Leto XIII. Štev. 118	TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, četrtek 25. maja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prcjeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1 —
Ansliia se je odločila
Na včerajšnji sei vlade je bil sprejet francoski posredovalni predlog za pakt s sovjetsko Rusijo — Poljska je solidarna — Odmevi v Nemčiji in
na Madžarskem
LONDON, 25. maja. Včerajšnja seja angleške vlade je trajala skoraj dve uri. Zunanji minister lord Halifax je podal poročilo o svojih razgovorih v Parizu In Ženevi in predložil v odobritev najnovejši načrt zvezne pogodbe s sovjetsko Rusijo. O seji ni bilo izdano nobeno poročilo, listi pa danes poročajo, da je vlada nove predloge v načelu sprejela. Po seji je bil sestavljen dokončni odgovor Rusiji in zvečer tudi že po najkrajši poti odposlan moskovskemu veleposlaniku Seed-su, da ga izroči sovjetski vladi. Tu se veruje z vso gotovostjo, da bo sporazum odobrila tudi sovjetska vlada in da bo javno objavljen na seji obeh angleških zbornic dne 5. junija.
DEKLARACIJA PRED PODPISOM i tem, da se najde primerna oblika za Polj-LONDON, 25. maja. »Exhange Tele- sko, Romunijo in baltske države, po ka-
graph« poroda, da je angleška vlada na svoji včerajšnji seji sklenila, da se sprejme predlog o sklenitvi trozveze Anglija, Francija, Rusija. Pred dokončnim podpisom pakta bo prečitana skupna zadevna izjava v parlamentih vseh treh velesil,
V	tej izjavi bo podano načelo vzajemne pomoči v primeru napada na katero koli teh treh velesil. Takoj po seii vlade so strokovnjaki sestavili angleško poročilo za sovjetsko vlado, ki je bilo zvečer šifrirano odposlano v Moskvo. Angleška nota bo izročena Molotovu že danes.
CHAMBERLAINOV A IZJAVA LONDON, 25. maja. Na včerajšnji popoldanski seji spodnje zbornice je odgovoril ministrski predsednik Chamberlain na razne interpelacije glede pogajanj s sovjetsko Rusijo, da je lord Halifax na dopoldanski seji vlade sporočil, da so vsa bistvena vprašanja že ugodno in sporazumno rešena. Chamberlain upa, da bo dokončni sporazum že v najkrajšem času perfekten. Obstajajo sicer še nekatera manjša nerešena vprašanja, ki pa ne bodo mogla povzročiti nobenih resnih tež-koč. Izrazil je upanje, da mu bo mogoče že takoj po binkoštnih počitnicah, ko se obe zbornici zopet sestaneta, podati dokončno poročilo o sklenjeni angleško-francosko-ruski vojaški zvezi.
DOLOČILA PAKTA LONDON, 25. maja. Načrt trozveze med Anglijo, Francijo in Rusijo vsebuie sledeča glavna določila: 1. Vse tri države se obvezujejo priteči si vzajemno na pomoč, ako bo katera izmed njih napadena na evropskem ozemlju. 2. Vse tri države pritečejo na pomoč, ako se katera izmed njih zaplete v vojno pri izpolnjevanju maUm državam danih garancij. 3. Da se pripravi vse potrebno za uspešno sodelovanje, se bodo dovršili posebni vojaški načrti. Na angleško željo bo v pogodbi še klavzula, po kateri tri velesile ne bodo mogle zavleči zaveznice v vojno s samovoljnim izzivanjem konfliktov. V Varšavi in Bukarešti so sporazumni.
KOMENTARJI V PARIZU PARIZ, 25, maja. Današnji Hstl nagla-šajo, da je z včerajšnjo uradno izjavo Chamberlaina v angleški zbornici, ko je izrazil upanje in celo prepričanje, da bo angleško-ruska zvezna pogodba o medsebojni pomoči že v najkrajšem času sklenjena, storjen odločilen korak. Glavni pomen te Chamberlainove izjave vidijo listi v tem, da proti taki zvezi niti v najbolj konservativnih krogih Anglije ni več nobenega pomisleka. Pa tudi Poljska in Romunija sta v Ženevi že izjavili, da nimata v tem pogledu nobenih pomislekov več. V poučenih krogih celo zatrjujejo, da je dal romunski kralj Karol Po-tjemkinu zagotovilo, da Romunija v danem primeru celo ne bi več nasprotovala niti prehodu ruskih čet preko njenega ozemlja. Nebistvene težkoče, ki jih je Chamberlain včeraj omenil, so le še v
teri bi se mogle te države okoristiti z angleško-francosko-rusko zvezo, ne da bi to izzvalo nelevoljo Nemčije. Kako zelo smatrajo tudi v Londonu za gotovo, da bo ta trozveza sklenjena, izhaja iz dejstva, da je bil še pred zaključkom včerajšnje kabinetne seje, na kateri so besedilo zvezne pogodbe pretresali in odobrili, tekst Chamberlainove popoldanske izjave v zbornici dostavljen francoskemu in ruskemu veleposlaništvu. Najbolj pa potrjuje to še okolnost, da se že imenuje oseba, in sicer angleški vojni minister Hore-Belisha, ki bo v kratkem z gene-ralštabniml častniki odpotoval v Moskvo.
POLJSKA SOGLAŠA VARŠAVA, 25. maja. PAT poroča, da poljska vlada v ničemer ne bo ovirala pogajanj med Anglijo, Francijo in sovjetsko Rusijo, ker nima proti njim nikaklh zadržkov ali pripomb več. Tudi ni nobenega povoda, da bi kakor koli menjala svoje stališče, ki ga je zavzela ob priliki sedanjih pogajanj v Ženevi.
SOVJETSKI KOMENTAR MOSKVA, 25. maja. TASS poroča, da so _ ruske zahteve po recipročnosti, ki so predstavljale doslej glavno oviro za sporazum, nanašale samo na zahodni velesili Veliko Britanijo in Francijo, nikakor pa ne tudi nr> Poljsko in Romunijo in da je bilo sedaj v Ženevi tudi še to vprašanje ugodno rešeno. Pokazalo se bo, da duh Ženeve nikakor še ni tako mrtev, kakor se je splošno mislilo.
ODMEV V NEMČIJI BERLIN, 25. maja. K včerajšnji izjavi Chamberlaina o skorajšnji dokončni sklenitvi pakta s sovjetsko Rusijo piše današnji »Volkischer Beobachter«, da Nem-čijo nadaljnje podrobnosti in angleške namere, kakor tudi sovjetske pripombe le malo zannimajo. Zanimivo je le to, da ni med krščansko Anglijo in boljševiško Rusijo nobenih ideoloških nasprotstev. Za eventualne nasledke, ki jih bo ta zveza rodila za Anglijo, naj se briga London sam.
MADŽARSKI STRAHOVI BUDIMPEŠTA, 25. maja. Sklepanje angleško-francosko-ruske trozveze zasledujejo tu z rastočo zaskrbljenostjo. »Esti Ujsag« vprašuje, ali ne bi bilo za zahodni demokraciji bolje poiskati sporazum osnimi velesilami, kakor pa vezati se s sovjetsko Rusijo. »Pester LIoyd« pa pra vi, da obstaja velika nevarnost za Evropo v tem, da bo skušala trozveza preprečiti vsako pravično poravnavo v mednarodnih vprašanjih, katerih rešitev terja stvar pravičnosti. (Iluzija na revizionizem. Op. ur.)
Nasledki milanskega pakta
GENERAL MILCH V RIMU. — ZDRUŽITEV VRHOVNIH POVELJSTEV NEMŠKIH
NOVE DIPLOMATSKE AKCIJE, šena bo tudi razporeditev bojnih sil, in sicer v tem smislu, da bo prevzela vrhovno poveljstvo nad nemškimi in italijanskimi četami na kopnem Nemčija, nad obema mornaricama pa Italija. Vprašanje poveljstva nad letalstom bo rešeno sedaj ob priliki obiska generala Milcha v Rimu. Te dni se bo pričela tudi nova koncentrična nemško-italijanska diplomatska akcija v Burgosu, Budimpešti in Sofiji za priključitev Španije, Madžarske in Bolgarije k milanskemu vojaškemu paktu.
IN ITALIJANSKIH BOJNIH SIL. — RIM, 25. maja. Z letalom je prispel včeraj sem vrhovni poveljnik vseh nemških letalskih sil, general Milch. Z njim je prispelo več drugih višjih nemških letalskih častnikov. General Milch bo po Goringovem nalogu pripravil popolno sodelovanje nemškega in Italijanskega bojnega letalstva. Po dobljenih informacijah bodo v smislu nemško-italijanskega pakta pričele delovati v kratkem tri mešane komisije. Nemčija bo odslej zalagala Italijo znatnim delom vojnih potrebščin. Izvr-
Reševanje moštva Squalusa
DOSLEJ SE JE Z VELIKIMI NAPORI PO SREČILO REŠITI 25 MOŽ POTOPLJENE AMERIŠKE PODMORNICE.
teni znova spustili v globino 72 metrov in nadaljevali reševanje vso noč. Na ta način se je posrečilo rešiti do jutra še 18 mož. Reševanje se nadaljuje. Sodi se. da bo znašalo število žrtev nesreče 26 mož. Kakor se je naknadno ugotovilo, v ponesrečeni podmornici ni bilo 62, ampak samo 59 mornarjev.
NEWYORK, 25. maja. Včeraj se je po velikih naporih posrečilo rešiti iz potopljene podmornice »Squallus« prvih 7 mož posadke, in sicer s pomočjo potapljaškega zvona. Stanje rešencev je zadovoljivo. Po njihovem poročilu je v podmornici še 25 živih mornarjev, dočim so ostali že mrtvi. Potapljaški zvon so po-
Zapiski
Norman Davis
Te dni se je mudil v Parizu, kamor je prišel kot predsednik ameriškega Rdečega križa, znameniti ameriški politik in diplomat Norman Davis. Njegov prihod v
Ameriško-francosko bratstvo
NEW YORK, 25. tnaja. Včeraj je bil tu slovesno otvorien francoski paviljon na newyorškI svetovni razstavi. Pri tej priliki ie govoril tudi newyorškl župan La Guardia, ki je dejal, da ni treba prav nobene pesniške nadarjenosti, kadar se govori o amerlško-francoskem prijateljstvu. Tako kakor je stala Francija na
strani USA z Laiayettom I. 1776., tako stoji leta 1939. ameriška unija na strani Franclje. Tako dolgo, dokler bosta živeli Francija in ameriške Zedinjene države, se ni treba bati za obstoi velikih demokracij.
LETALSKI PROMET ČEZ OCEAN
MARSEILLE, 25. maja. Včeraj je na povratku v Ameriko iz South-Hamptona, priletel semkaj Yankee-Clipper.
Čts
Pariz je bil na zunaj zasebnega značaja, vendar se zatrjuje, da je kot Rooseveltov zaupnik konferiral s francoskimi državniki v vaznih mednarodno-političnih zadevah. Davis je začel L 1902 kariero kot trgovec s sladkorjem na Kubi, pozneje je postal bančnik, 1. 1919. član ameriške mirovne delegacije v Versaillesu in Wilso-nov .svetovalec, nato pa član reparacijske komisije, predsednik klajpedske komisije in vodja neštetih ameriških diplomatskih delegacij. Od 1. 1938. je predsednik R. k. •v. USA, poslanik in častni doktor vseh večjih ameriških univerz.
Složna zahteva po kolonijah
Po istočasnem ogledu zahodne ob-rambne črte italijanski in nemšlci Čini-telji ne skrivajo zadovoljstva. Poročilo generala Parianija o stanju italijanske oborožitve so sprejeli Nemci z zadovoljstvom na znanje. Kolonialno zborovanje na Dunaju se je prav tako razvilo vnem-ško-italijansko manifestacijo, ko se je italijanski viceguverner Meregazzi odločno zavzel za pravice, ki pripadajo Nemčiji pod afriškim soncem. (»Dunav«).
