, kakor naprani moji trgovini, ker bom vedno gledal, da vas točno in pošteno postrežem z najboljšim blagom po najnižji ceni. Božični prazniki se bližajo in vsaka družina bo gotovo tudi potrebovala kaj novega, zatorej vas opozarjam na to, ' da sem znižal cene na vse ženske, kakor tudi otročje suknje, obleke z žeketom, princes obleke, kiklje, bluze, ovratnice in mufe, (mačke), pletene jopiče, kakor tudi klobuke in kapice za deklice tako nizko, da si bode te lahko privoščili kupiti eno ali drugo stvar in prihranili precej denarja. Pridite, da se* prepričate. V zalogi imam vedno najlepšo izber poročnih oblek, vencev, tančic, šopkov in vse drugo potrebno za neveste, po vedno nižji ceni kot drugje. ... • " • Ob tej priliki želim vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in sre-1 čno novo leto. Za obilen obisk se najtopleje priporočim in vam bom tudi vedno hvaležen. j BENO B. l£USTTGr6424 St flair Avenue. [ i»tth £ " i l^Zuk^lM viT11^^ -«^ fr Božič in Novo leto se bliža, cenjeni ^ffl1®^^ ^^ rojaki! Zima je tu, bela odeja je pokrila ■Tjfim našo zemljo, mrzli veter piha na uho. Tre- 11®$ s? lili ba se je obraniti neprijetnostim tega vre- ll^iiif mena z gorkimi oblekami in drugimi po- trebščinami. Zmerna vam je naša trgovi-na, izvrstno naše blago ter znana naša ilfifj " Ob tej priliki »e zahvaljujeva našim cenjenim od- 6205 S T« CL AIR AVEa jemalcem, da so nam ostali zvesti do danes, odkar nas d^MVUf poznajo ter se tudi najtopleje priporočava, da nam . ostanete še nadalje naklonjeni. Midva pa, da ohrani-saKssfciX' va vaše zaupanje, bodeva skrbela, da ste zadovoljni z Slovenska trgovina moških GfflM . ,1 | , • |§|j potrebščin in krojažnica. ffljffi V8em' kar« Pre»krl>lte pri nas. HHmjP^P' v, ■ ■ * : ■ y pj Zofka Kveder. |'Ne. ni bilo več obstanka I ni bilo več mogoče rivati tc ||»tisto. brezbarvno, prazne fcvljenje od dneva do dneva Iporelo je v njem, kakor po Bir. Vihar je bil v njem, a nje Hivo življenje tako ničnostno Eotgočasno, do sitosti enalfco Earner no Drugače si je predstavljal e to, predno je prišel v glav po mesto. 'Mnogo je čital do-miria, navdušen je Ibil za vse one stre in krasne ideje, ki sc | bite v knjigah. Domovina, člo-večanstvo! Kako zvišeno de-Rivati za to, žrtvovati se za to dvoje t 'Kadar bo v mestu, na Suniverzi, takrat bo vse druga-gče. Pri izviru bo stal, kjer ki-rtpi vroče, lepo, drhteče, veliko | Resnica je bila potem tako ijpiftlo podobna njegovim sanja-Frijam. Da, prav prijetno so se p zabavali v mestu, tovariši so gflriii bistri, veseli fantje, po ka-(fvarnah so bili celi kupi naj raz-I litnejših časopisov in po ulicah I ljudi j brez kraja in konca. V ||sačetku, v prvih tednih mu je Kugajal nemir velikega mesta, ||iivinost, hrup in ium. Ljud-jlje so toliko govorili pametno; pn importirale so mu njihove '( pmtf njihove geste, posmeh. Ali polagoma je spoznal, da ni |jpi£eiar izza bobnečih fraz, da H se vsi ljudje pehajo samo za prozaičnimi rečmi, za kruhom, |pa uspehom; da se črtijo in go-gljlrfajo, da ao nevoščljivi in HHili, d* citirajo včasih lepe, Hue ideje, tolčejo se po prsih, K da so v resnici prazni, domi* iljivi, nečimerni. (Premlad je Hp ie, premalo skušen, da bi lljpumel, da je vsakdanjost tu- Jns, da so veliki momenti živ-Menja sreče in staranja redki, HEor rdeči prazniki pridejo lin, minejo prehitro. Tudi tisti, |j§i 'je danes storil nekaj velice-Ba izvanrednega, je bi! včeraj B&en od njih. Ni poj mil, da je Hdl najženljalnejsi človek v C vsak drug ftliater in Lesčan, da » je in pije in spi, da je mnogo- d krat malenkosten, domišljav s in smešen. 4 Trpel je pod zadovoljnostjo, c a' pod bolečim razločkom svoje- 5 ° ga, notranjega, skritega čuv- I 10 stvenega življenja in nad fore*- s a- pomembnostjo svojih vsakdan- * jih običajev in opravkov. Srce n piu je trepetalo od nemira, gla- u va mu je bila vroča od misli, k Pa je sedel po cele dneve v ka- s varni, listal časopise, a v no- ji trinji ga je razjedal nestrpljiv " nepokoj, k )m Mbj Bog, čakati tako na živ- [] e ljenje, drobiti in uničevati se ^ 0 ob samih brezkoristnih načr-tih, visokih neizpolnjivih na I1 klepih in željah. Propadali P 0 od preobilice misli in mirova- ,! a ti f Mirovati, lenariti! Cisto na- n t" vadno lenariti, ker je bilo ta- ko nemogoče odločiti se za k 0 karkoli. Čakati na nekaj veli* b kega in vse drobne dolžnosti g 0 puščati neizpolnjene. k B Mesec je mineval za mese- ,r cem, leto za letom. Tovariši so j< delali izpite, izbrali so si ta ali v oni poklic, vršili so že vsak Cl svoje morda skromno ali po- 5< j trebno drobno vsakdanje de- d lo. On, ki je -bil pametnejši od d t njih, ki je mnogo več znal, ni ^ 1 bil še vedno nič, ni delal še & ] vedno ničesar. Kakor rožni- r< p venec so se vrstili dnevi drug K za drugim, so miniti, razblinili " j se, izginili in noben mu ni dal d' l ničesar, nobenemu ni on dal ničesar. si , Sc vedno mu je donelo v du- je - ši opojno in obetajoče: do-1 movina, človečanstvo I Ali ni- ka , kakor ni znal najti pota do teh k , ciljev, ni vedej, kaj *)i storil za di . nje, kako bi porabil svojo moč gi ; v njihno korist. Začel je strast- st i no čitati rusko literaturo. Ka- re ■ ko Čudni ljudje so tam, večno ni 1 iščejo, rebelirajo, sanjači so in di • preroki, ognjeni in mehki, vna- za , mejo se, kakor raketa, dignejo n< ) visoko, svetli in krasni in uga- nc , snejo v temi. Mladi ljudje, ki v ■ so pri kakšni demonstraciji vr- di i gli življenje od sebe, kakor pi- ra sano žogo, ki so vzpl^mteli, ka- ur kor tiste nočne luči po poljih, sa j. dajo v krutih ječah, mučeniki 3 iv svojih idej, ki umirajo v samo- . ti, razbijajo svoje vroče glave j :>, ob debelih jetniških zidinah in < svet ne ve o njih, ne sliši jih. I f,. Dostojevski, ki je stal pod vi- ■ E. slicami in oni grof i z Jasnaje i_ 'Poljane, ki je kot starec pobeg-e nil v svet iz svojega gradu, da umre v tesni izbi malega rus-j. kega kolodvora. Študentje s l_ svojimi atentati, mužiki s svo ). jimi menihi; mlada dekleta, ki v mečejo bombe in kmetje in rokodelci, ki puščajo dom in vse in gredo iskat Boga! Kakšna , e čudovita zemlja ta Rusija! .. Tam je vendar nekako življen-a jet Ljudje se gibajo, iščejo, tr-U pijo. Ampak tu ničesar, leno h in mlačno prehajajo dnevi, le-r ni in mlačni so ljudje... In takrat je buknila na Bal-a kanu vojska, Črnogorci in Sr- • bi in Bolgari so zaprli svoje tr-i govine, .zapustili svoje tople, kmečke bajte, tvornice in šole in so odrinili na vojsko. >In to Q je bilo čudovito lepo, kako so |j vsi naenkrat skočili na noge, |c cel narod, kako so kriknili in se zapodili čez meje v turško . deželo. Pognali so Turke, po-1 dili jih pred seiboj, uresničevali , davne sanje naroda, -davne vro-e če želje in kropili s svojo toplo . rdečo krvja hribe in doline, g kjer so pred stoletji poraženi { in pomandrani umirali davni I dedje. ' Vsi časopisi so bili polni vojske, junaštva, zmag. In vse to . je vabilo, mamilo... življenje! Tam doli na Bal- - kanu je zašumelo življenje, za-1 kipelo, zapelo svojo močno, 1 drzno pesem, življenje je vzdi-i gnilo tam doli svojo rdečo za- - stavo, da je zafrfotala čez go- • re in planjave, kakor ptica oz-) nanjujoč svobodo. Štirje naro-1 di so vzdignili svoje glasove, ■ zavriskali svoje vroče, pogum-► ne, bojne pesmi in sprožili ka- - none, da je grmel cel Balkan i v mogočnem odmevu. Silno in • divje je zaplapolalo staro sov- ■ raštvo v srcih in unuki in pra- ■ unuki so s svojimi bajoneti pi- T «nli etarp nhra^nnp tnpfl «rhni m ičenja. Dedje v grobovih so.se| j, 1 IMaMiM f- trn**, mu ""'^■»t^isMl ' i v« ... • , r - • • ' f' . ...... -U- / ■ • **•» — , - - ' ..... I Najboljše ddmače \\sšsm VINO, ^l Rojakom po Ameriki se priporočam v obilna naročila izvrstnega domačega vina* Nad petnajst let že pošiljam domače vino v skoro vse države, kjer prebivajo Slovenci, in vedno so bili vsi naročniki zadovoljni z mojim vinom. Letos je grozdje posebno dobro in vinska kaplja je taka kot že leta ne. Cene so nižje kot drugje, blago izvrstno. Vsem odjemalcem voščim vesele in srečne božične praznike in srečno novo leto! - ———...—.......„...,....... . ■ .1..... 1.1.1 . i,.,. , .i ■ _i i 1 .i 1 ni FRANCES LAUSCHE, 6121 ST. CLAIR AVE. :-: :-: CLEVELAND, OHIO " ' . ; V'r I ' " 'v'' ' ; ' ' ' .". ^ f'" ,/'*■•, ■ I " V.... iz naseda ziviicnia. ■i' '*it; .•>, '-"jit,-''iS. i/y, Lovro Kuhar. ■ = ■ V lepem kraju živim. Kotlu podobna dolina leži stisnjena v planinah, v sredi doline je vas s cerkvijo, okrog vasi je nekaj rajnega polja, njiv in travnikov, čez polje se vlečeta dva pasova, bela cesta in struga potokova, ter izginjata v ozki soteski, ki veže kotlino s kraji onstran gorovja. Okrog in okrog se vrstijo hfibi, tam na južmi strani dvignjeni v visoko, skalovito pogorje, ki kraljuje nad krajino in ji daje slikovito romantično lice. Po holmih, brežinah in višinah se dvigajo samotni kmetski domovi, visoke strme strehe mogočnih poslopij se vzpenjajo nad sadnim drevjem, Jj^K zidovi se bliskajo med tratami. Ne vernj sicer, kdaj je moja domovina najlepša-, ali zjutraj, ko vstaja iz rose in svetlika v prvih solnčnih žarkih, ali zvečer ko solnce odhaja in postaja mrak, ali morda v mesečni noči, odeti v tajinstveni somrak, zibajoč se v odmevu raznoličnih klicev, jekov in zvokov, ko se vse zdi kot očarano, ampak zavedam se njene krasote in jo ljubim. Marsikaj se ljubi na svetu, ljubijo se (feklefta, ljubijo se prijatelji in sorodniki, bratje in sestre; a ljubezen do domovine je drugačna, je kot ljubezen otrokova do rodne matere, globoka in verna, porojena na blagih čustvih, orošena s spomini in zakopana v srce. Kadar vzklije na dan, je silna, neuklonljiva, hrepeneča je in željna, skeleča, ako najde človeka nepripravljenega. Pa tudi moji rojaki ljubijo svojo rodno zemljo. So taki, ki v mladih letih odidejo v svet, obhodijo pol zemlje, na starost se pa vračajo v domovino umirat v njeno naročje. Dvornikov Vestrej, ki je bil že povsod, mi je pripovedoval: "Sam sebe ne razumem, tako čudno je z menoj. Že večkrat sem bil v tujini, sreča mi je bila vselej mila, dobil sem dobre službe. Toda kmalu se mi je zdelo, da mi nekaj manjka, občutki so bili vedno hujši, [tofcler me ni prignalo nazaj, tem stopil na domača tla, je to nehalo. Zato se pobijam tukaj in nosim žuljave roke,, medtem ko bi v tujini lahko igral gospoda." Tak je narod okrog mene, drugače je prost, šegav, ni san-jav in prežet z ono sentimentalnostjo ,ki veje iz sanjavih polmračnih salonov; življenje triu je kruh. Kadar je vesel poje, če je žalosten, toči solze. V radosti žvenklja s cekini pile in pojfe, pretepa se in se roja celemu svetu, drugače zdi-huje, hodi v cerkev in se v mo-itvafo klanja svojemu Bogu. V časih, kadar opazujem to življenje, kolnem usodo, ki me je potegnila iz njega in mi po-inila pero v roke; lahko bi ži-/el kot živijo drugi, med ted-10m bi delal, v nedeljo bi molil n popival z drugimi, pel in itokal in kadar bi prišla zad-ija ura, bi legel in umrl brez rkibi. Mnogo mirnejši bi bil ;ek mojega življenja, do smr-:i bi mi ostale tajne nesram-losti in spletkarije, ki vladajo ledajni vek. Zadnji čas so se me jeli ne-cateri ogibati. Vzrok je ta, ker em jih nekaj popisal. Nekateri cohtejo in godrnjajo, Zdovčev tf iha, ki je pomagal kuhati varno, mi je pretil, da mi bo za-ril vrat. Pa tudi drugi so mi obljubili izpraševanje vesti. Pernjak, ki je nosil kol v hrb-v, je nagnal iz ^ajte dve bab-lici samo zaradi tega, ker sta >red neko družino glasno čita-i njegovo zgodbo, ljubezen ned Lobasovim Lojznom ig Serjavovo Micko je prenehala, itari je pa po mizi tolkel in Vendar imam še nekaj znan-ev in prijateljev, s katerimi e shajamo in ki riti vse zaupa-o. tNavadno se snidemo ob so-jotnih večerih, ali ob nedelj-ikih popoldnevifi in tedaj pokušam njihove^ dogodbe te- prisel k meni Jernej, hlapec na Mihelem. Spal sem že, ko je jel ropotati pod mojim oknom in me klicati po imenu. "Kaj pa je?" sem se oglasil nevoljen, da me budi iz najslajšega spanja. Spoznal sem ga po glasu. "Vstani in pridi ven," je de- : jal Jernej. "Imam ti povedati i nekaj važnega." Oblekel sem se in odšel na trato pred hišo. Legla sva na zemljo in Jernej je globoko i vzdrhnil. Vedel sem, da ima nekaj posebnega na srcu, nje- I govo zdihovanje se mi je zdelo sumljivo in ga je izdajalo potrtega. ~ - 1 H MPovej no, kaj ti je?" sem < ga priganjal. I Obotavljal se jie, krhal in kašljal, slednjič je pa le spra- I vil na dan in,povedal, kaj mu < je. f "Veš, službo sem pustil na i Mihelem," je dejal mračno. i "Po kdaj?' "Danesi" 1 "In zakaj ?" 