HatoIIik cerkven list. Danica izhaja vsak peteK na celi poli, in velji po pošti za celo leto 4 gld. fin kr., za p»l leta 2 gld. 40 kr . za četert leta 1 gld. :<0 kr. V tiflkarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik. izide Danic« dan poprej. Tečaj XXXI. V Ljubljani 1. svečana 1878. List 5. Mzgledi bogotfubnih otrok iz rsih ramo* ker ti an.str a. 3. Janez Mihael Kostello. Nebeško kraljestvo primerja Gospod goršičnemu zerncu. Majhno je, pa kadar začne rasti, izraste velikansko drevo. Majhna je bila začetkoma sv. katoliška cerkev, zdaj je podobna velikanskemu drevesu, ki razteza svoje rodovitne veje čez vesoljni svet in podaja svojega nebeškega sadu slehernemu, da ga le hoče sprejemati. Ne ponuja zastonj. Po vsih delih sveta nam kaže zgodovina brez števila ljudi, ki so sprejeli nauk kraljestva Božjega in živeli tako lepo in bogoljubno, da so bili bolj angeljem podobni, kakor pa ljudčm. Zakaj to kraljestvo je podobno tudi kvas u. Kvas tako vgodno predela moko, s ktero se zmeša, da se speče iz nje prav dober in slasten kruh; enako se predela, prerodi in zboljša serce, ktero se je odperlo Jezusovemu nauku in Njegovi milosti. Zlasti ginljivo je viditi otroka, ki Jezusu daruje vse svoje mlado serčice, in Jezusu posvečuje vse svoje nežne in zbujene moči. Kako lepo, kako ljubeznjivo se razcvita v cvetji nedolžnosti! Izglede imamo iz vsih Časov, iz vsih krajev. Opisal vam bom ob kratkem mladenča, ki je pred nekoliko leti v kraju, kteri je nam nasproti, unkraj zemlje — v Ameriki — izveličal svojo lepo dušo. Janez Mihael Kostello je bil rojen 1846 v severni Ameriki v novem Jorku (Njujorku). Njegovi starši so bili iz Irskega. Oba, oče in mati, sta bila imenitnega rodu. Oče umerjč, ko je Janez še le dve leti star. Ko spolni sedmo leto, opravi pervo sv. spoved, in v osmem ali devetem prejme pervo sv. obhajilo. Od tega časa se začne zala klica njegovega nedolžnega serca še le prav razcvitati. Bilo mu je preljubo veselje, svčt ponos, ako je smel pri naj svetejšem opravilu, pri sv. maši, streči. In mislim, da malo kje se otrok tako lahko pokaže in hitro spozna, kakor če mladenčki več časa pri sveti maši strežejo. Po dolgi navadi se le preradi privadijo zoperne mlačnosti, tlačanskega službovanja ter zgube dolžno spoštovanje do Najsvetejšega. Ree hvaliti pa moramo mladenčka, ki dolgo časa to angeljako službo goreče, bogoljubno, po angeljsko opravlja. Skušnja kaže, da se je nadjati pri takem lepe prihodnjosti. Prav tako hvale in zaupnosti je bil vreden naš blagi Janezek. Pri sv. maši je stregel ves čas s toliko priserčno po-božnostjo, da so se nad njim zgledovali duhoven in ljudje. To lepo pobožno obnašanje je nekega dne ondaš-njega g. župnika tako ginilo, da pridši v zakristijo ai niso mogli kaj, da bi ne bili ljubeznjivo objeli te blage nedolžnosti. Z osmim letom ga dajo skerbna ma'ivšolo tistega mesta, kjer so takrat bivali. Enako, kakor na štapliah pred oltarjem, kaže nam še bolj mladeneč že v šolskih klopčh, kaj nam je pričakovati od njega v prihodnjosti. Skušeni učeniki, ki so po več let pri šolah, že naprej lahko napovedujejo osodo svojim učencem, če tudi niso preroki. Kakoršna šola, tako kaj rado tudi življenje, in imamo pristaviti taka tudi večidel smert. Hudo je biti za učitelja, terd je kruh učiteljski. Edina tolažba so učitelju večkrat le oni „nekteri", ki med razposajeno množico vedno stanovitni, pridni — nedolžni ostanejo. Taka tolažba, veselje je bil Janko Kastello svojemu učitelju. Ta tako-le piše o njem: „Komaj je začel Kastello v šolo hoditi, zdelo se mi je njegovo preblago serce in pohlevno vedenje tako nenavadno, da sem ga moral, ko bi tudi ne hotel, rad imeti. Zmirai je bil pervi v svojem razredu. Njegova pokorščina in gorečnost v učenji je bila v vidnem nasprotji z razposajenim in spridenim značajem večine premnogih součencev. Kolikor ae spominjam, mi nikoli ni prelomil le ene šolske postave." Pet let se je tako šolal. V 14. letu gre s svojo materjo v mesto Albany, kjer je škofov sedež. Mati ga peljejo v škofijsko cerkev. Kavno tisti dan so imeli sami škof sv. opravilo. Krasota hiše Božje in lepota svetih opravil je dečku močno presunila občutljivo serce, ter domu grede zdaj pervikrat materi razodene, da želi postati duhoven, ako mu dovolijo. Očitno je, da je to bilo za pobožno mater nezmerno veliko veselje. Vse je pripravljena dati in storiti, da bi le njen blagi sin mogel doseči naj lepši, naj imenitniši službo na zemlji — mašništvo. Vsak stan je sicer čestit, ako se vestno spolnujejo njegove dolžnosti, vendar naj častitljivši jc gotovo cluhovski stan. Zato je žalostno, zelo žalostno in znamnje zanikarnih časov, da marsi-kteri mladeneč, ki je začetkoma tudi tako obetal svoji skerbni materi, pozneje zgubi vse veselje za ta sveti poklic, pridši v roke slabovernim zapeljivcem in puhlim Eosvetnjakom, ki mu svetno veselje čez mero lažnjivo valijo, duhovskega pa še poznati nočejo. Navzet posvetnega duha, se greha več ne varuje in za službo Božjo ves omerzne. Ko