Slovaške delovne sile v tujini
V	Nemčijo je odpotovalo 28.000 slovaških poljedelskih delavcev. Močne skupine so šle v Belgijo in na Francosko. Češki protektorat bo zaposlil letos 10.000 Slovakov. Računajo, da bo kljub tolikim izseljencem ostalo še dovolj delovnih sil za domače potrebe Slovaške.
100.000 Židov iz Avstrije
Dunajski Židje so imeli samo v tem velemestu 88 molilnic, 356 društev in 34 verskih občin. Od 180.000 Židov v bivši nemški Avstriji jih je os tak) le še 80.000. Po posredovanju dunajskega osrednjega urada za izseljevanje Židov je šlo največ izraelitov v Severno Ameriko. Na Koroškem je bilo prej 257 Židov, šest organizacij s 257 židovskimi člani, danes živi tu le še pet Zidov.
»Hčere nove Kitajske"
Tako se imenuje Čangkajškova ženska armada, ki šteje 40.000 ženskih vojakov v povprečni starosti 20 let. Vežbajo po 10 ur, imajo štiri kasarne.
Siromaštvo — vzrok boleznim
Po Korosiejevi statistiki odpade na bogate sloje 0.34, na srednje premožne sloje 11.04, na siromašne pa 88.62% smrtnih primerov dece. Za tuberkulozo umira na Angleškem v bogatili slojih 49, v siromašnih po 137 moških v starosti od
20.	do 65. Je ta...
Maribor, 25. maja.
Po tritedenskih izredno temeljitih pogajanjih je bil sklenjen v Bukarešti an-gleško-romunski trgovinski sporazum. Prav za prav bi ga morali imenovati gospodarski sporazum, ker vsebuje mnogo več, kot so vsebovale trgovinske pogodbe iz dobe liberalnega gospodarstva.
Anglija je Romuniji ne samo določila pogoje izmenjave, ona se je tudi obvezala, da prevzame obilne količine romunskih proizvodov. Tako bo n. pr. kupila pol milijona kvintalov pšenice, kar predstavlja povprečno tretjino romunskega izvoza tega žita, ki je zelo nestalen. Načelo preferencialnih kontingentov za izvoz kmetskih pridelkov, ki ga zagovarjajo vse države jugovzhodne Evrope, je prišlo v angleško-romunskem sporazumu do polne veljave.
Izvoz za devize, za zlate devize — v tem je važnost romunskega dogovora z Anglijo. Samo z izvozom za devize je mogoče Romuniji kot jugovzhodni Evropi sploh uravnovesiti plačilne bilance. Izvoz za devize tudi ne sili k nakupu, ne ustanavlja gospodarske odvisnosti.
Ugodnosti, ki jih Romunija nudi Angliji, obstoje v glavnem v zavarovanju podjetniških koncesij, ki jih že uživa Anglija. Gre predvsem za petrolejske vrelce, o katerih se je ob sklepu zadnje nemško-romunske pogodbe mnogo pisalo. Obstajala je možnost nemškega petrolejskega monopola v Romuniji, ki pa v celoti nemškim potrebam ne bi zadoščal. Angleško romunski sporazum daje Angliji pravice naroda z naj večjimi ugodnostmi; Anglija bo torej uživala iste ugodnosti kot katera koli druga država. Koncesije, ki jih je priznala Romunija Angliji, pomenijo spričo valutnih, posebno pa političnih razmer, prednost za Romunijo samo.
Anglija, največji uvoznik v Evropi, je Romuniji lahko ponudila povečanje medsebojne izmenjave in Anglija lahko to povečanje trgovine tudi izvede brez tež-koč. kot smo videli v prvi polovici preteklega leta tudi v Jugoslaviji, ko je bila Anglija v našem izvozu na prvem mestu. Angleške gospodarske akcije so izredno temeljito pripravljene, angleške ustanove so poleg nemškega Ost-Europa Instituta v Breslau edine, ki sistematično, znanstveno študirajo gospodarske probleme jugovzhodne Evrope.
' Izvoz v Anglijo pa bo tudi znatno olajšal finančno situacijo Romunije, ki ima težave s krediti zaradi slabe likvidnosti denarnih zavodov in težkoče z vzdrževanjem stabilne valute. Angleško-romunski sporazum bo z večjim dotokom deviz olajšal valutne težave in z njimi zvezane ostrosti devizne kontrole, kaj to pomeni, vedo točno pač menda samo izvozniki. Drugič je Anglija odprla Romuniji okrog 800 milijonov dinarjev srednjeročnega kredita, -ki bo Romuniji omogočil izpopolnitev njene industrijske opreme.
Romunija si prizadeva kakor vse države jugovzhodne Evrope, da poveča svojo gospodarsko moč z industrializacijo. Ta prizadevanja je zapadna Evropa če s to napačno in neprijazno tolmačila kot napore za avtarkijo v bojazni, da bi industrializacija iužnovzbodne Evrope zmanjšala efekt mednarodne trgovine. Ta neupravičena bojazen se je danes umaknila razumevanju potreb južnovzhodne Evrope, razumevanju, ki vključuje tudi resnično pomoč v obliki kreditev in ne samo v iskanju koncesij.
Še v enem pogledu utegne Romuniji koristiti angleško-romunski sporazum. Posttedno lahko Anglija s svojim političnim vplivom pripomore k romunskemu izvozu v Levanto. Balkanske države imajo namreč precejšnje možnosti izvoza v dežele v vzhodnem delu Sredozemskega morja vključno z Egiptom. Na te možnosti je v Jugoslaviji že često opozarjal dr. Frangeš.
Angleško-romunski gospodarski sporazum je člen v vrsti angleških gospodarskih akcij v južni in vzhodni Evropi. Časovno je prišel za pogodbami v Varšavi in Ankari, pred pogodbami v Sofiji in Atenah; nekatere teh pogodb so predvsem finančnega značaja. Takšne gospodarske akcije so pač omogočene samo Angliji; njena gospodarska moč je zmogla ogromno oboroževanje brez nevarnosti za valuto.	J.	F.	(Pariz).
Iz angleške notranje polit ke
PO BINKOŠTIH BO BAJE IZVRŠENA VLADE. PRIPRAVE ZA
LONDON, 25. maja. Po pisanju angleških listov ni izključeno, da bo po binko-štih angleška vlada rekonstruirana. Po dosedanjih kombinacijah bi izpadli iz Chamberlainove vlade čuvar pečata lord Runciman, mornariški minister Stanhope, minister za Indijo lord Zetland, poljedelski minister Morrison, zdravstveni minister Elliot, minister za škotsko Couville,
REKONSTRUKCIJA CHAMBERLAINOVE JESENSKE VOLITVE, minister za dominione Inskip in trgovinski minister Oliver Stanley. Rekonstruirana vlada bi potem izvedla tudi nove parlamentarne volitve, ki bi bile predvidoma letos v jeseni. Volivna kampanja se bo pričela že prihodnji mesec z velikim Chamberlainovim zborovanjem v Car diffu.
Zopet delitev Palestine?
ANGLEŠKI LJSTI PREDLAGAJO, NAJ SE REŠI PALESTINSKO VPRAŠANJE PO PRVOTNEM NAČRTU RAZDELITVE
zadovoljuje ne Židov ne Arabcev, ga je treba zamenjati z novo rešitvijo. Najbolj
LONDON, 25. maja. Reuter poroča: »Manchester Guardian« in nekateri drugi angleški dnevniki razpravljajo obširno o palestinskem vprašanju in ugotavljajo, da pomeni večina 89 glasov, ki jo je dobila vladna palestinska politika v spodnji zbornici, dejansko poraz. Ker sedanji načrt rešitve palestinskega vprašanja ne
modra bi bila vsekakor taka rešitev, da bi se Palestina, kakor je bilo svoječasno že nameravano, razdelila na židovski ir arabski del. Po dosedanjih neuspelih eksperimentih nazadnje tudi ne bo mogoča drugačna rešitev.
Imperialni dan v Winnipegu
VČERAJ SO POZDRAVILI V VVINNIPEGU ANGLEŠKO KRALJEVSKO DVOJICO PO RADIU ZASTOPNIKI VSEH DELOV IMPERIJA.
WINNIPEG, 25. maja. Angleška kraljevska dvojica je prispela semkaj včeraj popoldne. Ogromna množica ljudstva jima je priredila triumfalen sprejem. Iz Minnesote je prispelo tudi 20.000 Američanov, državljanov Zedinjenih držav, ki so navdušeno pozdravljali vladarsko dvojico. Dan je bil posvečen moč[ angleškega imperija, katerega narodi so bili zbrani okrog zvočnikov, ko je Kanad*a klicala posamezne dele, kakor Avstralijo, Novi Zeland, Novi Fundland in Labrador, Indijo, Afriko in Veliko Britanijo. Zanimiva je bila vdanostna izjava neke 14-letne deklice iz Avstralije ter nekega moarskega akademika z Novega Zelanda, ki je, pozdravil angleškega kralja po radiu preko oceanov v maorščini. Posebno dramatičen
pesnik Rabindranath Tagore. Pozival je vse mlade narode v boj proti tiranom, ki ogražajo svetovni mir. Končno se je oglasil angleški kralj, da je s skrbjo ugotovil, da sta ogroženi civilizaciji Evrope in Azije. Prvenstvena vloga angleškega imperija je, da ustvarja zvezo med starim In novim svetom. Pohvalno se je izrazil o vzornem sožiju Francozov in Angležev v Kanadi, kar omogočajo svobodne oblike vladavine. Naglasil je, da ga ni bilo spora med Kanado in USA, ki ga ne bi bile državo prijateljsko uredile med seboj. To je dokaz, da dobra volja premaga vse težkoče. Dones odpotujeta angleška suverena dalje v Brandon.
PARIZ, 25. maja. Ob priliki imperialnega dne je naslovil prezident Lebrun angleškemu kralju v Winnipeg prijateljsko
je bil vdanostni pozdrav angleškim suve-renom po radiu, ki ga je poslal v blago-ipozdravno brzojavko, doneči indščini sivolasi starček, indijski |
Vzajemnost med Holandijo in Be'gijo
BRUSELJ, 25. maja. V pozdravnem na govoru kraljici Viljemini holandski je bruseljski župan naglasil nujno potrebo, da Belg'ja in Holandska skupno korakata v obrambi svoje neodvisnosti. Ni dovolj, mir samo ljubiti, treba ga je znati tud: ustvarili in ohraniti. Kralj ca je odgovorila z Izrazi hvaležnosti ter poudarja iste interese, ki jih imata obe državi. Ko sta se nato belgijski kralj in holandska kraljica vozila po bruseljskih ulicah, jima je prebivalstvo prirejalo navdušene manifesta-cje.
Seja francoskega zunanje-poitčnaga odbora
PARIZ, 25. maja. Včeraj se je sestal zunanjepolitični odbor francoskega Parlamenta pod predsedstvom Mistlerja, ki je očrtal trenutni zunanjepolitični položaj, kakor se odraža spričo sklenjene nemško-italijanske vojne zveze in pogajanj med Francijo in Turčijo, kateri bo Francija odstopila, Aleksandreto, ter francosko-an-gleško-ruskih pogajanj, ki zelo ugodno napredujejo.
Nov incident v Gdansku
GDANSK, 25. maja. DNB javlja: Včeraj dopoldne je bilo oddanih s strani Po-Ijakov na nekega šoferja, ki je vozil blago iz Vzhodne Prusije v Nemčijo, več strelov. »Berliner Btirsenzeitung« zatrjuje, da je zdaj vsakomur jasno, da je takšno stalno ogražanje prometa med Nemčijo in Vzhodno Prusijo nemogoče.
Stanje kraljice Mary
LONDON, 25. maja. Sinočno zdravniško poročilo o stanju kraljice Mary je že znatno ugodnejše. Rontgenska slika kaže, da ne gre za noben zlom kosti. Tudi rana pri očesu sc naglo celi. čeprav trpi kraljica na bolečinah, vvendar ni nikakega povoda za vznemirjenje, ker se stanje trajno boljša. Ostati bo pa morala še nekaj dni v popolnem miru.
