črna
na
odslužen
pralni
ali nepotreben kos
malomarnost
meja
pozna
- - 1 le takšni nedolžni načini onesnaževanja človekovega okolja, i druge. Bolj krute, bolj uničujoče. Ozrimo se kdaj pa kdaj v dimnike i tovarn, neštetih kurišč, poskusimo požirati prah velikih kamnolomov, se okopati v potokih, dihati ob izpušnih ceveh brezštevilnih avtomobilov. Je mar to dediščina, ki jo želimo zapustiti svojim otrokom, svojim vnukom?
Tudi naša dolina ni več izjema, tudi njena zelena barva vse bolj temni. Da bi nekoč ponovno zasijala v vsej svoji lepoti in čistosti — to je namen številnih razprav po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah v občini zadnje tedne. Takšen je bil tudi namen včerajšnje javne tribune socialistične zveze o ekologiji. Več o tej javni tribuni pa čez mesec dni.
■N
Celje - skladišče D-Per
III 5/1987
I
1119870687,3
COBISS 0
Leto X Številka 3 Marec 1987
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Urednički odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič. Janko Kos. Jernej Kočtomai. Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc.
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1,
telefon: 711-433 in 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
Kmetijstvu več družbene pomoči
Lanski rezultati dobri le na prvi pogled
Zmanjšani stopnji rasti celotnega prihodka in dohodka v občini v preteklem letu je prece| prispevalo kmetijstvo. Vzroki za to pa so objektivne narave zaradi slabše letine in pogojev gospodarjenja. Zato bo treba kmetijstvu nuditi večjo družbeno pomoč, več sredstev za proizvodnjo hrane bodo morale namenjati zlasti tiste občine, ki so pri preskrbi odvisne od kmetijstva. Potrebno je pripraviti analizo poslovnih sredstev oziroma njihovih virov. Organizacijam združenega dela, ki poslujejo z nizko akumulativno sposobnostjo, je treba nameniti posebno skrb. Zaskrbljujoč je pojav odhajanja strokovnih kadrov in dobrih delavcev v druge občine zaradi nestimulativnega nagrajevanja. Interventni zakon o povezavi osebnih dohodkov s produktivnostjo dela bo treba dosledno spoštovati. To so nekatera izmed stališč izvršnega sveta, sprejeta ob obravnavi rezultatov gospodarjenja za preteklo leto. Člani izvršnega sveta so v razpravi tudi poudarili, da v sedanjih zaostrenih in negotovih gospodarskih razmerah ne kažč čakati samo na ukrepe, ampak si je treba
Preskrba z mlekom v naši občini še vedno ni zadovoljiva, kajti vse prepogostokrat se zgodi, da ga zmanjka že v prvih popoldanskih urah. Reševanja tega problema so se aktivno lotili že v arjeva-ški mlekarni, o tem pa so razpravljali tudi na seji konference potrošnikov pri SZDL Žalec, ki je bila v prvi polovici marca. Kot so povedali predstavniki mlekarne, njihovih izdelkov in mleka v trgovinah ne bi smelo primanjkovati in so zato uvedli popoldansko dostavno službo. Tako je založenost trgovine v veliki meri odvi-
prizadevati predvsem za boljše gospodarjenje.
Čeprav je bila dosežena dvakrat višja stopnja rasti družbenega proizvoda od planirane (7,1 odstotka), petodstotna rast produktivnosti, pa je realnost teh podatkov vprašljiva, kajti k temu je precej prispeval umetno ustvarjen dohodek, od katerega je bila
lani odvisna tudi rast sredstev za osebne dohodke. Ob tem pa se je nadaljeval negativen trend zmanjševanja fizičnega obsega proizvodnje; bistveno slabši od načrtovanih pa so bili tudi zuna-nje-trgovinski rezultati. Gospodarstvu že kronično primanjkuje lastnih obratnih sredstev, izdatki za obresti so bili lani večji za 96
sna od zavzetosti trgovcev in preskrbo z mlekom so ustrezno rešili že na Polzeli in Šempetru, v bližnji prihodnosti pa naj bi se to uredilo tudi v Žalcu.
Kot so ugotovili na seji konference potrošnikov, so kupci zahtevnejši, ob tem pa še vedno niso povsem sprejeli mleka v pure pack embalaži. Še vedno povprašujejo bolj po mleku v PVC embalaži oziroma po steriliziranem mleku, ki pa ima veliko slabšo biološko vrednost in njegovo proizvodnjo v razvitejših državah že opuščajo.	—mn.
odstotkov. Izgube so bile realno manjše, tudi število izgubašev, zaskrbljujoč pa je položaj izgubaša LIK Savinja Pohištvo Šempeter, višja od planirane pa je tudi izguba v Gostinstvu turizem.
Z izgubo sta poslovali tudi DEM Podlog in Mlekarna Arja vas. Celotni prihodek je bil večji za 83,9 odstotka, vendar realno
manjši v primerjavi z inflacijo. Porabljena sredstva so bila višja le za 77,7 odstotka, kar potrjuje, da so organizacije združenega dela skrbele pri varčevanju s surovinami in energijo, to pa se je odrazilo pri izboljšanju ekonimičnosti poslovanja. Dvakrat večja rast dohodka je sicer zadovoljiva, je pa vprašljiva, kajti k temu so precej prispevale neustrezno vrednotene zaloge. Realno manj zbranih sredstev amortizacije in sredstev za razširitev materialne osnove dela — vsega skupaj 1,7 milijarde din bo imelo za posledico nadaljevanje tehnološkega razvoja gospodarstva. Torej z gospodarskimi dosežki v preteklem letu ne moremo biti zadovoljni, poleg objektivnih razlogov zunanjetrgovinske zakonodaje, medletne spremembe oblikovanja cen, intervencijskih ukrepov na področju delitve dohodka, oblikovanja splošne in skupne porabe, je bilo še vse preveč subjektivnih vzrokov v doseženih rezultatih. Vse bolj pa je zaskrbljujoča preskrba s surovinami iz uvoza zaradi znanih razlogov neplačevanja tujim dobaviteljem.	jk
ZA BOLJŠO PRESKRBO Z MLEKOM
Ob splošno slabih poslovnih rezultatih so uspešno poslovali: KIL Grafit, Ferralit-Strojni obrat, KIV Vransko, Sigma Za-bukovica, CRC Asfalt Kamnolom, Slovin, Zarja-Modna konfekcija, Agrina-TOK Mega, GG Gozdnik, GG-TOK Vransko, Garant, Koto-lnde Vransko, Gradnja, Juteks in MIK Prebold ob upoštevanju doseženega družbenega proizvoda na zaposlenega delavca, rentabilnosti in ekonomičnosti. Brez akumulacije so lani poslovali Ingrad-TOZD Lesni obrati, TT Prebold — TOZD Tkanine in TOZD Pletenine; Montana, Aero-Kemija Šempeter, Ingrad-GO Žalec, Avtoprevoz Šempeter in Agrina Transport pa so oblikovali le rezervni sklad. Na meji rentabilnosti so tudi poslovale naslednje organizacije: SIP-TKS, Agrina — TOZD Maloprodaja in Veleprodaja, Kmetijstvo Latkova vas in Petrovče, Tovarna krmil in Komunala.
Štafeta
mladosti
Zaključno prireditev ob letošnji štafeti mladosti pripravljajo 27. marca, mladinci celjskega območja v Titovem Velenju. V naši republiki poteka od 21. marca v obliki sedmih festivalskih dni. Za mlade našega območja bo najpomembnejši zadnji dan v Titovem Velenju, ko bo štafeta tudi zaključila svoj nastop v naši republiki.
Pester program prireditev pripravljajo mladinci iz vseh občin celjskega območja in bodo aktivnosti potekale ves dan. Mladi se bodo udeležili pogovorov o aktualnih temah, na katerih bodo spregovorili o ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva, o ekologiji in energiji in o položaju delavcev iz drugih republik. Otvorili bodo še razstavo najboljših likovnih in literarnih del na temo Mir in razorožitev v svetu. Festivalski dan bodo zaključili z rock prireditvijo, na kateri bodo nastopale najbolj uspešne slovenske skupine.
Za prevoz do Titovega Velenja je organiziran poseben vlak, zato da bi se mladinci iz naše občine te zaključne prireditve udeležili v čimvečjem številu. V osnovnih šolah so kulturni dnevi, katerih osnovni namen je prikazati smisel novega koncepta štafete mladosti in ustvarjalnosti mladih.
—mn.
Glasba moje dežele
Ansambli iz Lojtrce domačih:
MÄRELA
RŽ
RUPARJI
Kino dvorana Šempeter, nedelja, 29. 3., ob 15. url
Zagotovite si vstopnice v predprodaji
Odprto pismo bralcem
Ko je uredniški odbor Savinjskega občana na zadnji seji obravnaval nastale težke finančne razmere, ki so predvsem posledica izredne, lahko bi rekli nenormalne rasti stroškov, je med drugim sklenil bralce in občane seznaniti s problematiko z odprtim pismom.
Ugotovil je, da je nadaljnje izhajanje časopisa resno ogroženo in opozoril izdajatelja Občinsko konferenco SZDL o nastalih razmerah. Sicer pa se s finančnimi težavami ubadamo že dve leti, vedno smo samo krpali in upali na rešitev.
Zaostrene gospodarske razmere pa so težave vedno bolj poglabljale. Splošna in skupna poraba je omejena, sredstev je vedno manj, na drugi strani pa stroški nezadržno rastejo. Predsedstvo Občinske konference in še vrsto drugih organov je že večkrat razpra-. vljalo o finančnih težavah Savinjskega občana, vendar v tem trenutku še nimamo jasne rešitve. Med drugim je bil dan predlog, da na pomoč pokličemo tudi vas, spoštovani bralci in občani. Predvsem nas zanima vaše mnenje o vsebini našega časopisa, kaj menite, ali je Savinjski občan sploh potreben. Torej pričakujemo vaša mnenja, ki jih bomo objavili v rubriki »Pisali ste nam«. Torej tudi vaše mnenje bo v veliki meri vplivalo na nadaljnjo usodo Savinjskega občana, dodajmo še mnenje izdajatelja, ki ugotavlja, da je informiranje sestavni in pomemben del gospodarskega in družbenega razvoja. Pa tudi vi, bralci ste nas spodbu-
Ijali z ugodnimi ocenami, mnenji in pripombami, ki smo jih v teh devetih letih izhajanja vedno radi upoštevali. Zato upamo, da bo-
ste z nami tudi v prihodnje in da boste podprli predlog za rešitev težav. Predlagamo namreč, da bi vaše delovne organizacije glede na število delavcev prispevale del sredstev in tako bi omogočili nadaljnje izhajanje Savinjskega občana. To pa si, upamo, vsi najbolj želimo. Prav je, da z nekaterimi podatki ponazorimo, od kod izvirajo finančne težave. Skupni stroški za lansko leto so znašali 25 milijonov dinarjev, od tega so predstavljali stroški tiska in papirja več kot 15 milijonov din. Od Občinske kulturne skupnosti smo lani prejeli okrog 17 milijonov din, šest milijonov din smo zbrali z reklamo, razliko pa je dodala skupščina občine. Iz teh podatkov je razvidno, da predstavljata največji strošek tisk in papir, na katerega pa sami nimamo vpliva, osebni dohodki delavcev uredništva predstavljajo trideset odstotkov, ostalo pa so materialni stroški in družbene obveznosti v višini dveh milijonov din. Varčevanje je bila in bo naša stalna naloga. Sicer pa se v tem času s finančnimi težavami ubadajo vsa informativna glasila, zato so trditve o pomembnosti informiranja le načelne, če za to ni zagotovljenih potrebnih finančnih sredstev.
Stroški tiska in papirja so se v letošnjem letu povečali za več kot trideset odstotkov, napovedane pa so nove podražitve. Torej stroški še vedno rastejo in zato smo zašli v brezizhoden položaj. Zato smo se, spoštovani bralci, odločili za rešitev, da nam pomagate tudi vi, odločitev je torej v vaših rokah in če se boste s predlogom strinjali, potem bo Savinjski občan še prihajal v vaš dom.
urednik Janez Kroflič
Savinjski magazin Žeđee
GRADITELJI prihaja čas, ko boste potrebovali GRADBENI MATERIAL
cement, apno, kritino, opeko, stavbno pohištvo, železo in vse drugo.
Zato vam priporočamo, da se oglasite v naših poslovnih enotah:
Žalec 4, Dom Vransko, Tehnika Prebold, Kovinooprema Polzela
ZA VSAKOGAR NEKAJ - TUDI ZA VAS
Lik Savinja — Pohištvo Šempeter
Sanacija ni uspela — stečajni postopek
Člani naiega izvršnega sveta so v začetku marca Temeljnemu sodišču v Celju predlagali uvedbo stečajnega postopka za temeljno organizacijo Pohištvo Šempeter.
Uvedbo stečajnega postopka so na seji razložili kot posledico neuspelih sanacijskih ukrepov in dejstva, da temeljna organizacija ne more trajno izpolnjevati obveznosti, ki jih je treba poravnavati iz njenega dohodka. V obrazložitvi so med drugim pojasnjevali, da med temeljno in delovno organizacijo zaradi samoupravnega sporazuma velja neomejena solidarna odgovornost, zaradi česar je temeljna organizacija ne glede na sedanje ekonomske razmere odgovorna za vse obveznosti glavnega dolžnika — torej delovne organizacije Lik Savinja. Prav neomejena solidarnost naj bi bila tudi eden izmed vzrokov, da različne možnosti sanacije niso uspele.