1 Čudil sem se. Jernej je bil < znan kot izvrsten hlapec, več i let je že služil na Mihelem in i nikoli ni rekel, da bi šel proč. i "Ja, to je cela storija, ki se- s ga ie tri mesece nazaj" je me- « nil Jernej po kratkem molku i in nadaljeval: "Veš tako neka- i ko pred tremi meseci mi je re- 1 kel gospodar nekega večera: 1 Jernej, kruha bo zmanjkalo, i Idi k mlinarju in prinesi kruš- 1 no. Jutri bodo babe pekle, si- ■ cer bomo brez khiha." Jaz ga ubogam in' grem po večerji v Okrogli mlin, kjer se je mlela krušna. Toda zrnje'je bilo še celo in mlinar jfe dejal, da pred tremi dnevi ne bo moke. Ta je lepa, sem si mislil, krušne' ni in sedaj bomo tri dni brez kruha. V takem premišljevanju sem jo krenil k šrubu na pol litra. Vrag me je zmotil, grem in rečem gospodinji: "Naša mati lepo prosijo za hleb kruha, mlinar je z moko zakasnil in sedaj ni kaj dati k mali južini. Od prve peke vam ga bodo vrnili." Vidiš, takšno neumnost sem napravil in sam ne vem zakaj, šrubinja mi je naprtila ogromen hleb hruha pod pazduho in mahal sem ž njim proti Mi-hevu. Bližje sem prihajal, počasneje sem korakal in težjo vest sem imel. Kesai sem se nepremišljenega dejanja fn sklenil sem, da bom hleb skril na parno v otavo in ga polagoma natihem použil, gospo* darjem ne bom zinil nič o tem ter poravnal račun sam. Storil sem tako, le kruh še nisem plačal. Danes zvečer sem mislil iti k šrubu zaradi kruha, a prišlo je drugače." Jernej je zaklel in jezno pljunil slino iz ust. "Stvar je sitna, ko zlodej, še ob dobro ime bom prišel zraven. Danes dopoldne sta hodila naša gospodarja, on in ona, od fare in grede sta pila pri Šrubu. Gospodinji se je zdelo vino prekislo in jezikala je vpričo šrubinje. Ta je razžaljena zaihtevala nazaj izposojeni hleb kruha, in babi, ki se že prej nista dobro razumeli, sta se začeli obdelovati s psovkami! Končno je postala stvar o hlebu jasna in naša dva sta jo razjarjena in osramočena od-kurila domu. Jaz seveda nisem vedel nič o tem in brezskrbno sem dremal na trati pred hišo. Doli na cesti za plotom zaslišim neko govorenje, dvignem se in vidim gospodarja in gospodinjo. A zdaj je nastal pravi vragi Komaj sta me dobro zapazila, sta že pričela vpiti oba hkrati. "Ho til A4i si si izposodil hleb.. Sicer bi bil poginil gladu... kanal j a —" je vpil on in mi pretil z dvignjeno roko. Kakor hitro sem flišal besedo "hleb", sem vedel, jda ,ne bo dobro in ne kaže drugega, neigo jo naglo odkuriti v zavetje. Pobral sem se s trate in bežal proč. Nekaj časa sem še slišal za seboj krik, pomešan z jokom in grožnjami, slednjič je utihnilo vse. Zaradi tega sem zapustil službo, ne grem več .nazAj, skrinje/in kar imam si pirstjpi pripenjati za menoj, pa je." \ Videlo se mu je, da ba ce- Meni se je zdelo vse skupaj : zelo smesno in smejal sem se j i na glas. To ga je še bolj jezi- : to. « "Ti se lahko smeješ,'^je dejal, "na mojem mestu bi piska! , drugače." ' , Naenkrat je postal resen, za- , mišljeno je zrl pred se in ni < govoril. « "Zakaj molčiš?" sem ga i vprašal. "Skrbi me! Ti boš povrhu < še ese očenčal in popisal." j Polagoma se je pomiril in \ tisto noč je spal pri nas. Na MBhelem res ni ostal, dobil je službo v soseščini, zgodba o hlebu se je pa izvedela daleč okrog in vzbudila mnogo sme- t ha. ] še neka smešna zgodbica je, ki se je odigrala v našem hle- j i yu in je vredna besede. V našem kraju živi neki človek, t imenOVan Gavier. IPije za tri, { štiri. Pri nekem knfetu je iapil ' vedro mošta sam tekom pol ^ ure in po enournem spanju s prosil za drugega. Zgodi se pa, f da se mu pijača pristudi in cel j, mesec ne pije drugega, kot a vodo. Sicer je malokdaj, a do-gaja se redoma v gotovih pre- j sledkih. Gvažar je priromal < nekega večera k nam, pil je « mošt v dolgo noč, nato je od- -šel spat v hlev. Zjutraj ob pr- ' v£m svitu sem prišel v Ihlev k živini in slišal sem, da ječi na slami, vzdihuje in tarna, kot r bolnik. t paj "Pljuča se mi bodo vnela," J se je tožil v kotu in se prijemal j zi- za prša. "Prinesi mi kaj, da i ohladim — mosta en liter." Jc* Mošt sem mu sproti odklo* kal nil, ponudil sem mu" svežega j mleka. Toda o mleku ni hotel j Ea~ slišati, zahteval je rajši vode. j ni Šel sem v hišo, poiskal liter- j sko steklenico in zajel v veži j IT3 vode iz vedre — bil je mrak j —ter mu nesel polno stekleni- j co v hlev. Parkrat je hlastno S požrl, nato je skremžil obraz j i" in čmerikavo vprašal: tfa "Ali je to res voda?" je "Seveda voda!" ° Poskusil je zopet. ec "Ampak sama ni. Ti si ka- kih zdravil nametal zraven., Masna je in grenka, ko pelin." jc» "Cista je, le pij,, zajel sem jo iz vedre." fPomlaskal je z jezikom, nag- nil glavo in izpit do dna ter :r|j se vlegel nazaj na slamo. Tar- P1 nal ni več. Meni se je "gren- ka voda" zdela sumljiva, šel lJu sem z lučjo v vežo in zapazil, )a' da sem mu zajel iz vedre, v :e kateri je bil pripravljen — lug jot za pranje. On pa je izpil pol- lo* no steklenico lugove pijače. "c* Bal sem sef da bi mu morda . škodilo in molčal sem dolgo časa. Povedal sem celo zgodbo šele, ko Je bila vsaka nevar- )r~ nost izključena, ev na Tako se vrste pri nas žalost- ptfffaq 6201 ST. CLAIR AVK. J P • - r -f g j? 'j ' | V i «* * Si John Modic, 6201 St. Clair Ave. SLOVEN^OSTILNA • -• Hk." '' •Rojakom priporočam fino domače vino po najnižjih cenah. Zahvaljujem se za naklonjenost v preteklem letu in se priporočam tudi v bodoče. I Srečen božič voščim vsemi I BI ■ ............. —■ - "o MIHAEL SETNIKAR, SALOON 5 ^ 6131 ST. CLAIR AVE. » s ' ' ^ i ♦ Priporoča slavnim slovenskim društvom svoje lepo urejene dvorane za seje, igre, veselice, krste _ in druge prilike. _ V fino urejenem salonu ' dobite vse najbolje pijače cigare, in tobak. " ' ' U ... .. 1 ■ ,(V • * »■a g >1 % v; j /"a'. . I ; ' . • ' : ■ vt. 'j-i ' • , . • •,'. ^ -r , !: -i . ' __ I __ JOSEPH H. MILLER, K ' 917 WOODLAND AVE. VOGAL 9. CEST i ■ | ____ Prodaja žganja, vina, li-1 keriev na debelo io drobno f ! : Se priporoča cenjenim Slovencem ^ za božične praznike, da si nabavijo J/ dobre pyače po nizkih cenah. Imam > \ ^ vedno v zalogi najbolj raznovrstne pjjače. Moje poslovanje • Slovenci nad 20 let priča, da sem vselej vsem z zadovoljstvom postregel in pomagal vselej, kakor sem mogel. Slovenci, ki so po kupčyi v mestu, priporočam svoj dobro urejeni saloon, Iger bodejo vedno prijazno postrežem z dobro pijačo« Priporočam se vsem v obila naročila« v Jr i * -v,t* • * '.■^■ is^H 1 ,, ' * V .J Želim Slovencem vesel božič in srečno, zdravo novo leto! ^ . .. ' . ^^ ■ ■ ■ VlfTT T l:ll If IV |-i jyi A ... h * » t. n . .... n *ff |H , 917 Woodland Ave. vogal 9. ceste. Cuy. Central 8044 K NAZNANILO IN I PRIPOROČILO. Vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam ae najlepše zahvalim za podpiranje mojega po-duzetja v preteklem letu in obenim se priporočam tudi nadalje, ker sem pripravljen postreči vam vedno z najboljšimi zdravili, kakor tudi z M drugimi potrebščinami te stroke. Pri meni ae lahko poslužite slovenskega jezika ker imam ualuibeno Slovenko. Ob tej priliki želim vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam vesele bo lične praznike in srečno novo leto. GUENTHER LEKARNA, vogal St. Clair in Addison. živi) cnjui Kffv' ^ Janko Lavrin. y Stopil jc človek ua svet — Pilab kot črvič, neznaten ko ka r plja v morju, ko znte peska i aJpiHCIVI i • i Takoj ga je vzelo Trpljenj* I y svoje naročje in človek ji eaptakal. • J "Potolaži se, potolaži," go gjgsovorilo je Trpljenje, "saj « I kmalu privadil na mel Spre pbktt te na celi poti življenja.' | Ciovefk je plakal. Tu ga j« objela ljubezen rahlo in ljub ipbo: potolažil se je za trenotek f_ in nedolžen smeh mu je za' I igral na ustnicah... BH je to smeh otročje sre-| če in neizkušenosti, ki je osta i okrog njegovih ust, dokler se ifaiu niso odprle oči, dokler ni videl »veta v pravi luči. Ko je I'pa spoanal svet, je pozabil na Kneh, v njegovo dušo se je pa Enaeeirt nemir m neznano hre-RSfcoenjt. Čutil je, da nekaj po-Ifreša, brez česa ne more £ive-|ov- <^uša, .z bHaženim nasmehom! :jer. okrog , a na s koso na rami. Iztegnila je svojo koščeno roko po deklici za in iztrgala jo je človeku neu-51a- smiljeno iz naročja, i . diti * "Vzemi še mene s seboj, ker pri- življenje brez nje je neznos-udi no!" zavpil je človek obupno za belo ženo — toda zastonj, da- Mesto krasne, ljubeče spremljevalke ga je objelo Trpljenje rila še bolj tesno. Korakal je dalje zir- in srce njegovo je krvavelo... oz- Bahato m-u je primahal našite! proti Denar v spremstvu Nebu, u*miljenosti. m- "Pojdi z menoj," rekel je bo človeku, "služi meni in kmalu nej pozabiš na vse... Služi meni, ne klanjaj se meni, obožuj mene m>š in srečen boš. Tisoči bodo gla-[le- dovali in se trudili ko živina, om samo da boš ti žrvel v izobilju Ije. In zadovoljno. Ti bodi samo to moj sužen in niniel bos milijo-led ne sužnjev na razpolago..." ijo, "Sreča je lahko le v svoboden di in ne v suženjstvu! Kdor te-ig- be obožuje in tebi služi, je naj-jih večji nesrečnež. Pojdi dalje!" : Srečala je človeka Nepravič-ein nost, v spremstvu svoje naj-10-f večje prijateljice, bogato okin- 1 in čane Laži. Govorila mu je: ; še "Služi meni in naipravim te je- močnega vladarja, pred kate- 1 niim ise bodo milijoni klanjali i»t ponižno kakor psi... Čim bolj jih boš bičal, tem bolj te bo-ntl do oboževali in na tvoj migljaj se bodo morili med seboj huj-ol- še kakor divja zverine... Mina lijoni bodo umirali za tebe samega in Čim več krvi, s-vojih « ku bratov pretiješ, tembolj te bo- 1 'o- do slavili m povehčali; rme i mi tvoje se pa bo svetilo v zgodo- 1 1 vini človecanstva z zlatimi čr- 1 in kami..." c ti! "Kaj?! Da bi bil rabelj.svo-ib- jih bratov!" odgovoril je človek ;o- razjarjen. "Poberi se od mene! r Vem, da si ti prva, ki si pre- % a;'anala Srečo od Hudiia »o- co. Šla je boječe in ponižno mi- h ja. mo njega, ker bia je tramoče- | na na m zaničevana od vseh, ki wn so jo »rečavali... i mi "Povej mi vsaj ti, kje da lah-v ko najdem Srečo,!' ogovoril jc « je človek Resnico. ( ■e- "Srečo?!" začpdfla se je « je Resnica, "mene ni dOsedaj še ici nikdo tega vprašal. Ti si prvi, j u- ki sc s>ploh tako ponižaš, da z \ menoj govoriš..." er "Torej odgovori meni prve-te- mu na to, kar te vprašamil" j 10 Resnica je stala dolgo zami-lj. sije, koneično [je ddgo^orila: f n- "Ni še čas zato! Prezetti naj- s jc prej s sveta Denar, Krivico, je Laž... potem me pridi zopet vprašat!" •s- Kako jih pre ženem s sveta, j e- ako pa visi ljudje le njim slu- { ii'fo, ako so le to bogovi ?1... i je "Dokler vladajo ti na svetu, 3 lu ni tukaj prostora za Srečo..." j 11, Tu je človek vzdihnil in zav- i ie pri: "Glej, celo življenje div- \ jam okroig neprestano brez | a, miru, brez pokoja, samo da bi 3 u našel Srečo, ker brez nje mi je \ 10 življenje hujše kakor pekel... j > Upal sem veidno, ^toda sedaj vi- j dim, da je vse — zastonj..; \ > Povej mi vsaj, kje zadObim j f. jedeukrat mir po tako vihar- 3 j. nem m razočaranem življen-'! i" jitf?!" j. "Počakaj!" y človek je čakal in približala g i- se miu je bela žena. ktero je 3 že dobro poznal... e "Iščeš miru ?" vprašala ga je j .. hladno. 11 "Da!" I I j "Pojdi z menoj!..." 1 j/ VSAKEMU SVOJEC 1 i- Kesanje pride nad človeka, ki 1 h se apomni, dla bi lahko delo na- S »- redil že prej z upom se potola- 5 e ^i, da bo jurtri naredil. Ne od- 3 >- lašajte, ne odlašajte, kajti ne-IS - veste ne ure ne dneva, kdaj bo- 1 dete skritf pod zemljo. Norec vrjame vse, aH pa nič. 1 c Kadar l'jixfje govorijo, ka- i 1 memje »molči, in marsikdo raje J - govori laž, nego da bi čutil te- 1 jkj njetieni žvižguj Kolikor daljše krilo ima 1 zenica, toliko daljše noge ima. Mi pravimo sami sebi, da < smo ponosni, če pa ta' ponoe pri i drugih opazimo, pa rečemo, ro vrjame, da govori resnico. ' Kako drugače bi bilo na ave- ' • tu, Č« bi v resinici dejansko po-s magali avojeanu bližnjemu, na- 1 mesto, da bi mu dajaH prazne | r nasvete! < • j > če človeka vidimo samo po- 1 vršno, se vselej lahko os lepa- s rimo na njem: Deklica z jrolob- 1 a, sek im Jribli da ga nBiče ne^ ] ce di. Kako bedasto 1 Mi zapira, mora imeti silno lorat- 0- Če vidite moškega in žensko a- na ulici, in 1* ženska ustavi * pred kako trgovino z obkko, | moški pa koraka naprej, tedaj o- lahko prav gotovo sklepate, da a- sta ta moški m 'ženska poroce- Frank Pire, IjSm 5816 ST. CLAIR AVE. Zahvaljujem se vsem slovenskim trgovcem; in sem hvaležen za vaša številna naroČila in obiske v tem letu. V nadalje se pa zopet priporočam v nada- •f . i' ' ' 1 j:1s Ijna naročila. Imam vedno v zalogi popolno konjsko opravo, vsakovrstne plahte po jako zmernih cenah. 1 ' '1 ~ ' ' ' ■ • ' Sili Mnogo plaht za dež, in cenejše kakor drugod. Izdelujem in popravljam žimnice, stole in zofe. Popravljam tudi kočije in vozove, sploh vse, kar se tiče usnjarskih izdelkov. Odprto od 1: zjutraj do 9. zvečer. Stanujem zadaj za trgovino. V slučaju potrebe potrkajte na vrata ali pokličite telefon Central 3974-R ■ ■ ^—■■—- ŽELIM VSEM VESELE BOŽIČNE PRAVNIKE. ZA VELIK OBISK SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAM. ZA BOŽIČNE PRAZMKL Priporočamo se vsem našim prijateljem in rojakom v nakup našega pristnega domačega vina kakor tudi raznovrstnega žganja. Znižane cene za vsako naročilo od ene gal. naprej ' Pristni domači tropmievec galon .. $2.00, steklenica . $0.75 C O R DIA L S (Sladke pijače) 1 Pristni domači (krožnik „ .. $2.75, „ . .$0.85 Rock & Rye Crystallized steklenica . $0.70 ! Pristna domača slivovka „ ..$2.75, „ ..$0.85 Rock & Rye Lemon Horehound . . „ ■ • f tsižf i • t n (AAA Uermama ivummel...... . . fu.59 Francoski Type Cognac „ ..$3.00, „ ..$0.90 BUckberry . ........$0.85 Jamaica Type Rum ,, .. $2.50, „ .. $0.75 Cherry.........$0.85 Golden Wedding Rye Whuky ..$2.75, „ .. $ 1.25 Spanish Port Wine „ .. $0.65 Guckenheimer Rye Whiskey .. $2.75, „ .. $ 1.25 Spanish Sherry Wine $0.65 j Kentucky Rye Whiskey „ .. $2.50, „ .. $ 1.00 VINO. Green Hill Whiskey „ ..$2.25, „ ..$0^0 Rodeče domače viao . . . galon .. S0.65 .s., jt n- tinn Rudeče domače vmo galon ... $0.75 Holland Type Gin „ ..$2.25,. „ ..$1.00 Belo domače vino . . . galon .. $0.85 PRAVI KRANJSKI BRINJEVEC , . . .. $ 1.25 Riesling California vino , galon .. $1.25 ••••••• ■--. -:. ..■■■..•■■ - ' ■■ ■'^i,.