TURČIJA DOBI HATAJ
PARIZ, 25. maja. Daladier je sprejel Bonneta, nato pa turškega poslanika. V zvezi s tem se trdi, da je Francija že dala svoj pristanek na odstop Alexandrette Tur č;ji. Bonnet se je v zvezi z angleško-rus-kimi pogajanji dvakrat sestal z ruskim veleposlanikom Suričem.
DANSKA USTAVA OSTANE
KJEVENHAVN, 25. maja. Pri včerajšnjem glasovanju za novo ustavo je bilo dosežen h le 45% glasov volilcev. Ker je za spremembo ustavč potrebna dvetretjin-ska večina, bo stara ustava ostala še dolgo v veljavi. Stara ustava ima dvodomni sistem, dočim je nova ustava imela v načrtu le parlament brez senata.
IZJAVA PORTUGALSKEGA PREMIERJA
MADRID, 25. maja. Ves tukajšnji tisk posveča največjo pozornost včerajšnji izjavi portugalskega ministrskega predsednika, zlasti v kolikor je poudaril solidarnost Pirenejskega polotoka in zavezništvo med Anglijo in Portugalsko. Kakor znano, je Portugalska te dni poslala posebno mornarsko odposlanstvo na obisk angleškega brodovja v Portsmouth.
ŽENEVA ZA KITAJSKO.
ŽENEVA, 25. maja. V zvezi s kitajsko-japonškim sporom je včeraj svet Zveze narodov odločil, da priporoči vsaki članici, individualno pomagati Kitajski in da obsoja nečloveško bombardiranje civilnega prebivalstvi kitajskih mest.
NOV LETALSKI REKORD
MEHIKO-CITY, 25. maja. Včeraj je neko ameriško letalo postavilo na progi Mehiko-City—Nev/ York nov rekord. Dosedanji rekord je imela ponesrečena miss Amella Earhard.
Mariborska vremenska napoved: Di
loma oblačno, toplo in nekoliko vetrovno vreme. Temperatura se bo dvignila. Ne obeta se trajnejše lepo vreme. — Včeraj je bila v Mariboru najvišja temperatura 18.9. danes nainižia 3.7. ODoldne 18.3.
vsora n duh n šega naroz-a
Na krstni slavi 38. pehotnega poma Njegoša v Podgorici je polkovnik M. Drobnjak med drugim dejal vojakom:	Orna
gora je po površini predstavljala komaj dvestoti, po prebivalstvu tisoči del nekdanje sultanove Turčije. Ko so poslali proti njej 15.000 vojakov, se jim je v Grahovem postavilo v bran 5000 Črnogorcev. In zmagali so! Na bojiščh je obležalo 8000 Turkov in 2000 Črnogorcev. In Srbija. V svetovni vojni je stalo proti vsakemu Srbu 40 vo akov osrednjih sil. Končno je zmagala! Kje jemlje naš vojak svoj duh? V skalovju, golem kamenju Črne gore? Vir njegovega odpora ie v ljubezni do svobode, v veri v pravičnost, ker rajši umre. kakor da bi podlegel suženjstvu. Sramota je zanj biti suženj, tla-čaniti drugim. Narod brez svobode je ničev in svoboda brez naroda in svobodne domdvine ni vredna človeka.
čivkovič o reorganizaciji 3NS
Predsednik JNS. Peter, Živkovie je te dni obiskal svoje volivce v okraju Kotor Varoš. Na konferenci je delegatom med drugim dejal, da bodo JNS kmalu reorganizirali tako, da se bo stranka prilagodila novim prilikam in politični situaciji v državi.
Klerikalci : libera'ci
Po dvajsetih letih osvobojenega narod-no-kulturnega in gospodarsko-političnega življenja v okviru lastne države lahko priznamo sramotno dejstvo: vse naše delo je bilo osredotočeno okrog nekega zlaganega boja med dvema taboroma klerikalcev in liberalcev. (Catholicus v »De-ianju«)
Oblast mora biti od ljudstva
Ni danes čas za strankarske boje. niti za prevzemanje oblasti v posameznih ustanovah in vrhovih. Ljudstvo je prva in zadnja stopnja oblasti! Njemu naj se da svobodna možnost, da si določi svoje predstavnike, katerim bo tudi sledilo! Oblast mora biti od ljudstva in za ljudstvo! Oblast ni samemu sebi namen! Ona ni zaradi mehkih stolčkov in obogatitve. Oblastnik ni nedosegljiv, ampak podvržen ljudski sodbi (»Naš kovinar«).
„Mi smo svoj cilj vedno zadeli"
Odkar so bosansko-hercegovski muslimani stopili v politično življenje, niso nikoli zahtevali več kakor jim gre. Mi smo vedno realno ocenjevali naše moči in realno postavljali svoje cilje, ker vemo, da ne pomaga, naprezati se, pa ne zadeti cilja. Mi smo svoj cilj vedno zadeli, ker smo vedeli, s kakšnim orožjem razpolagamo in znali smo z njim barantati, piše Spahov tednik »Pravda«.
100 poletnih otroških vrtcev
Nemci bodo otvorili letos na Koroškem 100 otroških vrtcev, kamor se bo zatekala deca čez poletje, ko bodo njih matere zaposlene na poljih. »Koroški Slovenec« piše, da so vrtci sicer koristna ustanova, vendar pa s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih posledic. Nemški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejši dobi od njegove materne govorice, slovenski vrtci so pa prepovedani.
SlovaSka in nai turizem
Slovaški gospodarski krogi žele, da bi se rešilo vprašanje obiska jugoslovanskih letovišč, kjer so bili prej tako Slovaki kakor Čehi v večjem številu redno gostje. Iniciativo za to prepuščajo Jugoslaviji, ker bi se s tem v zvezi moralo rešiti tudi vprašanje zamenjave blaga, da se uravnoteži dotok valute. Slovaki na-glašajo, da bi vsak korak v tej smeri z veseljem pozdravili.
SUZOR — posojilodajalec
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je postal veledajalec posojil samoupravam. Ravnateljstvo te delavske socialne ustanove je na zadnji seji podelilo celo vrsto dolgoročnih posojil, med drugim tudi občini Koroški Beli 400.000 din, v načelu pa 4,000.000 din občini Ljubljani, 43,000.000 din dravski banovini na 30-letno odplačevanje za modernizacijo in izpopolnitev bolnišnic.
Novice
Nekoliko pouka ob letosnjin poplavah
Milijonske škode, ki so jo napravile spomladanske poplave, smo deloma krivi sami
Elementarne nesreče in nezgode so večkrat takega značaja in obsega, da se jim ne moremo izogniti. Te najčešče tudi povzročajo veliko škodo. Mnoge take nesreče pa moremo s preventivnimi ukrepi preprečiti ali vsaj znatno omiliti. Semkaj spadajo poplave, ki se leto za letom vrstijo po naši ožji in širši domovini, ki je radi svojih površinskih prilik za to zelo pripravna. Te prizadenejo prebivalcem dotičnih krajev težke skrbi, strah in ogromno materialno škodo.
Te nesreče niso le posledica krajevne zemljepisne lege, ampak prav toliko tudi zanemarjenja regulacijskih in melioracijskih del v dotičnem kraju. Koliko rečnih strug je po naših krajih, ki leto za letom povzročajo ondotniin, pretežno kmetskim naseljem nepreeenljivo škodo! če bi vestno preračunali škodo, ki jo vodni element napravi tem prebivalcem, bi se zdrznili in se vprašali, kako moremo ob taki škodi ostati tako brezbrižni? To sega v desetine in stotine milijonov, ki skrajno obremenja-jo naše narodno gospodarstvo.
Kmet, ki ne uravna na svoji parceli po-točiča ali ne osuši rodovitnega zemljišča, je očito slab gospodar. Oškodovanci, ki so že tolikokrat utrpeli velike izgube, bi spadali tudi v to vrsto, če bi ne bila zadeva zamotana in težja ter bi ne segala v širšo interesno sfero, oziroma v območje od občine in banovine do države. V
tem primeru odločata v zdravih razmerah dva momenta: kalkulacija na zgolj gospodarski osnovi in oni čut, ki mora biti osišče vsake uprave, — čut vzajemnosti.
Koliko se je že pisalo, moledovalo in utemeljevalo tako potrebne regulacije v tem in onem kraju, na primer v Pesniški dolini! Preživeli smo to in ono upravno spremembo, slišali pisane obljube in zatrjevanja, a dalje ni šlo. Pesnica vrši nemoteno svoje uničevalno delo, pragersko močvirje proži ugodno priliko za- malarijo in tako naprej...
In vzrok? Vedno isti lakoničen odgo-
naiven, da bi to verjel? Mi smo drugačnega mnenja, ker vidimo, da kopnijo milijoni za naprave, ki bi jh mogli še dolgo pogrešati, dočim za najbolj produktivne Investicije ni sredstev. Zemlja in njen sodelavec sta prva. Zato pa bi ne smeli pred takimi vprašanji nikdar oklevati. Kar zemlji daš, ti bo tudi vrnila; tega so se zavedali že stari kutlurni narodi, ki se niso še borili za prostor kot se borimo danes.
Take misli nas navdajajo o prilikah po-gubonosnih poplav širom naše zemlje, ki upogibajo itak dovolj preobložena rame-
vor: Težka reč, ni sredstev! Kdo je tako rta našega kmetskega ljudstva.
Zborovanje prekmurskega učiteljstva
V	soboto, 20. maja, je bito v Murski Soboti zborovanje, ki ga je sklicalo okrajno društvo JUU. Udeležilo se ga je nad 100 članov. Zborovanje je vodila Leopoldina Kosova, podpredsednica društva. Podala je tudi situacijsko poročilo. Tajniško poročilo je imel .1. Kramberger, blagajniško pa N i k i-ca Blečič. Razpravljalo se je tudi o premestitvi velikega števila slovenskega učiteljstva po službeni potrebi. Sprejeta je bila posebna resolucija, ki poudarja škodljivost takega postopanja posebno v obmejnih okrajih. Najživahnejši ie bil razgovor o organizaciji mladinskega dneva (predlog g. Krasne), ki bo v petek,
23. junija, v Soboti. »Mladinski dan« bo skupna narodna manifestacija prekmur. mladine. G. Hajnšek je stavil predloge k resoluciji kmetijske zbornice. Bili so sprejeti s poudarkom, da naj se od učiteljstva ne zahteva samo dolžnosti, temveč naj ima tudi pravice. Vršila se je tudi volitev delegatov za glavno in pokrajinsko skupščino. O. Ludvik
I	v a n j š i č iz Sv. Jurija ob Šč. je predaval o fiziki in kemiji v ljudski šoli. Sprejete so bile resolucije o stalnosti na mestu, izboljšanju gmotnega položaja o posebnih nagradah obmejnemu učiteljstvu, o službenih ocenah, in o ločitvi prosvetne uprave od politične.
Milan Bajagič - 7 let robije
Celje, 25. maja.
Kakor smo poročali, se je včeraj zagovarjal pred sodiščem radi uboja orožnika Jokoviča v Oplotnici Milan Bajagič.
V	nadaljevanju razprave so bile zaslišane priče, ki so vse izpovedale v prilog Bajagiču in ga naslikale kot vestnega in treznega človeka. V protislovja z Ba-jagičevo izpovedjo je prišla s svojo izpovedjo samo njegova bivša zaročenka Ana Žučkova in skušala pričati Bajagiču v neprilog. Po zaslišanju prič je govoril drž. tožilec, ki je v svojem govoru orisal Bajagiča kot žrtev spleta Ane Žučkove. Apeliral je na sodnike, naj sodijo pravično in po milosti. Zagovornik dr. Milko Hrašoyec je med drugim omenil, da je bil Bajagič zaradi položaja, v katerem se je nahajal, ko je videl, da ga je zaročenka prevarala in izdala in mu uničila njegovo bodočnost, v takem duševnem položaju, da absolutno ni bil odgovoren za svoja dejanja. Plediral je za popolno
Bajagičevo oprostitev. Sodni dvor je Bajagiča po posvetovanju obsodil radi uboja orožnika Jokoviča in radi streljanja na Žučkovo in Napotnikove na sedem let robije in trajno izgubo častnih pravic. — Zagovornik je prijavil revizijo in priziv.