pride čas odločitve, jame premišljevati svoje mlačno serce, pregledovati svojo tolikrat ranjeno vest in — svoji užaljeni materi pošlje kratko sporočilo: „Nimam poklica!" Pa kdo je kriv? Ali jih ni veliko, ki so bili poklicani, pa poslušaje zapeljivcev kačji glas so Božji klic preslišali? Toda ne brez za-dolženja, ker tudi tukaj utegne obveljati: ,,Veliko po klicanih, malo izvoljenih." (Dalje nasl.) Zalui) Jufije in znnikarni katoličani ftnhorne čertifo, pre&anja/o, Ink m geruto obrekujejo f (Dalje.) Dozdaj sem razkladal, čakaj da liberalci, judje in prostomavtarji tako grosovitno sovražijo in čertijo duhovne, kajti vsi tisti sa iz ene družine in imajo satana za očeta, laž pa za mater; njih naloga je razširjanje sovraštva zoper Boga in njegove masiijence. Danes pa uaj odgovorim na uva ugovora: 1. Zakaj je ravno katoliško duhovstvo tolikim sovražnikom in preganjanju izpostavljeno, — in ne toliko tudi duhovni ali služabniki nekatoliški, nezedinjenih gerkov, judovski rabinarji itd. 2. Zakaj mnogi katoličani ne le terpijo in podpirajo preganjanje lastnih svojih duhovnov, ampak tako pre-gani*n,e celo poipirajo in pospešujejo, kar ae pri ne-katoličamh in judih le redkoma, ali nikoli ne zgodi? Kar t če pervo prašanje, je vsrok v visokosti, nalogi in uokhcu katoliškega duhovna. Vrednost katoli škega duhovstva j- imenitna in od Boga postavljena, in t;, vrednost, ta veljava je torej prava ^rnusoba in nespravl,ivo aovraatvo pri poglavarji teme iu pri njegovih naslednikih. Oh enem itn t katoliško duhovstvo glavno nalogo, da nadaljuje od li m Zveličarja pričeto delo — raz-djan je satanovih a.. I - in tedaj je ono duhovstvo naj nevarnejši sovražnik peklu in tarča preganjanja hudobnim duhovom. To je duhovnom naznanil že Zveličar v -tvojih aposteljnih: Glejte, jaz vas pošljem kakor ovce med volkove... \arujte se pred ljudmi; ker izganjali bodo vas iz sh >dnic in bičali v sinagogah. To preganjanje duhovnov je tedaj dedšina po mojstru in Gospodu, ktero so z božjim poslanstvom od njega sprejeli. Drugač je pa pri nekatoliških duhovnih, ki nimajo ne božjega poslanja, ne božje v eljave in visokosti. ki toraj peklu niso toliko na poti, k*k >r ne ostanejo v zavetji sv. vere, ktera zapoveduje, da povsod naj gospoduje čista pravica, in nikjer re posilstvo in strast. Ako ae mladolaški maiik ni bal v last samega papeža seči: kdo se smč zanašati, da ne bo svoje krivice nadaljeval, če mu bo le mog če. Treba ga je bilo pervikrat po perstih kercniti. Vsi liberalni časniki — slovenski ne manj kot drugi — so slavo tleskali, ko je bila papežu njegova lastina uzeta; sdaj pa se udijo in hudujejo (*e v«i, da popraven, ker vidijo, kako ta malik sili v škodo eeparattu sploh in si -vanstvu posebej ob dalmatinskih in jadranskih brego\ih itd. Greši se ne mara večkrat z mislijo češ, mirni katoličan in krotki Slovenec bo že poterpel, če se mu tudi ne puati ali ne dA, kar mu gre; ne pomisli se pa. da se večna Pravica vselej mašuje nad takimi djan}i. , Ju-stitia regnorum fundamentum", to je neoveržijivo go tovo, in vaelej in povsod pride maševanje, ak pesatue sen človek ali sploh politika prezre ta steber v človeškem občinstvu. Na tej podlagi ae mora rešiti vsako vprašanje, bodi ai ,,narodno" ali kakoršno koli. Tudi ob laški meji se nikakor drugač prašanje ne da rešiti. Doalednost kakor vsak blagor je v katoličanatvu, ker postavljeno je na ,;Resnico" in „Pravieo". Is Tersta naznanja ,,EdinoBt", da so skor vsi magistratu i vradniki bili šli k slovesni maši za Viktor Emanvela, ter so kmetje z okolice gubili ča*, ker iih je blagajnik odpravljal, rekoč, naj drugi da?, t-ridejo: vojak pa je vender prišel tudi tisti dan na ..sukacijon" in treba je bilo plačati ,.groš". — Vredr.o t i bilo zve-diti, če ti gospodje tudi ob nedeljah in praznikih tako pridno hodijo k sv. maši, in sploh če skerbe ra ker-šansko posvečevanje nedelj in praznikov ? . .. T.»|iko pomnimo, da se je že pritoževalo, kako so te ravno ob nedeljah očitno veršile težke dela v Terstu. Osktuno-vanje je raznotero, in mialiti je, da ni naj manje tisto, ako ae Božja služba obrača v demonštracije, k'ere saj posredoma merijo zoper sv. Cerkev. ,.Edinost" tudi pravi, da lansko leto j* prišlo raznih davkov v blagajnico 850.901 gl. deržavi, r^estu pa 749.664 gold. S tolikimi dohodki, kakor Terat, se ne more ponašati lahko kako rresto. Kakošen pa je blagoslov? Nad milijon dolga ima o Terža'"ani. Nasnanila is Svete dežele. P. Marija Altons Ra tiabon piše v letne a sporočilu Naše ljube Gospe Si-jonake o Sveti deželi: Nade stanje je zel6 nevarno in nam preti s toliko nesrečo, da bi večkrat zaklical s Zveličanem na Oljski gori: „Oče, vsemi ta kelih od mene!" Vojska, lakota, koga, te tri šibe Božje sa tepenje človeštva, z mnogimi dragimi nadlogami Dam, pretč ob enem. Nasledki velikanskega boja med Rusi io Turki bodo z* nas enako žaio3tni, naj se nagne zmaga na ktero atran koli. Vai za orožje sposobni moije iz Sirije so v vojaki, polje je neobdelano vsled pomanjkanja delavcev; razun