^ - ■ » * - I . - - - . • ^ . ; ! v • : • ; V zalogi imamo se razne druge vrste pijač, katere niso tukaj priobčene. Za obilna naročila te priporočamo PRVA SLOVENSKA DRUŽBA I THE OHIO BRA^^DBTlIIiNG COMPANY j ^ p.' >. » i i 11 11 ■. Nijibo "Predvsem, *pre i damo, da mi pri nas delamo pre-pcej veliko ratal iko med "socija-ttsti" in med "sodjalrzmofn''. | Pri nas delamo s tem jato raz-I liko, kakor med "duhovni ki pmerf "vero*. Socijalist je spoz-^navoitelj sxicijakisticnih naukov. / Tak epoznavartelj je dober ali HUaib. Človek je slab in grešen, Kb nihče mu ne garantira, da se ne bi pomotil ali -naredil kaj, s | čknur škoduj« svojemu bljiž-Hajemu. Ravno tako pri duhov-pnu. Duhoven je zastopnik vere, je kot tak lahko najbodjsi I človek, pa tudi slab grešnik. Človeška narava ni vse ljudi ifttttvarila enako, enega je naklonila k hudobiji, druzega pa jfedobrofci in ljubezni do bljiz-Kaega. Povedano pa nalj bo tu-r di, ida mi spostujemo vsakega človeka, naj--s.it>o duhoven, ka-itoličan asli socijahjrt, ker zato pnihče ni nič slabši, če kaj dru-Kpggega veruje kot vi, ki imate pdrugo prepričanje. Nam je ve-E?ra vzvišena, njeni zastopniki |5pa, ki se ravnajo po njej in sku-pšajo ljudi k dobremu navajati, ijso ravno tako vzvišen«. Ne ||smemo pa zaničevati nikogar, r'če ima drugačno prepričanje |kot mi. Ravnati se moramo po Ljubi svojega bi j ranega, kakor To je torej uvod k pričuj o-pčftmi članku. Nekateri ljudje I mislijo, da moramo mi silno £ napadati vse, kar socijalisti ho-Moejo imeti, da jih moranu) po-Ebijati, in Skušati . socijfclizem } streb iti »z tega sveta l Daleč naj bo to od nas! Dejstvo je, da mi socialistov ne smatramo za naše sovraini-Pker in mi nikakor nismo njih Hosebni sovražniki, ker tudi oni I«o ljudje, ustvarjeni po božji Egodot*, kakor uči sv. pismo, E^i^or mi, ki hočemo biti kaj več. Socijalist hoče imeti naj-Bpreč blaga za najmanjšo c tona, liflr pri Bogu, vsak izmed nas )eiskl Ce pa ni, tedaj je vre-da se postavi v muzej., In fe bi socijalizem naredil, kar socfjaltsti' trdijo, da bo, no, mi ^ bi bili vsi socijalifiti danes ob Sflrfarih popoldne, ali pa .sploh, koHkor je ie ura sedaj, ko to Večina stvarij pa, katere so-|;'.cijaltsti zahtevajo, bi se mnogo ||iašje spolnilo in bi se jih lažje I garantiralo, pod konstitucijo-Hino vlado ali ustavno vlado pj^Ot. v socijaliistični državi. Ra> Ipptega pa te stvari niso socija-Kffoian-e, in tu ni vzroka, zakaj Ene' bi .pošten, m odkritosrčen Inasprotnik socijalizma podal Bltinjemu roko, da vsi skupaj Kfekijemo za reforme, katerith je [pa;svet tako zelo potreben. In Elaiiko jim damo poipolen kredit H&vee reforme, katere so že Kdor ugovarja socijalizimu, l|l|} tudi te nasprotnike socijaliz-ijfria spoštujemo, mora ugovar-|:jati v filozofičnega stališča z živahnostjo svoje narave. Ejgfc^aifeem sam bi napredo-1 vaš veliko bolj, in tudi hitreje Hfi|t dosedaj, če bi se otnresel Hadbttib napadov na nasprotni-aocrjaUizma. Oseba ni nič, Kreprščanje je 'vise! Zato pa ||§iersikdo ne sili' v njih vrste, plfcer rkli preveč osebnosti, ki hie riva v ospredje za načeli! To so sanje samovladi, Ijud-BpL želja po svobodi, upanje na ^niM&ffbst, protest proti krivici, Ht vlada danes ma svetu. In če Kl'iiocijalizem mogel narediti ■likega človeka svojega vta-Hgtja, če bi mogel dati vsake-Hp svobodo, če bi oprostil vsa-BBC* moža, če bi socijalizem bpMrodil vse ljudi enake, če bi Hnjaltzeim naredil to, da bi ki ' so bili vii narod ' jq imeli r .. j |. • li Indijanci socijalist i. Toda kdo nam bo to vrjel ? Kadarkoli napreduje način življenja tako, da zahteva, menjave pridelkov med ljudmi, in če ljudje te prideilke ne morejo eden drugemu dajati izpod prve roke, morajo nastati stroški, da se pridelki dovažajo od enega do drugega. In če se ti stroški naložijo s pomočjo privatnega kapitala aH pa z ljuidsko močjo, uspeh je vedno dhak. Dokler se ne vrnemo k naravi, k puški m sulici, dptedaj ne bo pravice m svobode na svetu, V-seiej se bodemo morali klanjati enemu, in uspeh življenja bo za sakega drugačen. In socijalizem nraterijalno ne more sprememiti *veta, če skupaj vzamemo njega nauke, tedaj le zamenja enega gospodarja za druzega. Socijalizem hoče narediti večino za gospodarja, katera večjna ne bo imela kontrole aji nadzorstva od manjšine. Da pa bo na -»vetu vedno večina in "manjšina, o tem ni dvoma. Ravno tako ni dvoma da večina ne more dobro gospodariti, ne more biti pravična, če ni nadzorovana od manjšine, ki jc dlrugacnih mislij. To govorimo ne O sedajnem sistenHl, pač pa o sistemu, kakor ga hoče uvesti socijalizem v bodočnosti. Toda zato, ker se ne strinjamo 7, vsemi nauki socijalizma, ali naj zato napadamo socialiste m jih osebno pobijamo? Ali nimajo socijaJitsti mnogo dobrih naukov, ki nam bi vsem koristili, če bi se izvedli? Zakaj koga s palico pretepati, če ifna osnovno dobre nauke in namen, pomagati 1 To je neumno! M*i bi delali zajedno s kakim Kitajcem, če bi vedeli, da hoče Kitajec človeštvu napraviti veliko dobroto. Toda, ali ( bi zato bili tudi mi Kitajci? Ali smo mi socijaKsti za* to, ker včasih povemo kako ■ stvar, ki jo zagovarjajo socija-tisti, in ki je po naših mislih dobra za v človeštvo? Zakaj bi se skrivali, kakor noj pod pe- > sek, in bi mislili, da nas nihče ne vidi, ker ne vidi naše gtave. . Nekega dne se bodeta soci- • jat-rzemi »n socijalist združila. 1 D amies še nista skupaj. Zato, ' ker kdtor napreduje, mora ime-1 ti pamet, in pozabiti osebnost. Studiramlje, učenje -in pamet pa ' je že odgnalo ravno toliko Iju-1 dij od socijalizma, kolikor jih r je pripeljaio k njemu) Ne za- > niČujte človeka, ki drugače misli kot vi! Spoštujte svojega . bližnjega kot samega sebe. To i vas'je učil Kris*, največji uče-: nik vseh vekov! Pustite oseb-. nosti, grabite pamet, in za, nas » vse bo veiiko bolje! --o- Nekatei'i točijo solze, ki niso druzega kot slana voda, drugi | pa tociijo solze, ki so srčna kri. Skopaš* je mačeha nepošte-1 nosti. Med danes in jrutri leži upan-1 je, med danes in včeraj pa bridko ketealijc. ' I .......—. —- - L I M ...i— I ., ■ . - ... f JOHN I KRALL j J 961 Addison Road S Slovenska k I GOSTILNA ' 1 Najbolja pijača in i . S fino kegljišče s' Josip !| Sajcvic, ■ i 63x7 St Clair ave. ■ 3 j Fine smodke, dobra i j pijača. Se priporočam Basen o zajcu in jeiu pride lenuhom vedho prav: Vsakdo misli, da je on jež. Na svetu ste samo dve vrsti ljudij: Ena vrsta govori, diruga pa — dela. ^ ,| ' ...... . ' ■ I Anton Ahčin, 6sx8 St. Clair Ave. > Slovenska gostilna Srečne bodftne praznike! • 1 i rrrnrmfTTT tttt tttttt tt t t^ i h fJohn 3 E Škufca, : r h 1301 E. 40th St. h t Slovenska m H t gostilna. ^ h Voščim vsem rojakom h vesele božična t praznike. 1 h ' i 5 hiiilllli-LLLlliilliillii^ [ August j; j Budan, 11 \ ' ; 1433 E. 39th sti [Slovenska gostilna | Voščim vsem slovenskim a rojakom vesele praznike 2 in srečno novo leto. : : : a f—I I Frank | I Vesel, 1 4030 St Clair Are. t * Voščim vsem $ 5 5 skupaj vesele I božične praznike. | t JOSIPINA i jI VEHOVEC, ; 1367 &. 43rd St. I Slovenska gostilna ! ! • i Vedno sveže pivo, =3 domače vino. — j i Rojakom ae pripoepčam. ' Nobenega pekla ne bi bilo, I :e bi gledali na napiee na na-grebnib stpomentfcfih. ; • ■ f ' ' 1 Kdor hoče svoje akibi v vi-\u utopiti — tO se pravi ogenj s;petrolejem gasiti, ft. J; ,.F . „ , I IIIIU-JI.H) [ M. - I Marešič, j f I I Pipdajalna I j moških oblek, J | f oblival in drugih f [ potrebiHn. jg ! ! t » 43sa St Clair Avenue. } I 1 .i' -MI"' . i: 1. • li Tfobn Kromar i 998 E. 63rd St. SLOVENSKI GOSTILNIČAR | Vesele praznike I Slovencem! | josip i OGRIN, I 990 E. 6ist Si S Slovenska gostilna | Se priporoča rojakom za I obilen obisk in voščim | srečne božične 1 1 praznike. • • v 4 H' - -j-i J*-.- j; * taw 55th St ;f j: ' • > i • -t-j: Se priporočata občinstvu H- j; Blago se dovaža na dom Cter. Amerika, dec. 1» 1913. • up*J "j ~ Jernej * j j Kromar, j i 01 1 olovenska | j mesnica j Vsem svojim odjemalcem j voščim j vesele božične praznike. IjliiiiifUujiiii illtr'r ■■ ■ ' "n 111 1 " ' # ' ^ J Fr. K en i k, g,;.. 6301 ST. CLAIR AVE.'- '11 Slovensfca trgovina z moškim Matom in čevlji. j Rojaki dobijo pri meni vedno najboljšo portrei- j bo. pridite k meni Želim Slovencem vcaele in srečaš v I božične praznike ia «eteo ncm> lato HT | 6033 St. Clair Ave., Cleveland, O. Prva slovenska trgo-vina, ld prodaja fine obleke in suknje vi. za ne mani in za ne vec kot —-1-. • __ _, m ^ M ■ ■ ■ - ■ III ■ ■ H ' I L. 1 I I ^^ ^r ■ ^^^^^ . Minulo je zopet leto. Kakor vsako leto, tako tudi letos voščim vsem skupaj vesele božične praznike in novo leto objednem se pa prav lepo zahvaljujem vsem svojim odjemalcem, ker so me po gostoma obiskovali celo leto. Tudi za naprej se priporočam cenjenim rojakom in zagotavljam, da bodejo vedno po.treženj kakor je v moji moči. Obenem pa tudi naznanjam, da kdor si še ni kupil obleke ali suknje za zimo, naj si pride ogledal našo zalogo. |Mi prodajamo fine suknje in dobre obleke iz trpežnega blaga za ne manj in za ne več kot $10. V zalogi imamo tudi vsakovrstne čevlje po nizkih ce nah. Sploh vse, kar se tiče moške oprave Imamo tudi vse potrebščine za dečke. ■ Slovenskemu občinstvu v Clevelandu in okolici se toplo priporočam L Oil S GORNIK, Nesrečna avstrijska uprava, kateri jc bolj mar vojaitvo i« krivica, kaitor pa vzgoja naroda, jc kriva, da naj narod ni toliko iaobražen, ds bi se stavil v eno vrsto z drugimi. I Marsikdo, ki je prišel pri poznejših letih v Ameriko, ne zna : citati ne pisati. Dragi so zopet hodili v mladih letih v *o-• lo/ eno, dve ali tri leta, potem 1 pa niio nikdar dobili prilike. da bi kaj brali in se nadalje 1 izobraževali, in tako so pozabili na pisanje in branje tef ne veljajo mnogo na tem »vetu. kriva je avstrijska vlatla, ki ima več orožnikov kot učiteljev, in ki orožnike več plačuje na mesec kot izobrazbvatslj« naroda — učitelje. Kadar Amerikanee opazi koga, ki ne zna citati in pisati. ted^j se silno q»di, in laihko si mislite, kaj Amerikanee meni o evropski kulturi in izobrazbi. V Ameriki je dana silna priložnost vsakemu, da ,se izobrazi. Primoran je vsak otrok, da hodi v solo vsaj do 14. leta, in nekatere države so še sprejele postave, da morajo otroci biti v šolah do 16. leta, ker sicer ne dofcijo nikjer dovoljenja, da bi delali. In to je v korist otrok za njih bodočnost popolnoma prav. In kdor je tako nesrečen, da ne zna brati ali pisati, li pa vseeno lahko sam pomaga, da pride do tega, s*mo fce hoče in ima trdno voljo. V vsaki hift kjer Slovend stanujejo, je gotovo nekaj ljudi"), ki znajo či-tati in pis*ti. Jn oni ljudje, ki ne znajo fttati ali pisati, nij zaprosijo one, ki znajo, da jih vsak večer vsaj pol ure ali eno star, se bo v teku enega leta, ali če prej ne, toliko naučil, da bo lahko bral in pisal. Ni treba, da bi po stotjenem delu »večer, postfcno v soboto sli v ure^ 'ka r ^ r t j a ve nd a*n 'd e lave i* čimdalje bolj napreduje, in oni, ki ne gre naprej, zaostaja ter je teptan od vseh. Četudi ste sedaj majhni, slafti in neizuče- 1 ni, pa vendar imate svojo voljo in enačaj, katerega vam ne 1 more nihče ukrasti, in z voljo in značajem lahko postane- , te boljii ljudje kot ste. Na- , prednemu je odprt svet, one-mo, ki je željan znati, kako svet napreduje, onemi}, ki se ne razume samo na steklenico in penečo se tekočino, pač pa onemu, ki v syojem prostem časa hrepeni po izobrazbi in hoče, da ibo enkrat več vreden kot je danes. Že star pregovor pravi: Bolje je kaj vedeti, kakor pa imeti. Kdor več ve, več velja, toda brez truda ni nihče postal . izobražen, in nihče ni učen 1 padel iz nebes. Brez muke ni- i mate plačila. In vsakemu jc bolje, če zna sam čitati pismo, ki ga dobi od svoje žene iz stare domovine, ali sam napisati j pismo svoji ljubljeni materi ali ljubici. Tako lahko hrani sam skrivnosti, ki jih mora sicer razodeti drugim. ( II« Slovenci, ako sami sefoi pomagali ne bodemo, nam ne 1 bo nihče pomagal, in v tem o-ziru smo že mnogo skusili, in prišle bodejo še teške skušnje nad nas, kajti majhen narod smo, in majhnemu narodu je teško pridobiti lastno spoštovanje in še težje lastno temeljito izobrazbo. Kdor ne zna brati, od njega ' ne moremo zahtevati, da sploh ' kaj ve, kaj ae po svetu godi, razven odega, kar mu drugi povedo, kar je pa največkrat ! zlagano. V svojo žalost pa mo- < ramo tudi priznati, da je tiso- 1 če našega naroda, ki zna čita- ' ti, toda tega svojega znanja ne zna uporabiti, pač pa raje ko zabava, da si kvari svojo 1 kih ljudeh ima narod silno 1 zgubo, ker ljudje, ki so prosve- < zabavo. g ; L ..fl&Jlkfe najlepšo priliko, da pridejo do kulture in napredka s pomočjo časopisja. Hvala zavednosti slovenskih delavcev v Ameriki, j je nase slovensko časopisje, J precej razširjeno. In slovenski j n' delavci v Ameriki'so dobri na- 3 ročniki slovenskega časopisja, j Poleg tega so pa slovenski ča- 4 sopisi v Ameriki tako poceni kot nikjer drugje. Vi dobivate ; lahko dvotednik za dva dolar- a ja za celo leto, in če ste trezen, za naprednost nadahnjen f in v resnici skušate se izobraziti, tedaj bodete gotovo žrtvovali dv^ dolarja na leto ter j 5* za to dobivali list, v katerem j e dobite dobre nauke za življen- i '* je, ki vam prinesejo mnogo ko- j j risti,zabave, poduka in navodi- j la, da postanete boljši ljudje j ' kot ste sedaj. t « Zato pa vsakdo, ki zna bra- ^ 4 ti, naj si naroči slovenski Hst, ; naj.čita takoj ko pride od de-la, in naj ne bo slovenske hi- ! še v Zjedinjenih državah, kjer ; _ ne bi mogli dobiti slovenskega j ■J Časopisa. Bo vam v korist in ^ vašim potomcem. Čitanje ča- 1 sopisov izobrazu je. e Ljudje, ki ne berejo, niso ; k nikdar dobri člani nobene slo- i j venske Jednote, ali pa sploh 1 niso člani nobene slovenske . organizacije, živijo kot voli v . hlevu. Kadar jih vprežeš, ie-r daj gredo na delo, in kadar , jim daš kos slame pred gobec, . tedaj voli jedo. Vol ne more sam zbirati. Kar mu drugi da-, do, s tem mora biti zadovo-1 Ijen. In tako je tudi z onimi, j ki ne čitajo listov. Takega, ki , ne ve »tč, vselej lahko nasle-p pariš, ga imaš za bedaka in ga < lahko izkoriščaš. Poglejte zadnjega ameri-i kanskffa delavca I Ce gre na * j delo, bere, kg gne od dela, be- , j re, doma bere, v parku bere, ■ i vedno bere, .zato je' pa tudi h i izkušen in si zna vedno poma- h , gati naprej. Naši slovenski de- j 1 lavci pa gredo brez časopisa h , okolf, zato so pa tudi z a post a- h i vljani, ker se ne spoznajo v j . razmere, katere jim živo slika h t vsak časopis. Ne da bi bilo našemu člo- j ! veku žal za tisti vjolar, ki ga J , na leto izda za časopis, ne, ne- ; : marnost je kriva, da ne bere,1; , lahkomiseljnost. Saj vendar z ; - lahkoto zapravi vsako leto to- ; lik o dolarjev za nepotrebne : stvari, za najpotrebnejšo stvar, } ■ za izobrazbo, pa le nekaj cen- r i tov ali pa popolnoma nič. w " Največje zlo pa, ki odvrača j![ od branja in izobrazbe, je pa J | ' nezmerna pijača. Naš narod ni J | ne presiromaški, ne prebogat, ; J 1 toda nekoliko bolje bi bilo za ; J ! narod, če ne bi bilo preveč pi- ! ! 