REGULACIJA SAVINJE IN ZADNJA POPLAVA
Ob poplavi minulih dni se je zopet pokazalo, kako velike važnosti je za Celje in celo Celjsko kotlino čimprejšnja dogo-tovitev regulacijskih del na Savinji. Zaradi doslej izvršenih del se je opazilo, da je imela silno narasla Savinja zelo hiter odtok, zaostajala je le na ovinku pod Starim gradom, kjer se izliva v Savinjo Voglajna. V primeru še večih nalivov pa bi Celje bilo. gotovo zopet v vodi. Iz tega sledi nujna potreba, da se regulacija vztrajno nadaljuje, da se čimpreje pride do del na ovinku pod Starim gradom.
za binkoštno številko izročite še danes upravi „Večernika“.
tov v Celju bo na binkoštno nedeljo, 28. maja, dopoldne ob 10. na taboru v Levcu pri Celju.
c. Karambol. Včeraj okrog 2. ure pop. je vozil g. Karel Kaiser z Zbelovega pri Poljčanah s tovornim avtomobilom ptujskega podjetnika Simoniča pohištvo iz Ljubljane na Zbelovo. Avto je šofiral Simoničev šofer Lampreht. Ko je vozil avto skozi Šmarjeto, mu je od vojniške strani privozil nasproti neki tovorni avtomobil in zadel od strani v Simoničev tovorni avtomobil. Sunek je bil tako md-čen, da je Simoničev avto odletel v ob cesti stoječo jablano in se razbil. Pri ka-rambolu je bil od razbitih šip porezan po obrazu g. Kaiser, šofer Lampreht je ostal nepoškodovan. Škoda sadi razbitega avtomobila in pohištva znaša 30.000 dinarjev.
c. Nesreče. 64-letna vdova po vojnem invalidu od Sv. Krištofa pri Laškem je doma padla s klopi in si zlomila desno roko nad komolcem. — 42-letni delavec Zgoznik Franc iz Pečovnika je pri postavljanju odra pri neki zgradbi padel 8 metrov globoko z odra in si zlomil desno nogo v členku. — 22-letni zidarski pomočnik Razgoršek Vinko iz Šmartnega v Rožni dolini, se je s kolesom peljal
Ljubljanski velesejem
od 3.-12. Vi. 1939
(45. razstavna prireditev).
500 razstavljalcev iz 12 držav. Najraznovrstflejše blago. Posebne razstave:
Pohištvo - Avtomobili - Narodne vezenine
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—.
Žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—.
proti domu. Med vožnjo je zadel v neki voz in padel s kolesa. Z levo roko je prišel pod kolo voza, ki mu je zmečkal prste leve roke. — Vsi ponesrečenci sc zdravijo v celjski bolnišnici.
c. Na smrt obsojeni Jurij Zabukovšek čaka odločitve. Spisi z revizijo in prizivom na smrt obsojenega Zabukovška Jurija so bili iz Celja poslani apelacijske-mu sodišču. Ko bo apelacijsko sodišče vrnilo spise, bo Zabukovškov zagovornik vložil še prošnjo za pomilostitev. Pluf
p. Vpisovanje v I. razr. deške in dekliške osnovne šole bo 4. jun. ob 10. uri dopoldne. Otroke bo pregledal mestni fizik.
p. Sokolski telovadili nastop bo 4. junija na sokolskem telovadišču v Ljudskem vrtu. Spored obsega 10 zanimivih točk.
p. Akademija francoskega krožka. V
Dijaškem domu se je vršila uspela akademija francoskega krožka. Iz Ljubljane je prispel g. prof. Lacroix. Najboljšim dijakom in dijakinjam iz francoščine so razdelili darila francoskega konzulata in francoskega instituta v Ljubljani.
p. 1 liter češenj stane na ptujskem živilskem trgu 4 din. Prejšnji teden so se tukaj pojavile prve češnje. Trg je dobro založen z zelenjavo. 1
»Jaz res ne morem nič za to, če je nje* gova glava kakor nogometna žoga!«
TUDI TOVARNE VAGONOV SE SELIJO NA JUG?
Delavci v tovarni vagonov v Brodu ob Savi stavkajo že sedem tednov: Te dni pa je tovarna odpustila vse uradništvo. Prebivctl*tvo se boji, da se namerava tovarna preseliti na jug ter je poslalo k upravi številne deputdcije, ki pa niso nič zalegle.
o. Diplomiral je na ljubljanski pravni fakulteti g. Koloman Horvat iz Triikši-nec.
o. Fantovski odsek Spodnja Polskava-Pragersko bo uprizoril v sokolski dvorani na Pragerskem na binkoštni ponedeljek igro »Čevljar«.
o.	Banovinska cesta Pragersko—Slo-venska Bistrica jc v precej slabem stanju, posebno sedaj po deževju. Cesta bi bila potrebna popravila.
o. Vodnikova družba sporoča vsem svojim poverjenikom in članom, da bo letošnjo jesen poleg že najavljenih knjig izdala kot četrto knjigo redne izdaje malomeščansko kriminalno povest pisateljice Ljube P r e n n er i e v e:	Neznani
storilec.
o	Dvajset let že nosi kroglo v prsih.
Posestnik Anton Cervek iz Sv. Marjete
ob Pesnici je bil med svetovno vojno obstreljen. Krogla se mu je zarila v prsi in tam obtičala. Te dni pa je prišel Gervek v mariborsko bolnišnico, da bi mu vzeli iz prsi kroglo, ki mu je začela nagajati.
o. Na meji ustreljen tihotapec. Na meji v Grlincih je ustrelil v hrbet graničar
21-letnega Franca Matjašiča, ki jc hotel v družbi tihotapcev s tihotapskim blagom preko meje.	'•	.
,o. Učiteljske premestitve. Iz Zidanega mosta v Križe je premeščen učitelj Anton Belihar, iz Ženavelj v Turnišče učitelj Andrej Žvan. iz Dolnje rebri, v Lju*-toiner učitelj' Lojze Sušin.
o. Vinograd so okradli. Posestniku Al. Perku v Laporjih so pokradli v vinogradu 500 kolov.
€•11«
c. .‘HI. pešpolk slavi svojo slavo v nedeljo 28. I. m. Bogosluženjo in sekanje kolača bo ojj 10. na Dečkovem trgu. Ob 15.30 bo na Glaziji vojaška zabava.
c. Umrla je v javni bolnišnici v Celju 12-letfia hčerka posestnika Hrobelnlk Marija Iz St. Jungerti pri Celju.
Razvitje četne zastave gimnazijske
Krvava žaloigra v Vitanju
Trgovec lože Meško v prepiru z ženo ustrelit poslovodjo Poro Djurd|eviča iz Leskovca pri Niiu in nato samega sebe
Vit
a n j e pri Celju, 25. maja.
Sinoči je okoli 21. ure prišel v neko gostilno v Vitanju 34-letni trgovec Jože Meško iz Oplotnice pri Konjicah. Mirno razpoložen je sedel za mizo in si naročil vina. Kmalu za tem pa je stopila v salon gostilne večja družba, v kateri je bila Meškova 25-letna žena Marija v spremstvu letoviščarja PoreDjurdje-v I č a, poslovodje OUZD v Leskovcu pri Nišu, njene matere in sestre. Nekaj trenutkov nato, ko je družba vstopila, se je vnel med možem in ženo prepir, ko so v besednem prerekanju pričeli padati razni očitki. Trgovec Meško je hipoma izvlekel samokres ter ga naperil proti ženi. Med njiju se je bliskoma postavil Djurdjevič, hoteč zaščitjti ženo pred usodnimi posledicami, kar pa ga je veljalo življenje. Ženi namenjena krogla je zadela Djurdjeviča, ki Se jo mrtev zgrudil. Po tem dejanju si je Meško sam pognal kroglo v glavo ter takoj izdihnil. Ves dogodek se je odigraval bliskoma in
dijaške čete Mrkonjičevega steg^ skav- silni napetosti. Obe trupli sta bili prepe-
ljani v vitanjsko mrtvašnico. Tragičen dogodek je v celi okolici vzbudil splošno sočutje.
Roparski napad
Posestnikova hči M a r i j a Š a n 11 o-va iz Vukovskega dola je prijavila orožnikom pri Sv. Marjeti ob Pesnici, da j® je v ponedeljek zjutraj napadel na banovinski. cesti Sv. Jurij—Sv. Jakob neznan moški, jo sunil na tla, ji iztrgal ročno torbico z denarjem in zbežal. Preiskav? je ugotovila, da jo je napadel 23-letni so-darski pomočnik Franc Horvat ir Kočic pri Sv. Jakobu v Slov. goricah.
Šantlova jc bila prejšnji večer in po* noči na gasilski veselici v Ketiševi gostilni v Spodnjem Jakobskem dolu. Pii isti mizi kakor njen oče in njen fant jt sedel tudi Horvat. Ko je pa ona proti jutru odšla ’$an|a proti domu, se je kmalt za njo dvignilHorvat, ji sledil in jo na*-padel. Odvzel ji je 300 din in jih zapil pf .gostilnah. Ko so ga aretirali, je dejani* priznal.
Maribor
* 45. razstavna prireditev LjubliansLe-ga velesejma bo letošnji pomladanski e-lesejem od 3. do 12. junija pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Raz-
_	stavni prostori so vsi zasedeni, pa bo ta
Obisk na oddelku TBC, kjer leži 10% bolnikov	v	veži	in na	zasilnih	ležiščih j prireditev zopet lepa revija slovenske in
! jugoslovanske gospodarske delavnosti, kulozni	azil	bi vse	premalo	odgovarjal Zastopane bodo vse pomembnejše indu-
V borbi proti zavratni morilki Jetiki
Bliža se Protituberkulozni teden, mnogo se bo te dni napisalo o TBC, pa sem obiskal oddelek za tuberkulozne v bolnišnici, ki ga vodi znani specialist za tuberkulozne bolezni primarij dr. Radšel.
Oddelek je dozidala Protituberkulozna jiga 1. 1926. Že takrat ni odgovarjal zahtevam današnjega načina zdravljenja te laše najbolj razširjene in nevarne bolezni. Danes so prostori daleč premajhni, oddelek ima samo 34 postelj, stalno pa se nahaja v njem nad 40 bolnikov, ki morajo^ ležati tudi po hodniku in po zasilnih ležiščih, ker je premalo prostora po sohah. 1937. leta, ko je prevzel oddelek sedanji primarij, je bilo na oddelku 220 sprejemov, lani 405, letos pa jih je sprejetih že 204. Pa ne samo ti naraščajoči sprejemi, vse naše prilike govore, da bi se moral tak oddelek povečati, da bi moral dobiti protituberkulozni oddelek nove In večje prostore.
Primarij dr. Radšel pravi, da živijo ljudje pod nekim napačnim prepričanjem, da se da TBC ozdraviti samo v sanatorijih. Nasprotno, TBC se da ozdraviti v^ vsakem podnebju. Na vsak način pa bi bilo manj tuberkulozne revščine, če bi bilo na oddelku več prostorov. Prav protituberkulozni oddelek v mariborski bolnišnici je eden onih, ki nam ozdravi lajveč ljudi iz mesta, okolice in podeželja. Danes se nahaja zdravnik na tem pretesnem oddelku vedno v morečih škripcih. Težko bolnega jetičnega ne more odsloviti, ker bi doma okuževal okolico, prav tako ne laže bolnega, ker bo po enem letu ali kaj prav tako težko bolan in bo morda pri njem vse zamujeno. Sanatoriji so na drugi strani za prebivalstvo predragi, pa tudi zavarovan dela-
vec mora po navadi precej dolgo čakati na sprejem.
Na protituberkuloznem oddelku se je zadnji dve leti vkljub tesnobi precej napravilo. Z izdatno podporo nekaterih mariborskih tekstilnih tovarn (40.000 din) bo v kratkem urejena na oddelku operacijska soba, tako da bo oddelek docela izpopolnjen, kar se tiče zdravljenja. Delale se bodo lahko vse operacij'' ii. zdravili najtežji slučaji, da ne bo treba več pošiljati bolnikov v sanatorije.