tega letos tudi skoraj nikoli ni bilo dežja, valed tega terpimo sušo, pomanjkanje vode, strašno vročino. Neogibno potrebni živež se je za polovico podražil. Nobenega romarja več ni, in zato |e zastala kupčija in obertnija. Nikoli še ni ljudstvo tako obiluo in tako silno pritiskalo v naše samostane, kakor zdaj. *) Z revšino in lakoto se množijo bolezni. Mislijo, da naše premož"u|e je neskončno, ne verjamejo, če jim pravimo, da ao naše podporne sredstva pri kraji, cel6 razdraženi ao nad tem, in od jeze in razdraženosti do ailovitoati je le majhen korak. Nikoli ni bilo naše stanje boli britkostno kakor zdaj , in vendar imam v tako težavnih razmerah vao skerb za 300 oseb, da ne omenjam še Ekce-Homo cerkve. naših dveh eamostanov in najemnine za naš vstav av. Petra Kaj mi je početi? Ne včm druzega storiti, kakor obern^m se do vaih keršanskih sere, ki jim je mar za avete kraje, in do vsih usmiljenih duš, ki so do zdaj tako velikodušno podpirale našo reč, do njih pošiljam prošnjo za pomoč in britkostni iok. **) Ali na) poginejo vstavi tolike imenitnosti in važnosti? To samo misliti me je groza. Zapušeni otroci ."vele dežele, otroci Naše ljube Goapč Sijonske bodo uslišani od dobrotnih sere in neusušljiva keršanska ljubezen jim bo podala pomožno r ko in kruha, ter jih bo obvarovala am«-rti za iakoto. (Dalje naal.) Il Amerike, v Vabašah, 27. grudna 1877. (Piše sestra if. misijonarja J. Trobca gosptm Uršulinaricam.) Kakor v Evropi, tako ^mo tudi tukaj imeli letoa neizrečeno oobro letin« , kakoršnih le malo pomnijo. Skoraj po dvakrat toliko so kmetje pridelali, kakor vlani, na tisuče mernikov imajo pšenice. Tudi kobilice, ki so več lčt polje pokončavale po Minesoti in drugod, so bile nam letos prizanesla. Ni dvoma, da je bilo to leto zato tako »rečno, ker ao sv. Oče blagoaloi ljali popotnike, ki so u vsih krajev eveta v Rim prihajali, m tako tudi druge doma ostale in njih imetje. Nam se letos prav dobro obnaša, zlaati kar cerkvene reči zadeva. Cerkveni dolg ae je zel6 zmanjšal; v jeseni ga je bilo čez 7000 tolarjev, zdaj so pa ljudje toliko podpisali, da ostane le še okoli 500 tolarjev dolga. — Imeli »mo konec listopada za cerkev nekako raz-atavo ali someni, ki je terpel 4 dni in je doueael cerkvi 16<*» tolarjev. Dekleta in žene so delale celi mesec poprej za ta namen raznotere reči, obleko in druge ročne dela. Več reči smo dali v atavo aii loterijo. G. brat je nariaal podobo sv. Očeta; dekleta so prodajale številke nanjo po o<> sentov (dober gh). Podoba je bila kaj lepa in je donesla čez 100 tolarjev ali vaših 200 gold. — Nektere reči smo po dražbi prodajali, in za te smo naj več dobili. Najpred ie š'a na dražbo bela otročja obleka. Skušali ao se Nemci in Irci, čegava bo; odločiti je imelo veče število glasov; za vsak glas se je plačalo 10 sentov; oboji so se dobro deržali; nekteri so kar po 1<> tolarjev vkup dajali. Poslednjič so zmagali Irci. Prišlo je od občh strani za to priprosto oblačilce 300 *) Vidite laži-liberalci, kako dobri in potrebni so katoliški samostani' Tudi o Pruskem, kjer je brezbožno liberal-stvo samostane zaterlo, pijejo celo amerikanski časniki, da je silo rokodelccv. ki se nimajo nikamor zateči, ker kloštrov ni. Vred. **) Kdor pristopi v bratovšino Božjega groba, ki jo oskerbuje vitez gosp. Karol Lahajnar, pripomore kolikor toliko za te reveže. Vred. tolarjev. — Pozneje so bili Nemci hujši in so dobili več reči, kterih vsaka je ravno tako veliko več donesla kakor je bila vredna. Toliko je bilo nedolžne šale, zraven pa ae lep znesek za cerkev. Truda je bilo res veliko; kubaie in pekle smo celi teden. Delalo je nad 60 osčb v ta namen, vsi brezplačno, samo hrano smo jim dajali. Pripravljeno je bilo tudi za tuje-«; kadar je kdo hotel, dobil je kosilo, malico ali večerjo za 50 sentov. Kar smo porabili, so bogati kmetje podarili. Jaz in neko nemško dekle sve &e na av. Elizabete dan z nekim kmetom okroe vozili in ave nabrali poln voz perutnine, masla, jajc itd. Nekterim sve se t»kor zamerili, ker jih nisve obiskali, in so potem sami pripeljali za nama domu. Take razstave še nismo imeli, in tudi zdaj niamo pričakovali tako dobrega vapeha, ker je bilo slabo vreme in gerde pota. Drugoverci se kar čudijo, kako je to, da imamo mi pri vsaki reči tako dober vspeh. Koj drugi teden eo sami imeli ravno tako razstavo; spečali so le za 100 tolarjev, pa je bilo več kot polovico izdatkov. Naši sosednji fari Leksiti in Redving ste zidali letoa novi cerkvi. Perva, 12 milj od nas, bo posvečena Mariji v čast in se imenuje „Marija pri jezeru", druga, 36 milj oddaljena, bo posvečena sv. Jožefu; obč ste dokaj lepi. V Redvingu dela M. Mikuž 3 nove altarje. V Leksiti so nune uršulinke, ki so to jesen tje prišle, začele delati nov samostan. Zelo učene g03pe so, kakor slove daleč okrog: je jih le 7 in nekaj uovink. V šolo sprejemajo male tantiče in deklice. Naša šola je na dobrih nogah, šteje blizo 300 otiok; več se jih tudi glasbe uči; nuna jim je učiteljica. Na Sveti dan smo peli