Temeljna organizacija Pohištvo Šempeter je po zaključnem računu končala lansko leto s šestdesetimi starimi milijardami izgube. Po oceni začasnega kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije premoženje šempetr-ske temeljne organizacije ne bo zadostovalo za poplačilo njenih dolgov, možnosti za sanacijo so izčrpane, zaradi vsega tega pa naš izvršni svet Temeljnemu sodišču v Celju predlaga stečajni postopek tudi za temeljno organizacijo Pohištvo Šempeter.
Po tej uvodni obrazložitvi so člane izvršnega sveta zanimale predvsem posledice stečajnega postopka, kajti doslej so takšni pojavi večini bili povsem neznani. Posledice stečajnega postopka pa so na kratko takšne: z oklicem stečaja se preneha delovno razmerje vsem zaposlenim le-ti se prijavijo na zavod za zaposlovanje, nadalje se določi stečajni
upravitelj, popiše celotno premoženje, poleg tega pa stečajni upravitelj lahko določi števifo ljudi, ki ostanejo in dokončajo nujno proizvodnjo.
V nadaljevanju so člani izvršnega sveta govorili predvsem o zaposlovanju šempetrskih delavcev, če bo to potrebno. V začetku marca jih je bilo v Šempetru zaposlenih še 152 delavcev. Člani izvršnega sveta so delovnim organizacijam v občini že nekaj mesecev nazaj predlagali, naj ne zaposlujejo novih delovnih moči, dokler ne bo razrešen primer Li-k-a Savinje. Zato menijo, da v žalski občini ne bo težav s prezapo-
predlagan
slovanjem delavcev, kajti po obstoječih planih bi v občini rabili okrog 190 novih delavcev. Vprašanje pa je, koliko ustreza izobrazbena struktura. To bodo ugotovili s podrobnim popisom in zbiranjem podatkov. Člani izvršnega sveta so predlagali skupen sestanek zavoda za zaposlovanje s tistimi delovnimi organizacijami v občini, ki potrebujejo večje število novih delovnih moči. Poleg tega so člani izvršnega sveta podprli zahtevo delavcev, da se v čim večji meri ohrani proizvodnja in da ne pride do razprodaje opreme oziroma tovarne same.
Irena Jelen-Baša
Predlagani stečajni postopek je bil za delavce celotne delovne organizacije in tudi njenega šempetrskega dela pravi šok. V zadnjih tednih so se vrstili številni sestanki, zbori delavcev — bodisi v Šempetru, bodisi skupni v Celju. Na vseh so delavci povedali svoja stališča in zahteve. Na skupnem zboru v Celju 16. marca so od družbenopolitičnih organizacij, izvršnih svetov občin, v katerih so temeljne organizacije, SOZD-a Slovenijales ter republiških organov zahtevali, da se ohrani proizvodni proces v temeljnih organizacijah Furnirnica, Žaga, Energetika, Pohištvo Celje in Pohištvo Šempeter, in sicer v takšnem obsegu, kot so prej zahtevali na konferenci sindikata. Nadalje so delavci podprli prebrani pisni odgovor, ki so ga družbenopolitične organizacije Celja pripravile za sredstva javnega obveščanja na intervju generalnega direktorja Perliča v tedniku Teleks, hkrati pa zahtevali, da se nadaljujejo sproženi kazenski postopki zoper odgovorne tovariše. V svojem naslednjem sklepu so delavci zahtevali takojšnjo zagotovitev surovinske mase za vse temeljne organizacije, skupaj z zavodi za zaposlovanje pa naj pristojne ustanove takoj začnejo konkretno akcijo za vključevanje odvečnih delavcev v delo celjskih in drugih delovnih organizacij. Na koncu so še zahtevali, da do 19. marca dobijo delavci Lik-a Savinje dokončne odgovore na vse zahteve zbora delavcev.
Tik pred zaključkom redakcije so se v Celju ponovno sestali delavci, kjer so jim dali takšne odgovore: v stečajnem postopku prevzame (vzame v najem ali kupi) temeljne organizacije Furnirnico, Žago ter nekoliko kasneje še Energetiko Lesnina Bor Laško, Pohištvo Šempeter Slovenijales, Trgovina, nerešeno je še Pohištvo Celje, za katerega nihče ne kaže zanimanja. V Šempetru bo tako ostalo okrog 140 delavcev (sedaj jih je okrog 150), v Celju ostane približno 200 delavcev, prezaposliti pa bo treba okrog 350 do 40Ó delavcev celjskega Pohištva. '
\
Z ukrepi odpraviti motnje
Kaj se dogaja na osnovni šoli Nade Cilenšek Griže?
Ko so v osnovni šoli Griže pred leti le nekako zgladili spore med nekaterimi učitelji in ravnateljem in ko so iani člani kolektiva ponovno podprli njegovo kandidaturo za ravnatelja, smo bili prepričani, da je na tej šoli vse v najlepšem redu. Kar naenkrat pa je zopet počilo in ponovno so izbruhnili očitki, da ima ravnatelj premalo pedagoškega znanja, nepravilen odnos, do sodelavcev, da so njegove metode dela nesprejemljive in da je nedelaven. Lani, ko so ga predlagali za srebrni znak OF, pa so trdili ravno obratno. Že nekaj časa se vrstijo sestanki na šoli in v občinskih forumih, ob zaključku redakcije pa delovne skupine, ki jih je imenoval izvršni svet občinske skupščine, še niso končale dela. Na osnovi njihovih ugotovitev bodo namreč sprejeli program ukrepov za sanacijo zaostrenih razmer, ki jasno kažejo na to, da sporov ni mogoče več zgladiti. Tudi predsedstvo občinskega komiteja ZK sodi, da razmere na osnovni šoli zahtevajo hitro rešitev, ravnatelju pa so predlagali, da se umakne. Predsedstvo je tudi ugotovilo, da za
nastale razmere ni kriv samo ravnatelj, ampak tudi nekateri delavci osnovne šole Griže, ki niso pripravljeni sodelovati in pomagati pri izvajanju ukrepov za sanacijo razmer. Prav tako je predsedstvo obsodilo poskuse razreševanja problematike mimo samoupravnih poti in političnih usmeritev, ki jih je sprejela tudi osnovna organizacija ZK. Glede na ugotovitev, da za nastale zaostrene razmere ni kriv samo ravnatelj in da se problemi vlečejo že več let, se seveda zastavlja vprašanje, ali bo z zamenjavo ravnatelja konec problemov in kakšno je sploh pedagoško delo na tej šoli. Sedanje razmere na vzgojnoizobraževalno delo gotovo ne vplivajo pozitivno, prav te naloge pa bi se pedagoški delavci predvsem morali zavedati. Povzročene škode, pa ne bo lahko popraviti. Zato bi bilo prav, da bi Vzgojnoizobraževalna delovna organizacija vnesla v samoupravne akte tudi možnost premestitve posameznih delavcev iz ene v drugo temeljno organizacijo oziroma osnovno šolo. Ne samo ta primer, ampak tudi primeri na nekaterih drugih šolah vse bolj ter-
jajo takšno'možnost. To pa potrjuje tudi dejstvo, da je vedno teže dobiti kandidate za vodilna mesta v osnovnih šolah.
Podobne ugotovitve je bilo slišati tudi na seji izvršnega sveta, na kateri so se po daljši razpravi odločili za sklep, ki ga bodo predlagali tudi zborom občinske skupščine. V tem sklepu so zapisani ukrepi za odpravo motenj v samoupravnih odnosih v osnovni šoli Nade Cilenšek Griže. Dokončati postopek razrešitve dosedanjega ravnatelja in imenovanje vršilca dolžnosti, uskladiti samoupravne akte in predvsem izboljšati kvaliteto pouka, to so nekateri ukrepi, ki jih je predlagal izvršni svet. Izvajanje ukrepov pa morajo spremljati in spodbujati samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v osnovni šoli Nade Cilenšek Griže, Vzgojno-izobraževalne organizacije in seveda tudi občinski dejavniki. Če pa bo izvršni svet ugotovil, da izvajanje ukrepov poteka neuspešno, bo občinski skupščini predlagal ukrep družbenega varstva.
JK
Teritorialna obramba
»Zalog '87«
Spomladanski in jesenski meseci predstavljajo za oborožene sile čas, ko je na programu vrsta najrazličnejših oblik usposabljanja. Tudi pri Občinskem štabu Teritorialne obrambe so že začeli z usposabljanjem svojih enot. Eno takšnih je bilo tudi v petek in soboto 13. oz. 14. marca. Pod oznako »Zalog 87« je bila izpeljana mobilizacijsko-taktična vaja, ki je imela namen ugotoviti mobilizacijsko usposobljenost izvajalcev mobilizacije, potreben čas za formiranje enote, njihovo borbeno usposobljenost in izurjenost ter z
usposabljanjem usposobiti nove pripadnike enote za borbeno delovanje.
Enota OŠ TO za ognjeno podporo, ki je pod vodstvom Roka Podvratnika, je ves čas svojega obstoja med najbolje pripravljenimi in za zgled drugim enotam. Tudi tokrat je vaja izredno dobro uspela, še posebno, ko vemo, da je bila enota prvič skupaj v novi sestavi. Izvedba mobilizacije je potekala brez zastojev in V doglednem času je bila enota sposobna za delovanje. Pri tem so ji sicer poskušali nagajati pripadniki druge enote, ki je bila v vlogi sovražnika, vendar brez uspeha. Brez posebnih težav se je enota
v jutranjih urah premaknila v nov rajon, kjer je bilo izvedeno idej-no-politično predavanje in nato s pohodom še na teren, kjer je po--tekalo strokovno-tehnično usposabljanje. Ob zaključku so svoja znanja še potrdili z izvedbo šolskega streljanja. Svoj delež k uspešno izvedeni vaji pa so nedvomno prispevali pripadniki, zadolženi za oskrbo, in domačini, ki so izkazali vse gostoljubje.
Ob dejstvu da je bila vaja zaradi mraza izvedena v izredno neugodnih pogojih, kar je bo koncu vaje izpostavil tudi komandant OS TO Adi Vidmajer, je uspeh vaje še toliko večji.
D. Naraglav
Kritično o novi reviji in plakatu
Prispevki 57. številke Nove revije so upravičeno povzročili razburjenje v naši republiki in v celotni državi, je eno od stališč, ki so jih sprejeli na skupni seji družbenopolitičnih organizacij žalske občine prve dni marca. Na njej so najostreje obsodili vsebino prispevkov in tako še podprli stališča republiških predsedstev Zveze komunistov, SZDL in Zveze borcev. Storjena je bila velika politična škoda in zato bi morala republiška konferenca SZDL ukrepati bolj odločno, saj je bila grobo kršena programska zasnova publikacije. Še posebej so obsodili nesprejemljiv in žaljiv odnos do narodno-osvobodilnega boja, njegovih udeležencev in žrtev revolucije. Menili so, da se pod krinko kulture skrivajo popolnoma nesprejemljive ideje. Na seji so ostro obsodili afero s plakatom za dan mladosti, saj je bila z njim mladinski organizaciji povzročena nepopravljiva škoda. Tem dogodkom so v celotni jugoslovanski javnosti namenjali preveliko pozornosti, pojavila pa so se tudi pretiravanja in neustrezni napadi na slovensko mladinsko organizacijo.
-mn.
Seminar za aktiviste SZDL
V Preboldu so se pred dnevi sestali na enodnevnem seminarju aktivisti krajevnih in občinske organizacije SZDL. Seminarja sta se udeležila tudi sekretar Republiške konference SZDL Geza Bačič in predsednik Medobčinske organizacije Filip Beškovnik. Prvi del seminarja so namenili vsebini in metodam dela v frontni organizaciji SZDL. Največ časa pa so namenili aktualnim vprašanjem v občini med katerimi so zlasti izstopala gospodarska. Predstavniki krajevnih konferenc pa so ponovno opozorili na pereč problem financiranja redne dejavnosti krajevnih skupnosti. Krajevnim skupnostim se namreč nalaga vedno več nalog, ki jih amatersko ni mogoče več opravljati. Zaradi tega v krajevnih skupnostih nihče noče sprejeti vodilnih dolžnosti, ob takih pogojih je to tudi razumljivo.
jk
Popravek
V prejšnji številki smo objavili članek z naslovom »Gospodarski prestopek Črne mačke«, v katerem smo med drugim zapisali, da -mora Stanovanjska skupnost plačati prometni davek za nabavljeni material člana zadruge in kar je zapisano v odločbi SDK. Pravilno bi se moralo glasiti, da mora Stanovanjska zadruga Črna mačka plačati prometni davek ... Za pomoto se opravičujemo.
Krvodajalska
akcija
VRANSKO — 15. april 1987
Krvodajalska akcija v krajevni organizaciji RK Vransko bo 15. aprila od 7. do 13. ure v prostorih Zdravstvene postaje Vransko za delovne organizacije KS Vransko, KS Tabor in za ostale občane. Vabljeni! Marčevska krvodajalska akcija na Polzeli je izredno uspela, saj je darovalo kri kar 256 krvodajalcev, od katerih jih je bilo največ iz Tovarne nogavic (143) in 54 iz Garanta.
Med darovalci sta doslej največkrat darovala kri Marjan ŽAGAR iz Tovarne nogavic Polzela (kar 56-krat) in Milan PARFANT iz Garanta (51-krat). Posebej razveseljuje dejstvo, da je bilo med tokratnimi darovalci na Polzeli precej mladih.
DARUJMO KRI - REŠUJMO ŽIVLJENJA
Komentar
Kako do resničnih podatkov o osebnih dohodkih?