Da bi se mogla tuberkuloza uspešno zatirati, pa je nujno potrebna gradnja posebne bolnišnice za jetične. Protituber-
potrebam. Z dobro voljo bi se dalo tu marsikaj napraviti. Liga ima do danes že nabranih blizu pol milijona dinarjev, precejšnjo vsoto bi prispevale tekstilne tovarne, ki imajo močan interes na uničenju te bolezni ter banovina. Premakniti vprašanje bolnišnice za zdravljenje tuberkuloznih je trenutno najvažnejše vprašanje protituberkuloznega dela v naših krajih. Saj je bolnišnica oni prostor, kamor se lahko zatekajo vsi, ki so potrebni zdravljenja. Dokler ne bo urejeno vprašanje bolnišnice, bo borba proti jetiki pomanjkljiva in nezadostna.
Nove šole ob severni meji
šolska poslopja so okraju levi breg v zelo slabem stanju. Kljub temu da je prebivalstvo močno naraslo, se je v povojnih letih zgradilo le malo novih šolskih poslopij.
Ena izmed novih šol, ki se nameravajo zgraditi v kratkem času, bo v Selnici ob Dravi, že pred leti je banska uprava podpisala odlok o zgraditvi nove 12-razredne osnovne šole, kajti sedanji dve šolski poslopji (v enem se nahajajo 4 sobe, v drugem pa ena soba in upraviteljevo stanovanje) že dolgo več ne odgovarjata razmeram. Prostori 'so nehigienski, pouk pa močno trpi, ker se mora v petih sobah stalno izmenjavati 10 oddelkov. Zadeva glede gradnje novega šolskega poslopja se dolgo ni premaknila z mrtve točke. Pojavilo se je več variacij, da bi se zgradila manjša šola na Selnici, dvorazrednica na Slemenu in dvorazredn:ca na Fali. Končno je banska uprava te dni sporazumno
mariborskem s krajevnimi faktorji podpisala odlok za
gradnjo novega osemrazrednega šolskega poslopja, ki bo stalo na Doklerjevem travniku. Stroški za gradnjo se bodo krili iz že nabranega fonda, ki je dosegel
1,116.000	din. Novo in staro šolsko poslopje bosta komaj zadostovali šolskim potrebam.
Nadalje je banska uprava podpisala odlok o gradnji novih šolskih prostorov pri Sv. Kungoti nad Urbanom. V starem šolskem poslopju sta samo dva razreda in upraviteljevo stanovanje, otrok je pa za 5 razredov. Po načrtih, ki čakajo pri banski upravi na odobritev, se bo dvignilo dosedanje poslopje za eno nadstropje, tako da bo vse poslopje razširjeno za 5 učnih 'prostorov in za nekaj učiteljskih satnovanj. Proračun ze dela znaša 250.000 din. Upati je, da se bo tako v Sevnici kakor pri Sv. Kungoti kmalu začelo z gradnjo.
Zveza Maribor—Ljutomer
V	soboto ob pol 6. uri zjutraj bo odpeljal iz Maribora proti Ljutomeru prvi avtobus, ki bo vzdrževal dnevno zvezo med Mariborom in Ljutomerom preko Slovenskih goric. Avtobus bo odhajal iz Ljutomera ob 6. uri zjutraj ter bo v Mariboru ob 8. uri, iz Maribora se bo vračal ob pol 18. uri ter bo prihajal v Ljuto-
mer ob pol 20. uri. Ob nedeljah in praznikih bosta vozila dva voza, in sicer istočasno iz Ljutomera in Maribora. Avtobus bo peljal po progi Maribor - Sv. Peter - Sv. Marjeta - Sv. Lenart - Sv. Anton - Ivanjci - Sv. Jurij ob Ščavnici -Žihlava - Berkovci - Logarevci - Sv. Križ na Murskem polju - Ljutomer in nazaj.
Botei in
Najlepši spomin za birmo so prvovrstno izdelane Slike iz moderno preurejenega fotografskega ateljeja v Gosposki ulici 23. (preje foto Vlašič) — Se najtopleje prriporoča
FOTO ..PELIKAN" Maribor. Gosposka ulica 23
V spomin ge. Maistrovi
Jutri poteče 20 let od ustanovnega občnega zbora Ženskega društva. V tej dobi je društvo izvršilo mnogo socialnega in kulturnega dela. Posvečalo je skrb ubogim materam in družinam, prirejalo razna predavanja in tečaje, skrbelo za razvoj domače obrti s posebnim poudarkom. narodnih motiVov. Udejstvovalo se je skratka na najrazličnejših področjih ter podpiralo razne organizacije. Najvidnejši sad dela pa je Počitniški dom kraljice Marije, ki se letno ; o trikrat napolni
s slabotno, okrepčila potrebno deco.
Ravno na pragu 20-letnega jubileja pa je društvu otela smrt njegovo ustanoviteljico in vsoletno predsednico go. Marijo Maister. V znak hvaležnosti za njene velike, nepozabne zasluge se ji pokloni društvo v petek, 26. t. m., ob 17. uri ter položi na njen grob venec. Naj se tega izraza pietete udeležijo vse članice društva in vse častilke ter znanke velike pokojnice.
VAŽNO ZA LASTNIKE NOVIH STANOVANJSKIH ZGRADB!
Mestni svet mariborski je na prošnjo društva hišnih posestnikov v Mariboru na svoji seji dne 5. maja 1939. 1. sklenil, da se stanovanjski prostori novih zgradb, ki niso priključene na mestni kanal oziroma mestni vodovod, oproste kanalščine In vodarine za dobo 6 let, računši od dneva priključka zgradbe na mestni kanal oz. mestni vodovod, vendar pa ta šestletna doba ne more trajati več kakor 10 let, računši od dneva uporabnega dovoljenja.
Ta sklep deli v celoti usodo sklepa o oprostitvi novih zgradb kanalščine in vodarine ter velja za tiste nove zgradbe, ki se priključijo na mestni kanal oz. mestni vodovod v letu 1939-40. Sklep nima retroaktivne moči.
Prošnje za oprostitev po tem sklepu je vlagati najpozneje tekom 30 dni po do-
stavitvi tega odloka, to je najpozneje do
21.	junija 1939. L, odnosno po priključku zgradbe na mestni kanal oziroma mestni vodovod.
Vsa natančnejša navodila in pojasnila dobe prizadeti lastniki novih zgradb v društveni pisarni v Gregorčičevi ulici 8, predpoldne od 8. do 11. ure. — Dr. Marin 1. r., t. č. tajnik. Meglič 1. r., t. č. predsednik.
m. Bančni zavodi v Mariboru bodo v soboto, 27. t. m., ves dan zaprti.
m. Danes zapušča Maribor g. Feliks
Vehovec, šef tukajšnje finančne kontrole, in odhaja na novo službeno mesto kot šef odseka za Finančno kontrolo pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani. G. Vehovec je bil v Mariboru zelo priljubljen, kar je izpričalo tudi njegovo današnje slovo na kolodvoru, kamor je prišlo, mnogo njegovih znancev in službenih tovarišev.
m. Brivnice in česalnice bodo odprte v soboto do 21. ure, na binkoštno nedeljo od 7.30 do 12. ure; binkoštni ponede->jek zaprte ves dan.
m. Tri telesne poškodbe. V mariborsko bolnišnico je prišla 72 let stara Ana Vu-halen iz Selnice ob Dravi, ki je padla na trgu in si zlomila desno nogo. — Iz Radvanja pa je prišel v bolnišnico 37-letni Ivan Gričnik, ki si je prav tako pri padcu nevarno zlomil kost. — Nesrečno je padel nadalje 72-letni Boštjan Šmid iz Rdečega brega pri Sv. Lovrencu na Pohorju ter si zlomil rebra.
m. Tatvine. Gradbenemu tehniku Radu Janežiču je neznani storilec odnesel iz njegovega stanovanja na Ljubljanski ulici 2000 din vredno obleko. — Delavcu Antonu Kurju iz Turnerjeve ulice so ukradli voziček, ki ga je pustil za trenutek na Smetanovi ulici. — Profesorju B. M. iz Dr. Rosinove ulice pa je nekdo izmaknil 160 din vreden svilen dežnik, ki ga je lastnik poslonil ob drevo, ko se je z nekom pogovarjal.
* Sokolski nastop v Št. liju preložen. Radi po vremenu povzročene poškodbe telovadišča in drugih nepremostljivih ovir se preloži javni nastop od binkoštnega ponedeljka na jesen, dne 3. sept. 1939.
* Za Vaš binkoštni izlet se odločite čimpreje. »Putnik« ima le še malo sedežev na razpolago za svoje izlete: 28. do 29. maja v Logarsko dolino din 120, v G ra z din 110.—. Pohitite! Prijave in informacije »Putnik« Maribor-Celje-Ptuj.
strijske in obrtne panoge. Poleg tega bodo še posebne razstave pohištva, avtomobilov, male obrti, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, turizem in pasivna protiplinska obramba. Obiskovalci velesejma imajo na jugoslovanskih železnicah in parobrodili 50% popust. Vozne olajšave so dovolile tudi številne druge države.
Vsi že govore o veliki tomboli Rdečega križa, ki bo v nedeljo. 4. junija t. 1., saj bo glavni dobitek nova štirisedežna luksuzna limuzina znamke »Opel«, ki jo že sedaj občudujejo v izložbenem oknu tvrdke »Weka« (Aleksandrova cesta). Da predstavljajo tudi ostali dobitki precejšnjo vrednost, je samo ob sebi razumljivo.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg. tel. 20-05; Magda-lenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel.
22-70.
Kino
* Grajski kino. Danes zadnjič »Sužnjj zlata«. Od petka češka mojstrovina »Križ ob potoku«. Jirina Stepničkova.
" Kino Esplanade. Sredo in četrtek film »Domovina« z Žarah Leander. Paul Horbiger. Zadnjič v Mariboru! Petek »Mala princesa Sisy« s Traudl Stark.
* Kino Union. Do vključno petka opereta »Princesa Ilona« s prekrasno Gladiš Swarthaut in John Bolesom.
Mariborsko gledališče
Četrtek, ob 20.: »Pygmalion«. Red D. Petek, 26. maja: Zaprto.
Sobota, 27. maja, ob 20. uri: »Utopljenca«. Red B.
Opozarjamo na nocojšnjo predstavo izvrstne in zabavne Shawove komedije »Pygmalion«, ki je bila v premieri nad vse simpatično sprejeta.
Radio
Petek, 26. maja Ljubljana: 12. Plošče; 13.20 Koncert radijskega orkestra; 18.20 Poljske pesmi s plošč; 20. Plošče; 20.15 Prenos festivala iz Londona; 22.20 Angleške plošče. — Beograd: 17. Koncert radijskega orkestra; 20.15 Večer pesmi Divne Radič; 22.15 Plesne plošče. — Sofija: 18. Vojaška glasba; 19.45 Berliozejeva opera „La damnation de Fausl“. — Bratislava: 21. Operne arije. — Bukarešta: 19.35 Prenos opere. — Stuttgart: 18. Operetne melodije. — Bruselj I.: 20. Pestra glasba, nato operetne fantazije. — London Regional: 20.15 Beethovnova „Missa solemnis“, dir. Toscanini, med solisti poje tudi Zinka Kunc (prenaša tudi Ljubljana!). — Monakovo: 20.15 Zabavni koncert rad. ork., nato plesna glasba. — Praga: 19.20 Pol ure samih valčkov, nato ob 20. pester spored.________
Borzna poročila
Devize. Ljubljana Uradni teča-j i : London 206.17—209.37, Pariz 116.40 do 118.70, Ncw York 4385.50-1145.50, Ženeva 995—1005, Milan —TrsL 231.95—235.05, Amsterdam 2366—2104, Berlin 1771.37—1789.13, Bruselj 749.50—761.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.81—147.11, Ne\v York 5458.13— 5518.13, Ženeva 1236.72—1246.72, Amsterdam 2942.50-2980.50, Bruselj 932.11—944.11.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 161—462, 4% agrarji 60—60.50, 4% sev. agrarji 60—62, 6 °/o begi. obv. 88—89, 6 % dalm. agrarji 86.50—87, 7 % stab. pos 98-99, 7% inv. pos. 99.50-100.50, 7%, Blair 92.75—93.75. 8% Balir 100—101. Delnice: Narodna banka 7400, PAB 212 d., Trbovlje 185-187.50.
