List 21 Tečaj XL I i •«■ / a * • -t.. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. za eetrt leta 1 gold v » 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. 5 m . ' » - ^ vfriJiV .*' 10ubijani 23. maja • ^ r v i Ob s e g : Naznanilo in razglas O mlekarstvu ročilo k projektu o izsuševanj ekaj (Dalje Obrezovanje mladega sadnega drevj Tehnično po- del in kulturno-zgodovinskih predmetov v Ljubljani ob ljubljanskega močvirja. (Dalje.) — Razstava izdelkov hišne obrtnije, ženskih ročnih kranjski razpuščen 6001etnice dop Novičar Nova šolska postava Deželni zbor Haznanilo m Gospodarske stvari. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski prične 1. dne julija t. se podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: s spričevalom, da se je pri kakem kovaču za mlekarstvu nekaj. (Dalje.) Po sedanjih razmerah se izmed vseh mlekarskih kovaškega pomočnika izučil; . z domovinskim listom izdelkov in v večih množinah najboljše prodaja ovo maslo ali put to je za surovo maslo dobre vrste s spričevalom svojega župnika ali župana poštenega obnašanja; in da zna brati in pisati slovensko. 5 da V/ cm ^ Li t v i , CV/JO /jO, o lil U V U luaoiu UUUi t dobiva se primeroma najviša cena in dobi se za-nj denar najhitreje. — Od kod ta prikazen, ni treba tukaj razpravljati, omenjati pa hočem vendar toliko da ka kor naravno -p. » y • , , aiv/x auiatiiu. OUIUKCi: Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendije po 60, ali po domače rečeno surovega masla potrebujejo velika mesta oziroma dO forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti UMU1W ^/VV.^uujvju fwxxvu, lU^ot», one vrste ljudje, katere sploh imenujemo „gospoda"; gospoda pa je kočljiva, ne mara ubožni list spričevalo poštenega obnašanj veliko srednjega blaga, neče slabega, rajše plača višo ---—w ^vk^^^m, v^n^xaja, 9 A*! 1U potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomoč- maslom nikl delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati ceno, da je le ponuđeno jej blago zares dobro To velja sploh in izrekoma od kupčije s surovim vsaj do 15 junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljublja Šola traja do konca decembra 1883 skušnjo dobro přestojí, more po postavi od leta 1873. patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez pre-skušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za ; tega ne kupi nihče brez pokušnje, pri poku-šanji pa navajena usta v trenutku spoznajo vsako napako, pa tudi vsako boljšo lastnost surovega masla, posebno njega starost in pa iz katere vrste smetane bilo Kdor pre- je izdelano, ali iz sladke ali kisle, iz zdrave ali pokvar- jene; žaltov okus pa se vê da spoznajo vsaka tudi ne navajena usta , da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. česa deluj Za dobroto surovega masla odločilno je tedaj iz ? WW* v i WJJWI ""VU1UI UU1VVJ1IUU JU l/VUUJ , Ai iz kakošnega blaga se izdeluje in kako se iz Učenci naj se oglasijo vsaj dva dni pred šolskim krave Odločuje pri tem tedaj v prvi vrsti dobrota mleka, katera se zopet ravna po dobroti piče in po zdravji začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v katera dobiva dobro Sploh veljá tukaj pravilo, da le zdrava krava 5 podkovstvu izučenih kovačev pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in hladnih lezin, mesá, toraj naj bi županstva svojo "skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa. Ljubljani 20. maja 1883. zdravnikov kopitnih bo- tudi daje dobro mleko! naravno , nepokvarjeno p i č o ? Da je zdravju živine treba ? zračnih in snažnih hlevov in snažnosti sploh » Karol baron Wurzbacli ? to smo omenili uže zadnjič. Ravno tako naglasili smo na kratko, da se mora mleko pomolženo in ohlajeno spravljati v snažnih, zmiraj do po pičice snažnih posodah, v snažnih zračnih in hladnih shrambah. i predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja. 9 izdelavanji surovega masla treba nam pa je spregovoriti nekaj več. Pri nas izdeluje se surovo maslo navadno le v malem, poprek so pri nas kmetije tako male, da se na vsaki molzejo le 3 do krave, ker se na dobro krmenje le tu in tam gleda 162 posebno zato 9 ker naš živinorejec navadno bolj gleda Tudi se iz one vrste sodov izdelano inaslo težko na število repov, kakor pa na lepoto in dobroto ži vine in blaga, katero se od nje pridela in priredi. pobira i mleko težko iztaka, pri katerih se ne more sne- mati vsa končnica; se ve da večih sodov zdaj uže ni, pri Pri večih gospodarjih, ki štejejo po pet do deset in katerih bi se končuica ne snemala; kjer je pa tak več molznih krav, nahaja se tudi pri nas navadno boljša naprava, je pa olajšano tudi snaženje. živina in umetnejše krmenje; kaj pa z mlekom početi pri tem vprašanji so pa navadno tudi veči naši živino rejci v