Člani sveta za vprašanje delitve po delu in rezultatih dela, ki deluje pri občinski sindikalni organizaciji, so sredi februarja poslali finan-čno-računovodskim službam v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih vprašalnik, s katerim so želeli ugotoviti izplačevanje najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov v občini za mesec januar ter poprečni osebni dohodek za zadnje trimesečje lanskega leta. Toda naleteli so na pregrajo, ki jo v občini pravzaprav nikomor ne uspe preskočiti.
Že nekaj časa namreč na raznih straneh ugotavljajo, da je nemogoče odkriti resnično stanje osebnih dohodkov naših delavcev. Problem ponavadi ni odkrivanje najnižjih osebnih dohodkov, temveč tistih najvišjih izplačil.
Z omenjenim vprašalnikom so tokrat člani sveta želeli ugotoviti najvišji in najnižji neto osebni dohodek, brez minulega dela, za poln delovni čas za mesec januar ter poprečni neto osebni dohodek za zadnje trimesečje lanskega leta.
Odziv je bil še kar soliden. Na vprašalnik niso odgovorili, tako je videti iz seznama, v Tovarni nogavic Polzela, Juteksu, Zarji, Keramični industriji Liboje (tam sicer trdijo, da so vprašalnik izpolnili), Gradnji, Hmezadovih delovnih organizacijah Kmetijstvo, Agrina, KZ Savinska dolina, SOZD Hme-zad-DSSS, prav tako pa na vprašalnik, vsaj do petega marca, ni bilo odziva iz Komunale, vseh osnovnih šol ter vzgojnoizobraže-valne organizacije in vzgojnovar-stvenega zavoda.
Ko so člani sveta proučevali navedene osebne dohodke, so
menili — nekateri tudi iz lastnih primerov — da so neresnični in da so zmanjšana predvsem najvišja izplačila. Tako v občini pravzaprav nihče ne ve, kakšni so resnični podatki. Niti delavci službe družbenega knjigovodstva, kajti ti razpolagajo le s podatki o masi denarja, ne pa tudi s številom delovnih ur in številom zaposlenih.
Marsikdo nam bo očital razpravljanje in stikanje okrog najvišjih osebnih dohodkov v občini, kot nas je pravi tornado obtožb zajel že ob prejšnji številki časopisa. Takrat smo namreč objavili seznam najbolje plačanih delavcev v Občini, ki so vložili davčne napovedi na občinsko upravo za družbene prihodke. Toda namen objavljenih podatkov in tokratnih razmišljanj namreč ni v zadovoljevanju interesov nekaterih radovednežev, temveč predvsem dvojen: odpravljati številne neresnice in nerealne predstave o osebnih dohodkih — vsi direktorji najbrž le nimajo po sto starih milijonov osebnega dohodka in tudi ne po dve »plači« mesečno. Drug namen pa je podpiranje bega od uravnilovke. Nihče namreč tistemu, ki za svoje pošteno delo tudi pošteno zasluži, ničesar ne očita. Ravno nasprotno.
V žalski občini namreč ugotavljajo, da so osebni dohodki pod republiškim in področnim povprečjem. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da iz občine odhajajo številni strokovnjaki in to predvsem zaradi prenizkih osebnih dohodkov, še pred leti je bilo izven meja žalske občine zaposlenih dva do tri tisoč ljudi, zdaj jih je okrog štiri tisoč, kar je približno ena tretjina vseh zaposlenih.
Dobremu delu primerno visoki osebni dohodki torej ne bi bili nikakršen greh, še manjši pa, če bi o njih po resnici povedali.
Irena Jelen-Baša
Krvodajalstvo:
Počasi, a vztrajno narašča
Na zadnji redni seji predsedstva občinskega odbora RK Slovenije je bilo med drugim podano tudi poročilo o številu krvodajalcev po posameznih krajevnih organizacijah RK. Ugotovljeno je bilo naslednje:
KO RK	1985	1986	število prebivalcev
ŽALEC	.354	362	10.393
Polzela	567	614	4.886
Šempeter	314	323	2.918
Vransko	194	186	4.060
Liboje	60	87	1.596
Prebold	228	275	4.361
Petrovče	84	157	2.894
Griže	73	71	2.572
	1878	2090	38.034
Po številu krvodajalcev na število prebivalcev izstopata krajevni organizaciji Polzela in Šempeter. Na Polzeli bi bil rezultat še lepši, če bi KO RK Braslovče in Gomilške», ki sta pri krvodajalstvu vključeni na Polzeli, več naredili za krvodajalstvo.
Nerazumljivo pa je, da sta v Grižah vključena v krvodajalstvo le 2,8 odstotka prebivalcev. To majhno območje, ki je lahko obvladljivo, bi lahko ob uspešnem delu na tem področju imelo tudi večji odstotek krvodajalcev. Majhen odstotek krvodajalcev beleži tudi KO RK Žalec, vendar je tu odstotek veliko bolj razumljiv, saj pokriva še Vinsko goro, Galicijo, Ponikvo, Vrbje, torej velik in težko obvladljiv teren. Ob tem pa še dejstvo, da je Vinska gora v krvodajalskih akcijah vezana na Titovo Velenje.
Ugotovljeno je bilo, da je v letu 1986, razen v Grižah, število krvodajalcev naraslo, kar je razveseljivo, ob večji zagnanosti za to delo pa tudi rezultati letošnjega leta ne smejo izostati.
-fj
r	\
Prispevek za posodobitev bolnišnice
Na žiro račun sklada za posodobitev bolnišnice so do 26. febru-	
arja 1987 nakazali sredstva: Tovarna nogavic Polzela	4.336.444
KOTO — TOZD INDE Vransko	502.247
HMEZAD — DO Celjske mlekarne	1.255.556
Krajevna organizacija RK Andraž	77.100
Krajevna organizacija RK Galicija —	zaselek
Hramše	3.480
MČ RK OŠ Gomilsko	2.100
MČ RK OŠ Šempeter	17.007
MČ RK OŠ Vransko	17.900
REKAPITULACIJA PO OBČINAH ZA LETO 1987	
CELJE	6.950.013
ŽALEC	6.094.247
LAŠKO	3.598.030
ŠMARJE	601.422
MOZIRJE	45.515
SKUPAJ:	17.289.227
v_:_______—J
Odslej bolj učinkovito delo občinske uprave
Svetovni dan invalidov
V žalski občini jih živi preko dva tisoč
delavska univerza
Obvestila in priporočila du Žalec med savinjskimi občani
POZDRAVLJENI !
»Izvajanje postopkov občinske uprave naj bi bilo bolj enostavno In zato tudi bolj učinkovito,« je med drugim zapisano v programu aktivnosti za racionalizacijo dela občinskih upravnih organov, ki ga je zadnje dni februarja sprejel izvrini svet. Program sodi v sklop iirie družbene akcije, ki naj bi pripomogla k hitrejži preobrazbi državne uprave in njenemu prilagajanju sedanjim družbeno-eko-nomskim razmeram. Z njim pa so določene konkretne zadolžitve in večina naj bi bila uresničena že letos, razen področij, ki zahtevajo trajnejše spremljanje.
Kot je zapisano v programu, naj bi bilo v bodoče manj ugotovitvenih postopkov pred izdajanjem odločb. Tako bo predvsem na področju urejanja prostora, kjer bodo s pospešeno izdelavo prostorskih načrtov zmanjšali število ogledov v lokacijskih postopkih. Za vsa ostala področja pa bodo v najkrajšem času preverili razloge, ki onemogočajo hitrejše reševanje upravnih zadev. Za hitrejše reševanje parcelizacij in ugotavljanje posestnih meja bo občinska geodetska uprava povečala pooblastila celjskemu Geodetskemu zavodu.
Občinski upravni organi bodo poskrbeli, da se bo čas, ki so ga delavci porabili za dajanje informacij, čimbolj zmanjšal s tem, da bodo pripravili pisna navodila o posameznih postopkih. Še letos bodo izdelali analizo o postopnem združevanju določenih opravil občinskega sekretariata za ljudsko obrambo in štaba za teritorialno obrambo.
Izvidniške enote, ki jih je vodil Milan Kos, so bile v teh dneh na svojem rednem urjenju, ki ga predpisuje njihov program. V ta program je zajeto tudi smučanje in pa ureditev bivakov za prezimovanje. Zima je z zajetno snežno odejo in krepkim mrazom pripadnikom omogočila, da so svoje urjenje opravili kar najbolj skrbno in temeljito.
Milan Kos, ki jih je naučil vojaških veščin, je povedal, da so fan-
S pomladjo in s prijetnimi toplejšimi dnevi se bo povečal promet na cvetočih, jamastih, nevarnih cestah. Med prometnimi udeleženci pa bo mnogo pešcev, kolesarjev in voznikov koles z motorjem.
Nimamo prometno varno urejenih regionalnih cest, še manj pa za to udeležence, ki jih bo vedno več zaradi cen bencina in osebnih vozil. Med njih pa moramo prišteti še 4500 traktorjev v naši občini, ki bodo s spomladanskimi deli na njivah še poslabšali prometno varnost s počasnejšo vožnjo in nanosi blata na prevozne površine. Njihova predpisana opremljenost pa je mnogokrat nepopolna.
Urejenih nimamo površin za parkiranje tovornih motornih vozil, zato vozniki le teh.vozil večkrat parkirajo v naseljih, s tem pa motijo občane in ovirajo. ostali promet, še slabše' pa; ob zaporah v letnem času.
Zaradi visoke inflacije in pomanjkanja finančnih sredstev se na naših cestah naredi vedno manj. Precej denar-
število zaposlenih se v prihodnje ne bo povečevalo oziroma naj bi bilo celo za dva odstotka manjše kot v preteklih letih. Pri nadomestnem zaposlovanju bodo sklepali delovna razmerja zgolj s strokovnimi kadri z višjo stopnjo izoDrazoe.
Delo se bo poenostavilo s pospešenim uvajanjem informacijskega sistema in v prihodnje bodo to še pospešili in prešli na interaktivno obdelavo podatkov. V tovrstnem posodabljanju so dosegli pomembne rezultate, še hitrejši razvoj pa si obetajo od podpisanega sporazuma o združevanju sredstev za informacijsko podprt sistem občinskih upravnih organov celjskega območja, je zapisano v programu.
Spremembe in dopolnitve dela občinskih upravnih organov bodo opredelili še z ustreznim odlokom, kajti tovrstna urejenost je v precejšnjem razkoraku z dejanskim izvajanjem funkcij.
Z boljšo organiziranostjo naj bi bilo učinkovitejše tudi delo občinskega izvršnega sveta. Sedanja namreč ni omogočala takšnega izvajanja nalog, ki jih zahteva širša družbena skupnost. Predvsem ni zagotavljala zadostnega vpliva na gospodarske in druge subjekte v naši družbi. Njihova odgovornost do izvršnega sveta pa je bila premalo dorečena.
Postopke za smotrnejše delo so začeli tudi v delovni skupnosti občinskih interesnih skupnosti, kjer bodo predvsem z združevanjem določenih opravil zmanjšali število zaposlenih.
tje vajo z vso resnostjo izvedli, pa tudi smučanja so se lotili kar najbolj zavzeto, ker so tudi njihovi inštruktorji to zahtevali, saj je vojaško vijuganje med smrekami veliko bolj zahtevno kot smučanje na urejenih smučiščih.
Tudi tokrat je obveljalo spoznanje, da se moramo v miru pripravljati kar najbolj skrbno in, da bomo ob morebitni agresiji pripravljeni pričakati agresorja.
L.	Korber
ja se porabi za zimsko vzdrževanje cest, zato se kasneje opravljajo le najnujnejša vzdrževalna 'dela, ki v sedanjem prometu vzdržijo le kratek čas.
Posledice pa so zaradi tega mnogokrat usodne za prometne udeležence.
Z združevanjem sredstev pomoči delovnih organizacij, krajevne skupnosti, predvsem pa občanov, se je na lokalnih cestah asfaltiralo le na dveh odsekih, in to v Andražu do meje z občino Velenje in odsek ceste od kamnoloma v Libojah proti Zagrebenu v zadnji etapi.«
2e asfaltirana vozišča pa so na novo prevlekli z asfaltom na naslednjih odsekih: cesta skozi Matke in Tabor, Galicija—zadružni dom in Arja vas—Zalog.
Na javnih poteh so bila v krajevnih skupnostih: Braslovče, Galicija, Liboje, Petrovče, Ponikva, Prebold, Šempeter, Vinska gora, Vransko in Žalec opravljena večja ali manjša dela, saj je bilo skupno asfaltiranih preko 8 km teh poti oziroma lokalnih cest.
21. marec je svetovni dan invalidov. V žalski občini jih živi okrog 2100, večina njih pa je vključenih v društvo invalidov.
Društvo, ki ima svoj sedež v prostorih žalske krajevne skupnosti, deluje že dobrih sedemnajst let. Vanj se je poleg 2100 rednih članov vpisalo tudi 1200 ljudi, izrednih članov, ki s plačevanjem minimalne članarine podpirajo delovanje tega društva.
Njihovo delovanje in uresničevanje nalog, ki so si jih zastavili, teče preko poverjenikov v krajevnih skupnostih. Po dva, po tri, ponekod celo po štiri poverjenike imajo v nekaterih krajih. Ti ljudje pomagajo invalidom, jih obiskujejo in tudi predlagajo, komu naj bi v društvu priskočili na pomoč s socialno podporo. Med 2100 člani je namreč v društvo včlanjenih okrog dvesto ljudi—težkih invalidov in takšnih, ki živijo z minimalnimi dohodki. Njim so lani v društvu zbrali okrog 120 starih milijonov pomoči, zelo dobrodošla pa jim je bila tudi pomoč občinske organizacije rdečega križa, kjer so jim marsikdaj poskrbeli za oblačila. Najbolj ogroženi so lani s pomočjo društva nakupili tudi nekaj ozimnice, priboljšek ali dva ob novem letu, kakšen dinar pa so v društvu našli tudi za zdravljenje svojih članov.