latinsko mašo 8 5 pevci in 12 pevkinjami; dosti dobro je šlo, g. brat je bil prav zadovoljen. Te božične praznike je bila naša cerkev kaj lepo ozališana; mnogo novih cvetličnih šopkov in vencev so nune naredile; tudi sveč je gorelo, kar amo jih mogli natakniti povsod okrog. G. brat je tudi letos, kakor vsako leto, pred Svetim dnevom celi dan spove-doval; na Sveti večer je celo noč le 2 uri prejenjal. Lepa slovesnost je pri nas na Sveti dan; o polnoči ni 8v. mase; zjutraj ob petih je perva alovesna sv. maša z angleško pridigo, druga ob osmih, tretja pa o poli enajstih z blagoslovom in nemško pridigo. G. brat je bil tako upehan, da je težko mašo pel; preveč ima terpljenja in ni več tako terden, kot je bil: delo ae zmeraj množi, ker je vedno več ljudi. Mil. škof ao mu obljubili kmalo poslati pomočnika; uadja se ga že spomladi; potrebuje ga res silno, da bo potem saj druge misijone bolje oBkerboval; zdaj jih obiskuje le po enkrat na mesec. Omeniti moram tudi novih cerkvenih naprdv. Imamo namreč novo monštranico, ki so jo kupile ženske altarne družbe za 70 tolarjev; nune iz Milvok so nam podarile prelep pluvijal (veliki plašč); nove orgije stanejo 400 tolarjev, so dobre, imajo prijeten glaa, samo premajhne so za našo veliko cerkev; kadar bomo kaj obogateli, napravili bomo veči. Zime še ni bilo hude; pred adventom je bilo precej mraz in tudi nekaj snega. Zdaj pa že dolgo ni nič snega in ne mraza; včasih malo deži, ter so pota neznansko gerde. Kmetje ne morejo nič v mesto s pšenico, pa sej je po ceni, še spod tolar mernik, — pri vas je gotovo dražji. Sveto Detinstvo. (Is misijonskih sporočil za 1. 1878.) Otrok si od tistega časa, ko na svet pride, pa do takrat, ko postane zmožen začeti oskerbovati se, sam ne more čisto nič pomagati; ko bi dobri starši ali drugi usmiljeni ljudje zsnj ne skerbeli, bi mčgel kmalo umreti, kakor vsi veste. Za vas keršanske otroke pač skerbč starši ali drugi dobri ljudje, kolikor le morejo, ker ljubi Bog to od njih tčrja in ker vas imajo radi, ker imajo z vami po-terpljenje in usmiljenje. Ali vse drugač je pri ajdih, pri tistih Ijudčh, ki ne poznajo pravega Boga in Jezusa, ljubega Zveličarja. Tam je za otroke hudo, strašno hudo. Ajdje imajo otroke za stvari, s kterimi smejo, češ da, storiti, kar se jim poljubi. Ako se tedaj ajdovskim staršem zdi, da so jim otroci preveč, ali če so otroci pohabljeui, sploh če mislijo, da bi jim otroci nadlogo delali, potem gledajo, da se jih znebijo, — odlože jih kamor si bodi, jih prodajo, jih pustč lakote umirati, celč morijo jih. T&ko strašno neusmiljenje je bilo pri ajdih zmiraj, celč pri tako imenovanih olikanih, pri Gerkih in Rimljanih, ki jih učenjaki radi proslavljajo ko izglede za posnemanje!! Tako je n. pr. ukazal Likurg, Spartanski po-stavodajavec, preiskati vse novorojene otroke, in če so bili slabotni, bolehni ali pohabljeni, so jih z neke gore, Tajgetos, metali v prepad. Posebno pogosto se je to zgodilo z deklicami. — Romul, vstanovnik rimskega mesta, je ukazal izrejati dečke vse, od deklic pa samo pervorojene, — vse druge so mčgli pomoriti. — Pri nevernih starih Nemcih je bila navada, da je vzel oče novorojenega otroka na ščit, v znamnje, da ga spozni za svojega in ga hoče odgojiti; če ga pa ni vzel na ščit, veljalo je to toliko, kakor: umerje naj! Tudi dan današnji, bodi Bogu potoženo, za ajdovske otroke ni bolje. Tako n. pr. pripoveduje aestra Marija sv. Pavla, ki je v veliki dekliški sirotišnici v Zi-ka-wei (na Kitajskem), v pismu 1. 1874 med drugim tudi naslednje: Skor vse male stvarice, ktere si ljubi Bog izvoli izmed ajdovskih otrčk, so že od rojstva pohabliene, in naj večkrat nam nosijo otroke samo zato, ker imajo kako telesno napako ali neozdravljivo bolezen. M*terne ljubezni ne poznajo ti nesrečni ljudje; bolno dete odpravijo; ono je v njih očeh brezkoristna nadloga: Tako so nam prinesli nekega dne dete, ki je imelo koze. Mati ga je bila nekoliko proč od hiše zraven vodnjaka izpostavila. K sreči je prišla tje kristjana po vode. Ta ga nam je prinesla, pri nas je bil otrok keršen in čez malo dni je bil v nebesih. Diugikrat so nam zopet prinesli tako nesrečno dete. Oče ga ni hotel več imeti v hiši, samo zato ne, ker je preveč jokalo in ker je bila mati zaderževana od dela, ko ga je mčgla vedno nositi. V ponedeljek po cvetni nedelji ste bili pri nas keršeni dve llletui siroti. Ena izmed nju je lepega obličja, prebrisana in čverBta, pa škoda, da je slepa. Zato jo je biia brezserčna nejeverska mati ob samotni poti izpostavila. Naše kristjane so jo našle tam in so jo nam prinesle, drugač bi bila revica glada umerla. Nekega dne nam poštena keršanska žena, ktera marljivo iše in pobira pri ajdih maie otroke, da jih od staršev kupuje ali saj njih duše rešuje, prinese malo, mesec staro deklico; mati jo je bila tri dni popred izpostavila na otroškem tergu in ni hotla nič več o nji vediti. Ubogo dete ni bilo ves čas dobilo druge hrane razun nekaj čaja, in je bilo blizo smerti. Bilo je keršeno in čez par dni se