1 jače. Truden od dela, razgret ! ! 1 od pijače, ni sposoben človek ! I 1 za dtuzega kot za spanje alf i ! ' psovanje. Kdo bo šel čitat ča- ! ! sopis, ko je vinjen! To se, na ' ! žalost vseh, opazuje posebno ! ! pri mladini, ki porabi svoje < ! proste ure za prazno zabavo, - t nego da bi se izobraževala. Le < I I s čitanjem se moralno dvigne- ' » 1 mo iz spanja, v katerem sedaj $ tičimo. g Vsakemu je izobrazba po- m trebna, vsak mora vedeti kaj j se godi po svetu, ker človek, Z [ ki nič ne zna, je slabši od one- 1 I ga, ki nič nima. S j Kdor nič nima, ni sramota a za njega, kdor pa nič ne zna. i temu' se vsakdo roga in vsakdo 3 ga lahko zasramuje. < 1 1 Delavci, čitajte, kolikor mo- J rete. Vsak dolar, ki ga izdate J za časopis, vam pomagA, da ! I pridete vi in vaši potomci do ' bolje bodočnosti. j -o--j Umivanje posode. Kar ču- « dno. kako je malo gospodinj \ in služkinj, ki bi umele pravil- 1 no pomivati posodo. Slepi, od- £ biti kpzarci in steklenice, ma- g stni krožniki,, rtrzpokane skle- g de polnijo omare in vse le f vsled tega, ker se posoda pra- g . vilno ne umiva. g Draga napaka je, nakopičiti f že umito posodo v škaf oziro- f ma skledo. Na dno se zloži j > navadno posodo iz porcelana g in potem vedno težja, nazad- g nje včasih še celo lonce. Ni J čuda, če odleti kak roček, se f prekoljejo' krožniki in okruši- f jo sklede ter tako oškoduje in f izprazni omaro. , Ž .......... Za božične praznike ^^^a^nammhwwimwmmmmmmmmmdmmtm^mmmam je tudi lepo darilo par lepih in far- | pežnih čevljev, kar bode vsakemu i y največjo zadovoljnost. Imam vsa-« kovrstne čevlje, za celo družino, | za moike, ženske in otroke. 1 ■ 1 111 Vesele božične praznike voščim vsem svojim odjemalcem. / Frank Gornik, 6117 ST.CLA1R AVE. Pri nakupovanju dobite krasno božično darilo. .ti—. -L -JUH___'in.....—ji*----—tu-—u -uiijtjaia- - Edina slovenska trgovi- ||| na s cvetlicami. j Se mm božične praznike priporoča v obilen poset. Po sebno ae priporoča slovenskim pogrebnim zavodom, društvom in vsem Slovencem. Vence itdelujemo od $100 naprej, šopki za iene in neveste od 60e naprej. Prva Slovanska trgovina s cvetlicami JOSIPINA TURK, j 6010 ST. CLAIR AVE. tmummmMmmmmMmmnw n A. LOGAR, * - h 3837 ST. CLAIR AVE. m Coy. TaLCentral 4644 R . h c , I ... . 1 ■ ■ » ; p m ''v' ' - . a Vsem svojim odjemalcem' in prijateljem voščim vesele praznike in se priporočam za nadaljno naklonjenost. lUllimMir.MJ.IlIlIllIllll.lliuillIMIMNMI .f »aoooaooooiooapeooc ooooooooc 9oooof>»ooooaooooooooooo< , Richter & Sternen, J 1311 Eut 55th St. Mesarija io prekajevalnica. i Najboljši domači izdelki. Mesene, jetrne ;!; in krvave klobase, želodci. Vie narejeno ; po domači legi. >oooooooooooooeoooooaoooo ■ $ SLOVENCI TOG RAF; 1_a _A i f Se priporoča day- Nadajje izdeluje poročne i društvom v izdela- k"»ne s|ike,k.kor kdo zeli. Vedno vo najlepših m naj- H I točna, poltena po- cenejših društve- H W strežba, cene nih »lik. ■ W vedno najntige. -^- ^^^ -^- t : ' . f Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo, je najboljši dokaz, da so pri meni vedno dobro in poceni postrežem. Vsem dosedanjim prijateljem želim vesele in srečne božične praznike ter zdravo in veselo novo leto. i — J. 8. Jablonski, | I 6122 ST.CLA1R AVE. f' i # IJOHIN GRDINA, I . i I I ]| 6025 St. Clair ] 16025 St. Clair ; I Ave. i: i Ave. ! [ Slovenske dvorane in saloon. 1 m mmmmti^^mmm^^mmmmmma^^^mm^mm^i^^^^^^^imamm^mm Slavnim slovenskim društvom priporočam svoje obširne in lepe dvorane za vsakovrstne prilike, kakor društvene I Ij seje, večje »hode, veselice, predstave, svatbe in krščine. V I i dvoranah je vedno prostora, ker jih je pet in so vse velike. I It Svoje rojake pa prosim, da me ob božičnih praznikih kaj obiščejo, da se pomenimo kaj o starih časih in spremo eno kapljteo novega vina za boljšo in srečnejšo bodočnost. I 1 Voščim vsem vesele božične praznike j |Tedaj je izginil iz tega ve s« pno veselega, lahkomišljenega n presno zadovoljnega mesta in u pt odšel k njim, ki so se bori- n a svobodo svojih bratov in n plOih, opojna pesem jn donela p Jlsepovsod. Mladeniči in starci ti po se tlačili okrog vojaren, kjer v se je delilo orožje. In z iskre- ti pimi očmi so ponujali svojo to- v |pt>, penečo kri, da jo razlijejo fi Ek> soteskah in ravnicah, da po- s< ijjkropijo stoletja zasužnjena s itla uverjeni, da bo zemlja, ki n lio bodo gojili s svojim rdečini p Plvljenskim sokom, blagoslov-lljena, da bo rodila dober sad. ;i Kakor val se je valila ninoži- k Ica proti jugm. Kakor povodenj c drla čez albanske planine k f morju in doli čez Marico, krva- s Ivega spomina, preko skalnatih r Ihribov in globokih močvirjev j< Idoli do Čataldže do starodav- t j nih zidin, ki so videle barbare g fin selitev narodov in ki so zadr nja vrata bleščečega Carigra- s | da. s In vsa pota in vse sceze so 1< : zaznamenovali s svojimi trupli 1 |in ni bilo soteske in ni bilo do- lj gline, ki jo niso rdečili s svojo k srčno krvjo. Ob vsaki trdnja- s | vi, ki jih je zadrževala, jih je n umiralo na stotine ' in tisoče. z i Vsako volčjo jamo so morali c I napolniti s svojimi ranjenimi ž razbitimi umirajočimi telesi, d strahu in groze poln m'»st za fc one, ki so šli za njimi, rez nje c |do zmage. Vinogradi po klan- j; Icih so bili poškropljeni «s člo- 1< |veško. krvjo in po rožnih poljih s na ravnicah so ležali mrtvi, ka- \ pear suho listje v jeseni. r 'Srečni tisti, ki so umrli že v r I začetku. Takrat je bila v krvi 1< I še ona -divna pijanost prve V ^navdušenosti; v srcu je bilo sc f I ono sveto in plemenito priča- c kovanje mučeniške smrti; vsak t je videl satno cilj, bleščeč, pre- r Ikrasen, namreč cilj celega na- 1 roda, — ah! in posameznik jc s pbtl se radostno, še ponosno pri- 1 ; pravljen, da tudi on plača kot \ k njemu, k zmagi, s svojo krv- t Er je "xagnetdihi'Tn^m želja za obstanek, za golo življenje, oni grdi, nizki instinkt življenja, ki ga "je preziral in ga ni mogel zatreti v svoji duši. Da, če bi se vrnil tadt on domu med junaki, ovenčani z bojno slavo, utrjen v sebi celo življenje, ponosen na uspehe, ki so tudi njegovi! Potem bi se pač izplačalo, da živi, ponosen na uspehe, ki so tudi njegovi! Potem bi se pač izplačalo, da živi, kakor garjev pes. In niti v tem slučaju ne. Tako ne. 'Preveč časa za razmišljanje, za filozofiranje, če je vojska, če so vse te peklenske groze dostojne človeka, če ni ta iz suž-nosti iztrgana zemlja plačana predrago, prekrvavo... Samo štiri tedne bi imel trajati boj. Ne, dlje ne! Dlje kakor štiri tedne ne izdržijo živci. Kdor je videl toliko krvi je sam ubijal, ta ne bo več sanjaril o vojni slavij o kteri peva-jo vse tiste junaške pesmi v čitankah. Ne, ne, gnjusno je vse, grozno, strašno 1 Vsak dan si iznova morilec, skrunitelj mrtvecev..., vesel samo, da je še tvoje lastno telo nekoliko živo in celo za silo. 2e tedne imaš raztrgane čevlje, tvoj tovariš Ima boljše. In kadar pade, zadet smrtno od sovražne kroglje, misliš samo na njegove čevlje, ki jih boš zdaj ti lahko obul. V bitki si, v ognju svojemu častniku rešiš življenje, tvega sam tvojega desetkrat zanj... A drugi dan bi ga zadavil z rokami, ker ima cigareto, ker ima požirek konjaka, a ti nimaš nič... O, pro-klete misli! Zločifii storjeni stokrat v mislih, neizvršeni in vendar oskrunjujoči dušo! - Ne, dlje ne, kakor štiri tedne. Prve dneve je kri še pre krasno rdeča, cel narod objokuje prve žrtve zmage. Potem pa je kri črna, ima neprijeten duh in vsi junaki postajajo trudni, apatičnij vojaki in narod se pogrezajo v temen, žalosti poln obup. Prve zmage so krasne, veljčasjne, pozdravljene z radostnim ponosom pribor j ene s plemenito požrtvovalnostjo. Potenv pa je vse nekaj mehaničnega, rezignaci-ja brez moči in veselja, s katero se stopa v smrt. V začetku bojuje vsak iz lastne notranje potrebe, vsak sam hoče naprej, osvajat, zmagovat, umirat. Poznejše se stopa v bitko po zapovedi, ker pač mora biti tako, ker je človek vstvarjen, da vrši do zadnjega svojo dolž* nost rad ali nerad. Vsi visoki cilji se izgube izpred oči./Samo sedajnost občutiš, vidiš siromašno, ubogo, trpinčeno svo je telo! Sam sebi se človek smili, srce. se ti krči nad lastno žalostno bedo, nad svojim lastnim, mladim, ranjenim izstradanim telesom... Tedne že se je potikal po ilovnatih, umazanih, mokrih podzemskih jamato. Strašen mraz je zavladal nad Balkanom. Sneg je zapadel ^visoko, mrzli viharji so se gnali čez gore in planjave in vojaki so bedno zmrzovali. Kakor neusmiljen tiran se je plazila ledena smrt po neizmernem belem prostoru in je udarila s svojo trdo roko zdaj tega zdaj onega z zatilnik, da se je zgrnil in zaspal na veke. Vojaki na stražah so otrdeli in zmrznili brez glasu in brez odpora. Smrt je imela lahko dele pri večini teh ubogih cevežev, ki so bili oslabljeni od nečloveških naporov in krutega stradanja. Pogum je umiral \ srcih ob tej nepopisljivi zimi v belih, visokih nasipih, v mrazu, ki se je ob vsakem dtt^ kakor oster nož zarezal v grlo in prsa. Vsak je imel ozebline in rane. 'Mnogim so od-mrznili prsti na rokah ali no gah, odpadli in povzročali bolečine. Vse je utrpnilo v duš in v srcu. Prepričanje, da j« »plemenito in krasno vojevat za svobodo zasužnjenih bratov navduševanje, zavest zmage,— j vse... tudi smrtno sovraštve do nasprotnika... Orme-nj« topov, ves ta strašen hrum io ja, ki sta ga dušila zdaj zifa; brezmiselno, strašen poin4l »i____* „ .i.,,, * dove te vojske, da bo miren kmet oral ta polja, ki so mu ga bratje priborili in ^kropili s svojo krvjo, gnojili s svojimi telesi... Ali mi? mi?l O m( mladi, ki še niti okusili nismo življenja! Kdovekje za goram* bi nam bila morda vzcvetela lepa, mirna sreča, našli bi si bili ženo, otroke bi imel ž njo, delali bi, koristili narodu in človečanstvu. Kakor da so se zbudile iz spanja, so zarojile misli v njegovi glavi... O, gotovo Ibi bil kaj dosegel... kaj posebnega ,.. Volili bi ga za tribuna v parlament, govoril bi ljudstvu govore... Kakor žareče iskre bi metal nove ideje, nove pori ve v duše svojega ljudstva... Vstvarjal bi koristne zavode, ljudstvo bi ga slavljalo... Krilil je z rokami in kričal bobneče besede v vihar... Vse je belo naokrog, zapuščeno, žalostno do smrti. Nikjer tolažbe, miru očesu. Oh, umirati takol Tako bedno, tako neizrečeno zapuščeno! Tam v Sibiji in na Bolgarskem bodo spomladrjokale mnoge vdove, zastonj bodo spraševali o-troci po očetu. Sosedje jim bodo pač rekli: Oče vaš je umrl junaško. Za domovino, za brate je umrl! Ampak ne vselej se too plačala otrokom s kruhom kri očeta, ki jo jc prelil za njih vse, za cel narod. Noč je padal«. Solze so znir-zovale na trepalnicah, zemlja je pokala, mraz pel v zraku, kakor bi se drobilo steklo. Vojaki so se stiskali eden k drugemu, ali tisti, ki niso bili v sredi, se niso prebudili vsi, kc se je bledi dan budil nad belo planjavo... Truden je bil. iNjegovo srcc je J)ilo prazno; leno in težke so se premikale misli v možganih. In zmislil si je, kako jc odšel takrat z doma iskat življenje., Nestrpen je bil; ni s< poslovil ne od očeta, ne od ma tere... Ampak samo umiranj« videl... Enkrat, pozneje mor da bo prišlo življenje, resnično mirno, blagoslovljeno življen je.., Ampak zdaj je zima, to povi grmijo in povsod prež smrt. Ko bodo rože cvetele pc leti, ko bo solnce toplo, zral mehak, kakor poljub... Pogledal je žalostno doli pc sebi. Kakšni žalostni ostank človeka!... Tedne tže ni .'ime svežega perila na telesu... Ii tudi duša vsa obufeožanal.. Kje so vse lepe sanje? Kje j< zlat, prekrasen cilj, ki sc je ta , ko dolgo blestel pred očmi? In vojska?... Oh, vojska je 1 i resnici tako obupni tako ža lostno drugačna, kakor on< krasne junaške pesmi v knji > gah. Topovi, šrapneli, bombe : puške, bajoneti in strašnt mnogo krvi, strašno mnog« 1 mrtvgcev. In ta zopern duh, ti strašen duh po bojnem polju po mrličih, ranah... In te gro 1 zne, Črne vrane, ki mrličem 1 — junakom, —* zmagovalcem 1 — kljujejo oči |Z glave I Kaj je to življenje?! O, kji , je življenje? t In je zakričal na ves glas > kolikor je mogel: "Kje je živ ■ 1 je nje?!" In skočil je iz okopa in zače - je bežati, kakor brez uma če i trdi, beli sneg ravnice. j Kje je življenje? . ,Tekel je, tekel, kakor da nje i igove noge niso polne ran, bo - leče, krvaveče. Tekel je, kako - vesel, razposajen deček, ki ska ) če od veselja nepokaja. Že se je opotekal, a še ve - dno je bežal naprej... 1 V zraku so zapiskale kroglj« t ena, pa zopet ena, vedno ve< , lil nakrat se spotaknil, padel. R,deča, prekrasno rdeča, sv< , ia, rdeča kri je kapala v snej - Kakor zastava... Oči so se mu zasvetile. T - lepa, mlada, rdeča kj»I Kako - rdeče rože... Kje je življenje?! Kje je ži\ i ljenje?!... so zašepetale ubc s ge, razpokane ustnice v suhen i umazanem obrazu. In umrl je. Vrane so prišle k njemu i 5 po noči psi. e življenje je iskala a našel j 1- slamo smrt.... ••-. «..s (Konec.) c Samo $s.oo a celo Isto, i ti dobite "Oev. Ameriko" v hiš vsak teden dvakrat. 6105 St. Glair Ave. ^_'_*_^_ Srečni božič vsem Slovencem! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da lahko po-jg strežem vsem rojakom z najboljšimi oblekam^ iz finega blaga, kakor si sami zberete. Imam polno zalogo lepih narejenih oblek. V naši lastni krojačnici izdelujemo fine obleke, narejene po meri iz blaga, kakor si sami zberete. t- , • , , « f,-' . ' " ' Hri' v' • , ■; • ' '..•'•". '.1 ■ ' *>V ' tt'r ■ • i '-'i ;' '»•'■v -.J-jlU, 1.'. - ■ • •*' .;«•; ik* V •jf.