Drzna vlomilska družba razkrinkana
Orožniška patrulja je naletela v Spodnji Koreni v zloglasni hiši že večkrat zaprte Marije Cerjakove na vlomilsko družbo, ki se je gostila in popivala. Vsi so bili v precej vinjenem stanju, drzni proti orožnikom in so se upirali aretaciji. Dva člana tolpe, mladoletni Alojz L., že kaznovan hlapec iz Sp. Dupleka ter 34-letni brezposelni delavec Vinko Kacjan iz Ciglenc pri Dupleku, ^rav tako že kaznovan, sta pobegnila. Orožniki so aretirali 30-letnega kaznjenca Ignaca Kranjca, ki je 7. aprila ušel iz mariborske kaznilnice.
Pri zaslišanju je Kranjc izpovedal, da sta s pobeglim mladoletnikom sredi aprila v Sp. Koreni iz kleti posestnika Konrada Petka odnesla 30 litrov sadjevca.
Sadjevec so potlej spili pri Cerjakovi. — Konec aprila sta vlomila v stanovanje posestnika Antona Ribiča na Grajeni pri Ptuju in odnesla denar, srebrno uro, moški sviter ter razne malenkosti. Sviter so orožniki našli pri Kranjcu. Preiskava pri Cerjakovi je bila brezuspešna, pač pa so našli orožniki pri 26-letnem Janezu Bratku, delavcu brez stalnega bivališča, večjo množino boljših cigaret, tobaka in žepno uro z značko »A Selu. Orožniki domnevajo, da izvira blago iz neštetih vlomov v trafike v Mariboru in okolici. Bratko pravi, da je kupil stvari od nekega krošnjarja, kar pa je oči!na laž. Tudi Bratko je že sedel zaradi uboja in tatvin
KuMun
Zagrebško kulturno pismo
Razstava »H r v a t s k e g a katoliškega tiska« jev vsakem oziru uspeh. Pokazala pa nam je zanimivo razliko med slovenskim in hrvatskim katoliškim t:skom. Težko je to razliko opisati, a vendar jo čutimo v vsakem članku uvodn ku, študiji in vsem. Posebno opazko to pri listih, ki se ne bavijo zgolj z verskimi, ampak tudi političnimi zadevami. Kakšna razl ka med »Hrvatsko stražo« in našim »Slovencem«. Neprestano nihanje je bilo na primer vzrok, da so bili uvodn ki ob slovaški usodi naravnost tragično. humorist čni. Največja redkost pa je najti vsaj nekaj besed o Slovencih. Tudi nekoliko meri žolča in sangviničnosti z ozirom na notranje probleme bi od dnevnika, hi hoče poleg političnega zastopati tudi Krstov duh, vsekakor pričakovali. Slovensko katoliško časopisje je v tem po gledu konstruktivnejše, neprimerno ob-jektivnejše in urejevano od ljudi, ki nekoliko dalje vidijo.
Razstava slikarice Irene Tomašiče-v e, žene univ. prof. dr. Dinka Tomašiča, po rodu Američanke, je vzbudila posebno pozornost. To je bila njena prva razstava. Pri večini slik se je opažala preveč hladna, razumska koncepcija, tako da izgle-dajo kot ilustracije nenapisane socialne študije. Novost je v tem, da hoče zbližati delavca-proletarca s kmetom. Zaradi tega je na kmeta prenesla vse one značilne risalno-tehnične že precej ustaljene figuralne komponente delavčeve fiz:ognomije.
V	tem pogledu, torej idejno, je bila vsekakor zanimiva in uspela. Pri otvoritvi so bili navzoči najvišji intelektualni in umetniški krogi. Ta izredno simpafčna črta zagrebškega kulturnega življenja, po magati novincem, bi se morala tudi pri nas bolj kultivirati, že takoj po otvoritvi je b:lo prodanih deset slik.
Slavni Raoul Koczalski je posvetil veš zagrebški večer Chopinu. Kritika je posebno hval:la interpretacijo sonate hes-mol, op. 35. Prefinjeni smisel za Chopinovo umetnost, velika intuicija in mojstrska tehnika so glavne odlike velikega p'anista. Občinstvo, je poljskega umetni-
| športnih klubov. V to svrho pa rabi u. o. pooblastila in zato predlaga Kosta Hadži jv imenu u. o., da občni zbor sprejme j predloženo spomenico Nato jc govoril ; preds. SNP-a, ki je dejal, da se morajo .	.	.	.	.	.	.	športniki	in	športni delavci truditi, da
ka sprejelo z nepopisnim navdušenjem, očuvajo edinstvo športa v državi, ker so da je moral dodati mnogo točk.	prisegli, da bodo čuvali Jugoslavijo. De-
Presenetili pa so nas Angleži. Koncert “gf.	pa„&	cl,0,s‘avn-°
.	,	, / .,•> .	predlagal, da naj se klubi HSS črtajo iz
Astre DeSmond (alt) m C11 f f o r- JNS-a, ako se sami ne smatrajo več za da Curzona (klavir) je pokazal, na ka- njene člane. Njegov predlog ni prodrl, ko visoki stopnji je angleška reproduk- Nato je bila z vzklikom sprejeta spome-
tivna umetnost. Posebno je presenetil
i pravi med drugim: SPOMENICA
pianist Clifford Curzon. Kolikokrat so Občni zbor z obžalovanjem ugotavlja, da nas razvpiti umetniki, posebno italijanski, večji del zagrebškega, osiješke in splitske že razočarali. Spomnimo se »slavnega« P°dzveze ni zastopan. ZNP je odklonil gostovanja milanske Seale. Pride pa le-	L°r	naspro”
pega dne kak Anglež, izveš da prireja luje pravilom, zavzel negativno stališče do nekak koncert, greš in začuden poslušaš, JNS-a in v obliki diktala zahteval reši-ker so običajno prava odkritja. Čudni so }cv	predlogov.	Tudi	igralci klu-
,. A . „. .	*	,	n	,	,	*•-	bov HSS niso nastopili v državni repre-
ti Angleži m v takih malenkostni spo- zentanei. Kljub temu jo JNS - in večina znaš, zakaj vladajo nad svetom. Tako klubov — še pripravljen na sporazumno smo o Curzonu čitali: »Curzon je pianist rešitev, največjega formata, pri katerem se sp.-
ja fenomenalna tehnika s suvereno obli- «entanci,rzlasti ker smatra, da se morajo kovno močjo, v njegovem igranju sta po- domači spori reševati doma in odnošaji vezana duhovna izraznost in globok mu- s tujino radi lega ne smejo trpeti. Dolž-zikalni smisel. Publika je bila vzhičena ^ SlLT”11"0' nad umetnostjo doslej skoraj nepoznane- zbor iskreno želi, da se vsi spori rega mojstra« itd. Vidimo, da je velika svo- šijo sporazumno, kar pa ne gre brez boda pogoj za veliko umetnost!	I	sodelovanja klubov onih podzvez, ki so
Kniieama Minerva« ie ;7Hala te se abstinirale. Ker so se doslej vprašanja Knjigama »m 1 n e r v a« je izdala te pravil reševala sporazumno, naj ostane
dni v hrvaškem prevodu knjigo Lyttona tudi vnaprej tako, vprašanje reorganizacije Stracneya »Elizabeta E n g 1 e s k a«, pa se umakne z dnevnega reda. Opozarjamo nanjo mnogoštevilne prija- 0bčni zbor odobrava dosedanje zmerno telje britanskega naroda, ker je v roma- P°UprW odbor' JNS:a dobi pooblasUlo, nu nekaj dobrih mest, iz katerih more- d/a proti- vsem, ki ne spoštujejo pravil, mo spoznati zagonetno albionsko dušo. najstrože postopa, da po svoji uvidevno-Doba Elizabete pomenja začetek ogrom- morebiti zaokroži podzveze, izpopolni nega britanskega imperija.
V	»Domu likovnih umetnosti kralja Petra« razstavlja bosanski slikar Roman Petrovič, ki je pri nas manj znan.
Petrovič se je že kot 17-letni deček navdušil za slavnega ruskega slikarja Iljo.
Rjepina in šel naravnost v Petrograd,! , Tm'nŠ' v Stuttgartu je tik pred zakljuf.
ao rrn	  „	•	1	.	kom. Trenutno še m mogoče presoditi,
da ga vidi m spozna. Vpisal pa se je j^o jma največ izgledov za zmago. Po tudi na petrograisko umetnostno akade-! G. kolu je Foltvs s svojo zmago nekoliko mi jo. Rjepin je mladega občudovalca »vodrinil*' Bogoljubova, ki je dotlej stal
vzljubil in ga celo vzel s seboj v Har- lrdno, na čelu ,'al?eIe NieSov° mesto bi .	* , .	.	,	..	.	*	i r>	moral po rezultatu prevzeti nas prvak
kov, kjer je ustanovil svojo solo. Pozne- dr. Vidmar. Vendar pa je dr. Vidmar v je je študiral še v Krakovu, Parizu in zadnjih treh kolih „samo“ remiziral z drugod. Bil je profesor risania na sara- i Eliskasesem, Kieningerjem in O' Kelljjem jevski gimnaziji, scenograf in podobno,' £ * '?£*&. ^ a je vse opustil in se posvetil popolnoma j Bogoljubov pa si je po porazu spet opo-svoji umetnosti. Razstavlja 120 slik, od mogel ter se znova dokopal v vodslvoa tega 50 akvarelov.	Danilo	Viher.	in sicer sam» brez »nadležne družbe kon-
kurentov“, ki v takem primeru samo pre-
M
zobna pasia Chlorodont
državno ligo največ do 12 klubov, izvede državno prvenstvo in ostale prireditve. Da se do ;eže sporazum, sc pooblašča u. o., da na seji s predstavniki vseh podzvez sprejme potrebne pravilnike z obvezno močjo, kakor bi to najbolj odgovarjalo interesom nemotenega razvoja našega nogometnega športa.
f Škof Edvard.
Nocoj je preminul v bolnišnici po dolgotrajnem trpljenju simpatični športnik iz vrst SK Železničarja g. Škof Eduard. Zahrbtna morilka jetika mu je pretrgala nit življenja v cvetu mladosti. Do zadnjega se je zanimal za športne dogodke v svetu in na domačem zelenem polju, od katerega se je tako težko ločil. Mariborski športniki ga bodo spremili na zadnji poti v soboto ob 16. na pobreškem pokopališču. N. p. v m.!
s V prvi etapi dirke okoli Srbije je zmagal Prosinek, v drugi Romun Tudo-se, v tretji pa je zopet zasedel prvo mesto Prosinek, čeprav je imel tik pred ciljem defekt ter je dospel na cilj šele za Romunom, ker si je v prvi poletapi tretjega dne zagotovil naskok 14 minul.