je veselilo pri angelih v nebesih. Pred nekterimi dnevi nam je prinesla ena naših nekdanjih go- jenk tudi ubogo izpostavljeno dete. „To je že tretje dete, ktero sem rešila ta mesec", mi je rekla. „Pervo dete je umerlo četerti dan po sv. kerstu, drugo sem oddala pri kersanski materi, ki ga hoče rediti, za tretje nisem mogla najti zavetja in zato sem ga prinesla vam. Oh, da bi le ne stanovala tako daleč od sirotišnice, lahko bi vam še večkrat prinašala takih nesrečnih otrčk. Koliko otrčk pač lastni starši od sebe pahnejo! Mati pervega otroka, ki sem ga kerstila, je bila dva mesca vdova. Vediia sem za gotovo, da je rekla, kadar pride dete na svet, ga bo precej vergla v vodo, ker zdaj, kar je mož umeri, ima dosti opraviti aamo seboj, da se preživi, ter da otroka ne more rediti. Na to sem jo obiskala in se ji ponudila, da hočem otroka rediti, če mi ga izroči. S tem je bila zadovoljna. Nesrečna mati je dobila dvojčike. Pervorojeno dete je bila vergla na tla, ter je mraza umerlo, predenj sem prišla. Drugo je dala meni. Kerstila sem ga in čez 4 dni je bilo v nebesih." (Dalje sledi.) Stvarniku. Tebe, Stvarnik ailoviti, Serčno serčno bi častil; Pa besed ni kje dobiti, Da bi vredno Te alavil. Prizanesi torej, Oče! Da le malo govorim, Kar mi čuti serce vroče, Ki ga Tebi podarim! Is dobrote si ustvaril In postavil me na svčt; Kol'ko dobrega podaril Si mi že od mladih lčt! Dan sa dnevom pa še nove Meni milosti deliš; Hvala serčna za darove, Ki me z njimi veseliš! Zdravje, sreča blagostanje, 50 dobrote Tvoje dar; Druge milosti vsakdanje, O vesoljstva Gospodar! Mi svedočijo, da Oče 51 dobrotljiv, serčno mil', Kako bilo bi mogoče, Da bi Tebe ne častil! Hvali torej duša vneta Stvarnika dobrotnega; Hvali dobrega Očeta Prav ponižno s dna serca! Tvoja hvala ni obila Za dobrote Njega vse, Ko bi noč in dan slasila Njega, ki ti dober je! In ko bode se ločiti, Ljubi Stvarnik, mi od tod, Duši daj oj k Tebi priti, Lepo prosim, moj Gospod! Da v nebeški tam višavi Najdem za-me srečni dom; Da Te tam v nebeški slavi Hvalil večne čase bom! Ivan Zamik. Devica častitljiva. Sladko mi kipi aercč, O Marij«! Ko vse stvari častč; O Marija! O presrečna trikrat Ti, Kjer nevesta Božja ai, Deva, čaj! in atermi svet, Mati je, Vendar ie Last je nje devištva cvet. Knjeginja neb& višin, O Marija 1 PresladAk je Tvoj spomin, O Marija! Zdravje, blagor, mir žeri, S Tvojih milih nam oči; Kar prerok akrivnoatno pel, Ti tjaaniš, Ker dariš Njega, ki nas je otel. On, ki atvarja vse, zderži, O Marija! Te je zvolil Btanje ai, O Marija! Tebe prestol si je sbral, Božji Sin Ti „Mati" djal; O častitljiva nad vse! Bod' nam smir Milost vir, Revnim rajsko upanje. Zdravi ran** grešnikom, O Marija! as obiši a Jezčekom, O Marija! Milostno na nas poglej, Mati ai nam, Mu povej: Mati naša blažena, VslUi na* V**k i ča«, Bodi nam usmiljena! — Kadoslav. Razgled po svelu. Rimsko. ('SV. Ofe in smert Viktor - Emanv> lora.) „Osservatore Romano" piše: Berž ko so sv. Oče zve-dili, da je kralj Viktor Emanvel hudo bolan, so kar naglo poslaii imenitnega duhovna v Kvirinal, ne le samo pomvediti o bolezni, temveč da naj se peča z dušo bolnikovo, da ako ni bil poklican pred Boga, bi se vrednega storil njegovega usmiljenja. Duhoven ni bil notri peljan; vemo pa od drugod, da je kralj prejel s*, zakramente, ko je naznanil, da prosi Papeža za odpušeuje krivic, ki se )e storil zanje odgovornega. Zaslišanje pri sv. Očetu je 10. prosinca imel znani mons. Tripepi. Slišal je o tej priliki iz uat namestnika Jezusa Kristusa besede, ki oserčujejo k brambi presvetib pravic Kristusove Cerkve. G. Tripepi je vrednik časnika „11 Papato", ailo učen mož v zgodovini, zlasti tudi dopolno zmožen greškegs jesika. Peči se slasti s brambo papeitva in sv. Cerkve. Ker se po smerti Viktor Emanvelovi njegov sin Humbert razglaša za laškega kralja, torej tudi čez po-aestva papeževe, do kterih nima ravno tako nič pravice, kakor je njegov oče ni imel, torej sv. Oče oporekujejo zoper nastop Humbertov v vladanji. Ta vradni pr. test je iaročen vsim apoBtoljskim poslanstvom in vsim poročnikom in poslancem tujih vldd, ki so pri sv. Sedežu. Otroci, ako so keršanski, morajo popravljati krivice svojih staršev; Humbert pa s svojim nastopom hoče krivice nadaljevati, ktere je boje Viktor Emanvel obžaloval na smertni postelji. Kakošna je ta ijubezen do očeta?! Eno obrekovanj, zbnjeno od sovražnikov papeitva. Pod tem napisom rimski časnik ,,ll Papato" v svojem najzadnjem zvezku v bistvu to-le pojasnuje: Postavni začetki časnega posestva papežev so nasprotnikom katoliškega imena bili vselej tem v peti. Zato so na vse kriplje delali z naj bolj bedastimi obrekovanji, da bi utajili pošteno pričetje papeške deržave. Pred drugim pravijo, da papeži ao svoje gospostvo vsta-novili na prekuc, rovarstvo. To laž je Gibbon obravnaval v svojem delu „Decadenza e rovina deli' Impero romano", in jo prežvekujejo neprenehoma protestantje in pisači brezbožnih časnikov in praznih knjižur naših časov. Prav lahko pa je