zadregi, posebno tedaj, ako svojega posestva ni majo blizo večega mesta ali obljudenega kraja. i Ako pogledamo k večim mestom druzih dežel i na priliko, na bližnjo Koroško, na gornje Stajarsko, gornje Avstrijsko ali bližino Dunaja itd., nahajamo tam hleva, v katerih stoji po 60, 80 do 200 molznih krav, vse enega plemena, vse bogate mleisa, tako, da se odvaža ali Danes hočemo pa živinorejcem našim pokazati tudi v podobi narisano p i njo gugalnico po „W. Landw. Wochbl." posneto, po obrisu V. F1 a]c k - o v e m , katera pri nas ni navadna, ki pa ima vendar vsaj eno dobro lastnost malo vtrudljivega dela pri medenji, tako da vredno pokazati jo našim bralcem, akoravno uže zdaj opominjamo, da bodeino v kratkem jim pokazali obrise še bolj popolnih zdaj najbolj pohvaljenih pinj. dan za dnevom po več voz mleka v sosedna mesta, an A s^«1"^« j po železnici, ako je kraj bolj oddaljen; ali se pa izde- gredih, vdelanih na par krivin, podobnih teča- Pinja gugalnica tedaj je podolgast zaboj sto- luje koj na mestu surovo maslo ali sir. Tako je drugod; pri nas še čakamo takih izglednih mlekarij. Po množini mleka ravna se pa tudi izdelovanje su- likosti tretj jem zibelke, obrnjenih po dolžini zaboja. Na vrhu zaboja v pokrovu izrezana so vrata ve- vse dolžine zaboje rovega masla. zaboj dene se Kdor nekaj malih luknjastih deskic, katere se pritrdijo v stra malo mleka prideluje, ne izdeluje iz njega nice tako, da se pri guganji va-nje zadeva smetana, ne ničesar, temveč porabi ali prodaja mleko, kakoršno prideluje. Kdor prideluje nekaj več mleka vsaj o gotovih čsih nekaj veča navadno zmeša smetano v skledi. Ako se more nabrati več smetane rabi î se za izdelovanje surovega masla pri nas navad Pinj i po konci stoječa, v kateri se mede smetana z lesenim , navrtanim na katero ) kolec nataknjenim kolesom, se vzdiguje skoz smetano na vzgor in navzdol. Kjer je veče gospodarstvo, so tudi pri nas navadni manji ali veči, krajši in dalji sodi ali putrihi, v katerih se, ležečih na kozi, smetana mede z lopatastim kolesom, katero se vrti sred soda, in katero se ročno obrača z vrtilom , privitim na os, ki štrli skoz ljukno, zavrtano na sredi sódove končnice, se navadno rado in hitro, vendar se tako pinjo (sodom) vmede da bi bil njen tok popolnem zadržan, zatoraj morajo ugovarja troje: biti veliko ožje od vršine zabojeve. Ako dodamo zaboju prvič se tik osi skoz luknjo sodove končnice poceja na vsak konec še en držaj, da se prijema za-nj pri gu-smetana, drugič je snaženje in sušenje, ako ne ravno ganji, in blizo dná ene končnice veho z zamaškom, da --------7 ----O - J --------J ---9 UL KJ IM»^^ JL , AUL UXJLZJKJ VXLLCb KjLlKj Î\\J 1 zmiraj težavno, vsaj sitno, in konečno je delo pri večih se odtaka skoz njo penjec sodih precej vtrudlijvo. gotova je vsa pmja. Pri snaženji odpre se pokrov, poberejo se iz zaboja deskice, in osnažena se mora vselej dobro posušiti. (Dalje prihodnjič.) Landbote Gospodarske izkušnje. Obrezavanje mladega sadnega drevja. kmetijskem štajarskem listu „Der steierische vesu5 drevo se manJ rani i konec Je gotovo, da po ob " imenovala se je večkrat ta napaka, da se rezavanji drugo leto ona očesa gotovo poganjajo —- Viša očesa zmiraj prej poganjajo memo nižih, tedaj se tudi korenine začnejo prej podrejati; velika množina redilne moči nahajajoče se v viših vejah ohrani se dre- nad mladnim sadnim drevescem ne pri presajanji in ne kas- katerimi s° se mladike odrezale, ko pa pri obrezavanji neje veje ne poreza vaj o, ko se vendar uže mnogo let naj koj pri presajanji to ni gotovo Ta iz » W bolj skušeni sadjerejci držé izrezavanja vej pri presa- Posneta novica, katera zeló prekucne pri nas sploh janji, enako pa tu zasebniki in šolski zavodi pri njih sPrejeto ravnanje pri presajanji sadnega drevja, je go-naročena drevesca zmiraj prav zeló porezana dopoši- tovo poskušnje vredna, in „Novice" bodo rade priobčile 1 j a j Znani naš rojak dr. Ipavec iz Šenčurja juž- vspehe takih poskušinj nem Štajarskem odločno nasprotuje temu postopanju in se pri tem opira na veliko skušenj, trdeč, da se prav ve pičlo obrezavanje vej ali celó popolno neobrezavanj _ liko bolj priporoča. Vrhovne veje imajo se sicer odre Kaljen krompir nevarna pica. Posebno v onih krajih, kjer se pridelava veliko zati, toda še eno leto po presajenji kega ravnanja so bajé sledeče Prednosti ta krompirja, pitajo se ž njim enako prešiči, kakor tudi goved. Pa mnogokrat in tudi najnoveji čas pokazalo se je ? da so krompirjeve kali hud strup. Živi ina i katera 163 tak krompir bodi-si kuhan ali surov, uživa, postane kla- kosovi zavarovajo pred povodnijo z dovolj širokimi na vrna, ne mara jesti, noge so ji kakor otrpnjene očesa JVMV* , »V J* vr v * ji/ AJ.J V, XX V/ , VVVOU Sipi , Xi. O, U VIA XXUC4J V T UV/iaUC jJUtl CUilC /j