ANGLIJA—ROMUNIJA 2 : 0 (1 :0)
Suh
Soort
Hrvalska športna sloga osamljena
»ŠPORTNIKI IN ŠPORTNI DELAVQI SE MORAJO TRUDITI, DA OCUVAJO EDINSTVO ŠPORTA, KER SO PRISEGLI, DA BODO ČUVALI JUGOSLAVIJO«
Včeraj je bil v Beogradu izredni občni zbor JNS-a, ki j'e bil sklican v zvezi z znanim zagrebškim predlogom glede iz-
premembe pravil in reorganizacije JNS-a. Vodil ga jc preds. JNS-a dr. Andrejevič. S teritorija ZNP-a in iz Splita so bili zastopani samo 4 klubi. Verificiranih jc bilo vseh 483 predloženih pooblastil, med nji-
S teritorija ZNP-a in iz Splita so bili za
P]	.
mi 52 slovenskih. Tajnik zveze Kosla Hadži je podal historiat našega nogometa, razloge za sklicanjc občnega zbora ter z obžalovanjem ugotovil, da manjkajo baš
oni, ki bi lahko želje Zagreba avtentično tolmačili. Poudaril je, da je imela zveza vedno tendenco, sporazumno delati z Zagrebom ter je tudi danes pripravljena, poiskati sporazumni izhod iz situacije. V to svrho je popustil JNS že marsikaj, tako da se bi mu to lahko štelo kot nekaka slabost, ker ni maral diktirali, temveč je upal, da pride do sporazuma. Ako lega tudi v bodoče ne bo mogoče doseči, pa bo u. o. JNS-a prisiljen, da z vsemi sredstvi zagotovi red in disciplino v vrstah
„Evropa-turnir v Stuttgartu
BOGOLJUBOV SE JE ZNOVA DOKOPAL V VODSTVO
žijo, kako bi se otresli nepotrebnega tekmeca, veseleč se vsake cele in pol točke, ki jo konkurent izgubi. Kljub temu, da je Bogoljubov sam v vodstvu, je težko reči, kako bo s koncem. Tik za petami so mu namreč z razliko pol točke dr. Vidmar, Richter in Engels. Zelo verjetno je, da se bo v zaključnih kolih zaradi teh okol-nosti vodila še zelo ogorčena borba za prvo mesto in prvo nagrado.
Stanje po 9. kolu: Bogoljubov 6. dr. Vidmar, Engels in Richter 5 in pol, Eli-skases in I*oltys 5, Kieninger in O’ Kellv 4 in pol, Slaldi 4, Hess 3 m pol, Grob 3 in Sziiy 2 točki.
Revanžni turnir šestorice v Amsterdamu
LANDAU V MOČNEM NAPADU PORAZIL FLOHRA
Ker izid prvega turnirja šestorice ni prinesel zaželenega rezultata, je pričel v Amsterdamu čez par dni revanžni turnir, kije že v 1. kolu pokazal, da se bodo stvari sedaj nekoliko drugače zasukale ter je pričakovati, da bo turnir prinesel nekaj presenečenj.
V 1. kolu je povzročilo srečanje Landau— Flohr precejšnjo senzacijo, za šahovsko publiko seveda, ki imenuje-Lan-daua „mali velemojster1* za razliko od „velikega velemojstra" dr. Euvvea. V indijski partiji jc Flohr vodil obrambo dokaj nezanesljivo, kar jc Landau spretno izrabil ter pritisnil z napadom na kraljevo krilo. Flohr se je zavedel nevarnosti ne-
koliko prepozno. Tik pred matom je položil orožje. — Dr. Euwe in Szabo sta igrala meranško varianto damskega gambita. Po nekaj neokretnih potezah je Szabo zamenjal več figur, s čimer pa ni dosegel izenačenja pozicij. Nastala je zapletena, končnica dam in kmetov, v kateri je dr. Euwe prodrl na 7 linijo s prostim kmetom ler pospravil celo točko. — Partija Fonlein—Corllever ni dala v Grunfeldovi obrambi posebno zanimive igre. Oba partnerja sta vodila „borbo za kmeteli, ki je bila naposled prekinjena v skoraj izenačenem položaju.
Stanje po 1. kolu: dr. Euwc in Landau 1, Fontein m Cortlever 0 (1), Szabo 0 točk.
E. S. BRUCE:
27
pMmvkikeva skrnuast
»Takole ostanejo skrivnosti skrite!« je zagodel Beeke. »Preden bo pretekla ura, bo vsa vas vse vedela. Da, da, umor je bil, in upam, da bomo hitro ugotovili, kdo je bil žrtev.«
»Nemogoče!« je vzkliknil Nash. »Možak; nima ne obraza, ne rok, ne nog. Niti tega ne vemo, ali je bil velik ali majhen. Kako naj ga potem spoznamo?«
»Videli bomo,. je dejal Beeke. »Jaz pojdem zdaj k Carringtonu, da dobim Clintonovo uro. Morda bom prej še mimo grede pregledal ostanke letala.«
»Od njega prihajam,« je povedal Nash. »Ničesar niso odkrili. Polkovnik Tenent, nadzornik letalskega poveljstva, je tudi Prišel. Čakajte, govorili ste o Clintonovi uri. Zakaj pa Clinton davi ni prišel sem?«
»Saj je prišel,« je povedal Gibbons. — »Gospod Beeke ga je zaslišal. Vse kaže, da je padel v Carringtonov park in izgubil tam svojo uro. Tak# se mi je zdelo, da nekaj prikriva. Le zakaj je rekel meni, da je padel na polje? Zdi se mi, da je nekako v zagati. To je sumljivo.« »Clinton ni nikogar ubil,« mu je segel
Beeke v besedo. »Kmalu se bo vrnil. Sicer pa vem, kam je šel. Čakajte, povejte mi še, kje približno je vila, kjer prebiva gospodična Glenisterjeva,« je dodal, kakor bi bil hotel obrniti pogovor drugam.
»Gospodična Glenisterjeva? Kaj pa hočete njej?* je presenečen vzkliknil Gib-bons. »Ona pa ne bo v prav nikakšni zvezi s to zadevo. Tamle na ovinku stanuje, na poti proti Colesfordu.«
»Ne, saj ne izprašujem zaradi sebe,« je rekel Beeke. »Vprašal sem vas zaradi svojega pomočnika. Pravkar jo je videl, pa bi ji rad poslal šopek cvetic...«
»Hudiča, ali se vam...« je začel Eusta-ce.
»Dosti sreče vam želim, mladi mož. Bojim se samo, da ne bo storila z vami prav tako kakor z tnlad,im letalcem.«
»Pa vendar ne mislite...«
»Ničesar ne mislim. Sicer pa človek nikoli ne ve, kako se bo pri dekletu odrezal in koliko sreče bo imel,« je nadaljeval nadzornik. »Jaz vam ne bom na poti, ker sem za take reči že prestar. Vi ste lordov sin, in takšne naslove imajo ženske prav rade!«
Eustace je hotel ogorčen nekaj odvrniti, pa je srečal Beekeov svareč pogled. Razumel je, da se nadzornik ni samo norčeval iz njega in da so imela njegova vprašanja poseben namen.
»Kaj pa je?« je iznenada vprašal Beeke.
Velik avto, ki ga je vozil šofer v livre-ji, se je prav tedaj ustavil pred policijo. Dva moška sta stopila iz njega. Eden izmed njiju, ki je bil srednjih let, je bil velik, močan in rdeč v obraz. Oblečen 'o bil športno. Njegov tovariš je bil starejši, manjši in črno oblečen.
»Večji izmed njiju je sir Philip Laver,« je šepnil Gibbons. »Drugi je notar Ruston iz Westerhama.«
Stopil je k avtu.
»Ali bi radi z menoj govorili, sir Philip?« je spoštljivo vprašal.
»Da, prišel sem vas obiskat,« je odvrnil sir Laver. »Kaj pa je z zgodbo o mrliču, ki so ga dobili v letalu. Davi sem v Londonu bral o tej zadevi.«
»Prav.resna stvar je,« je odvrnil Gibbons. »Dovolite mi, da vam predstavim glavnega nadzornika Beekea in seržanta Cavendisha s Scotland-Yarda. Gospoda Nasha pa že poznate, kajne?«
»S Scotland-Yarda!« je vzkliknil sir Philip in presenečeno pogledal Beekea in Eustacea. »Zelo me veseli vaju poznati, gospoda. Pozdravljeni, Nash. Torej mora
biti res nekaj hudega. Drugače ne bi bili klicali Scotland-Yarda na pomoč. Ali že veste, kdo je mrtvec?«
»Še ■ne, gospod.« p
»čudno,« je pripomnil sir Philip. »Čakajte, prišel sem vas prosit, da bi poslali koga na postajo. Gospo Fieldovo bo treba pomiriti. Z njenim možem sva bila dobro znana. Med potjo trie je prejle ustavila. Povedala je, da je njen mož izginil.«
»Kaj Field, načelnik postaje, je izginil?« je presenečen vzkliknil Gibbons. »Tega še nismo vedeli... Toda to bi bilo nezmiselno, sir Philip. Človek, ki smo ga našli v letalu, nikakor ne more biti Field.«
»To sem tudi jaz njej rekel, toda bolje je, da ji pošljete še nekoga, ki ji bo moje besede potrdil,« je odvrnil sir Philip. — »Sodim; da je bil Field snoči kam poklican in da se bo kmalu vrnil.
»Ali zadnjo noč ni spal doma?« je vprašal Beeke.
»Gospa Fieldova je rekla, da je njegova postelja ostala nedotaknjena. Prav zato je tako vznemirjena,« je rekel sir Philip. »Slučaj je pač nanesel tako. Toda ženske takoj izgube glavo.«
»Po mojem mnenju je to samo zapravljanje časa,« je odvrnil notar Ruston ves nestrpen. Prepustiva vse to policiji.«
(Dalje sledU
Zanimivosti
Zadrega jim je prinesla milijone...
Sir Henry Bessemer je vodil svojega sina po jeklenih tovarnah in mu razlagal postopek, kako morajo surovemu železu pustiti določeno količino premoga, kar se spozna po barvi plamena. »Ali bi ne bilo mogoče izčrpati ves zrak iz visokih peči in dodati toliko premoga, kolikor je treba? je tjavendan vprašal sin. Noben učenjak ni prišel prej na' to idejo, ki je dala k jekleni industriji danes prepotrebni bessemerski postopek.
Gospod Heatin ni niti v sanjah mislil, da bo kdaj postal milijonar. Bil je zelo nervozen, ali vprav zato je nekega dne postal izumitelj. Ko Se je obuval, je z vtikanjem vezalk skozi luknjice čevljev porabil mnogo časa. Nekoč je bil posebno nespreten in ker se mu je mudilo v služ-
bo, je v jezi potegnil vezalke tako močno, da je odtrgal usnje. Služba je bila zamujena, zdaj je razmišljal in* prišel na idejo. Izumil je gumbe z zarezami na strani tako da se je vrvica lahko naglo zapenjala. Zaslužil je milijone ...
V	rudniku škriljevca v severnem Wa-lesu na Angleškem je iskal neki rudar posode, da bi si pogrel jed. Ko je ni našel, je pograbil kos škriljevca m si na njem pogrel jed. Po obedu je opazil, da se-je skriljevec zelo raztegnil. Pokazal je stvar ravnatelju. Ta je odkril, da je skriljevec pomešan s cementom, snOv za beton je bila iznajdena. Preprost rudar je postal solastnik velikega podjetja, ki je služilo milijone.
Človek ugrablja dušik iz zračnega morja
Dušik je kot element v obliki plina pomešan s kisikom pOvsod v zraku. 2nana je uporaba dušika v umetnih gnojilih. S posebnim postopkom se dobiva iz premoga, vode in zraka zmes Čistega dušika in vodika, ki se s pomočjo katalizatorja pod visokim tlakom in temperaturo spaja v ainonijak. Daljnjc pretvarjanje plinskega amonijaka v soli ali solitrno kislino ni težko.