-jjv? Dobra postrežba. V moji trgovini so vsi Vojaki vselej dobro došli. Majhni kot veliki kupci so vsi z veseljem postrežem. Raditega priporočam cenjenemu občinstvu svojo trgovino, zagotavljajoč mu vedno pošteno, prijazno in točno postrežbo. ■ ■ i-; ■ ■ m Moške potrebščine j*,'; .» . , . • \ 1 . , Gorko spodnje perilo za moške. Imamo v zalogi fino moško spodnje perilo različnih cen. ; Bogata je tudi zaloga zimskih jopičev, ki varu jejo proti mrazu. Praznične in delavske srajce kravate, ovratniki, klobuki, rokavice. Zimske suknje. ____^_ . T Kdor se hoče obvarovati proti mrazu, naj se preskrbi z dobro suknjo, ki ga bo grela. V zalogi imamo zimske suknje raznih mer in cen. Samo blago prve vrste. jB GORNIK, 6105 ST. CLAIR AVE. ti -.i. ■ i fs ■ DESETLETNICA ' —mm—mmmm^mmmmmmmm—m—mm—mm^mmm—^—mmmmrnmmm.mmmmmmmm—m—mm-m*- ___ Naša trgovina je bila ustanovljena decembra meseca, leta 1903. pod imenom Grdina & Pucelj. Obstoji sedaj deset. Lastnik A. GRDINA. -......—i■ —i...........' > ■ 1 i.i. ' iii. ii ——. i i .i i Čitateljem lista, mojim odjemalcem in prijateljem sem se namenil podati nekoliko v spomin v nekaj besedah o desetletnici delovanja moje trgovi-i", • ne kot za božično pripovedko, . primemo Času in trgovini Že je deset let odkar sem se , podal v trgovino is navadnega dela v težavno delo ln velike skrbi- in odgovornosti, neučen iti neizkušen, zaupajoč na ro^. ;'eke Slovence, nevstrašen mnogih težav, neprijetnostij, katere ' ima prestati vsakdo, ki ni izkušen v trgovsfcvu. Lahko omenim, kar mi bo vsakdo priznal, kdor je zasledoval moje poslovanje, da je bilo treba marsikdaj zamižati in potrpeti pri tolikem prometu in tolikimi delavci in odgovarjati v zadovoljstvo tolikim odjemalcem. Pa vse je minilo in pozabljeno ostane vas, četudi so rlučaji, ki se telko pozabijo, pa «e vseeno morajo. Dobički ae delijo z z gubo. Neumorni in naporni trud zmaguje in rad trgovine kale vedno, četudi počasi, primerni napredek. , !Pri vseh teikočah in preo-bilih skrbeh si itejem v dol* nost ae v prvi vrsti najuludne-je zahvaliti vsem odjemalcem m prijateljem, ki so mi pripomogli vzdrževati do danes in napredovati v obširno rastoči trgovini. Prisrčna zahvala in moje prriznanje ostane vsem odjemalcem, ki so se v katerikoli potrebi obrnili na mene* obenim pa tudi lepo prosim vsakega, da mi oprosti, ako je v tem Času prišlo do kakega nespors zumljenja v eni ali drugi stvari, kar ni nič čuda pri toliko trgovini in odgovornosti. Gotovo sem imel najboljši namen, da zadovoljim vsakte-rega, ki se do mene obrne. Ako kdo ni bil zadovoljno po- -strešen, ni moja krivda, in pripravljen sem, da se s njim sporazumem. Raje jaz škodo trpim kot da bi bil kdo drugi nezadovoljen. Trgovati dandanes je telko, kdor hoče pravično delati, kajti sami vidite, kako se s strastjo tlačijo v našo naselbino židje, ne le da bi pošteno živeli z nami in nas tudi podpirali, ampak ds bi si pošteno denarja nabrali in postali najmočnejši posestniki v naši sredini, kjer bi morale biti slovenske trgovine in posestva. O tem ate se lahko prepričaH, če imate le količkaj spoznanja in pogledate okoli sebe. Slovenci trgujemo s Slovenci, pošteno z namenom, da Živimo eden ob dragim m vzdržujemo tnedse-1 bojne gMdporfe/ Ako fr kdo pomaga naprej nekoJikp bolj kot drugi, je tO praV. Tudi ^ potrebujemo posestnikov in boljših trgovcev' ter drugih d)ika-nih vodnikov. Večkrat pa se vSe to zanemarja in prezira od naroda ter kritizira od strani f nepremišljenih rqjjakov. pravijo: trgovci so oderuhi, izkoriščevalci, itd. Jaz pa trdim nasprotno, da je trgovec služabnik naroda, zakopan v vedno trpljenje, v morje skrbi in odgovornosti, pa naj ima malo ali veliko obrt. Brez trgovcev ni napredka, vsa Amerika je sama trgovina, in če to ne bi bila resnica, bi tudi nas ne bilo v Ameriki. Tako je tudi s nami. Poglejte, koliko se je v zadnjih letih lepo napredovalo. Vso čaat zaduši narod in vsak posameznik, ki se zaveda svojega naroda. Vai imamo dobiček od tega, ker a tem si zagotovimo svoje dobrotnike, kar smo podpirali poprej, od tega smemo pričakovati pomoči pozneje. Nimam vzroka^ da bi ugovarjal, da Slovenci tega ne upoštevajo. Večina še tako dela. AH med njimi *o še neučeni in nezaupni, ki radi včasih odpadejo, ki nevedo, ali so pa največkrat zapeljani od dru-zih, da podpirajo tujce, od katerih ne bo vrnitve ne beliča ne druge drobtjne v pomoč rojakov, pa naj se rojak nahaja še v taki nesreči Rojaki Slovenci, zaupajte svojemu rojaku, ki ga poenate, in od katerega lahko pričakujete in zahtevate poštenosti Ne mislim sem o sebi, ker imam dovolj posla, marveč gledam na sološnost. Bodimo ponosni, da imamo toliko zavednih trgovcev, ki imajo skušnje, zaupanje in kredit pri druzih tvrdkah. Po trgovcih se narod spoznava. Slednji storijo mnogo dobrega med narodom. Koliko je danes slovenskih hiš, kjer stanujejo slovenske družine. Vse to se je s skupno pomočjo eden druzega doseglo. Kolikokrat ima eden ali drugi opraviti v mestu, na sodni ji, in največkrat se obračajo, rojaki do trgovcev, da jih zastonj zastopajo tam, ko mo- ra delavec v toyarno, da si zasluži svoj kruh. Trgovci upoštevamo svojo dolžnost, zato i f"pa smemo tudi* pričakovati od rojakov, da bbdejo tudi zana-'prej v vseh ozirih' podpirali slovenske trgovce, pa tudi Hrvatje so naši fc>ratje, katerim moramo izreči tiaše priznanje. < ; '*; Kakor sem že'omenil, je nam Slovencem, ki imamo še mlade trgovine, teško trgovati v splošno zadovoljnost, kakor onim . . ljudem, ki imajo stare trgovine in nalašč zvedene in izučene ljudij, ki znajo loviti osebe in jih vleči čez prag njih trgovine, da jim vtepe jo v glavo, da nikjer ni bolje trgovati kot ravno pri njih. Vedite dobro, da vi teh tujih trgovcev ne bode-te ogoljufali, ker niste v tem zmožni, on pa za vas tudi ne bo ničesar naredil, pač pa gle- -dal, da dobi čimveč od vas, kadar ste v njegovi oblasti. Torej ako kupite od tujca, ga s tem podpirate, ker je naredil dobiček z vašim denarjem, ker drugače ne more shajati. In za lo vam ne bo nič več naklonjen, pač pa vas bo imel vedno za tujca in bo kot tujec tudi proti vam deloval in gledal najprvo le v svojo korist in svojega naroda, m vi za to niti veste ne. Treba je pomisliti, in vsak se prepriča, da imam prav. Dovolj sem še poskusil m ae prepričal na lastne oči, zato ae lahko izražam. Tudi storil sem dovolj in neupoštevani. Vedno bom pomagal, kjer mi bo prilika dana. Upam, da odsedaj mi bo bolj mogoče. Deset let trgovati v tako obširni trgovini je veliko delo za priproetega človeka, ali uspeh je dokazal, da je trgovina dosegla najbolje ime in kredit med vsemi tvrdkami in odjemalci. Smelo trdim, da se ni treba nikdmur sramovati in reči s ponosom, to je slovenska trgovina, ker mi ne zaostajamo za drugimi, pač pa storimo veliko le radi naroda. Z veaeljem smem zreti nazaj v minula leta. Hvaležen ostajam narodu in Bogu, da imam še vero svojih starišev, da sem ohranil njih besede in dobre nauke. Pogum imeti, verovati "in pridno delati, to je sreča za vsakega. Mnogi mogoče drugače mislijo, jaz sem pa istega . prepričanja kot vedno. Tudi v prihodnje bom skušal vzdrževati trgovino še bolj kot dosedaj, vse bom storil kakor dosedaj, iz prepričanja, da imam pravi namen. Priporočam se vsemu narodu v raznih slučajih. Vsakdo se sme zanesti na poštenost. Ako kdo slu-. čajno naleti na nepriliko ali nezadovoljnost pri uslužbencih, naj z menoj poravna, ker hočem stvar urediti. Za desetletnico sem pripravil en tisoč daril v vrednosti 5oc vsako darilo v obliki krasne posode z zlatimi črkami in mojim imenom. Razdeljene bodejo med vas odjemalce. Poleg tega imam pet tisoč velikih koledarjev, kakor vsako leto, ki so tudi za vaa. Poleg tega pa dobi še popust vsak odjemalec ali pa darilo v blagu, ki ki^oi več skupaj. Kakor Še nikdar poprej, imam silno veliko finega pohištva, raznovrstnih postelj po najnišjih mogočih cenah, omare, peči na stotine samo ene vrste blaga. Izmed tega so posebne vrste postelje, blazine in peči, o katerih ne vem, da bi jih kdo drugi več prodal kot pri nas. Da blago hitreje pripeljemo na dom, imam tovorni avtomobil. Ker se je tzadnje čase tudi moj pogrebni zavod do visoke stopnje povzpel, smem omeni-ti. da sem zmolen opravljati \ vsakovrstna opravila v tem o-ziru, ker sem preskrbljen s za to potrebnimi pripravami Imam dve ambulance, velike ambulance, velike avtomobile, ki so zelo ugodni za vsak slučaj za poroke, pogrebe ali krste. Imam izurjene pomočnike, kočije in druge vozove. Zato pa lahko takoj zvrŠimo vsako posamezno naročilo ali pa več objednem. V pretečenem letu je bilo prometa nad $70.000.00 in nad 300 pogrebov smo preskrbeli v zadovoljnost vseh. Vsako leto je nekoliko naraščaja pri vseh opravkih. Mnogo bodete potrebovali tudi v novem letu. Mi bodemo vse lahko storili za vas ,vsi potrebujemo eden druzega. Toplo se vam priporočam za otitarabisk. Vse bo prav, kar bodttno storili. Skušal vam bom postreči z najbolj šo pomočjo v eni ali drugi zadevi Želim vem sreče, zdravja in zadovoljnosti, vesele božične praznike, srečno novo leto, da bi se vse po vaših željah snolnilo. ANTON GRDINAp imus Oba telefona. Odprto noč in dan. - :■ - 1 : ^ J ' Mfa Jfk F iHLm ■■■■■ SBflSBHHM - SUA Ml aatlBMMfe. JfljjB ' JV . JJk ' ill JfliStfMftiiiflHfe flMI P" m IPI M' ■imiBP ' A - ra Mfl^P^S S $ ^ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DEl^VCE V AMERIKI. _ ■ Je 8 CLEVELANDSKA * ~ I AMERIKA Excellent advertmn* —» ■ i H-i---r-^-—!-—-_-n Ia urin wn rnnPAl^T THREE CLEVELAND. OHIO, PETEK, 19. DECEMBRA, 1913. * v TRETJI DEL - VOL Božična slavnost na severu in jugu. |i >• eeK zemeljski krogi j'i, kjer koli j*e znamo Kriistovo ime. kode jo sedaj z veseljem ffnavali njegovo rojstvo. Na vro-česa puščavskem pesku, na sinjem oceanu, na ledu severnega tefcaja, v koči pragozda. Vsepovsod se ta večer izberejo kri-stijaai, in nobeno srce ni tako trdo, da sc ne bi omehčalo v \tem času, noiben sin rti tako Jagafoljen, da n« bi na božični kvefcer pomisirl na svoje stariše, pesnij, ki -mu jih je pela njego-rma mati, darov, ki mu j;ih je i1' dala za božič vn> ltrčic na bo-ffieaem drevesu. Različne so božične slavno-Išti, odvisne od razmer posameznikov, od običajev raznih narodov, toda jedro vseh teh slavaostij je povsod enako. To je poortek veselja, polnega u-panja in »reče. Krist je bil rojem, solnce se ustavi, dnevi se pričnejo daljšati, in kmalu pri-? de Tigre d v deželo. 1 Pohitimo v mislih na najbolj severno točko, kjer prebivajo ljudje, na otok , o katerem se Efrporediujejo čudpvke stvari, na Iceland. V me&tu Rejkjavi-lcu se zadnja leta božič jako stovesno ipra-znuje. Toda pustimo to mesto, četudi je jako sifcromno, .pa vendar velja pre-g fesvaloem Otoka floojt vdSkana-ko »mesto, ker nikdar druzega ne Trdijo. Pojdimo v notranjo divjino, kjer se nahaja v neki samotni dolini zapuščeno Župančiče, kjer se pravkar pripravljajo na božični praznik. Kako živahno življenje vlada v tem ^upniškem dvorcu že cele tedne! CM oktobra meseca se že neprestano vrte kolovrati ceJ ljubi božji dan, Ko je vse pletenje gotovo, tedaj se prične kuhanje in praženije in čiščenje, kajti hiša on^ra biti za božič kot nova, da sprejme Krrsta v jaslicah. Vedeti morate namreč, da dobijo na Icelandu o-troci za božič vsi brez izjeme ;|Bpve obleke, od nog do glave, jp* te&ka sramota zadene onega, lei ničesar ne dobi. In ko • pride dolgo zaželjeni dan, zavit v temno ste verne rime, tedaj vtakne jo otroke v kakor krop vtofco vodo, kjer jili pošteno ci, Jkjct razširja precejšna se pa zoerejo ijuiaj-c pn -kavi in govori kt pripoveduje se brez konca in kraja. 'Pozno v noč se Ijnidjie sele razidejo. Mir nasitane v samotmem žup-, nišču, in še dolgo poteim si pri-ipovedujejo ljudje, kako lep je ibM »bož:ič. Xako se praznuje božič vi-soko^na sieve rti. pa tudi v Groemland1« je eina^o. Ljudje se ipopolnomaj novO p&hsčejo, in ker se ,po ntkaterHi) mfesstih nahajajo trgo^ine^iritoajajo ljudje po 50 milj daleč v sneigju., da si kaj naJqulpfjo. To je drernj v taki trgovini. Prodajaliec ne ve, kje ima glavo. Toda potrpežljivi tso Eskimovci. Kaj radi čakajo eno uio ali -dive in se kžij meid sdbog pomenijo. In če jišm' Dnu mat* 33. M. M. sa 40. 42 Inctaw but« DMHUrt b| »'^»liililli || jiii M iiH|i I || ewe globoke oči in dolg, klju-K^podobeti nos. Pred seboj je "Rekli bi lahko tako ali ta-Hp Vendar jp resnica taka, ka-HK^sein vam povedal," je go-I varil z boječim glasom... Ni« lijem več človek in nič več člo Hlpcega ni v meni. Na zunaj |fpi izgledam kot človek, ker »mam čtoveško postavo — to- : lanes #e človek več nc deli letelo »n dušo m tudi njegova Hpanjost — kakor ga je ušiva-pl Bog — nima vec one vred-Inoerti. Sele vrednost daje člo-ivfcku vrednost človeka. Kako ■Kovani to povedal? Denar — Hpkno — ima vrednost, vkljub Mfnu, da v njem ni toliko vred-piSti, kolikor plača... Njegova vrednost je v tem, da je denar, resnična vrednost njegova |ni velika. Oni košček nikla — Bjjflo bi vam dal zanj kos kruha B||ako bi to ne bil denar. Res Hb je denar iz zlaita, inva tudi ^HTna sebi vrednost — toda, gS| ljudje dvomijo o njem — piko ne vertujejo, da je iz zlata* Hpjjma nobene cene. Kaj prat-jne k temu ? Laliko izkujete Hptikrogel denar s cesarsko oho — ako ni državni de-ppf— nima vrednosti. Tako [je Hmc: res je^flfagk ustvarjen HK^Ožji podobi, w vendar ni 'Njegova dednost ni ^Hmaal si je oči, kakor da so i ■Da n« bodete mislili, da go- ' Hren breiz prevdarka, vam i dam primero. Vsaka stvar na 1 Kfiriji ima svojo Rednost; to- < Up vrednost se izpreminja: j Bfanost je tem večja, čiim i ■anj je one stvari in čim footj 1 Bpjotreb-na. Tako bi zlato ne 1 Ho tolik« vrednosti, ako bi i I bik. na svetu toliko, kakor i Meza: enako bi ne bila njego- t Jpcen* tako viisoka, ako bi g? B rabili za denar in za okraisje. lato vrednost stvari ni »talni; i Bdt vrednost človeka je tem j matijla, čim več je ljudij; in H§fe«a*t človeka bi ne bila ta-K| velika, ako bi ga ne rabili * in obrambo. — Rekli i H£te: mi vsi smo otroci bož- ' Epi kraljevstva in tam imamo J veti enako ceno, ki je stalna; ' Kv tako, kakor je staina vre- ' Hpp vseh kovin v prirodi... flpate prav, gospod. Dokler ■ 1 kovina v prirodi ima svojo 1 ■po vrednost, kot del te pri- < Upe, naj Ivo železo, zlato ali < •rebro; ko pa pride iz prirode j K«*et — ali. d* rabim