Poleg tega, da nudijo pomoč, se v društvu invalidov trudijo, da ljudem, ki jih je usoda prizadela na delovnem mestu, v vsakdanjem življenje ali pa jih je v invalidnost pahnila že ob rojstvu, polepšajo in popestrijo kakšen dan. Vsako leto namreč enkrat ali dvakrat odpeljejo na izlet svoje najteže prizadete člane. Vsako leto odhajajo ljudje iz tega društva tudi na Graško goro, pa na Pohorje, zlasti v času nabiranja zdravilnih zelišč, bili so tudi na avstrijskem Koroškem, da so lahko kupili potrebne pripomočke in zdravila. Razen na izletih se ti ljudje
Čeprav letošnja zima ni ugodna za gradbena dela pa so kljub temu delavci Ingrada uspeli opraviti dela na novi Blagovnici Savinjskega magazina v Žalcu skladno s planom. Ker pa bi Savinjski magazin želel blagovnico od-
Predsednik društva invalidov Franc Ribič
srečujejo tudi na prireditvah, takšnih, kot je prireditev ob dnevu invalidov — letos v kulturnem domu v Žalcu, in pa na srečanjih, kakršnega pripravljajo konec maja ali pa v začetku junija v Vrbju.
Tudi šport in rekreacija invalidom nista nepoznani dejavnosti. V vrstah društva delujejo šahisti, kegljači, balinarji, strèlci, ribiči, igralci namiznega tenisa in planinci. Vsi ti pa sodelujejo z zvezo društev invalidov za šport in rekreacijo.
Več kot deset let so invalidi skupaj z upokojenci tudi prepevali v svojem zboru. Pevci so prihajali iz različnih krajev in prav ta oddaljenost je bila kriva, da so pred tremi leti prenehali z delom. Zdaj bi zbor spet radi postavili na svoje noge.
Takšen je le kratek spisek tistega, s čimer se naši invalidi ukvarjajo. Marsikomu niso neznana ročna dela, s katerimi si marsikdo skrajšuje samotne ure, spet drugi se trudi na svojem delovnem mestu. Le ljudje o vsem njihovem delu in prizadevanjih ponavadi premalo zvedo.
Irena Jelen-Baša
preti že za občinski praznik so se pred dnevi dogovorili, da bodo dela pospešili. Tako bo v nekaj dneh objekt pod streho, gradbinci pa si želijo predvsem ugodnejšega vremena.
jk
Tokrat vam želimo predstaviti del naše dejavnosti, ki jo izvajamo na področju družbenopolitičnega izobraževanja'.
Že vrsto let je opazna kriza izobraževanja, tako v strokovnem kot v družbenem in političnem izobraževanju. Ker je iz krize treba najti izhod, smo se povezali s Politično šolo pri CK ZKS, Medobčinskim študijskim središčem v Celju, OK ZKS Žalec in skupaj pripravili prenovljen program občinske politične šole. Pripravili in izvedli smo praktičen in aktualen program s pomočjo sodobnih andragoških metod. Vključili smo tudi dve okrogli mizi: DOGRAJEVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA ob pomoči J. Megliča, V. Ulage in I. Sovine ter DOLGOROČNA SOCIALNA POLITIKA s pomočjo sodelavcev M. Munih in E. Jakob.
Pri ostalih temah smo uporabili sodobne andragoške metode in učna sredstva, s čimer smo slušatelje aktivno pritegnili k sodelovanju, analiziranju ter iskanju poti za reševanje izpostavljenih problemov.
Udeleženci — tako predavatelji kot slušatelji — so bili z novimi
Ljudje, ki živijo po krajevnih skupnostih Vransko, Tabor, Prebold, Polzela in Braslovče, pogostokrat zaman odpirajo vodovodne pipe. Da bi spregovorili o tem problemu in da *>i se dogovorili o reševanju težav, so delavci Komunale sredi marca sklicali sestanek o vodooskrbi zgornjega dela žalske občine. Nanj so povabili predstavnike vseh krajevnih skupnosti, kjer ne priteče dovolj te življenjsko potrebne tekočine.
V krajevnih skupnostih Vransko, Tabor, Prebold, Polzela in Braslovče so vodovodne cevi položili že pred štiridesetimi ali pa celo več leti. V trgu Vransko so vodovod gradili že leta 1933. Nič čudnega torej, če so vodovodi dotrajani, cevi preozke za današnjo potrošnjo, ponekod pa imajo še kar salonitne cevi. Poleg tega so v tistih letih po vojni gradili majhna, nepovezana vodovodna omrežja.
Da bi v teh krajih zagotovili dovolj vode, so delavci Komunale naročili izdelavo projekta, po katerem nameravajo zgraditi oziroma povezati vodovodni sistem Tabor—Polzela—Vransko. Predvsem pomeni to obnovitev, razširitev in okrepitev sedanjih vodovodov ter povezavo vseh v enotno omrežje. Obnove, ki bo potekala nekaj prihodnjih let in bo po sedanjih izračunih stala preko petdeset starih milijard, se bodo lotili v dveh fazah. S prvo začenjajo že letos, in sicer bodo obnovili cevovod skozi Vransko od rezervoarja do pokopališča, nadaljevali kasneje skozi Brode do rezervoarja Čeplje, potem mimo Prekope do Kaple vasi, od tam pa proti Šmatevžu. S tem bodo končali prvo fazo del in začeli drugo. Druga faza zajema obnovo cevovoda Šmatevž—Kamenče, nadaljevali bodo obnovo proti Poljčam in Parižljem, razširili cevovode Šentrupert—Orla vas, Šmatevž— Klovno—Grajska vas, zaključili pa bodo drugo fazo z izgradnjo rezervoarja Vindija ter Merino 2 in ga povezali z obstoječim omrežjem.
Delavci Komunale so v pogovoru posebej opozorili, da za pomanjkanje vode ni krivo pomanjkanje vodnih virov v občini, temveč sedanje preozke in dotrajane cevi, ki ne zmorejo več tolikšne, porabe vode. Dodatne težave se
metodami dela zadovoljni, saj so v njih našli možnost za neposredno izmenjavo mnenj, dilem in rešitev.
Sodimo, da bo takšno sodelovanje s političnimi strukturami v bodoče omogočilo, da postane šola v času svojega trajanja osrednji politični dogodek naše občine.
Interesentom za študij ob delu!
delavska univerza Žalec organizira v Žalcu študij ob delu, in sicer:
—	v sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo delaiz Kranja na I. in II. stopnji;
—	v sodelovanju z višjo upravno šolo iz Ljubljane na I. stopnji;
Prijave zbira du Žalec do 27. marca 1987 oz. najkasneje do 10. aprila 1987.
Informacije dobite tudi telefoni-čno na številki:	711-343 ali
711-417
du žaleč — Delavska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6 žiro račun: 50750-603-36238
Vaša DU Žalec
pojavljajo zdaj tudi zaradi tega, ker stanovanjsko izgradnjo iz mestnih središč pomikamo na obrobje, kar pa gradnjo vodovodnih omrežij močno podražuje. Udeleženci so v nadaljevanju posebej opozorili še na varovanje vodnih virov v občini in na kanalizacijo, ki jo bo treba reševati skupaj z vodooskrbo. Prav vse pa bo seveda odvisno od količine zbranega denarja.
In kaj so povedali predstavniki krajevnih skupnosti?
Na Vranskem želijo letos hkrati z obnovo ceste obnoviti cevovod v samem trgu Vransko. Predstavnik krajevne skupnosti Vransko je tudi povedal, da se krajani, ko se pogovarjajo o povezavi vodovodnega sistema Tabor—Polzela— Vransko bojijo, da bodo prav zaradi te povezave sami ostali praznih rok oziroma brez vode. Vendar so na Komunali zatrjevali, da bo vsa voda šla preko vranskega rezervoarja in da bo v omrežje odtekala le odvečna voda. Le-te je po besedah predstavnika Komunale tamkaj več kot dovolj.
Na Polzeli imajo največ težav v Založah, kjer ljudje še uporabljajo kapnico. Vodovod bi tamkaj radi gradili še letos, za kar so v krajevni skupnosti že namenili staro milijardo dinarjev.
Taborčani se pritožujejo zaradi pomanjkanja vode že od leta 83 in to predvsem tisti v zgornjem delu Tabora. Vode manjka zlasti v sušnih obdobjih, vendar ne zaradi pomanjkanja vode v izvirih temveč zaradi drugih težav, ki jih delavci Komunale že odpravljajo in menijo, da potem težav z oskrbo ne bo več.
Vse pogosteje so pipe suhe tudi v Braslovčah. Lani so to čutili zlasti v Topovljah, zdaj pa ljudje v braslovški krajevni skupnosti zaman odpirajo pipe zlasti ob sobotah in nedeljah. Predstavnik krajevne skupnosti je dejal, da v bra-slovških zaselkih stanovanjske izgradnje zaradi tega še ne bodo omejevali, ker imajo precej možnosti za zapolnitev, zagotoviti pa je treba oskrbo z vodo. Precej imajo tudi domačij brez vode, zlasti v Podvrhu in na Dobrovljah, kjer bi problem radi rešili celovito, ne le s posameznimi zajetji.
Preboldčane pa žulijo predvsem pretanke cevi, napeljane iz rezervoarja, ponekod pa imajo še .salonitne cevi. Čimprej bi radi uredili tudi vodooskrbo v Mariji Reki, še zlasti sedaj, ko se tisti kraji ponovno oživljajo.
Irena Jelen-Baša
-mn.
Izvidniki na snegu
Voznik, varnost je v tvojih rokah
Slabe prometne površine
Žalec
Gasilski podčastniki
Že lani so pričeli v Žalcu s tečajem za nižje gasilske podčastnike, ki ga obiskuje 37 članov in članic iz 20 gasilskih društev občine. Vodja tečaja Karel Jug nam je ob tej priložnosti povedal: »Tečaj za nižje gasilske podčastnike traja polne štiri mesece. Veseli smo, da imamo med tečajniki tudi šest članic, ki bodo tako obogatile naš strokovni kader. Trenutno poteka praktični del tečaja in upam, da ga bodo vsi končali uspešno tako kot šo teoretičnega.«	T. TAVČAR
KVALIFIKACIJSKI PLESNI TURNIR
V soboto, četrtega aprila ob 16. uri bo v telovadnici osnovne šole v Žalcu kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Turnir organizirajo člani Plesnega kluba Velenje.
Blagovnici bodo odprli za občinski praznik
Vodooskrba
"N
Ljudje ne bodo več zaman odpirali pip
Najprej bodo obnovili 54 let star vranski cevovod
Po poteh NOB v Savinjski dolini
Borci o plakatu in o Novi reviji
šega čuta za vse tisto, kar je idej-
/ -------------;—-----------------\
Spomini na mladinsko delovno akcijo
Samac—Sarajevo
_________________________ J
Na letni konferenci krajevne organizacije ZZB NOV Žalec, ki je bila 15. marca, so ostro obsodili vsebino prispevkov 57. številke Nove revije in zasnovo plakata za štafeto mladosti. Glede tega so republiškemu odboru Zveze borcev poslali pismo z naslednjo vsebino:
»Vse do sedaj smo opozarjali na neodgovorno ravnanje v našem gospodarstvu, na nesposobnost in že kar načrtno napačno programiranje in izigravanje vsega, kar je že dogovorjenega in smiselno načrtovanega. Niso nas
Griški borci
Redna konferenca KK ZZB NOV Griže je imela izredno svečano obeležje, saj ji je prisostvoval prvoborec Albin Vipotnik-Str-gar, ki je v teh dneh praznoval 80 let. Čestitkam ob jubileju so se pridružili griški borci, ki so ob tem poudarili njegovo predvojno delo delavskega zaupnika ter člana ustanovnega kongresa KPS, centralnega komiteja KPS, delegata za II. zasedanje AVNOJ-a in Kočevskega zbora. Krajani Griž in rudarji še danes neizmerno cenijo svojega proletarskega voditelja, z njegovo navzočnostjo pa so bili še bolj počaščeni.
Predsednik Ludvik Kukovec je podal poročilo o delu v minulem letu, spregovoril je o sedanjem trenutku. Kritično je opozoril na nekatere pojave, ki izstopajo v
»Skrb družbe
Tako so dejali borci sami
. Člani izvršnega sveta so na svoji seji v začetku marca razpravljali o tem, kako so v žalski občini v lanskem letu skrbeli za udeležence NOV in drugih vojn.
Ta skrb se je kazala predvsem v dodeljevanju priznavalnin, zdravstvenem varstvu, reševanju stanovanjske problematike, skrbi za borce, ki so se borili za severno mejo, ter skrbi za vojaške invalide ter civilne invalide vojne.
Med pomembnejšimi viri zagotavljanja socialne varnosti so bile lani prav gotovo občinske priznavalnine. Dodelili so jih borcem z nizkimi rednimi dohodki oziroma tistim, ki rednih prejemkov sploh nimajo. Lani je bilo v občini 435 prejemnikov stalne priznavalnine. Najvišja stalna priznavalnina je znašala 36.000 din, najnižja 6.500 din, poprečna pa 17.350 din. Med letom so priznavalnine tudi valorizirali. V žalski občini so podelili še pet občasnih in 249 enkratnih priznavalnin. Najvišja enkratna priznavalnina je znašala 50.000 din, najnižja pa 10.000 din. Sosedsko pomoč je lani dobivalo šest bolnih udeležencev NOV.