odgovoriti na te pravljice. Spričevanja latinskih in rimskih pisavcev, dokazi vsih spominkov kažejo, da ne Gregorij II, ne drugi papeži niao narodov budili k rovarstvu zoper greške cesarje. Mnogi tehtni pisavci so pojasnovali, da papeži imajo pravico rešiti narode od civilne pokoršine do divjaških vladarjev, ako so postali krivoverci, kakor Leon Isav-riški. Toda kar tiče zgodovinsko djanje samo, je gotovo, da papeži niso rabili take pravice; stavili so nepremagljivo nasprotovanje zoper krivoverake novotarije in nespametne silovitosti Bisantincev, niso pa spodba-dali narodov k uporstvu. Niso tedaj svojega gospostva vatanavljali na rovarstvo, ampak na naj bolj vterjene pravice in iege, med kakoršne se mora šteti potreba očitne varnosti, ki je izvirala iz revnega in popolnega zapušenjs, v kakoršnem so bili cesarji pustili te okra-jine na voljo barbarstvu. Cesarji so bili zapustili pa- {>eže in ljudstva brez brambe, torej so bili le ti prisi-jeni drugač poakerbeti sami za-se. Od tod ie vstalo in se je popolnoma razvilo časno gospostvo papežev tudi v djanj i, v tem ko oziroma ua pravico ima više vstanovljenje v sami duhovni oblasti namestnikov Kristusovih, ktera je od Boga k mihovi popolni samosvoj-nosti (neodvisnosti) vravnana in neogibno na njo navezana. In to, kar se je od pervih stoletij pričelo prečudno razvijati, se je v osmem stoletji razvilo do polne zmage. — Tako očitne resnice tajiti so zmožni le samo tisti, ki iz nevednosti ali pa iz hudovoljnosti ne verjamejo drugim razun le nekterim prav sovražnim greškim pisateljem, in torej zaveržej » naj bolj avtentične dokumente (naj bolj podBtavne spričala), kterim 3e uklonu-jejo že tudi naj hujši (..hiperkntični") nemški in angleški presojevalci. Cvet in h mi zve m te molitve. Zahvala. Iz dna svojega serca se zahvalujem vsim č. družbenikom sa molitev v prid mojega šolarja. Nisem 60 nadjal tako nagle pomoči; kar hipoma se je zgodilo, ksr smo prosili. Naj bo slavljena Naša ljuba Goapi presv. Serca! V Lokvah, 21. prosinca 1878. J. V. Prošnje. V bratovsko molitev Naše ljube Gospč so priporočeni: Mati šesterih otrčk serčno priporoča svojega moža St. W., da bi bil svoje dolge bolezni rešen. — Duho ven živo priporoča svojo že 3 leta tako budo bolno bratričino, da si ne more sama čisto nič pomagati. Ako ji N. lj. G. presv. Serca sprosi zaželeno zdravje, se bo zahvala naznanila v Marijino vedno veči slavo. Pa kakor je Božja volja in bolni v zveličanje. — Mladeneč, na krivem potu in v veliki nevarncsti pogubljenja, je prav priserČuo v bratovsko molitev priporočen za spoznanje in spreobernjenje. — Enako tudi star, dober mož, ki je vsled bolezni v glavi zgubil pamet, da se ozdravi, ako je volja Božja. — Ravno tako mladeneč, bolan na duši in na te esu da naj bi mu Naša ljuba Gosp£ presv. Serca sprosila s*.j milost spoznanja in srečno smert, če morebiti ni volja Božja, da bi tudi telesno ozdravel. Bratovske zadeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec svečan. I. Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, še dolgo ohranjenje Pija IX, iu zmaga sv. Cerkve. II. Posebni nameni: 4. sveč. Sv. Andrej Korzinijan. Priporoč.: Turško-ruske zadeve, da bi se obernile v prid katoliški Cerkvi. Sovražniki za spravo. Več terdovratnih za poboljšauje. 5. Sv. Agata. Priporoč.: Razuzdani mladenči za omečenje serca. Odvernjeuje pohujšanja, ki se godi o razuzdanem puatovauji. Sodniki in pravica. 6. Sv. Rotija. Priporoč.: Obvarovanje nedolžnih in poboljšanje razuzdanih otročičev. Zoper grehe jezika, zlasti obrekovanja, krivega pričevanja in natolcevanja. Vsi na duši in ua telesu bolni, postbno naše di-žele. 7. Sv. Romuvald. Priporoč.: Redovniški stan »vi. Več dušnih zadreg. Umirajoči, posebno terdovra*ni. 8. Sv. Juvencij. Priporoč.: Preganjani in obreko-vani duhovni, zlasti na Pruskem, v Švici in na Ruskem. Vspeh nekterih napi&r. Poboljšanje robatih in prekli-njevalskih ljudi, posebno zakonskih. 9. Sv. Polona. Priporoč.: Bolni v glavi, dušno in telesno. Zoper pijančevanje, nočne rogovilstva in pretepe. Nezadovoljni zakonski in druzih stanov. 10. Sv. Skolastica. Priporoč.: Služue deklice za dušno in telesno varstvo. Delavstvo po fabrikah in železnicah zoper pohujšanje in zoper oskrunovanje nedelj in praznikov. Popotni liudje. 