Dušik ima pomembno vlogo v proizvodnji eksploziv. Današnji filmi so naprav Ijeni iz celuloze, pridelane s solitrno kislino. Soliter je važno sredstvo pri kon-serviranju mesa, pa tudi pri sladoledu se za hlajenje uporablja amonijak. Trdnost
njegovo škodo, ter je prišel Golob ponovno pred sodišče. Golob je predložil sodišču tozadevne fakture in se je ugo-
tovilo, da se podatki v knjigah ujemajo z množino blaga, ki je izginilo iz trgovine. Sodišče je Goloba oprostilo.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasib stanc vsaka beseda SO oar: aalmanlSa DrtstOiblna za te oglase ie din 6.—. Dražbe oreklicl doolsovanla la ienltovaalskl oglasi din I,— oo besedi. Naimaaišl znesek za te ozlase le din 10—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oelasnl davek ra enkratno obiavo zna&a dlo 2.—. Znesek za male oglase sc olačulc takol orl naročilu oziroma ca le vposlatl v olsmu skuoal r naročilom ali oa oo ooitnl položnici na čekovni račun Ct It.409 Z a vse □Ismene odgovore elede tnalih oglasov ie mora orlloSItl znamka za 3 dlo
Razno
PONIKLAN.IE
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ulica 5.	3544-1
raznih vrst jekla se stopnjuje v kopeli so-litrnh soli. S solitrno kislino proizvajajo kovinske barvne tone, teniške žoge dobe svojo trdočo s pomočjo dušikove soli. V sintetskih barvah obleke, papirja in tape-tov je tudi dušik. Milo in soda nastaneta s pomočjo amonijaka, suhe baterije žepnih svetilk in radio aparati imajo amo-i nijakovo sol, salmijak. Slednji se uporablja tudi v predelovanju kože, nahaja se v praških za pečenje peciva. Umetna svila se predelava s pomočjo amonijaka, sploh moramo zaključiti, da ljudje ne bivajo zaman pod oceanom zraka, ki so ga že doslej umeli dobro izkoristiti.
Kako se obnašajo pri nakupovanju
Neka angleška tvrdka je v času največjega prometa napravila statistično sliko nakupovanja. Izmed nakupovalcev, ki so vstopili pri vratih glavnega vhoda je bilo 90°/® žensk. Prihajale so z redkimi izjemami le same ali pa v družbi prijateljic. Moških nakupovalcev je bilo malo, še ti so bili večinoma spremljevalci boljših polovic.
Zenske nakupovalke so se vselej najprej pozanimale za ceno predmetov. Moški so izbirali in šele potem vprašali za ceno. Pri možeh so šli kupčijski zaključki hitreje od rok, težje je bilo z damami. Rekord je v tem pogledu odnesla neka gospa, ki je za šal, vreden 28 din, barantala 25 minut, preden ga je vzela. Nasprotno je bil nagle odločitve moški, ki
je v 3 minutah in 30 sekundah izbral obleko, vredno 800 din.
Tudi k zrcalom v prodajalni so postavili neopazne'kontrolorje. Niti ena dama ni šla mimo zrcala, ne da bi se ustavila in pogledala, kako ji pristaja klobuk. Moški so šli vsi mimo, kakor da bi zrcala ne bilo.
X Največjo plačo je lani imel v Ameriki George Hill, predsednik ameriške tobačne družbe. Zaslužil je v enem letu 18 in pol milijona dinarjev. Drugo največjo plačo je imel Walter Gifford, predsednik ameriške telefonske in telegrafske zveze. Ta je zaslužil »samo« 9 in pol milijona dinarjev.
Po rekordnem deževju v Mariboru
Zanimiv je pregled vremenskih prilik za dni, ki so prinesli Sloveniji katastrofalno povodenj. O prilikah, ki so te dni vladale v Mariboru in neposredni okolici smo prejeli od meteorološke postaje na Teznem sledeči pregled:
Že preteklo soboto je bilo pričakovati zanesljivo po napovedi trajnejšega dežja. Zjutraj je vladala precejšnja soparica, temperatura se je pri skoraj tihem vremenu naglo dvigala, dočim je začel barometer rapidno padati in je bil zvečer že nad
729.0	mm. Sobotni popoldan je že nekoliko deževalo, v noči od sobote na nedeljo pa je med silnim bliskanjen^in grmenjem nastala nevihta z neurjem in nalivom, kar je zanesljivo pomenilo (ker je bilo neurje v zgodnjih jutranjih urah!), da bo deževje trajnejše.
Nedelja je bila skoraj ves dan deževna. Deževalo ni le 3.55 ure; do 19. ure zvečer pa je že padlo 53.3 mm padavin, t.j. več ko v februarju, marcu in aprilu skupaj. Toda tudi v nedeljo še ni bilo nobenih posebnih znakov, da bi se vreme izboljšalo.
V	noči od nedelje na ponedeljek je še vedno deževalo, vse do 11.50 ure dop. in še nato od 19.00 do 20.30, kar je dalo 34.5 mm novih padavin. Ker je bil zračni tlak še vedno pod normalo, je padal dež Še v torek v treh daljših presledkih. Deže-vati-je pehalo šele .v torek zvečer ob 20.05 ko so se jeli oblaki polagoma dvigati ter je nastopilo razvedravanje, ki ga je sprem
ljal precej močan zapadni veter. V torek je še padlo 16.7 mm padavin, kar je še vedno za 2.7 mm več ko v celem aprilu.
V	dneh usodnih nalivov se je Maribor nahajal v tako zvani coni depresije ali nizkega zračnega tlaka, kar je bilo predvsem vzrok, da je dobilo deževje trajnejši značaj. Poleg široke depresijske cone pa je vladal nad Mariborom samim še izredno nizek zračni tlak’ ki je vse te deževne dni kolebal med 729.0 do 736.7 mm. Takšen tlak pa je za Maribor že pod normalo, ki znaša 737.5 mm.
Od sobote zvečer, ko je nastopilo deževje z neurjem in nalivi, pa do torka zvečer do 20.05 ure je v celoti padlo nad Mariborom 105.2 mm padavin, kar pomeni, da se je tukaj izlilo na 1 m3 nič manj kot 105.2 litra vode.
S sodišča
DVAKRAT OPROŠČEN PRED SODIŠČEM
Te dni je bila razprava proti celjskemu trgovcu Golobu Davorinu. Leta 1936 meseca novembra je bil v neki noči izvršen vlom v njegovo manufakturno trgovino. Obdolžili so ga, da je vlom fin-giral in tako dobil izplačano zavarovalnino. Prišel je pred sodišče, ki ga je oprostilo. — Meseca januarja tega leta je dvignil nepotrebnb obrekovanje proti njemu upokojeni orožnik Zagradišnik Ignac, ■ki Golobu dolguje din 9000 in pričal v
ZA BIRMANCE
IN BIRMANKE
priporoča ročne torbice, denarnice, nogometne žoge. aktovke, šolske torbice, nahrbtnike itd. Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13.	4592—1
OKREČEVALNICA NA PO-STAJI KOTORIBA.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. julijem v zakup za nedoločen čas kol. okrepčevalnico na postaji Kotoriba. Letna zakupnina znaša 1200 din. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 12.000 din, če reflektant nima nobenega inventarja in opreme: v nasprotnem primeru Da 3600 din. Prošnje se ylagaio do vključno 19. junija na naslov direkcije drž. železnic v Lljubljani, do katerega dne ob 11. uri je položiti pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 300 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba 59 odnosno 54 in pri šefu postaje Kotoriba.	4599—1
HLADILNA OMARA
malo rabljena, radi pomanjkanja prost, se poceni proda. Maks Kocbek, trgovec, Marija Snežna v Slov. cor.
4646—4
Najboljše dalmatinsko VINO
dobite v gostilni »Split«, Koroška cesta 39.	4615—1
VINO
od 5 litrov naprej! Kolarič, Ribniško selo.	4649—1
VINA ZA DOM
izborne kvalitete, ne le od 5, temveč že od enega litra naprej po din 8.— dobite pri Senici, Tattenbachova.
4651—1
GOSTILNA SAGADIN.
ZRKOVCI
priredi na binkoštni ponedeljek koncert, sodeluje pevsko društvo »Enakost«, Studenci. Vse ljubitelje dobre kapljice, godbe ter lepega petja vljudno vabi gostilničarka.
4653—1
Oddam prazni
TRGOVSKI LOKAL
z inventarjem takoi na Aleksandrovi cesti. Maribor. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ugodno«.	4664—1
Posest
STAVBENE PARCELE
blizu kolodvora Tezno na prodaj. Vpraša se Ptujska c. 87.	4284-2
Ugodno prodam TRINADSTROPNO HIŠO
centru mesta. Cenjene ponudbe pod »Centralna lega« na upravo lista. 4643—2
Prodam novo zidano TRISTANpVANSJKO HIŠO
z velikim ograjenim vrtom s studencem in veliko drvarnico. Hiša je močno grajena in dobro izolirana proti vlagi, v gospodarskem stanovanju je zelo lep zidan štedilnik. Vsi prostori so močno razsvetljeni in slihi. V hiši stanuje lastnik hiše, dve stranki plačata din 200.— in so še sobe za oddati, v vrtu ie nasajenega precej trsja in drugih raznih dreves, ugodno za vsakega železničarja ali kakšno upoko jeno osebo, pri lepa banovinski cesti, io minut od postaje Hoče, v Rogozi št. 65.
4655—2
NOVOZIDANO HIŠO
donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt, obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din
55.000	gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru.	4072—2
VEČJE POSESTVO
v Laporju pri Slov. Bistrici, pol ure od postaje obstoječe iz vinograda, velikega sado-nosnika, več njiv travnikov (za 8—10 glav), gozd, s hišo. in gospodarskimi poslopji, takoj zelo ugodno na prodaj. — Poizvedbe Kušar, Ljubljana, Komenskega 16.	4662—2
Prodam
KLAVIRSKE HARMONIKE
znamke »Hohner«, 120 basov z registrom poceni na prodaj. Vprašaje pri Ivanu Fliegerju, Krčeviifa, Aleksandrova 7.
4654—4
KOLJE
vinogradsko kostanievo, proda Vračko Franc, Jelovec.
4648—4
OPALOGRAF in foto-aoarat, anastigmat T 1:4.5. takoj prodam. Tezno, Prešernova 3.	4659—4
VSAKOVRSTNO KOLJE
za vinograd, fižol in paradižnike prodaja Gnilšek, Razlagova 25.	4660—4
Stanovanje
ENOSOBNO STANOVANJE
sončna lega, v novi stavbi, Aleksandrova 18. Pobrežje, s
1.	junijem se odda. 4645—5
SOBO IN KUHINJO
oddam. Stritarjeva 29. Vprašati: Aleksandrova c. 32-11.
4658—5
Stanovanje iiie
STANOVANJE
2	sobi in kabinet ali 3 sobč s komfortom išče mirna stran ka 4 oseb. Ponudbe pod »Sončno stanovanie« na upra vo.	4652—6
Sobo Išče
SOBE
za 1 osebo za študente za julij z navedbo cene event. z zajtrkom, iščemo. Ponudbe poslati pod »Počitniške sobe« na upravo »Večernika«. 4640—8
siužoo gobi
BRIVSKEGA POMOČNIKA
za pomaganje sprejme Kocbek Rudolf, Pobrežje. 4644—9
SKLADIŠČNIK - INKASANT
zanesljiv se sprejme. Potrebna garancija v hranilni knjižici. Ponudbe pod »Stavbeno podjetje« na upravo lista.
4650-9
NATAKARICO ali PRODA-JALKO
za gostilno sprejmem Ponudbe pod šifro: »Letovišče« na podružnico »Večernika«, Celje.	4665—9
Službo J***
AVTOPREVOZNIK
z novim avtom za vsakršno progo išče vožnjo za stalno. Ponudbe na upravo pod »Stalna vožnja«.	4577—10
Letoviščarji! Izletniki!
poznani penzion »Biittner«.Sv, Lovrenc n. Poh.. novo urejen. Topla in hladna hrana se stalno dobi. Vse vrste pijače. Avtobus. Sveži gorski zrak in park. Solidne cene! 4314
BOtfl! najlepše in trajno birmansko darilo Je
kQlQ žeodd,n 580**
KADRMAS J.,
Maribor-MBlie, Kraljeviča Marka 13. zraven lav. Hutter
Mevm
se boste rešili
v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65*—, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča
Varaždinske Toplice
Prerano nas je za vedno zapustil naš predobri sin, brat, stric, gospod
Škof Edvard
ključavničar drž. železnic.
Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 27. maja ob 4. uri na pokopališču na Pobrežju.
Maribor, Trbovlje, Graz- dne 25. maja 1939 Ana Škof, mati: Albina in Anica, sestri; Stanko, brat; Horvat Franc, svak; Sonja, nečakinja in ostalo sorodstvo. 4661
Izc^ ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi oo rrnčajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, In uprave štev. 28-67.. — Poštni čekovni račun štev. 11. 4
se
409.