Tudi zdravstveno in zdraviliško klimatsko zdravljenje je bila lani pomembna dejavnost v skrbi za udeležence NOV in drugih vojn. V dispanzerju za borce so pregledali preko 1700 udeležencev. Ugotavljajo, da postaja zdravstveni položaj udeležencev vse težji, predvsem zaradi starosti in slabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar naraščajo potrebe po domski oskrbi ter oskrbi in negi na domu. Enajstim borcem je lahko komisija za zadeve invalidov in borcev odobrila zdravljenje, na okrevanje v domu borcev v Banjole je odšlo 60 ljudi, 133-im upravičencem pa je bilo preko zdravniškega konzilija odobreno zdraviliško zdravljenje. Borci in njihova organizacija se pri zdravstvenem varstvu srečujejo s precejšnjimi težavami. Cene v zdravi-
Zimski pohodi
Planinci žalske občine smo aktivni tudi v zimskem času. Tako smo se letos udeležili že pohoda na Kum, Roglo-Osankarico, na Goro Oljko, pohoda krajanov na Reško planino, poti štirinajste divizije od Dramelj do Žič, pohoda na Stol, Snežnik in Porezen.
Pred trinajstimi leti smo se pridružili skupini planincev in se prvič povzpeli na Snežnik. Prvega pohoda se je udeležilo nekaj nad
jemali resno, češ, stare glave se vtikajo v sodobno gospodarstvo. Morda pa smo imeli prav.
Prav smo imeli, ko smo začeli opozarjati na idejne odstope v vrstah inteligence. Očitali so nam, da nimamo pravega odnosa do sodobne umetnosti in da poskušamo ožiti tiste panoge v kulturi, ki bodo slovenstvu prinesle pravo slavo. Ta slava je sedaj tu pred nami. Opljuvana od narodov in narodnosti vseh republik in pokrajin. Istočasno pa smo opljuvani tudi mi borci. Tudi v vodstvenih strukturah nihče ni upošteval na-
ocenili delo
našem vsakdanu, spregovoril je o socialnem položaju borcev, pa tudi o premajhni povezanosti s šolo na področju gojenja tradicij NOB. Izrazil je željo, da bi na šoli uredili spominsko sobo.
Na njegovo razpravo se je odzvala predstavnica šole, ki je povedala, da je gojenje tradicij NOB na šoli vsekakor prisotno, saj so pogosti obiski borcev, redno pa se udeležujejo tudi raznih pohodov ob spomenikih NOB, proslav in drugih prireditev, ki so vezani na to tematiko.
Predstavnik Planinskega društva pa je opozoril, da je lani šepala povezava med vodstvom KK ZZB in Planinskim društvom. Planinci so načrtovali obisk Miklavža, kjer je leta 1941 padel eden prvih borcev na Slovenskem —
na seji izvršnega sveta
liščih so namreč poskočile za 300 odstotkov in čeprav so v zdravstveni skupnosti lani namenili za zdravljenje 200 odstotkov več denarja kot leta 85, je bilo lani na zdravljenju devet borcev manj kot leto poprej.
Nekoliko manj težav so imeli borci pri reševanju stanovanjskih vprašanj. 28-im prosilcem so odobrili posojila za izboljšanje stanovanjskega standarda, za kar so porabili 500 starih milijonov.
V žalski občini živi tudi še pet borcev za severno mejo. Tudi njim je zagotovljeno zdravstveno varstvo in nekatere manjše ugodnosti. Poleg njih pa živi v žalskih zaselkih 140.osebnih vojaških invalidov in 139 uživalcev družinske invalidnine ter 18 civilnih invalidov vojne.
Bilo je jeseni leta 1944. Listje je že dodobra odpadlo z drevja. Nad Grižami je zaselek Velika ho-sta in najstarejša domačija fam se še danes imenuje Pri Veliko-hostnikovih.
Stara mati, ki je bila preužitkari-ca, je grabila odpadlo listje v sadnem vrtu, jaz pa, tedaj še kratkohlačnik, sem paberkoval za skritimi jabolkami. Po stezi iz gozda, ki vodi iz Griž, sta jo primahala moška srednjih let. Opravljena sta bila bolj izletniško, nosila pa sta dokaj zajetna nahrbtnika. Pozdravila sta, stara Velikohostnikova mati pa je izpod očal radovedno in sumnjičavo pogledala prišleka in jima odzdravila.
»Mamca, namenjena sva v partizane, pa ne veva ne kod ne kam. Povejte, kje bi jih našla?«
Velikohostnikova ju je še bolj zvedavo odmerila. Enega sina je imela v izgnanstvu, drugi je bil
sto udeležencev, letošnji pohod pa je štel že nekaj več kot 4000 pohodnikov iz vse Jugoslavije in tudi iz zamejstva, samo iz Savinjske doline nas je bilo okrog štirideset.
Zimskega vzpona na Porezen se je do letos udeležilo že nad 50 tisoč pohodnikov, od vsega začetka pa se ga udeležujemo tudi planinci iz Savinjske doline, ki iz leta v leto popeljemo nanj vse
no izkrivljeno.
Zato sedaj z vso pravico zahtevamo, da se vsi tisti, ki so naš slovenski narod osramotili v jugoslovanskem prostoru in nam povzročili toliko politične škode, kaznujejo. Toda ne v smislu demokracije samoupravne socialistične Jugoslavije, temveč v smislu tiste demokracije, ki so jo hvalili kot vzor. Ta pa bi jim za njihovo delo prisolil zaušnico. Zakaj jim je ne bi tudi mi, ki smo jim dosedaj rezali dobršen del kruha?«
Anton Jereb iz Griž, vendar se tej akciji vodstvo KK ZZB ni odzvalo, tudi ni sodelovalo pri organizaciji osrednjega pohoda ob spomenikih NOB. Kljub temu pa se je prav tega pohoda udeležilo največ mladih in članov ZZB. Neumestna se zdi planincem tudi kritika, češ da mladi ne gojijo v zadostni meri tradicij NOB, saj so se prav oni v največjem številu udeležili raznih pohodov, med njimi tudi od Osankarice do Travnika. Podprl je misel o ureditvi spominske sobe, katere vsebina naj bi se razširila tudi na predvojno delavsko gibanje in povojno izgradnjo.
Letno konferenco so pozdravili tudi prvoborec Ludvik Zupanc-Ivo, predstavnik občinskega odbora ZZB ter predsednik skupščine KS Griže.	F. Ježovnik
Ko so obravnavali skrb za te naše občane, je predsednik komisije za zadeve invalidov in borcev NOV ocenil, da je razumevanje družbenopolitične skupnosti za zadeve borcev dobro. Člani izvršnega sveta so ob koncu odgovornim priporočili, naj tudi letos skrbijo za življenjske razmere ostarelih, bolnih in osamelih udeležencev NOV, ki niso zajeti v domsko oskrbo, zlasti preko socialne in zdravstvene službe, krajevnih organizacij zveze združenj borcev, humanitarnih organizacij ter zdravstvene skupnosti. Le-tej so tudi priporočili, naj še naprej zagotavlja denar za ohranjanje obsega in kvalitete zdraviliško-kli-matskega zdravljenja borcem, zlasti za najnujnejše primere.
Irena Jelen-Baša
mobiliziran ob napadu na Soh-nenbergov rudnik v Libojah in se je nahajal nekje na Dolenjskem. Prišleka ji nista bila nič kaj po volji. Skoraj v togoti jima je odbrusila: »Kaj pa jaz vem. Če so tod kje, so verjetno tam gori!« je kar z grabljami pokazala proti Mrzlici. »Če pridejo kdaj v dolino, je to ponoči, zame se ne zmenijo.« Pa je bil sosed Vinko Poteko-Jur in še marsikateri partizan kar pogost gost v hiši. Osorno je ošinila prišleka, ki sta ji bila vse bolj sumljiva.
»Ja pa za pod zob bi kaj in žejna sva!« sta silila vanjo.
»Vojna je, tudi sami nimamo, pa še kup otrok je pri hiši. Pa kaj bi, sama sem preužitkarica in tudi meni delijo. »Koš s steljo mi zadeni,« je rekla meni, pa poberi grablje!« In s počasnim korakom jo je mahnila proti hlevu, ne meneč se za prišleka, ki sta jo nevoljno gledala, jaz pa sem ji poča-
več mladih. Porezen je ponovno oživil spomin na tragične dohodke v zadnji sovražnikovi ofenzivi proti enotam 9. korpusa NOV J.
Ob spomeniku enaindvajsetim žrtvam Kosovelove brigade in drugih enot 9. korpusa je bila tudi letos na vrhu spominska slovesnost.
B. Polavder
Povojna leta so bili ljudje srečni, ker se je končala štiriletna morija. Navdušenje za razne akcije je bilo izjemno. Porušeno je bilo treba čimprej obnoviti in prav vsi so krepko poprijeli za delo. Tudi mladi nismo stali ob strani. Skupaj s starejšimi smo poprijeli za delo, najprej na lokalnih delovnih akcijah, kasneje na zveznih. Ena takšnih akcij je bila tudi obnova proge Preserje—Borovnica, katere se je udeležil tudi moj sosed in sovaščan Zvonko Preko-všek. Njegovo pripovedovanje z akcije me je tako navdušilo, da sem se odločil, da se takšnih akcij tudi sam udeležim. Skrbel me je le pristanek skrbnikov. Tisti čas sem namreč obiskoval tretji letnik tedanje nižje gimnazije v Žalcu.
Pomladi 1947 nas je na enem naših mladinskih sestankov obiskal brigadir s proge Brčko—Ba-noviči v brigadirski uniformi. Večina je bila nad njegovim pripovedovanjem o brigadirskem življenju navdušena, zato smo se. na delovno akcijo tudi prijavili. Odšli smo na progo Šamac—Sarajevo, morali pa smo dobiti soglasje staršev. Zame je takrat skrbel stric, ki je delal v rudniku Zabuko-vica in je bil tudi sam večkrat udarnik, zato s privolitvijo ni bilo težav. Bil je celo vesel, da sem se odločil za delo na tako pomembni akciji, več težav pa je bilo z njegovo ženo, ki je zatrjevala, da to ni za otroke, vendar sem kljub temu postal brigadir I. Savinjske mladinske delovne brigade Franc Rozman-Stane. Našo 4. četo smo sestavljali v glavnem brigadirji iz Liboj in Zabukovice.
Zbor brigadirjev je bil v Celju v Vodnikovi ulici pri tretji osnovni šoli, na prostoru, kjer je danes Avto Celje. Tu so se začele prve težave. Mnogi smo komaj dopolnili petnajst let, bili pa smo tudi zelo šibki, saj se je poznalo, da smo odraščali v pomanjkanju. Pri zdravniškem pregledu so nas kar nekaj ocenili za neprimerne in nas napotili domov, kar pa bi bilo za nas pred sovrstniki doma sramotno in neprijetno. Zato smo vztrajali in na vsak način hoteli v brigado. Po obljubi, da bomo zavzeto delali, so nas le vzeli s seboj, mi pa smo držali besedo, saj se nas je večina vrnila s proge z udarniško značko.
Iz Celja smo se s posebnim tovornim vlakom in v živinskih vagonih odpeljali do Slavonskega broda. Na normalni železnici je bila četa v dveh vagonih, na ozkotirni pa smo bili vsi stlačeni v enega, zato je pot od Bosanskega broda do cilja v Nemili, streljaj pred
si sledil. Ko sva bila toliko stran, da naju nista slišala, mi je grozeče zabičala: »Ti pa, da se ne mak-neš od mene in kakšne bedaste ne zineš!« Začudeno sem jo pogledal, rekel pa nisem nobene. Ker je bila stroga do svojih otrok, ji tudi vnuki nismo ugovarjali, temveč smo jo ubogali. Ko sva odložila steljo, sta neznanca odšla mimo proti Benetkovim, kot se je tam po domače reklo. Ko sta bila pri kapeli, je stopila pod skedenj in odkimavala z glavo.
»Nič kaj mi nista všeč ta dva, naj me vrag, če sta res namenjena v partizane,« je govorila zase. »Zate je najbolje, da greš kar domov, če srečaš neznane ljudi, se jim 'raje izogni, in da z nikomer nisi govoril,« mi je zabičala. Ubogal sem jo in tudi doma nisem omenil neznancev.
Pri Benetkovih so bili doma stari oče, ki je bil že dolgo upokojen, stara Nežka, ki je svoj čas gospodinjila, ko so otroci ostali brez matere, in hči, ki pa že ni bila več v rosnih letih. Imeli so kmetijo, prodajali pa so pijačo z domačega vrta in tudi nekaj vina, ki so ga pridelali na številnih brajdah. V hišo so zahajali rudarji iz rudnika Zabukovica, ker je bila pijača tu cenejša.
Ko sta neznanca prišla k hiši, se je v njej mudil G. H., eden tistih, ki so radi pogledali v kozarec. Ravno je naročil po litra, ko sta neznanca vstopila. Tudi sama sta naročila liter in domača hči je odšla ponj v klet. Kar pred hišo je postavila prednju jabolčnik in kozarce. »Pa še kaj za prigrizniti bi se prileglo,« sta jo prijazno ogovorila. »Iz tega ne bo nič, saj še sami nimamo!«'Neznanca sta se spogledala in nista več silila vanjo. Odšla je po opravkih okrog
Vrandukom, trajala celo večnost. Tu smo bili nastanjeni v naselju barak brez udobja z lesenimi pogradi, na katerih je bila le slama. Odeje smo morali prinesti s seboj. Če je kdo ni imel, se je pod-njo stisnil k sosedu.