moderni iaraz — v družbo — se iz- < plemeni njegova vrednost: 1 B dobi »svojo ceno, srebro I svojo;^ako pa se iz kovine na- 1 Ena nji zapisano. Ne 'glejte I me čudno, gospod! Prav tako ' jt $ človekom. Dokler si v bož-'j|m kraljevat vo, tntis enako ce- i H vsemi ljudmi, ko prideš t R svet, se tvoja cena izpre-Haja po tem, ali si rojen v 1 Hgaiti hisi ali med maso; in ■Sem gredo ljudje v stroje — 1 raco se imenuje šola. Kakor Bite — denar se ne dela iz čv Bpa data, ker je zlato pre-ipehko. zato se prida nekoliko J trde kovine; tako se delajo iz i tj|idi še posebni ljudje, ki ima- t Sfeovojo vrednost po naslovih. Bdaj vam bo vse jasno. Mogo-&'da se ne strinjate z menoj. &ovok ima .voljo, mislite : sam se dvigne, dum postane, kar ho-«. (Plodeg tega duševne zmož-Bvti Mnogo ljudij iz mase se IJ* povzpelo na visoka mesta: ■riek ima vrednost po svoji m... Dovolite, gospod, da go-§*Qrfm proti temu. Konečno ni-BKtte nobene neumnosti, za ka-Hpo bi ne našli v zgodovini do-paza, zato se da z zgledi vse Bfc*zam. Gospod bodi gospod in berač ostani berač, vsak bodi kar more... Toda, ako jaz stavim stavbo iz svojih sil, ali nisem vreden življenja v nji? Ne zase, gospoda, tudi za v£s stavim, kar staviim. Toda to so tuje besede,.. Vsak stavi zase: ako pri delu onemareš, spoznaj, da je tako prav, vsakemu se godi, kakor je usojeno. Takrat sem prvič spoznal svet... Zdel sem se.enak po-tapljajočemu se človeku. Videl sem znance na bregu in sem čakal njih pomoči; bali so se stopiti v vodo in podati rešilna drog;. Sam si šel v vodo, sam plavaj! Kdo bi se zaradi tebe izpostavljal nevarnosti. To so samo -primere, gospod. Nazadnje je prišlo do resnice. Videl sem Ij-udi po ulicah, ki so sc izogibali i; ako so govorili z menoj, brli so previdni v besedi; poslavljali so se hitro m so od daleč klicali "zbogom"; zelo se •jim je mudilo... Človek, ki ima nepokrito hišo! Lahko bi padla nepremišljena beseda; kxfor postaja ob prijateljih, ko se nanje podira razpadlo poslopje, je v nevarnosti, da ga skupaj z drugimi zasujejo raz-* - človek. s Nekeiga večera sem se vse- - del in sem napravil račun o - svojetttf življenju; mislite si, da - govorim o oni hiši. Račun je . kazal, da sem še znrtdžen živ-: Ijenja. Zato sem podpisal ono i meiiico. V »tem je bila vsa tno-. ja vrednost, Postal sem metni- ca. Počasi je patWo z mene vse, kair je bilo človeškega; ko sem šel po ulicah, se mi je zdelo, da ljudje ne vidijo človeka, ampak menico. Narejeno je na svetu tako; svetlobe ne vidimo, le senco. Postal sem, kakor slaboten papir ; vsak dan je trepetala nad menoj velika roka. V daljavi se je svetil rdeče zapisan rok. In življenje je postalo, kakor .sila, ki me goni v 'zagato, iz katere ni rešitve. Svet je postal temen i-n prazen. Kaj vsa njegova« krasota, sila, glo-bokost.,. Kakega pomena je to za menico? Menfca ima samo emo nalogo: da plača samo sebe. Ima sicer vrednost denarja, toefa to ni denar. Ljudje — so rekli filozofi so se rodili drug ob drugem kot bratje im žive v medsebojni pomoči. Družba sama odločuje, kdo je vreden, da živi med njo. ;Dva človeka lahko verujeta v vas — ta vera drži vaše življenje. Takrat se ni našel človek, ki 'bi veroval vame... 'Nekoč sem čital učeno razpravo, ali vera rodi ljubezen, ali izhaja ljube-zein iz vere. — Nihče me ni ljubil na svetu — zato je bilo tako... Kaj je kom« ležeče na tujeirro človeku? Zato vam pra* vftfi: ljubezen množi človeštvo —r v era ga drži.--Bolj in bolj sem čutil, da prihaja konec Grozen konec! Brez ljubezni, brez vere... Nihče se ne ozre za teboj — in vsak misli, da je zginil brezpomemben človek. Sto sil je še živelo, sto ciljev se je svetilo, sto nad je trepetalo v meni. Tdd'a kaj sile, cilji, nade? — Denar!... Takrat sem spoznal — in sem se odločil. " Težlka je. pot proti grobu. Zdi ise ti potrebno še to in ono. Napisal bi pismo, povedal bi nekaj resnic, razjasnil bi svoj položaj... Zdi :se ti* da bi bilo treba urediti še to in ono: posloviti se od prijateljev, sežgati 3tare spomine, napisati oporoko. Odlašal sem' od dne do dne. • Fotam sem naredil plan. Ugajali so mi oni, ki so odšli in niiso zapustili niti ene besed'e v slovo.. .Toda težko je itako • adiiti: lepo je, da se privošči svetu lepa beseda' in tudi oblasti si prihranijo sitnosti, ako se napiše par besedi Toda zdelo se mi je nemogoče, da bi napisal onih par besedi j. Koliko ljudij je odšlo an so imeli povedati še mnogo važnega. Zakaj bi ne upibnitl luči brez vseh vzdihov? Toda ljudje bi lahko na- ; pačno presoljalt moj korak. So- , difli bi recimo: da sem pesimist, mi'santnop ali sploh bolan člo- , vek... Hotel sem, da bi bilo » vse jasno: "Zaradi tega, ker ni bil več šlo vek, ampak menica, je odšel. Izguba je torej enaka svoti menice." Na zadnje se . pokaže vse to v gmdi luči. Brez pomena je, kaj misli svet po smrti. Ako se ne ozira na te, kaj bi se ti oziral nainj... Pre- j sedel sem' nekaj dnij brez dela in sem čakal rešitve. Zanimalo me je to, kaj bo rekel svet.., , Fej, sedaj se spomnim, kako je bilo vse to glupo. Znano vam je: pride prva vest, časopisi pišejo, komisija odide na lice mestta. Za nekaj s seboj. Samokres sem imel preskrbljen— in drugega ni bilo treba. Hodil sem po mestu, goVoril sem z znanci, sedel sem pri eni mizi s prijatelji... Rekli so, da sem bled... 'Niso me motile njih besede... Ko sem jih gledal, sem premfelil njihovo brezmi-selno življenje in mi je bib žal. dJabr^iiili, zakaj in kako. Morebiti žive, kakor menice, ali v i drugi obliki, no, do konca in i nočejo oditi. Nepotrebni so morebiti, a zde se sami sebi, da so! - vajene osebe.!." Take skušnja-1 3 ve so me motile. — Pristopil \ je k meni človek m je govoril: ; "Vem, kako je s teboj. Nič ne - skrbi. PoiSči par ljudij za pod-> pis — in stvar je gotova, ži- - viš zopet šest mesecev in v tem - se marsikaj izpremeni." — Po-, mislil senr te besede — in sem \ videl, cfa so zame brez pomena. l "Koliko Ijvdij živi tako, so re-: kH.".. Toda preveč je bilo trp- i tyenj a! Odšel sem. i V pondeljek sem pospravljaj svoje stvari. Misli:! sem, kako bodo preiskali mojo sobo. stikali bodo za zapiski i.t.d. Razjezili sem se nad svojo vestnostjo... Došel sem zvečer ven in sem hodil po sprehajališču. Nihče ne sluti" — sem si mi-sli!. —- "Glupost! Kaj je ljudem do tujega človeka, ki ga z njimi ne veže ne ljubezen, ne vera. Prišlo mi je na miisel: "Kaj bi bilo, ko bi stopil predme človek in rekel, »tu je denar; vzemi in živi..." Neumna misel in vendar sem se z njo bavi! četrt ure. Odšel sem proti gozdu. Večer je bili lep, pomladanski.,. Bil sem popolnoma miren. Srečal sem nekaj znamih ljudij. V gbzJdu so peli ptiči: Vablji'vo, ikrasinot Skoraj vredno, da bi človek 'živel zaradi nijih." Na klopeh so sedeli zaljubljenci. — Konec. Ne vem, kako se je to zgotlilo. Predme je stopil človek — in me prijel za roko. '"Verujem vate" je reked iln I sem obstal. "Verujem..." "Grob j« bi! pred rfienoj od- I prt in tak glas?... Zavedel I sem se. Gosta itema je bila pred I memoj : sto rok ,se je kazalo iz I nje: pojdi, muči se! In tak glas I iz nje: "Verujem.. Zaradi one besede nisem I smel nimreti. Moral sem se vr- I niti od (groba. Nekdo je še ver- I jel na moj« >sile. Veljalo je to I vero potrditi. To je bila moja I edina misel. Ali naj vam popi- I sujem pot od groba? Pred no I človek zopet zbere miisli in po- I gleda v življenje; predno pre- I maga gnus in trpkost. Ni besed. I ki bi popisale ta povratek. Delal sem i znova. Z vsemi I silami.— toda sil ni bilo več. I Pot h grobu jih je uničila. Po- I Stal sem podaljšana menica. I čiftil sem neko silo za seboj... I Jutri, pojutrišnjem... Pride in I te zaduši, kakor velik strah, ka- I cor lokava smrt. Nckjer več I sfvobode. miru, počitka... Ah I ... Danes, gospod, danes..." "Kaj žeHte." "ZdeTo se mi j je, da bi izrre^- I zal štirikotnik, v katerem leži I moje srce. Izrezal bi ga in bi I ga vrgel ljudem v obraz. "Tu I imejte vse, kar hočete, a dajte I življenja, miru, svobode... Vi- I ite tu — zgrabil bi, rzrezal, — I vrgel, fej, s krvjo pokropil — I njih last je... Samo rešijo naj I •življenje... zase..." Zatrepeta! je in ostal brez sil. I Ni pokončal svoje povesti. Pri- I i i teli so gostje in so mu polili I glavo z vodo. Poklicali so stra- I žo. V njegovih žepih so našli I nabil t samokijes in nekaj papir- I ev, na katerib je bik) zazna- I movanih nekaj dnij. "Iskali smo ga," je rekel I stražnik, ko je spoznal njegov I obraz. Poslali so po rešilni voz in I so ga odpeljali. Zdravnik, ki je I potipal njegovo žilo, je nazna- I nil srono kap. ■Odšel sem domov iln sem I dol(go premišljeval čudno po- I vest. ; ja ii- m m * M * -nt »** * ** m J v I I Josip i PIŠKUR, t ; 3860 St Oair ave. | I ; Slovenska mesnica, 11 f Se priporoča rojakom in f I voščim vsem skupaj \\ vesele praznike. H i V m - a V m[ ■ W m m M W VI wy I ^ I I 11 I ^^^ IHI ■ I Ml B IA ■ 1 . 1 11 1 ■ ' ■ ""'pl slovenski krojač in trgovec z vso moško opravo Velika in dobro urejena trgovina najmo-dernejšega blaga, popolno založena z moš-kitni oblekami in trpežnimi snknjami po jako nizkih cenah. Klobuki raznovrstnih barv in mode trdi in mehki, moške in deške zimske suknje. Najboljše kape iz fine kožuhovine. Velika izbera snyc za praznike in za delo. V naši krojacnici izdelujemo najmodernejše obleke po meri, po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. Plačate $1.00 na teden, na obleko po številkah. Slovenkam v Collinwoodu pa priporočamo našo trgovino Gonuk & Temistokle z veliko izbero ženskih sukenj, kril in ki-ke$ ter otročjih oblek Imamo tudi v naši collinwoodski trgovini moške in ds&e obleke, narejene iz naj- I boljega blaga in tudi vedno ceneje ko drugod. Naprodaj imamo vse vrste čevljev, za moške, ženske in otroke. Pri nas dobite I sploh vse, kar potrebuje cela družina za opravo. I Postrežba vedno ujjudno slovenska m najnižje cene. Roja- | a kom se priporočam za obilen obisk I JOSIP GORNIK, 6113 ST. CLAIR AVL VSEH SLOVENCEM VOŠt« mO£^OŽ!ČNE PRAZNIKE j Pisati o Božiču v slovenskem listu v Ameriki 1..... To isnači: pieati srcu, samo srcu, gbuditi sladke spomine, mile in Rrage, udarjati na ono zlato žilo srca, ki nas veze s stall© domovino, kjer so naši dra-jr|$'tn pozabljeni, kjer nas mogoče željno pričakujejo naši otroci, naše žene, ali pa mogoče naša mati, kateri drhte >sol-Sjl po lkish ter sklepa roke, s jiaterhni nas je blagoslovila, ko iimo odpotovali v svet! Eden ali drugi ima znanca, sorodni-Ifca, očeta, ženo, otroke ali prijatelja v stari domovini. Oni, ki nas poznajo, pričakujejo od nas sladkih pisem, |f»ilih prošenj, zahval, spominov iz domovine. Mi pa poslušamo v daljni tujini pritajen sum zimskih dreves v domačih logih, primorski Slovenec se spominja valov am j a slovanskega jadranskega morja, vsi se pa spominjajo žalostne, dasi drage nam domovine! . Božič pri slovenskem listu v Koliko rok, koliko krvi, koliko življenje je dala že naša domovina tej silni, tej nepregledni, tej nikdar siti Ameriki! Tn kaj je domovina od nje dobila? Dobite postave, hrome«, tupa-sem kak s krvjo zaslužen doflar, žalosten spomin zapuščenih. Vse to je bilo žrtvovano na oltar mogočnega dolarja, vla-da-ja tuje domovine! t Pa tudi neuki priseljenec, ki je dosedaj dospel v novo domovino »za kruhom, ima svoj bo-jiič, tudi on ima spomine na preteklost, tudi on goji nade na bodočnost, na boljšo bodočnost. Tudi on ššejo o kulturi in vladarjih, Baz pa najraje pišem danes o ^ Človek ima spomine, katere n>u ne more pregnati nobena civilizacija. Mogoče bo te spomine trenutno kdaj pozabil, to-ta da bi jih za vedno pregnal rij* svojega srca, tega nikdar ne prore storiti. Imej prepričanje, kakcrršnjo hočeš, veruj kar hočeš, veruj, da je bila opica tvoj prated, svetega spomina na mžerinske nauke, kateri spo-Imini so JH od roda do roda, se pričeli ob zibeljki. nadaljevali y nežni mladosti in spremljali mladeniča in mladenko, ko sta pe podajala v širni svet za srečo. In imate strast v srcih, oboj) r duhu, dvombe,.nejasnost, vse divja po vas in v vas, toda S&CCf Iti ViklHl - civilizacija ubije tudi družino, očeta in mater, ki sta začetek človeške ljubezni. Da, vsi ljudje imamo nekaj ) skupnega; bodite na katerikoli t stopinji cviilrzacije, dobi se 1 dan v življenju, so časi v življe-5 nju, ko v^m zagori srce v divji • plemenitosti, in vi nikakor ne ■ morete pogasiti tega ognja, naj 'si še tako prizadevate. Vaše i srce zaigra v vzvišenih mislih, i kakor zaigra kraljevo srce na ■ dvoru. In take vzvišene misili ' se polotijo naroda, misli priha-> jajo, da ima narod nekaj skup-1 nega, da ne sme roditi samo ■ sovraštvo, nevoščljivost in za- • vist med rodnimi brati, vsak čuti v sebi poklic, da je ustvar- • jen »za n-skaj višjega na svetu » kot da bi samo preživel malo-' marno svoje 'življenje in se ko- ■ neono ubil. 1 Ne govorite mi, da so to sa-1 mo prazne stvari, narodno pra-! znoverje — vi, ki imate vsega ' dovolj, polne blagajne, pokia ; usta! Vidite, vi ste svete spo-i mine pregnali iz src, upeljali ste mesto njilh slepi skeptici-' zem, ki uči, da ste vi nič, zemlja nič — Bog nič! Kako se ■ motite v svojih srcih, kako ti- ■ site k tlom druge prvotne, slad- I- ke materinske misli in spomine, ki so vam nekdaj pregrevali nedolžno dušo! Srečen božič vam, slovenski » bratje, ki ste razsuti m zar- • streseni po vseh ogromnih Zje-1 drjetnih dfcžovah! Srečen božič " vam v daljni domovini, v kateri ste »žrtvovali toliko svoje kr- • vi, svojega znoja, pa vendar - vemo, da gori vaše srce s sve-" tim plamenom za ono rodno 1 zemljo, ubogo in zapuščeno ! jer vam je tekla prva zilbeljka. " kjer ste dobili one spomine, ki ■ vam o božiču pregrevajo du-" šo m srce. Srečen božič SIo- ■ vencem v novi domovini! i i o- Protestna brzojavka "Osve- - toveho Svazu" švedski akade- - miji v štokholmu proti podelit-i vi Nobelove nagrade Roseg-i gerju se gilaai sledeče: "Ne ve- - mo, je-li slavni akademiji zna-i no, da štajerski pesnik Roseg- - iger, čegar literarne zasluge - popolnoma priznavamo, vpora-; b4ja svojo drugače zaslužemlc ; popularnost ljudskega avtorja k germ in i začni propagandi s , tem, da energično z velikimi - 'zbirkami vzdržuje šole, ki ne - skt»žlijc. 