11. Sv. Lazar. Priporoč.: Spreobračanje judov. Katoliške naprave iu misijoni v Sveti dežeii. Vsi od novega leta priporočeni in vse verne duše v vicah. Življenje stirnajsterih pomočnikov v sili, XI. Sv. Egidij, pušavnik in Ojtat. (Konec.) Sv. Egidij, mašnik in opat, je svojo sebi izročeno Čedo s tako modrostjo in svetostjo vladal, da je slovel o vsem Francoskem. Karol Martčl, vlad&r francoskega raljestva. pošlje k njemu poslance s prošnjo, uaj se k njemu v Orlean potrudi, ker bi rad z njim zastran mnozih stvari govoril in se z nj>m posvetoval. Sveti opat se pod& na pot, dospe v Orlean in mašuje v cerkvi svetega Križa, kjer izžene satana is obsedenega človeka. Kralj sprejme opata z vso spodobnostjo. Po mnosih pogovorih začne sveti opat popisovati s prav živo in ginljivo besedo nečimernost in minljivost vsega posvetnega, potem pa potrebo, lepoto in vrednost čednosti , ki je edina pot v večno zveličanje, grešno iiv-ljenje pa je gotova pot v večno pogubljenje. Kralja velik strah obhaja in vest ga tnočno peče, ker je skriven greh pri spovedi iz sramožljivosti samolčeval; prosi pa svetega opata, naj tanj moli ;n mu odpufienje grehov sprosi. Naslednjo nedeljo sveti opat daritev svete male opravlja in se spominja kralja, naj mu Bog podeli milost, vse grehe prav spoznati, se jih čisto in skesano spove dati, se poboljšati in pokoro delati. Bog usliši njegovo prošnjo ter mu pošlje svojega angelja z listkom, na kterem je bil zapisan zamolčani greh z obljubo odpu šenja, če se odkritoserčno in skesano spove, greh za pusti in pokoro dela. Na koncu listka so bile /aoisan* besede: ,,Vsak, kdor v svojem grehu sv. Tiina u t pomo«' kliče, bo dosegel odpusenje, če se ga skesano spori*, ga nič več ne stori io naloženo pokoro opravlja." Po sveti maši poda opat listek kralju v roke, da ga pre bere. Kralj, od gnade Božje ginjen, se skesano spove greh zapusti in pokoro dela. Nekoliko dni potem 8" sveti opat — z obilnimi darovi za uboge — verne v svoj samostan. Grede po potu obudi mertvegs »ina ime nitnega kneza v življenje. Veliko grešnikov, ki si bilt v grozovitih pregrehah, je na pravo pot resnične pc kore pripeljal. V svetem opatu se zbudi serčna želja v Rim po potovati, ter njegov samostan apostoijskemu Sedežu v varstvo izročiti. Sveti oče papež ga ljubesnjivo sprejmejo, in podele njemu in njegovemu samostanu sv< j apostoljski blagoslov. Prejel je od svetega očeta dvojne silno lepe vrata iz cipresovega lesa, na kterih ste bile podobi svetih aposteljnov Petra in Pavla prav umetno izrezljani. Te vrata d 4 sv. opat v Tibero vreči s terdnim upanjem, da bodo same priplavale na Francosko v rek » Rodan. To viditi, se vsi posmehujejo, ter si mislijo, temu človeku gre ob pamet. Svetnik se verne pei v svoj samostan. Ko stopi k samostanskim vratam, mu povedč, da so dvoje silne lepe, zrezljane vrata po R«»-danu k bregu priplavale. Sveti opat hvali Gospoda za veliko dobroto, da je to umetno delo v valovih in ska-lovji varoval in ga srečno pripeljal k njegovemu samostanu. Nato ukaže vrata is vode vzdigniti in v cerkev pripeljati, potem pa na cerkveni prag jih postaviti v vedni spominj terdne sveže z apostoljskim Sedežem. Ko je bil sveti opat Egidij svoje brate v službi Božji in v pobožnem življenji poterdil in vse samostanske reči prav lepo vredil, mu je bilo razodeto, da se konec njegovega življenja bliža. Bož,i mož se z vso akerbjo za smert pripravlja, poslednjič pa še pokliče k sebi svoje brate, ter jim edinost, mir, ljubezen in gorečnost v sL .bi Božji priporoča, in v preveliko žalost svojim bratom izdihne svojo dušo Bogu v roke 1. kimovca leta 725 po Kr. Poduk. Sveti Egidij se je človeški časti in hvali skerbno umikal, ker se je bal, da bi mu serca ne spri dila, ga ne napihnila, njegovih dobrih del ne oskrunila in jim večnega plačila ne uzela. Dobre dela, naj so še tako lepe, velike in sloveče, če so pa opravljene ie za voljo ljudi, le iz častilakomnosti, nimajo pred Bogom nobene vrednosti, ker niso zavoljo njega opravljene, toraj tudi niso vredne večnega plačila. Dobre dela za voljo človeške časti in hvale storjene so enake ^lepo rudečemu sadu, ki je znotraj piškav in červiv. Časti željnost je tedaj tisti ostudui čer v, ki oskruoja naše dobre dela. Toraj opominja Jezus Kristus, rekoč: ,.Glejte, da svojih del ne delate pred ljudmi (iz tega namena, da bi vas vidili in hvalili); sicer ne bote imeli plačila pri svojem Očetu, kteri je v nebesih." (Mat 6, 1.) Treba nam je tedaj pri opravljanji dobrih del in pri apolnovanji dolžnost svojega stanu pogostoma ponavljati čisti namen: „Naj bo vse Bogu k časti!" — „0 Gospod! le zavoljo tebe to storim." — „Ne nam, Gospod 1 ne nam, ampak svojemu imenu daj čast!" Sveti ar 3telj Pavel nas opominja, rekoč: ,,Ali tedaj jeste ali pijete, ali kaj druzega delate, vse k časti Božji delajte." (1. Kor. 10, 31.) Molitev. O sveti opat Tiln, pomočnik v sili, slasti v sili pekoče vesti! ki si kralju Martelu na njegovo prošnjo s svojo molitvijo zadobil milost pri Bogu, da je svoje grehe spoznal, se jih odkritoserčno in skesano spovedal in zanje resnično pokoro delal: sprosi tudi nam, ubogim grešnikom, enako milost po neskončnem zasluženji našega Gospoda Jesusa Kristusa, kteri iivi itd. Amen. Listek za raznoterosti. ■aloierčnim hladno matilo. Tacih maloserčnih je veliko več kot si marsikdo misli, rekel bi, poln svet. HUdilno mssilo sa njih stan je „P. Karla razgovor od kersanskega upanja zoper duha maloserinosti, nezaupa in prevslicega strahu." Poslovenil v lični slovenšini ranjki gosp. fajm. J. Medved. Te slsti vredne bukve so premalo snane. Dobivajo se pri Blasnikovih dedičih ; natisnjene so 1. 