Delali smo na novem nasipu tik ob stari progi, popoldne pa so potekale razne aktivnosti, urejali pa smo tudi okolico naselja. Po nekaj dneh je prišlo vabilo, naj vsaka brigada pošlje nekaj brigadirjev v tako imenovano zvezno brigado. To je seveda prišlo prav našemu komandantu, saj se je na ta način znebil fizično šibkih. Ta usoda je doletela neko tovarišico iz Konjic, neko Danico iz Žalca in mene. Tako sem pristal v zvezni in tako imenovani »horsko diletantski brigadi«, ki je bila locirana na VI. sekciji v Žepču in so jo sestavljali brigadirji iz cele Jugoslavije. Iz naše republike nas je bila peščica iz celjskega območja iz Maribora, Ptuja, Novega mesta, Postojne in Ljubljane. Zlasti dobro se spominjam dveh brigadirk iz Ljubljane: Sonje Sever in Metke Gabrijelčič, ki smo jo pozneje videli v slovenskih filmih Vesna in Ne čakaj na maj, v katerih je igrala glavno vlogo.
Poleg dela smo morali skrbeti tudi za razvedrilo brigadirjev na trasi. Zaradi tega smo delali uro manj od ostalih, popoldne pa smo imeli pouk in vaje. Tu sem srečal tudi znanega slovenskega glasbenega pedagoga in kompo-zitorja Janka Gregorca, ki je vodil naš brigadirski zbor. Tu je bila tudi tako imenovana »vrtnarska brigada«, ki je skrbela za zelenjavo, v njej pa sta bila tudi moja sovaščana Niko Škoberne in Franc Dolinar. V spomin se mi je vtisnil dogodek ob prihodu v to brigado. Ko smo v vrsti čakajoč dajali svoje osebne podatke, je poleg mene stal leto dni mlajši brigadir iz Bosne in me vprašal, kdaj je rojen. Začudeno sem ga pogledal in se spraševal, od kod naj to vem?
»To moraš že sam vedeti, kako naj jaz vem, saj te prvič vidim,« sem mu odvrnil.
»Ja, 26-ega 1933.«
»Toda kateri mesec?« sem ga vprašal. »Tega pa ne vem,« je odvrnil.
Ko sva prispela na vrsto, je povedal ime in priimek, očetovo ime, pri rojstnem datumu pa se mu je zataknilo.
»Dvajsetega, šestega, 1933,« sem mu priskočil na pomoč, on pa je hitro pritrdil: »Ja, tako je!« fn tako sem določil rojstni datum svojemu bosanskemu kolegu. Vsaj deset dni me je nato po trikrat na dan spraševal, kdaj je ro-
hiše, z enim očesom pa je merila prišleka.
Eden od neznancev je potegnil iz žepa tobačnico in ponudil cigareto G. H.-ju, ki ju je zvedavo opazoval. Seveda se ni branil cigaret, saj je ponavadi zvijal' kar domač tobak v časopisni papir, ki je neznansko smrdel in dušil.
Povabila sta ga, da prisede in ni se dal prositi. Primaknil se je in se zapletel z njima v klepet. Ko je popil svojega pol litra, sta neznanca naročila zanj še pol litra. G.H.-ju so se zasvetile oči. »To pa nista slaba gospoda,« je pomislil in pridno prižigal cigarete, ki sta mu jih ponujala.
Ko se je domača hči vrnila s pijačo in povedala račun, sta ji povedala, da sta iz Celja. »Poklicali so naju k vojakom, midva pa bi raje v gozd, povejte, kje bi našla zvezo?«
»Kaj pa jaz vem,« je odvrnila in odšla v hišo, ne meneč se zanju. G. H. je postal pozoren, saj ga je pijača že ogrela. Sklonil se je k bližnjemu in zaupno vprašal: »Kaj, v partizane bi rada? Kar mene vprašajta!« Tujca sta postala pozorna. »Kar tu doli po ozarah, pa levo po kolovozu. Ko prideta v gozdu na jaso, pripelje z desne še en kolovoz. Med njim in grapo je bunker, tam gotovo najdete koga ki vas bo popeljal naprej.«
Popila sta in se počashodpravi-la po ozarah, kamor ju je napotil G. H., ki je ravno popil in se odpravljal domov. »Pa ju ja nisi poslal v Loko?« ga je okarala domača hči, odmahnil je z roko in odšel.
Nedolgo zatem je zaropotalo. Izkazalo se je, da sta bila neznanca raztrganca. Ko ta prišla do bunkerja, je bil v njem Kotarjev Pepi iz Podkamnika, partizan, ki
jen, jaz pa sem mu vselej povedal isti datum. Kasneje mi je povedal, da so njegovi rojstni podatki med vojno zgoreli in morda še danes živi s tistimi, ki sem mu jih jaz določil. Kdo ve? Nikoli več se nisva srečala.
Dva meseca, kolikor je trajala ena izmena, sta hitro minila. Nekaj dni pred koncem julija smo se vrnili v svojo matično brigado, ki se je med tem preselila v Kožuhe, severno od Doboja. Do svojih rriatičnih brigad smo potovali s kamioni. Oddaljenost 120 kilometrov smo premagovali cela dva dni, saj smo se med potjo ustavljali v vsakem mladinskem naselju. Prenočili smo kar na odru, pripravljenem za otvoritev proge do Doboja, do koder so bile položene tirnice 15. julija 1947. V enem izmed naselij sem srečal tudi prijatelja iz naše brigade Maksa Potočnika, ki je odšel k mladinski milici in ostal še eno izmeno.
Po vrnitvi v matično brigado smo bili deležni velike pozornosti, saj smo že imeli uniforme in značke, druge pa je to čakalo tik pred odhodom iz brigade. Nekaj dni smo odhajali z njimi na progo, ker pa nismo imeli orodja, saj je bil vsak že zadolžen za svoje, so nam naložili delo v kuhinji ali straži.
Naša matična I. Savinjska delovna brigada Franc Rozman-Stane je bila od vseh dotedanjih najboljša, saj je bila kar dvakrat udarna in dvakrat pohvaljena. Udarniki smo postali tudi tisti »šibki« in zato je bil komandant na nas še posebej ponosen. Zato pa smo bili toliko bolj razočarani ob vrnitvi v Celje, saj nas ni nihče pričakal tako kot Celjane, bili smo pač iz province, iz okolice Celja. Že na poti proti domu smo sklenili, da bomo delo nadaljevali pri posodobitvi ceste Celje—Vransko, toda od tega ni bilo nič. Mladinski komite ni imel niti orodja niti hrane, zato smo se proti večeru razšli.
Ker nismo imeli denarja za vlak, smo se napotili iz Celja v Savinjsko dolino kar peš, v vsakem kraju pa se je naša kolona vse bolj redčila. Tudi pozneje se naša brigada ni nikoli več sestala, saj je spisek udeležencev in arhiv brigade doživel svoj konec ob poplavi v Celju leta 1954. Kljub temu pa se nas nekaj tedanjih brigadirjev še srečuje, med njimi Zvone Prekovšek, ki je bil komandir brigade, njihov pomočnik Lojze Čede ter brigadirji: Maks Potočnik, Vlado Ulrih, Vlado Kralj, Stane Jurjevec in Rado Virjent.
je počival v prehodnem bunkerju. Kmalu za njima so prišli Nemci in bunker pognali v zrak. Ujetega Pepija so zvezali, Benetkova hči pa ga je morala zvezanega z lojtr-nim vozom odpeljati do župnišča v Grižah, kjer so bili kamioni, s katerimi so Nemci prišli v hajko.
Ko je v Lokah, kjer je bil bunker, pokalo, otroci nismo bili pozorni, saj je bil to skoraj vsakodnevni dogodek, radovedni smo bili, ko je BenetkOva z lojtrnikom peljala zvezanega in krvavega Pepija, ki so ga nato Švabi pahnili na kamion. Med Švabi sta bila tudi tujca v civilu, ki sta dopoldne spraševala po partizanih. Šele tedaj mi je postalo jasno, zakaj je bila Velikohostnikova tako osorna do njiju.
Pepija so odpeljali v celjski stari pisker, vendar od njega niso ničesar izvedeli. Ko so februarja 1945 osvobodili ta zapor, je tudi on ušel in se vrnil na teren. Kakšen mesec zatem sem ga srečal pri sosedovih. Ko sem ga vprašal, kako je ušel iz starega piskra, se mi je nasmehnil, povedal pa mi ni. Pa kaj bi mi razlagal, saj sem bil takrat šele trinajstleten kratkohlačnik. Meni pa je ta dogodek ostal globoko v spominu.
Spomnil sem se ga, ko smo pokopavali Pepija. Kmalu zatem se je G. H. obesil na skednju. Jaz sem šele tedaj izvedel za dogodek pri Benetkovih, saj je po njem G. H. sam odšel v partizane. Po osvoboditvi je bil sicer nekaj malega obsojen in zaprt. Za olajševalno okolnost so mu šteli sodelovanje v NOB, vendar mu vest ni dala miru. Ko je ovdovel in osamel, je verjetno podoživljal ta nečasten dogodek in si sam sodil.
I. Jurhar
C. M.
za udeležence NOV je dobra«
Zapisal: Ivan Jurhar
V partizane bi rada
		
Vse slabša prodaja hmelja na tuje	i	Kmetijsko-zemljiška skupnost
Iz težav le s kakovostjo in več goldinga
Po splošnih ocenah doživlja hmeljarstvo eno od najhujših kriznih obdobij v zadnjih desetletjih. Svetovna proizvodnja je v teh letih krepko presegla dejanske potrebe in zaloge pivovarn so že tolikšne, da bi zadostovale za celoletne potrebe pivovarjev.
Delež slovenskih hmeljarjev v celotni svetovni proizvodnji znaša le sedem ostotkov, kljub temu pa devizni zaslužek ni zanemarljiv, saj prodajo na tuje nad sedemdeset odstotkov pridelka. Zaradi prevelikih zalog so kupci vse zahtevnejši glede kakovosti in vrste hmelja, ki ga lahko ponudijo. O tem smo se pogovarjali s predsednikom izvršilnega odbora Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Jožetom Brežnikom.
Savinjski obCan: Kakšne so posledice prevelike proizvodnje v svetu za naše hmeljarje?
Brežnik: Na eni strani dosegamo znatno nižje cene, na drugi pa kupci zahtevajo le aromatične sorte oziroma savinjski golding. Prodaja je slabša in s tem ekonomičnost pridelovanja in zato se hmeljišča niso širila tako, kot smo predvideli s srednjeročnim planom. Predvidenega povečanja ne bomo dosegli, saj že sedaj ob dva tisoč petsto hektarjih zaostajamo za nekaj odstotkov.
Savinjski občan: Kakšne ukrepe ste sprejeli v poslovni skupnosti, da bi se vendarle prilagodili zahtevam tržišča?
Brežnik: Najbolje bi bilo, če bi v tem trenutku lahko vse nasade zamenjali s savinjskim goldin-gom. Delež te sorte je v preteklih letih zelo padel zaradi novejših sort, predvsem atlasa in aurore. Te dajejo količinsko večje pridelke in so manj občutljive. Kljub prizadevanjem se sedaj površine pod savinjskim goldingom prepo-
časi šinjo, čeprav tej sorti namenjamo večje stimulacije. Nasadi so desetletni in zato večje spremembe lahko pričakujemo šele v prihodnjih letih. Toda ..z goldingom je možno prodati tudi ostale sorte hmelja in zato si bomo v poslovni skupnosti prizadevali, da bomo hmeljišča obnavljali samo s to sorto in bomo, če bo potrebno, sankcionirali obnovo drugih.
Poleg tega na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu pospešeno razvijajo brezvirusni sadilni material. Savinjski golding je skoraj stoodstotno okužen z virusnimi obolenji, najpogostejši je tako imenovani jablanov mozaik. Cene brezvirusnega materiala bodo nekajkrat višje, tako da bo skupnost predlagala sofinanciranje stroškov iz stabilizacijskega sklada. Po vsej verjetnosti bomo morali za širjenje te sorte pripraviti ustrezen pravilnik, ki bo urejal ekonomske odnose na tem področju.
Savinjski občan: V zadnjem času ste normativno že uredili področje kakovosti, so rezultati že vidni?
Rekordno povečanje prireje mleka
Lani so v Kmetijstvu Žalec kljub zmanjšanemu staležu krav namolzli nad šest in pol milijonov litrov mleka. S tako dobrim rezultatom so bili glede na koncentracijo govedi med najboljšimi proizvajalci mleka v naši republiki in hkrati presegli letni plan za devet odstotkov. Ob tako dobrih količinskih rezultatih pa niso dosegli še ustreznih finančnih, saj so imeli pri litru mleka kar sedemindvajset dinarjev izgube. Letni plan so močno presegli pri mešanju krmil, ki so jih zmešali okoli 29 tisoč ton, kar je za šest in pol tisoč ton več kot predlansko leto.
V vseh ostalih proizvodnjah so bili fizični rezultati slabši in zaradi njih je bila celotna proizvodnja manjša za osem odstotkov. Zaradi slabih vremenskih pogojev so pridelali nad 1500 ton hmelja, kar je za 340 ton manj, kot so predvidevali. Ob tem podatku velja poudariti še to, da je bil pridelek še vedno nadpoprečen v primerjavi z ostalimi proizvajalci. Nekoliko manj so zadovoljni s kakovostjo, ki še vedno ni bila takšna, kot so si jo želeli.
Slabšo letino so imeli še v pridelovanju žitaric. Pridelali so 430 ton pšenice in tako dosegli 3,2 tone pridelka na hektar, kar je znatno manj, kot so pričakovali. Podobno je bilo z ječmenom in silažno koruzo, kjer so morali zaradi slabšega pridelka silirati tudi tisto, ki je bila prvotno namenjena za zrnje. V Kmetijstvu Žalec so imeli lani 12 ton prireje pri lastnih pitancih, pri konverzijskem pitanju pa 270 ton, kar je kar za 60 ton manj, predvsem zaradi nepopolne zasedenosti stojišč.