1 ii J ^^^^^^^^^^^^ FR- ^ ^^^^^^^^^^^^^ ^ ____Slovenska trgovina 1 z finimi urami, diamanti, gra-1 mofoni, srebrnino I I m zlatnino. 6034 ST. CLAIR AVE Ker so Božič in Novo leto pred durmi, naznanjam I cenj. občinstvu v Clevelandu in okolici, da sem raz- I širil svojo trgovino z vsem v to stroko spadajočimi I predmeti, ker vem, da za praznike ljudje kaj radi I kupijo svojcem in znancem I božična darila. V zalogi imam vsakovrstne zlate, srebrne in nikel- I naste žepne ure. Prodajam zlate verižice, prstane, I kravatne igle, zapestne gumbe, priveske, brose ter I različne toiletne predmete po različnih cenah. Ce- I njenemu občinstvu se tudi priporočam pri nabavi I prstanov, priveskov in broš z znaki vseh slovenskih I jednot in Zvez. V zalogi imam tudi razne stenske I sobne, budilke -z godbo- ter kuku •1 l*y 1 1 a* ure najboljše kakovosti. Pred kratkim sem dobil tudi iz stare domovine gra- I fofone in plošče v vseh jezikih. Sploh pa sem gledal letos nato, da sem za praznike napolnil svojo trgovino z vsem kar se zamore dobiti v moderni trgovini te vrste, da bodem mogel tako postreči cenj. odjemalcem z vsem, ker vem, da imam najbolj zmerne cene. Bavim se tudi s popravljanjem ur, zlatnine, srebr-nine in graviranjem. Delo je vedno solidno, točno in prav po ceni. Za vsako pri meni kupljeno blago jamčim, da je dobro in pristno. Prodajani tudi na j lahka tedenska odplačila. Vsak odjemalec dobi tudi za darilo lep stenski koledar. Za obilen poset se priporočam. I I ■ Alenka. Zofka Kvcdcr. J - Alenka je bila četrta. Pred Bfejo so bik tri eertre, a za njo Iše^a |0n» je prišla na svet neae-Kkeaa. s strahcnn pričakovana. Hfloštvo je bilo v biši. Oče ^je bil brez dela že skoro leto Hpj, Poskušal jc to in ono |B| ajkjer ga niso oobdtžaJi BMf0- Bil je prej sluga v ne-Klem društvu, a odpustili so ga Bili malenkostnega pogreška, p zaradi par kron, ki so maiijka-^fle pri obračunu, ka-li. Prve me-I leče se je tnudil dbbiti zopet I kaj stalneg-a, ali nesreča ga je E^rosil okoli, zaanan je trkal na Kiata. Njegova obleka je postala oguljena, nič več se iti ro*k > Hnihi za otroke. V pondeljek '"te je šila ponujat h gospem za jEjrka. Ona je imela boljšo tre- i |pft| k oni družini. In čeprav { EMbilo to za njo, ki je zopet ( |pjfičakovala dete, mučno in te- | delo, to vendar one krone, i jih je nosila domov, obrani- Take so bHe razmere, ko s* Sje rodila Alenka. Bila je zdra- Hp, čmooko dekletce, ampak, j jnpttiti ni imda mnogo časa za < L^Jo. 'Prepustila jo je oedemlet- 1 M Tinki, ki je hodila že v šolo J 1% je opoldne pogrela sestrici i EjBefco in jo napitala, kadar ni 1 fpio matere doma. Mala Alen- i je pri taki negi «Iabo pro- ■ ape vala, njen obraz je bil bled ! in suh. C de dmrre je ležala sa- | gm* v zatoli dekletni izbi, kjer < •e je, če je bila mati doma, vse \ Prej mu je teklo življenje bil* službo, je bilo/ kakor, se mu je sreča skrila za vselej Ni se znal obrniti in si poena gat i na boljše. Jezilo ga je to začel je piti, kričal je na ženo •k&datkoli m jc tožita, da nima jo otroci kaj jesti in ga Je prosta za denar. žalostno življenje je žive« Alenka. Starejše sestre so se malo zadrževale doma. Igrale so se na dvorišču ali vasovale pri sosedovih otrocih, Alenka je bila .mnogo bolna, kasno je shodila in tudi poznejše je mnogo polegaJa. Sestre jc niso marale, niti drugi otroci ne, ker ni znala bežati in skakati. T udi oče je ni maral. "Zakaj na svetu?!" je godrnjal, kadar je bil trezen in je včasih zvečer pogledal v itijen kot, kjeir je zdela, kakor preplašena, bolna ptrčica. "U-mrla bi! Samo za pokoro boš, . "Sirotiea moja", je rdela vse- ■ lej, kadar je odhajala ali pri-, hajala in jo je pogladila (po , temnih tankih laskih »n pritis- ■ nifla k sebi. "Sirotaca moja, le potrpi. Kadar boš veflika, bo vse drugače, lepše." Ali Alenka je rasla tako počasi, jih pošiljale vča-bo sih na pošto ali v prodajalno, pa so dobile kaj za pojesti kak-ro- Sen krajcar ali kako iznose no . v oblekico, predpasnik, kapo od »li, otrok. Bile" to zdrave, gibčne, vesele in domača revščina jim in ni preveč težila. Tinka je boor dila vsako popoldne k sosedi, le- ki je bila šivilja, prati posodo k. in je dobila zato vsakikrat ej, groš. Vse tri so dobile v šoli je obleke pred Božičem, ljudje so Jo jih imeli rad*, ker so bJle fletne el in zgovorne. u- Alenka se j« brigala za Tončka s čudiovito pozornostjo in v nežnost jo. Tako je bila -majhna fir in silaba, da ga ni mogla nositi la CDalie na oeti strani). Frank Sakser Glavni urad»82 Cortlandt St, 1 Podružnica: 6104 St. Clair Ave., NEW YORK, N. Y. i CLEVELAND, O. Pošilja I Prodaja DENARJE | PAROBRODNE v staro domovino 1 LISTKE potom c. kr. poštne | sa vse prekmorske hranilnice na Dunaju; hitro 1 parobrodne družbe po izvirnih in ceno. i, cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. Trgovina s žganjem in vinom sfailffi^ffi'' ' '' ' " '' ^ '* ' ' 1 4 . ' j/ ti Priporočam se Slovencem za nakup najboljega žganja in ^vrstnega domačega vina. Pri nas je dom najčistejšega domačega vina. Importiran tropinjevec, bri-njevec, slivovka in vsi drugi , likerji. Ne pozabite na božično darilo, kije dobite če pridete k nam* Pošiljamo denar v staji ■ ro domovino in prodajamo parobrodne karte za vse preko- morske črte. Postrežba točna ✓. ■ in solidna. .» ■ . * / , * 1 *. v "i ■ LEON SCHWALB, «iu-h sr. cum ave. ■ ttjiiitS'Sifc^^^ %i L. LiL* •• 1M-M. . :,tLži. MttfjJ. "kU ,'■* rt'' * -Jiit^* i ^jC SLOVENSKA TR- Jjjj^j^ mm 8 ^ 6220 ST. CLAIR AVE PRIPOROČAMO rojakom posebno fine, trpežne čevlje za praznike in za delavnik. V zalogi imamo samo prve vrste blago. Vsak naš odjemalec je zadovoljen z mojo trgovino. Kadar ■ kupi enkrat, pride gotovo še. Priporočamo znane m line END-WELL čev(e. Vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Radi preselitve trgovine po praznikih, bodemo začeli že sedaj vse vrste čevelj po nekoliko znižanih cenah prodajati. . • '' ■ 1 '.I III.I.I.'...m I ■ ; I iii.i I ..... I.III.I.-...-M..I— II lunmui .11 ' II. ...... v'-j-J ' ■'it • V-n i" ' 1 v.rV ') -■■, ■ . 1 i" ' ROJAKE POZDRAVLJAM IN VOŠČIM SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE! flffi t »v' '..ff-'^; -v*m)t t''". i" ''h-rf'"1 'k«'"-''-' ' ^•'•"•'•is-v^f-•"•vwSfci o''---•»: "Affiffl nerednostt prebave. I ^ ■ i ! ■ 1 - Sj H Da ste dobrega zdravja, ne smemo pustiti, da pridejo v nered naši pre-I bavljalni organi, ker je to vedno znamenje bolezni celega telesa, ali posamez-i nih organov. Brez prave hrane in prave prebave ni življenja. Raditega pa morate imeti vedno pri rokah kako zdravilo, ki vam v slučaju nerednosti prebav-ljainih organov hitro pomaga. V takih slučajih priporočamo vsakemu dobro, < zanesljivo in takoj delujoče TRINERJEVO AMERIŠKO • "— ......... ■ ' ■ ........ 1 GRENKO VINO ■ i- ■ ■ • ■ ■ ■ ; - • • . . .. | To izvrstno zdravilo sčisti prebavljalne organe popolnoma, ne da bi telesu povzročalo kake težave. Zboljša vaš apetit, daje moč prdbavljalnim organom, odstraniv zaprtje in vse teškoče, ki so s tem združene. Rabiti se mora pri vsaki nepriliki Imejte to zdravilo vedno doma in rabite je kadar imate: ZAPRTJE, fSKSj NERVOZNOST, GLAVOBOL, W NBPREBAVNOST, BOLEČINE V ZGUBO APETITA. SPODNJEM DE- BRUHANJE, LU TELESA, jMfo SLABO RAZPOLO" SLABOST fPHflB 2 EN JE PO JEDI. Ne vrjemite, da take bolečine same zginejo. Ce se takoj ne zdravijo, vse-lej oslabijo organe. Najbolje zdravilo vvseh takih slučajih je j Trinerjevo amerlžko grenko vitio> PO LEKAflNAH. Zavrnit« ponaredbe JOSIP TRINER, Importer In exporter. I 1333-9 & Ashland Avt. CHICAGO, ILL || to v vsaki lekarni Zastonj za vas. Ali pate direktno nam: W. F. Severa Co. Čedar Rapids, la. I Hud kašelj me je mučE Ne čutim nobene bolečine.:-: :-: ggMmn Mnogo zadovoljnih bolnikov, Id to okrevali, nam je pitalo da lllli ll'11llllLi|liilillM Ni vam ***** trpeti na bolečinah, revmatizmu, napetosti, ranah jj •o imeli hud kašelj ali hripavost, oslovski kašetf, prehlad, bole- trdih udih in mišicah, nevralgičnih bolečinah, krčih, če takoj čine v grlu, in da so takoj ozdravili, ko so rabil« rabilc Pravo ldravil° v vseh takib 9 J Severov Balzam za Pljuča :J||| Severovo Gothardsko Olje HHH Berite k.j piie Mr. John Kajič, Sander.cn, Wa.h. ffl| I I * ™ Ctn7ef SL M^Lke^Wif ^ \ P^ m flj 9 ■ ur, .v J .. .1 C MJaz se sedaj počutim zdravega, ker moram reči, da mi je "Z veseljem vam pišem o čudovitem zdravilu, Severovem , "T ji rli- d i ■ li . 0 . . v o JI si* k i a. o a. j • sSEggt'ly^H pomagalo Severovo Gothardsko Olje Bolezen je bila zastara-balzamu za pljuča. Hud kašelj me je mučil več kot 3 tedne in . * «j»_. . , , , . * j m I . i - .. . , r i l i- ir u*i d i na in že n sem več upal, da bi mi sploh kakšna zdravila poma- bolečine v prsih m gvlu sem imel velike. Ko sem rabil Balzam LvSlsf?^^ i , V.,. __. ■ .. _ . , * i« .»■ • , . v .. , ,, M^^il^l vala. Ko sem se pa konečno s tim oljem namazal zvečer, sem 0 za pljuča, me je kašelj pustil m se sedaj počutim zdravega m mt« • , . . , Y . _ - ... , .x . . - j ■ ^ ' J Vf -v • le takoj prvi dan občutil veliko olajšanje in tretji dan je revma- P P Severov Balzam ni pljuča se lahko brez nevarnosti daje otro- [^^S^jf J tizem popolnoma Zginil z noge, in aed^j nečutim nobene bole- | kom in njega koristni uspehi so znani mnogim odraščenim, ki ™ ™ čine več". ! ao ga že poskusih. Ima prijeten okus in uspeši takojšno zdrav(jenje od kašlja. Vprašate Severovo Gothardsko OUe sa priporoča pri mnogih nesrečah in bolečinah v gotovih delih telesa, ka, za Severov Balzam za pljuča pri vašem lekarnarju. Ne vzemite niče^r druzega. Če ga kor .mo zgoraj povedali. Pobite to zdravilo, kadar pri,I , * .j ' oc . e„ karnari. i. Sorerovo Gothard»ko CHje. N. vzemite nlče je ostalo fiegibno. < Fri starejše deklice so spale i nirno »dalje, navajene na noč- < li hripp očeta in jok brata. Le < Uemka je vstala, podtaknila o- < roku suiho cunjo, šla v šte- I iilnik po mleko in nahranila nalega. Ali bil je bolan, kali; i ri se dal potolažiti in prejo-cal je cek) noč skoro do zore. Šrak v kietni izbi je bil težak i n vlažen, smrdeč in zadušljiv. ! rezko bropenje pijanega očeta ie je mešalo med' sopenje ma- j ere, ki je v sanjah zdaj pa zdaj globdkto v^zditofla; Sestre iso /časih zarfcašljale, a mak) dete e venomer ječalo in se zvijalo, členka je bila pospana. Njeno Irolbno telesce je bJlo pokrito t » potom. >Malo je zatisnila oči, lili brat je ječal .poleg nje, pre- , )lizu, da'bi mogla zaspati. Smi-tl se ji je in porinUa je svojo j •oko i apod njega in ga stiskala > t sebi. Grela ga je s svojim telesom m ko le ni prestal jokati, j« »zsaihtela tudi ona, tiho, 1 pridušeno. Tako so počasi po-i tekale nočne ure. Nihče se ni zmenil za otroški jok, «a Alenkino ihte nje... Oče je bil pijan, mati ubita od dela, sestre zdrave, trudne od celdnevne>ga skakanja in igranja... Ko je bila stara Alenka šest let, je imela dva brata,, na katera ji je bilo paziti. Morala bi biila pravzaprav že v šolo, ali ZEmovfca ae je izgovarjala, de je Ajenka še preslaba. Res }e bfta šibka in drobna, kakor bilka, ali to, ni bil pravi vzrok. 'Ti si moja edina pomoč, sirotica," ji je rekla Zimovka. "Če tebe ne bi btto, hi morala AoČrti v vodo. Noben mi iii£ ne pomaga, le ti..." In res: Oče je pil, Tinka, Id je bila že enajst let stara je bila po vsoti prijazna m usWz-na, samo doma ne in Ančka In Pepca enadco. Držale so skupaj te tri, staknile tn ndcaj, tam ^Jtmo^sr" 'Ti, Tinka, pojdi danes a vo-:ičkom malo v park, da bodeta antka malo na zraku in tudi Vlenko vzemite s seboj," ^je u-cazovala Zimovka. Ali jezična Tinka se je biro obranila sitne dolžnosti, ;eš, da mora v sosedstvo z \nčico in Pepco, da bodo no- ■ lile drva in da jim je gospa že obljubila kavo in ndcaj stare >ble»ke od svojih otrok. "Saj je fukli na dvorišču solnce. Naj le Menka pazi na fantka, ona je lavajena..." Alenka je bila navajena... Desna rama se ]\ je malo »krivila od vednega pestovanja. Zimovka se je tolažila, da bo ce prešlo, pa ni. Alenka je o-rtak majhna in nekako čudno cgrbljena. Ampak v obraz je bila prikupiva. Imela je lepe, velike, temne oči in goste, dolge lase. Brata sta bila tuidi oba ne* kako zanikrna. Tonček je komaj s tremi leti malo shodil fofko je itmeJ veliko debelo gla-ro itn tenke kruljave noge, ču-rfno se je gugal pri hoji z ene ( strani na drugo. Z osmimi leti je šla Alenka v solo. Prav dobro se je učila in J učiteljke «o jo imele rade. O-troci pa fco prej niso marali za nljo, bila je pretiha, .prepohlev-na, ttidi so se smejali njeni grbi. Doma je bila beda vedno vtčja. Zima se je popolnoma zanemaril, bil je ženi in otrokov v veHko nadlogo. Pil je, če je le prišel do belica, preklin-| jal žrvtjenje in postajal vedno boji surov. "Vse vas bom *wfo!kel!" Je kričal, 1eo je bil pijan in to je j bilo skoro vsaki dan. Najboljše, Kfa vas ni revščina gnfla! Saj st#|a nič! Posebno to tro-j^ je boljše, da danes vzame konec, ko jutri 1" in pretil je « pestmi proti kotu, kjer je ležar la Alenka s fantkama. Nekoč je priišel a nekim okieščkom in je začeli mlatiti po otrocih, da so sosede pritekle na pomoč. ^ p«fivja?r je \arn^a^Zimov- janec. "Trije berači manj na »vet(ui... kaj veš ti, neumnica?" Strašno žiyljenje je bilo to. Vsak dan prepir, jok. Tidka je s štirinajstimi leti jtfšla z doima za pesterno. "Da ne bo več v peklu," je rekla In za njo sta odšli tudi Anči-ca im Pepca. Zimovka je upala, da jo bodo kaj podpirale, dajale ji zaslužek. Ali zmotila «e je. Ni jih bilo blizu ni če je šla včasih sama za njima, so godrnja je dale d'esetico ali dve in rekle, da gospe nimajo rade, da jih kdo vsak xas moti. Da potrebujejo denar za ae, »za otole-ko, čevlje, da nečejo biti tako neumne, (kakor