1847. T ikofji Loki je bil 31. prosinca pokopan ondotni mestni fajmošter, čast. g. Primož Remic. R. I. P. Na Mirili je 7. prosinca umeri č. g. Matej Vovk, v začasnem pokoju. Priporočen bodi sobratom v molitev. R. I. P. Pobotnica. Javljam, da sam od Vas primio dne 14. listopada p. g. dvanajst forinta u a. v. u karti, na ime gosp. Crnčiča, kanonika v Rimu. U Krku dne li*/I 1S78. P. Ivan Brusic. Pobotnica. Prejel 31 gl. 20 kr. in 4 st. dvajset, s hvaležnostjo za varhe Božjega groba in Sveto deželo. V Benedkah pri sv. Frančišku „la Vigna", 7. pros. P. Cipriano da Treviso, Comiss. T. S. i r. Stari mož A. Miklavčič, kteri je undan v Terstu umeri in imel 114 let, je bil živa zgodovina mesta Tersta. Ko je še mladeneč b i, imel je Terst 6000 ljudi, danes pa jih šteje sto tmoč; v njegovi mladosti je bilo malo mestice: kjer je zdaj borsa, lahko se je s čolnom vosil po morji: kjer je največji del ravnih ulic novega mesta, rastlo je germovje, kamor so hodili na lov. V njegovi mladi dobi ni bilo v Terstu bogatašev in tudi ne siromakov. Videl je ranjki mestni zastop v posebni opravi, v lasnjači s kito in trivogelnim klobukom, sodniki so nosili rudeč napersnik in čem podbradnik, na ramah zlate vervice, za paaom meč, bele nogovice in šolne z zlato zspono, klobuke na dve gubi. Meščani so se pečali takrat s poliedelatvom in ribštvom, ir delali so sol. Živel je naš rojak v dobi šest avstrijskih cesarjev, osem papežev, 34 deželnih namestnikov, 8 škofov, med kte-rimi se je spominjal dveh škofov v stari palači, kamor so se hodili poklanjat poslanci; cesar in cesarica sta vselej ostala v stanovanji pri njih, poslanci so morali priseči zvestobo občini. Ta palača je bila pozneje bolnišnica in danes je blaznica. Miklavčič se je spominjal tiste dobe, kc so pokopavali merliče v mestu v cerkvene žerdi, zunu, mesta pa v neke cerkve, potem še le pod gradom nad n. *tom okrog po hribu. Med nekdanjimi cerkvami je le a. je-zuitovska cerkev Matere Božje znana, druge so zgii 'e. V Terstu takrat ni bilo še fari, vse mesto z okolico je bilo pod škofijo, pri kteri je bil cerkovnik v kratkih hlačah kmetovalec. V zgornji okolici ni bilo nobene druge fare, razen kuracije na Opčinah. Terst takrat ni imel nobenega gledišča, le pred pustom so bile neke predstave v občinski dvorani, ktera je bila današnja kavana (caffč degli Specchi). Terst ni imel takrat nobenega časopisa; v 16. Miklavčicevem letu je prišel nemški list „Der Wellkorrespondent"; nekaj časa potem je začel izhajati „Oaaervatore Trieatino", kteri že 93 16t izhaja. („Edin.") Spreobračanje h katoličanstvn na Angleikem. „Uni- vera" ve iz Londona, da so preatopili v katoliško Cer-kev gg.: Douglas, Hope in Wbite, proteatanški paatorji v Kennington u; g. Hodaon, učenik umetnih včd na universi Cambridge ski; in g. "VVingham, profesor na glasbeni akademiji v London u. — Kaj pravijo k temu mlačni, ali celč brezvčraki, za katoličane keršeni liberalci ? Novo leto il liberalci, z novim letom 1878 je smert sačela med liberalce hudo mahati. Umerli ao akor v enem mahljeju: Lamarmora, Viktor Emanvel, Palikao na Francoskem; Bizmark že delj časa boleha, zdaj pa je hudo zbolel; Lasaer je na smertni postelji; Štremsjer na možganih bolan. Poslednje novice. O aklepanji in aklenjenji miru ao čaaniki že marsikaj piaali; iz Prograda pa 28. proa. naznanjajo, da vse naznanila zunanjih liatov o ruskih po-gojah za mir reči ne vedč prav. Po druzih poročilih ae vojaka nadaljuje in bile so bitve pri Bazardžiku v Dobrudži in pri Čorlu (na potu v Carigrad). — Gerško ljudstvo, ali ne mara derhal? po ulicah ropoče, aakaj se ni vojskovalo zoper Turka, ter se helensko Ijudatvo zaderžuje akerbeti za avojo prihodnjost. — Cernogor-cero se je podala terdnjava Leaandra v Albaniji in 2e korakajo kerdela od Spuža in Podgorice proti Skadru. — Rumuni Vidin ob Donovi budo stiskajo in utegnejo ga skorej v oblaat dobiti, ker vse prednje vterdbe ie imajo ter je le aamo mesto še v turških rokah. — Avstrijsko ministerstvo je odstopilo. MMuhmvohe ¥ Teržaiki Škofiji: Mašnik posvečen je bil 21. t. m. goap. Janez Balarini. -- Č. g. Andrej Hrovat je šel za dub. pom. v Mune. Uobroini darovi. Za afrikanski misijon: M. Zaje 1 gl. po g. J. P. Za bnlgarski misijon: „Ljubi bratje! začnimo akla-dati darove, kolikor kdo uterpi, za ubožne katoliške Bulgare in poapešujmo razširjanje katoliške vere med južnimi Slovani, kolikor je v naši moči." Duhoven 10 gl. Za kristjane na Jutrovem: Iz Cirknice po preč. g. dek. J. Oblaku 5 gl. Za sv. Detinstvo: Is bob. Bistrice po g. Ravniku 12 gl. 44 kr. — Sestri Keničevi 1 gl. Pogovori z gg. dopizovaici. G. J. R.: Tako kaže, da je bolje molčati o tacih bolj osebnih in krajnih sitnostih in prepirih, kakor pa jih na boben devati; sieer se ogenj še huje vnčma. — Gosp. Fr. Jaro-slav: Spi« je prišel brez pristavka. Ako je za Dan.: Bog plati! Kavno o pravem času je. Če ima drugačen namen, pa prosimo pojasnila. — G. J. S.: Hvala za opom. — G. Jan. K—č v Per.: Vse doželeno dobite po polti. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarj' in saložniki: Jožef iiiazoiUvl dediči v Ljubljani.