Zaradi vse slabših pogojev gospodarjenja so se v tej organiza-
Edi Omladič
ciji odločili še za dopolnilne proizvodnje, predvsem je to pridelava zdravilnih rastlin in gob ostrigarjev. Pri obeh gre za začetke osvajanja tehnologij in trga, tako da rezultati še niso primerljivi.
Ob takšnih fizičnih rezultatih so v tej organizaciji ustvarili nad sedem milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je pet odstotkov več, kot so predvidevali s planom, v primerjavi s predlanskim letom pa za 55 odstotkov. Na njegovo rast je sicer vplival manjši pridelek hmelja, toda zanj so dosegli 75-odstotno večjo prodajno ■ceno. Porabljena sredstva so rasla za 9 odstotkov počasneje, največ denarja pa so namenili za investicijsko vzdrževanje in obresti, ki so se povečale za 46 odstotkov.
Najbolj so se lani povečale obveznosti iz dohodka, za katere so odšteli 976 milijonov dinarjev.
O težavah v kmetijstvu in problemih pridobivanja dohodka v Kmetijstvu Žalec je direktor Edi Omladič povedal naslednje:
»Tisti, ki rešujemo devizno bilanco, smo dvakrat v neugodnem položaju, tečaj dinarja je nerealen, zelo pa kasnijo tudi izplačila izvoznih spodbud. Zato poslujemo vse slabše, kajti lastnih sredstev imamo malo in smo čedalje bolj odvisni od izposojenega denarja. Poslovanje v lanskem letu smo sicer še zaključili pozitivno, toda v tozdu Petrovče smo imeli 160 milijonov dinarjev izgube pri mlečni in živinorejski proizvodnji. Ta temeljna organizacija posluje z izgubo že od leta osemdeset in če bi zneske ocenili na današnjo vrednost, bi bila le-ta že okoli milijardo dinarjev. Negativni rezultat smo pokrili iz hmeljske proizvodnje.
Obrestna mera je za kmetijstvo enaka kot za ostale panoge gospodarstva, kljub temu da ima dejavnost kar sedem do osemkrat manjši letni obrat kapitala. Tako je bil delež, ki smo ga lani odšteli za obresti, že večji od zneska, ki smo ga namenili za osebne dohodke. Zaradi teh pogojev je vse slabša naša sposobnost enostavne reprodukcije.«
Jože Brežnik
Brežnik: S pravilnikom o prevzemanju hmelja smo točno določili, kakšen mora biti hmelj, koliko primesi lahko vsebuje in kolikšen je lahko odstotek zdro-bljenosti. Izboljšanje smo že dosegli, toda na tem področju nas čaka še veliko dela. V lanskem pridelku je bil še vedno prevelik odstotek primesi, delno so k temu pripomogle slabše vremenske razmere ob obiranju.
Savinjski občan: Se bodo naši hmeljarji z boljšo kakovostjo lahko obdržali na svetovnem tržišču?
Brežnik: To je težko napovedovati. Dejstvo je, da se količine
hmelja, prodanega v predprodaji, manjšajo, tržne cene pa so tako nizke, da še zdaleč ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Prihodnji^ letniki v tem trenutku nimajo cene. Na drugi strani pa hmeljarji ne dobivajo ustreznih izvoznih stimulacij kljub konvertibilnemu dohodku. Če v sedanjih razmerah ne bomo obdržali deleža na svetovnem tržišču, se lahko zgodi, da ga bomo za vedno izgubili. Zato si v republiških in zveznih organih prizadevamo, da bi to dejavnost čimbolj podprli. Predvsem z večjimi izvoznimi spodbudami in ugodnejšimi krediti za proizvodnjo.
Savinjski občan: Dogodki v zadnjem času pričajo, da razmere tudi na domačem tržišču niso urejene, saj so jugoslovanski pivovarji zahtevali uvoz hmeljskega ekstrakta?
Brežnik: Tudi to,je v veliki meri posledica prevelikih zalog, saj je možno kupiti zelo poceni ekstrakt. Nakup bi seveda povzročil, da bi hmelj, ki je namenjen domačemu tržišču, ostal neprodan. Izvozili pa bi ga lahko le po ceni, ki dosega le okoli trideset odstotkov normalne prodajne vrednosti. Načelno nisem toliko proti temu, vendar me moti način. Dogovoriti bi se morali o možnosti prodaje našega hmelja.
Marjana Natek
Obsežen program za izboljšavo površin
Skupno bodo letos uredili nad 1700 hektarjev kmetijske zemlje
Občinska kmetijsko-zemljiška skupnost se je lani znašla v težki finančni situaciji, saj so bili prihodki realizirani le 90-odstotno oziroma se je za te potrebe zbralo nekaj nad 16 milijonov dinarjev. Manjši so bili predvsem zaradi manjšega dohodka od odškodnin za spremembo namembnosti in zaradi odškodnin od izkopanih rudnin. O tem so obvestili tudi občinski izvršni svet in na njegov predlog so ustanoviteljicam poslali samoupravni sporazum o sofinanciranju delovanja kmetijske zemljiške skupnosti. Vendar ga ni sprejela niti ena od podpisnic, so povedali na seji skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti, ki je bila v drugi polovici marca.
Tudi zato lani ni bilo mogoče realizirati vseh nalog na področju urejanja kmetijskih zemljišč, predvsem manjših melioracij, ki so financirane iz omenjenih odškodnin in so tudi glavni vir dohodka. Z denarjem Zveze vodnih skupnosti pa so bile lani opravljene izboljšave zemljišč, in sicer ureditev 200 hektarjev namakalnih sistemov v Zaklu, razdelitev komasacijskega sklada za prvo fazo zložbe ob Konjščici in izvajanje tovrstnih del v Virtah pri Taboru ter za osuševanje zemljišč med Vranskim in Ojstriško vasjo.
Kot je bilo omenjeno v poročilu, je v žalski občini 1857 kmetij, ki imajo nad hektar zemlje, od tega je 894 zaščite-
nih s poprečno velikostjo šestih hektarjev. Kmetij s statusom kmeta je nad 1200 in je njihova poprečna velikost dva hektarja, lani pa je bilo izdanih 33 novih odločb o statusu kmeta.
Pri prometu z zemljišči se je lani kmetijsko-zemljiška skupnost vključevala predvsem pri razvrščanju zemljišč in pri uveljavljanju predkupne pravice za Hmezad. Kot so ugotovili na seji, je promet veliko premajhen, da bi lahko zadovoljil potrebam organizirane tržne proizvodnje.
Večino nalog je občinska kmetijska skupnost opravila, veliko pozornosti so namenili skrbi za dogajanje v prostoru. Po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih pa bi morala podružbiti zemljišča, ki so nad maksimumom, predvsem za nekmete. Vendar se te naloge ni lotila, ker bi bil po mnenju pristojnih njen učinek majhen, na drugi strani pa bi se povečal pritisk občanov za pridobitev statusa kmeta.
Tudi v bodoče bosta osnovni nalogi Kmetijske zemljiške skupnosti ohraniti čimveč zemljišč prvega območja in sodelovanje pri njihovem izboljševanju. Večina letošnjih prihodkov bodo namenili za namakanja, usuševanja in zložbe. Po planu naj bi letos izboljšali nad 1700 hektarjev kmetijskih površin, od tega nad 200 hektarjev zložb, nad sedemsto hektarjev ureditev za namakanje in približno toliko za osuševanje. Del obsežnega programa pa bo finančno podprla Zveza vodnih skupnosti.
Brez regresov in stimulacij bi bilo slabše
Čeprav kmetijcem, zlasti pa cenam njihovih pridelkov časi niso naklonjeni, so lani v žalski občini v zasebni in v družbeni proizvodnji doseženi kar lepi uspehi. K temu je prav gotovo pripomogel tudi denar iz sklada za intervencije v kmetijstvo in porabi hrane v občini.
V tem skladu, tako je povedal predsednik izvršilnega odbora sklada Jože Šalamun, so lani zbrali skoraj 25 starih milijard dinarjev. Za uresničevanje republiškega programa so morali odšteti preko šest starih milijard, medtem ko jim je za uresničevanje nalog iz občinskega programa ostalo okrog 17 starih milijard dinarjev. S tem denarjem so lani sofinancirali in regresirali tržno proizvodnjo mleka (6,68 din na liter), mladopitanega goveda (37,61 din na kilogram žive teže) ter pitanih prašičev in tekačev za nadaljnje pitanje (48,20 din na kg žive teže). Poleg tega so z denarjem pospeševali hribovsko kmetijstvo, kjer je tržna proizvodnja dražja za 30 do 40 odstotkov, nadlje so sofinancirali in regresirali tržno proizvodnjo pšenice (7,80 din na kg) ter dejavnosti, kot so čebelarstvo, konjereja, agromelioracije in zatiranje polža mlakarja. Regres za tržno proizvodnjo mleka ter mladopitane govedi pa so tudi lani rejci koristili le za nakup močne krme in umetnih gnojil.
S pomočjo sofinanciranja in regresiranja so lani v žalski občini v
zasebnem in družbenem sektorju dali na tržišče okrog 14,5 milijonov litrov mleka, 1.442.357 kg mladopitanega goveda, 197.500 kg spitanih prašičev in 730.490 kg pšenice. Poleg tega so s tem denarjem v desetih pašnih skupnostih, ki obsegajo 441 ha, nadaljevali z intenziviranjem travinje, zatiranjem ščavja, uvedbo paše ter pridelovanjem kvalitetne paše in travne silaže. Ustanovili so tudi novo pašno skupnost Uplaznik, ki meri 11,5 ha. Nadalje so tehnološko pospeševalne službe s pomočjo denarja v skladu izdelale tehnološke rešitve in posredovale načrte oziroma so izdelale skice za goveje in prašičje hleve, silose, gnojne jame itd. Skupno so lani v občini zgradili ali preuredili 580 stojišč za govedo, 325 stojišč za pitanje pa so preuredili za prašiče.
Na novo so lani uredili tudi tri zbiralnice mleka s hladilnimi bazeni. Tako je v občini sedaj 62 zbiralnic s skupno dnevno kapaciteto 37.780 litrov. Čeprav je pri proizvodnji mleka dosežen napredek, zlasti pri večji kvaliteti, pa v občini ugotavljajo, da prevladujejo majhne kmetije. Tako ima kar 69 odstotkov rejcev eno do štiri krave, 26 odstotkov pet do devet krav, štirje odstotki deset do petnajst krav in samo en odstotek, rejcev redi nad petnajst krav.
Spodbuden pa je podatek, da je lani šestnajst usmerjenih kmetov oddalo nad 50.000 litrov mleka. Brišnikovi so ga lani oddali kar 190.617 litrov.
Še nekaj drugih stvari so lani uspešno uresničili z zbranim denarjem v tem skladu in po oceni Jožeta Šalamuna so takšne pre-
ostala takšna kot leto poprej oziroma se je povečala za odstotek.
Premije in stimulacije v kmetijstvu bodo potrebne tudi letos
Z enaintridesetim marcem naj bi po zakonu prenehati delovati v občinah samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Namesto njega naj bi ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine. Čeprav je rok že konec tega meseca) v Sloveniji ocenjujejo, da bodo te samoupravne interesne skupnosti resnično zaživele do konca leta.
Predsednik iniciativnega odbora v žalski občini Marjan Jakop je povedal, da ustanovitev samoupravne interesne skupnosti ne pomeni dodatnih stroškov, novih delovnih mest, temveč dà je reorganizacija nujna zaradi načina zbiranja denarja in pa zato, da bi v občini trajno zagotovili denar za osnovno kmetijsko dejavnost, blagovne rezerve in preskrbo.
mije in stimulacije nujne, kajti lete vsaj delno blažijo negativne razlike v-cenah in rejcem dajejo upanje ter spodbudo. Da je bil denar dobro naložen, kažejo tudi podatki, da je kmetijcem v žalski občini kljub neugodnim razmeram uspelo povečati proizvodnjo mleka v kooperacijski reji za deset odstotkov, v družbeni pa za en odstotek. Pri mladem pitanem govedu, kjer so bile največje negativne razlike (okrog 250 din po kg žive teže), pa je proizvodnja
oziroma vse dotlej, dokler ne bodo dosežene tržne cene. Za uresničevanje nalog iz občinskega programa pospeševanja proizvodnje hrane pa bodo skrbeli nosilci: Hmezad — DO Kmetijstvo, Kmetijska zadruga Savinjska dolina, Sadjarstvo Mirosan, skupščina občine, Zveza čebelarskih družin, kmetijska zemljiška skupnost ter Veterinarska postaja Žalec.
Irena Jelen-Baša
HMEZAD BO GRADIL NOVO MEŠALNIC0
Ena od največjih naložb v Hmezadu bo letos gradnja nove tovarne močnih krmil v Žalcu. Zanjo so pridobili že vsa potrebna dovoljenja in projekte. Vrednost celotne naložbe bo nad dve milijardi in pol dinarjev, česar pa investitor — tozd Tovarna krmil in delovna organizacija Kmetijstvo — ne bo zmogel sam. Zato se bo denar združeval na ravni celotne sestavljene organizacije. Ker pa je izgradnja širšega regijskega pomena, pričakujejo sovlaganje kmetijskih proizvajalcev celotnega celjskega območja, saj bo pokrivala njihove potrebe po močnih krmilih.