mati, ka daje očetu vedno vse krvavo zaslužene novčice, da jih zapije... Ko je Alenka dokončala Šolo, se je hodila učit šivat. Brata sta bolehala, enemu so se delali škroflji, drugi je kašljal. Videlo se je na njima, da ne bodeta nikoli zaslužila kruha, ka-moli, 4a bi bila kdaj v pomoč staršem in sestri. "Kadar jaz doli pojdem, bo vsega konec," je vzdihovala Zimovka. "Od lakote nas bo konec." Alenka jo je tolažila, da bo že ona skttela za vse, da bo že nekako Bog dal... "Kaj boš, sirotica, šibka sfi, en dlan, če bi šla peat, pa se boš fentala za vselej," je ugovarjala Zimovka. Takrat je Alenka rekla, da se bo učila šivat, ko je mati nekoč težko obolela. Noge so ji že dolgo otekale, pa ni marala Siromašna ljudje še bolni ne vtegnejo biti. A na konec jo Js veredar zmagalo. Kar hipoma jo je prijiela strašna bolečina v bokih,' pa vse doli po ceHh mogaih, da se kar premakniti ni mogla; z vozom so jo prepeljali domov. Alenka je Ha po zdravnica Resno je vrtel z glavo. "Mesec bo morah ležati, v bohjišnko naj gre, kaj bo do ma... Zrfrava sploh ne bo več nobenkrat tako, da bi. mogla spet hoditi po hišah prat Po kvarila se je, prehladila kckm I—13-ijilr.inJl » kotacoicrac... ca v bolečinah. Samo na to je mislila v enomer. V nogah jo be žgalo m rezalo, kakor z noti, kakor tz žarečim* iglami jo je zbadalo, ampak v srcu ji je xilo se hujše. "Kaj (bo z očetom, Alenka?" je govorila po noči. "Dozdjy j je imel vendar en kot, kamor se je atisnift, ampak če mene več ne bo... Po itilkah se bo valjal, zapirali ga bodo... Res, ia pije, ampak kdovedi, morda bolj iz žalosti, kakor zaradi kaj druzega... Tudi on je človek, vaš oče.Ko je bil mlad in se nam je še dobro godiflo, ni pil... In fanta, kaj bo z fanti?! Oh, moj Bog, jaz sirota. , , In ti, kaj bo s teboj, Akmka, sirotica moja!..." Obupno je jokala imati. "Nikar ne jokajte," je rekla Alenka. "Jaz bom -skrbela za vse, za dčeta, za Tončka in Jožka in zase. Boste videli, da bo vse 'prav. Doma bom ostala in šivala bom." Zimovko so odpeljali v bolnišnico in sedemnajstletna Alenka je skušala sama ubraniti družinico od lakoti, šrva-la je za delavke v 'sosedstvu, ženske so ji šle na roko, ker so vedele,kako je življenje siromakov težko in okrutno, vedele so to često iz lastne skušnje.. . Po par mesecih se je vrnila Zimovka domov iz bolnišnice, ampak noge so ji ostale trde in hrome. Morala bi bila iti še v drage kopelji ea par mesecev, ali otd kje denarja za to M Alenka je kupila širok naslonjač, posadSla mater notri in jo porinila k svojemu šivalnemu stroju. Roke je imela Zimovka zdrave, pa je pomagala hčeri šivati gumbe in gumh-nke sploh to, kar se ne more detati s strojem. PreseliK so se v podstrešje, da je Alenka imela več svetlobe, Tudi jfe bik* prejšnje stano vanje prevlažno. # Tonček je hodil zadnje leto v šoJo, toda mnogo je bolehal in po zimi ga je bolezen do ce- no Alenko je ljubil zelo. Jožko J |e bil bolj nadarjen. Lahko se 1 je učil, rad je čital, ampak telM n jegovo je bilo šibko m zaosta- j k) v rasti; še vedno se je zibA J pri hoji Alenka je sklenila, daS g| bo' dala učiti urarstva. Po dolgem razmišljevanju se sporonifa tega rokodelstva. BB je spreten in pameten in topi bilo skoro edino zanj. "Sadili bo pri svojem poshi in boml noge ga ne bodo nič ovirale," je razlagala Alenka materi.., Pek) oče je zadnji čas postati bolj mehek, dober. Zasmia , seveda ni mnogo, skoraj flfl Zifnovka je trdila, da se ji ne | dopade, da je to slab pomen, y če se pijanec v starih letih preveč hitro spreobrne. "Bolan bo postal, boš videla, Alenkapj je pripovedovala hčeri. "I*J§H bo še hujše. Pbznam take. Žili lostno so končali. Nesreča pafM ganja nas vse.. Zimovka je res nekako vga-nila. Zima je vedno bolj tozH nad veWkimi bolečinami v &m lodcu, da ne sme ne jesti, piti. Propanfal je jako, slabo izgledal in Alenka je šla npH dan ž njim k zdravniku, ko f|&| zni Čaji in obkladki le niso hd~ teli pomagati. Zdravnik je »ar j ročil Alenki, naj drugi dan ftm de po recept, da mora še nekaf pogledati v knjigah in ona ara pride, ne oče, da ji bo raz jasnil, oče bi pozabi*... In ko je pri-1 šla, ji je rekel, da ima najtn£ raka, da bo to morda Še | dolgo trajalo in da je ta ^^^ zen zelo huda.. . .Kmalu potem je tudi Alenki postalo nekako čudno, glava Mj je bolela, po noči ni mogla ^hJ ti. Parkrat ji je prišla taka vt^ | toglavka, je morala purtfU^J delo in left'. Potožila se je sedi, ki ji je ia dobrote donaa^| J stvari iz trga in prodajalnioeto ji včasih pomagala pospraig stanovanje, ^ da je mogla (*§|| k šivanju.: • ^A^ŽlBjM ^f.T* « M, _ In kje pa?" se ,e zacutffla aa- , seda kakor prestrašena. - . (Konec prtnoanjic.} , ^ Mfe^ i m—* jo avstr. uredniki. (Izvirno poročilo.) HHK'\ »K ' ' ■< ' i'; if.) ' Casd|>is$e, posebno avstrij-i dco je na dolgo m široko poročalo, o škandalu katerega je avstrijska vlada sama naredila 1 s tem, da je dala zapreti kakih 500 uradnikov rasnih parobro-? dnih družb, ker »o baje "silili" f, avstrijske državljane, da zapustijo Avstrijo in se naselijo v ' Ameriki. Av(strijdka vlada )e Bjri tem tako strogo postopala, da je prišel odmev tega posto-panja celo v državni zbor. Proti avstrijski vladi se je oglasil poljski državni poslanec Mr. StapMirici, je prineseU dovolj blata na dan, kako zanikerna je avstrijska Mlada, kako malo jtt pazi na narod, da bi se vzgojil, mi kakšno premoč imajo avstrijski škofje m grofi in baroni, ki so nemškega miiljen-ja, ki skupaj z vlado zatrejo vsako kal, kjer bi Slovan se 4ranil pokazati, da je v resnici Slovan. Mr. Stapinski, državni poslanec m objednem -urednik upljivnega poljskega listanje živo napadel avstrijsko vla-M& v državnem zboru. In dovolj vzrokov je imel za to. Iilo poljskega a, Mr. Sta-službi "Čaje plačan za j »tašč prigo- j ga časopisa, ' *lijo iz A v- 1 ta vnem zbo- 1 Obrambo in 1 prepričeval- i v Ameriko. 1 »udem, da ae 1 ----... -1 V -,-— izseljujejo. . Mr. Stapinski, avstrijAi dr-[j, žavni poslanec, objednem ured-nik časopisa, se je izjavil, da ni samo vzel oglase od paTobrod-nih družb za izseljevanje, pač pa je celo v uredniškem delu trij- časopisa prigovarjal ljudem, po- naj se izselijo v Ameriko, če 1 je doma ne morejo živeti. Ured-dila nik je povedal, da ima nekolikih ko stotin naročnikov v Ameriki rrcb in rnnago izmed teh nardani-ili" kov mu j« pisalo, da se v Ame-pu- rici aH Canadi lahko naredi > v ^tdlcral boljše življenje kot ga < fc imajo v stari domovini. Le dva 1 *la, naročnika njegova, ki stanuje- 1 .to- ta v Canadi, sta se pritožila, da i oti jima jc žal, da sta šla v Ame- 1 isil riko, dočim se jih je stotine po- < kfr. hvalilo. i -olj "Jaz nisem detektiv nobene i •na parobrodne Črte," je rekel dr- 1 a,jo žavni poslanec, "toda jaz sem c jo- odkrit in značaje n prijatelj in 1 ijo zagovornik izseljevanja, če lju- 2 >a- dje v svoji domovini živijo v(r m- -takih razmerah kot živijo moji. č »jo rojaki v Galiciji, živijo tako, e se da se Bogu smilijo. Vlada je t ici sama kriva, ker 1e ljudstvo v iv- tako silnih množicah izseljuje s id- k Avstrije, kajti vlada ima ve-j y :a- dno veliko sto milijonov kron'c I a- pripravljenih za vojske in sa k or bojne ladije, toda nima vinarja v za ljudsko prosveto in isobraz- k ih bo. Kako more torej vlada na- v ja padalti one ljudi, , ki silijo svo- b a- je prijatelje k izseljevanju, če U a- vlada sama siti Jjudr iz debele > ea s tem, da jtm pobere vse, kar p o- imaio? Zadnjo kronico izsilijo č a, »z khneta, iz rokodelca, iz tr- a b- govca, in potem še kričijo, da b v- moramo ostati doma? Zakaj pa lj r. ne reče avstrijska Vlada, da b o- moramo lalkote poginiti, da se k im moramo dati postrel»jati od vo- & fl- jakov. da ne smemo jesti, i.t.d.? P ie Aili je to človeško življenje, k! li ni ima avstrifski državljan? Ne ki el človeško nikakor nt, pač pa ž; r- «»1a.bše kot pa« je I n se Tm za.to se ne moremo čtidi- P »r ti, če «e ljudje izseljujejo iz t, avstrije v Ameriko ali Canado, ir e- kjer vsak pošten dela/vec lafhko k* 0. toliko zasfhiži, da ima dovolj nj 1. jesti in ds si kupi swtyfti drugih zi je potrebščin za življenje, da živi In e v Ameriki kot človek, ne kot i k pes! Zakaj poganjajo ljudje v r- Galiciji, v Avstriji vsak dan od f- gladu?! Zato, ker ima avstr i j-Eii ska vlada vedno na razpolago, da zalaga ^rofa Berctoltia is lč 3000 milijoni kronami, da dela u sramoto cedi Evropi, celemu 1, svetu, a ta grof Berchtold ni-e ma toliko pojma, da bi dal lač-I- nim avstrijskim podanikom je-i- stil! Zakaj se živi v Avstriji trči soče grofov m baronov na Ijud-i- srtce žulje, poleg velikih tovariš narjev, ki izkoriščajo delavce lli še posebej, zakaj ima vlada ve-a dno denarja dovolj, da oboro&i a uboge kmetske sinove m jih - uči streljati svojega bližnjega, a slovanskega brata?? Žakaj pa - nima ta vlada denarja dovolj, - da bi pomagala kmetu, zakaj ima na vsakih 200 prebivalcev ■ ; župnika, kaplana, dekana, ka- i - nonlca, prosta, prelata, škofa, i 1 okrajnega glavarja, stotine u-ji 1 rad nik ov in drugih, ki udobno 1 - živijo, pridigajo vladne kanone J r rn bajonete, ljudstvu pa kažejo 1 i om obraz, četudi je ljudstvo 1 , edino, ki plačuje ogromne dav- I i ■ ke." i t Ta govor poslanca Stapin- l s dcega je povzročil srlen upljiv 1 v državnem zboru. Vsi poslan- f i!ci, posebno vhdni, niso vedeli, i 1 kaj naj odgovorijo na te iztja- t ve. Posebno v zadnjih besedah, p ko je poslanec se izrekel, naj c vlada da ljudstvu kruha, da ne 1 bo stradalo, da ljudstvo ne po- h jtrebuje kananov za obrambo r Nemčije, je (upadel pogum nasprotnikom. Stapinski se je nor- d čeval is avstrijske vlade, ki je k aretrralla nekaj agentov, ker so o baje silHi prebivalstvo k i®se- j* Ijevanju. Kako more kak paro- I. brt*fcn*v agent prisiliti člove- s ka, da zapusti svojo domovino, s če se mu v njej dobro godil? !( Parobrodarakt agentje so dobi- o li le take ljudi k izseljevanju, k ki so obupali nad svojim polo- S zajem v svoji domovini hi so p raje žrtvovali vse, samo da za- v pustijo nesrečno Avstrijo. n Noben izmed ministrov se ni d upal ugovarjati Stapinskemoi, ž; bo je imel svoj govor, da celo n njegovi nasprotniki so mu priznali, di je Imel pošten govor. N In nidkaj nez&sUtšanega -je bito, da se v avstrijskem pari a- d * ■ ■ ' _' _____■ ____n__/Tr-- v merit u govori v prilog izselj-e- i vanj a. Zadostna resnica je, tako «e povdarja v najvišjih avstrijskih s krogih, da se je avstrijska pro-1 Speriteta -spremenil!a vi 'žalost 1 in nesrečo. Splošna revščina - vlada po celi državi. Nekate- - ri politikarji 'hočejo, da vlada - vzame podporo raznim paro- - brodnim društvom, in da se isti - denar razdeli med revno prebi- • valstvo, ki javno po cestalh * prosi khiha. Dragi zopet pro-■ sijo, da vlada zida hiše za de-i lavce, ker kdo bo delavca držal doma, da spi in stanuj« v hlevu, ko sliši od svojih prijateljev v Ameriki, da stanujejo v poštenih in zdravih htf ah ? Zelo resnično je, d'a bo avstrijska vlada skušala na vse načme, da omeji naseljevanje, ker se sicer boji, da zgubi vse j j svoje najbol jše može. ki bi v slučaju vojske morali prelivati kri za germansko habsburško rodbino, ki po "božji milosti" vlada v Avstriji in pusti, da Ijiudstvo strada. Toda avstrijska vlada nima toliko moči, da bi omejila izjseJjevatnje, in če ljudje postavno ne bodejo mogli iti iz dežeile stradanja in la- I kote, bodejo pač šli nepostav- j nim potom. Avstrrjiska vlada I pa nima toliko orožnikov, poli- I čajev in vojakov, da bi postavi- I la eneiga za hrbet vsakega, ki I hoče ta ht^xrt obrniti nehvalež- 1 ni domovini. Ljudstvo v Avstriji je prišlo I do prepničamja, da se mora nt- I kaj zgodki za njih prosveto in | omiko, saj pa tem času. ko se I •je toliko žrtvovalo za vojsko. I Ljudfe v Avstriji žedijo, da za- I služijo tukli r*ekaj za sebe, ne I samo za davke za kanone. I lostna znamenja kažejo dovolj I očitno, da se Avstrija bliža fraz- a kolti in ipopolnemu razpadu. I Slovanh', dosedfatj preizirani in 1 pote^ani, dvigajo svoje gla- J ve in teptame hrbte. Avstrija ne I more dolgo več stiskati svojimi 1 delavcev, kmetov in drugih dr- 1 žavlfanov. ker vsi so izmozga- 1 ni do zadnje kaplje. -o- Nemški cesar in ritualni umor. "Berliner Tagebla-tt" poroča, ! da se je cesar Viljem izrazil g Rusu, da verjame možnosti rite tualnega umora, ker se je tudi h v Nemčiji dogodil tak slučaj, >- a so ga iz političnih ozirov »t potlačili, a Anarhist prijet v Roveretu. a Rimski "Tribuni" poročajo iz h Rovereta: Tu je bil aretiran ti anarhist Boretti, ki je na su-i- mu, da je udeležen pri kom-h plotu proti italijanskemu kra-* lju. LOVRENC URBANIJA, ; 6112 Glass Ave. Slovenski krojač. Se priporočam rojakom in želim vesele praznike. POZOR! POZOR!) Kadar potrebujete dobrega pohištva, posebno kadar potrebujete dobrih in finih pecii po nizkih cenah, obrnite se na JOSTZELE. 6108 ST. CLAIR AVENUE. ■ I s Popolna zaloga pohištva, orodja in kuhinjske po- ^ sode« Ob jednem priporočam svoj pogrebni zavod, ki je zmožen, da priredi najlepše pogrebe. Vsakemu se^; postreže v popolno zadovoljnost. Josip Želeje pred drvi žavo izprašani balzamist in pogrebnik. Avtomobili na razpolago za krste in druge prilike. ' 11 [ n 1 ' ■ ■ - • - ........r V ■ Srečne praznike vsem Slovencem. J • Jk ZA BOŽIČNE PRAZNIKE W KAKOR JE ŽE SLOVENCEM ^H trgovino z vinom in žganjem ter najbolj fino urejeni slovenski saloon v Clevelandu, največji slovenski naselbini. Prav lahko postrežem vsem, karsikdo poželi, kakor s pristnim domačim vinom na galone in sode, po zmernih cenah. Belo in rudeče vino. Nadalje imam izvrsten domač tropinjevec in najbolje žganje v steklenicah po nizkih cenah. Posebno znižane cene zapraznike. Priporočam se vsem starim prijateljem in Slovencem sploh v obilen obisk in naročila. • ' _ J« Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi vsem znani prijatelj i GEO. TRAVNIK AR, THE OLD BANK CAFE vogal 55. ceste in St Clair Ave. ~ I Cleveland, Ohio ' • - " . i iš&