Gradnja nove mešalnice bo fazna in že letos naj bi po predvidevanjih dokončali gradbeni del, tako bi konec leta že stekla proizvodnja krmil v rinfuzi. Z deli pa bodo zaključili prihodnje leto, ko bo v novi tovarni potekala celotna proizvodnja. Tako bodo letno lahko pripravili okoli 60 tisoč ton krmil, medtem ko jih sedaj približno polovico manj. Poleg velike zmogljivosti bo me-šalnica opremljena, tako da bo možno uporabljati dosežke sodobne tehnolo-
gije. Tako bodo lahko uporabljali stranske proizvode živilske industrije, s tem pa se bo znatno pocenila proizvodnja. Laže bodo zagotavljali ustreznejšo kakovost, saj bodo posamezne sestavine natančneje dozirali. Novost v proizvodnji bo briketiranje, z njim bodo zadovoljili tudi potrebe po krmilih za občutljivejše živali...
Z naložbo se bo tako rešil problem te proizvodnje, kajti sedanja tovarna ni bila več sposobna povečati obsega proizvodnje, ker je že s sedanjim obsegom močno presegla strojne, tehnične in skladiščne zmogljivosti. Zgrajena je bila pred dvajsetimi leti in to le za deset tisoč ton krmil letno. Proizvodnja se je v teh letih povečala za trikrat in z dopolnilnim opremljanjem se je manjšala njena funkcionalnost.
Sedanja vrednost opreme znaša le še devet odstotkov od nabavne vrednosti. Zastarelost mešalnice je zaradi preobremenitev še posebej huda ob največji proizvodnji.
— mn.
V lično opremljeni kuhinji za pouk gospodinjstva na celodnevni osnovni šoli Slavko Šlander so v 50-urnem tečaju, ki ga je organiziral aktiv kmečkih žena pri TZO Prebold, so žene pridobile nova znanja kuharskih mojstrovin. Pri tem jim je izdatno pomagal šef Namine restavracije v Levcu Branko Ocvirk, ki je s posredovanjem Delavske univerze tudi vodil tečaj. Nemalo zaslug pa ima TZO Prebold, ki je omogočila izvedbo tečaja, in pa osnovna šola, ki je dala na razpolago svojo kuhinjo za pouk gospodinjstva. V času tečaja so dali poudarek jedem, ki se lahko hitro pripravijo, saj na kmetih dostikrat ni časa za jedi, ki zahtevajo večurno pripravo. Poleg tega pa so se posluževali sojinih jedi oz. so se poskusili v njihovi pripravi. Ob tem, da je bil tečaj nadvse poučen, pa ne gre pozabiti na družabnost in izmenjavo izkušenj udeleženk, ki so bile ob koncu nadvse zadovoljne.
— Dar
Dobra smuka na Dobrovljah
Klaudija Tomažič
Mojmir Benčan
Rudi Cukjati
Sašo Škrabe
Ko je v dolini sonce že dobro načelo snežno odejo, je bilo na Dobrovljah snega še do kolena. S soncem pa je bilo obsijano tudi smučišče, na katerem so učenci osnovne šole Vlado Bagat Braslovče, nabirali smučarske veščine. Ob našem obisku se je stekel zadnji dan priljubljene šole v naravi, najbolj navdušeni so se še zadnjič spuščali med količki na lepem smučišču. Nanje je budno pazil Mojmir Benčan, vodja smučarskega tečaja. »Učence smo razporedili v dve skupini. Večina učencev je že znala smučati, nekaj pa je bilo začetnikov. Boljši so trenirali med količki, začetniki pa so pridobili potrebno znanje. Ker smo imeli na razpolago 25 parov tekaških smuči, smo vadili tudi tek. Sicer pa smo program šole v naravi obogatili z izleti k spomenikom NOB, obiskali smo domačine, ki se ukvarjajo s staro domačo obrtjo, ogledali pa smo si tudi izdelovanje oglja. Učenci pa so vsak dan imeli tudi pouk. Za šolo v naravi so tu zelo dobri pogoji, ki jih je obogatila tudi upravnica Doma borcev z odlično kuhinjo,« je na kratko strnil vtise Mojmir Benčan. Zanimali so nas tudi vtisi učencev, vsi po vrsti pa so bili navdušeni.
Klaudija Tomažič: »Smučati sem znala že prej, vendar sem se v tečaju naučila še veliko novega. Vsak dan smo pisali tudi dnevnik in imeli smo kaj pisati. Škoda, da je tako hitro minilo.«
Sašo Škrabe: »Ker sem že znal smučati, sem bil v skupini nadaljevalnega tečaja. Veliko smo
se smučali, imeli pa smo tudi druge obveznosti. Hrana je bila odlična, pa tudi dovolj je je .bilo. Če smo bili pridni, smo lahko zvečer gledali tudi televizijo.«
Rudi Cukjati: »Prvič sem bil v smučarskem tečaju in sedaj si upam smučati tudi na zahtevnem smučišču. Tudi tek na smučeh je zanimiv. Poleg smučanja smo Imeli vsak dan pouk, imeli pa smo tudi več ekskurzij. Vsak dan smo
imeli točno določen program, ki je bil zelo zanimiv.«
»Leta 1980 smo pričeli z akcijo za izgradnjo smučišča in vlečnice na Dobrovljah. Ker pa so nas pestile finančne težave, smo šele letošnjo zimo pognali 250-metrsko vlečnico, ki prepelje na uro 600 smučarjev. Za potrebe šole v naravi in tudi mladine z Dobrovelj povsem ustreza potrebam. Šolo v' naravi so letos imeli najprej učen-
ci osnovne šole Polzela, sedaj pa še naši. Veliko truda, predvsem pa prostovoljnega dela, je bilo vloženega, za kar se želim vsem hkrati zahvaliti. Še posebej pa se želim zahvaliti tistim, ki so nam pomagali z denarjem. Sedaj načrtujemo dograditev Doma borcev, saj so prenočitvene kapacitete premajhne,« nam je povedal ravnatelj osnovne šole Milan Ribič, ki ima tudi največ zaslug pri izgradnji vlečnice.	jk
Z vlečnico se bo smučanje na Dobrovljah gotovo razmahnilo
Uroševo ponovno rojstvo
Bilo je to pred dobrim letom dni. Pomlad se je komaj prevesila v poletje, ko je življenje devetletnega fantiča skorajda ugasnilo pod kolesi jeklenega konjiča.
Zdaj, ko je pomlad na pohodu in se zima umika, se počasi vzpenjam v peto nadstropje bloka na ulici Florjana Pohlina štiri v Žalcu. Tam, čisto pri vrhu živijo Čehovi. Mati Marica, hči Katica in sin Uroš. Očeta Staneta jim je usoda za nekaj mesecev iztrgala iz rok, ga položila v bolniško posteljo. V Topolšico. Zdravniki so rekli: tuberkuloza.
Po tistih neskončnih stopnicah si končno sežemo v roke. Iz postelje ob zidu so vame zrle fantičeve oči. Potem je njegov pogled
zdrsel k materi. Tokrat tako ljubeč in mil, kot je lahko le pogled med materjo in sinom. A sva tudi midva kmalu postala prijatelja. Godilo mu je najbrž božanje po kratko pristriženih laseh in prijazna beseda. Potem je kmalu zadremal.
Mati se je z rokami uprla ob rob postelje in začela pripovedovati: »Lansko poletje se je zgodila nesreča. Otroci so se s kolesi peljali v Liboje, kjer naj bi se učili plezati. Z njimi je bil en učitelj, dva sta se z avtom odpeljala naprej. In med potjo se je zgodilo. Uroš je obležal pod kolesi avtomobila mladega voznika.« Senca je materi preletela obraz, ko je nadaljevala pripoved: »En mesec je bil Uroš v Ljubljani, ni dihal, priključen je bil samo na aparate. Skoraj tri mesece je preživel v
nezavesti.« Tako je pripovedovala, a ni mi bilo, da bi še dlje brskala po stari, najbrž nikoli zaceljeni rani.
Poletje je potem zamenjala jesen. Rumena barva je naokrog gorela v sto in sto odtenkih. Uroš jih ni več videl. Ležal je v domači postelji. Nepremično. Kazalo je, da bo tako ostalo, da ne bo nikdar stegnil rok k svoji materi, da ne bo nikdar razpotegnil ust v nasmeh. A kar je kazno, še ni rečeno, da tudi drži. Materi se je obraz kar zvedril, ko je govorila o drobcenih, à zanjo neprecenljivih uspehih. »Ko smo ga pripeljali domov, se ni premaknil. Potem je začel obračati oči, kasneje premikati prste.« Zdaj sem ga opazovala, kako steguje roko proti materi in se ji smeji. »Tudi nogo že dvigne, spoznava spet svoje telo, la-
že ga je hraniti in tudi na kahlico se je že kar privadil,« je še pojasnjevala. Kot da bi se torej ponovno rodil.
Pravzaprav sem jo občudovala, Uroševo mater. Salamensko dobro skriva napor prečutih noči, vsakdanjih skrbi, iz njenih oči sta sijala mir in ljubezen do sina, iz nje je žarelo upanje. Občudovala sem njeno upornost, da otroka noče poslati v ta ali oni dom. Kljub neizmernim mukam. Kajti Uroš zahteva veliko skrbi, vsak teden sta na fizioterapiji v Celju, kar ni preprosto — premagati morata stopnice petih nadstropij, pa tudi avtomobila Čehovi nimajo. Močno si želijo, da bi zamenjali stanovanje. Z nižjim, laže dosegljivim. Pa z balkonom, da bi Uroša lahko imeli več na zraku. Sedaj, ko je oče v bolnišnici, jim je svakova pomoč zelo dobrodošla. Kot bi bila dobrodošla vsaka pomoč tej družini.
Ob nesreči sicer nikjer niso sedeli križem rok — v domu Nine Pokorn, kjer je zaposlena Marica, v Mešalnici krmil, kjer dela oče, pomagali so jim ljudje iz šole, zdravstvene in socialne skupnosti. Toda zdaj, ko bodo živeli od njenih šestih starih milijonov, Stanetove bolniške ter minimalne pomoči socialnega skrbstva, bi jim vsaka pomoč še kako prav prišla. Morda boste prvi korak naredili v humanitarnih organizacijah, morda v kakšni trgovski organizaciji, kjer najbrž ne bi tako hudo pogrešali kakšne pidžame ali pa posteljnine za tega fantiča?
Ko sem odhajala, je Uroš še vedno dremuckal. Mirno, kot otrok, ki ga je samo malo zdelala vročica. Po tistih neskončnih stopnicah mi je v misel silila nekje prebrana misel, da v kraljestvu upanja ni zime. Nekoč — morda se bo sonce naokrog lovilo v veje, morda bo jesen gorela v sto in sto rumenih odtenkih, morda bo naletaval prvi sneg ali pa se bo zima umikala pomladi — nekoč bo morda Uroš spet poklical svojo mamo, stopil k njej, k sestri Katici ali pa k svojemu očetu.
Irena Jelen-Baša
99 let Neže Gmajner
V KS Galicija živi 99 let stara Neža Gmajner. Rodila se je v kmečki družini v Sevnici. Od tam se je primožila v Galicijo. V zakonu je imela pet otrok, zgodaj pa je izgubila moža, zato se je ponovno poročila in leta 1974 praznovala petdesetletnico skupnega življenja z drugim možem. Tudi ta ji je umrl in tako preživljal jesen življenja pri snahi in sinu. Kljub visokim letom je še čila, le vid ji je opešal.
Ob letošnjem krajevnem prazniku so jo predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij povabili na osrednjo slovesnost ter ji izročili šopek cvetja.
T. TAVČAR
Neža Gmajner
90 let Ane Sorčan
Ano Sorčan, doma s Polzele, so pred dnevi obiskali predstavniki krajevne skupnosti in krajevne organizacije Rdečega križa. Obiskali so jo, da bi ji voščili za njen devetdeseti rojstni dan.
Ana Sorčan je svoja mlada leta preživela na Polzeli, kjer se je izučila za šiviljo. Kmalu se je poročila in v zakonu imela hčerki in sina. Že leta 1955 je izgubila moža. Povedala je tudi, da je bila vseskozi gospodinja, imela je obilico dela, saj so imeli pri Sorčanih znano mizarsko delavnico. Čeprav jo se-
daj že težijo leta, še vedno kaj postori, rada bere, še kaj zašije, skratka, betežnosti, ki se je starejši tako bojijo, ni. Pravi, da je zadovoljna, živi pri hčerki Anici, ki ji skupaj z možem nudita vse. Čeprav živi zadovoljno in brezskrbno, pa je spomin na mladost vendar najlepši. Kot temni senci čez to mladostno sliko sta le obe vojni. Na sliki: 90-letna Ana Sorčan s predstavniki krajevne skupnosti Polzela in krajevne organizacije Rdečega križa.
T. TAVČAR
Biserna poroka Au
Franjo in Berta Audič, znana Žalčana, sta v začetku marca praznovala 60 let skupnega življenja — biserno poroko.
Stiriinosemdesetletni Franjo Audič se je rodil očetu čevljarju v družini petih otrok v Žalcu. Svojega rodnega kraja ni nikoli zapustil za dlje časa, že s šestnajstimi leti pa se je kot član Sokola udeležil bojev za severno mejo. Po prvi svetovni vojni je odslužil vojaški rok in se potem zaposlil kot šofer. Sicer pa je Franjo poleg službe našel vselej dovolj zanimivih stvari, s katerimi se je ukvarjal.
Deloval je v številnih društvih, najbolj aktivno pa v dramski sekciji in v gasilskem društvu. Tako je v
Juteksu ustanovil industrijsko gasilsko društvo, za svoje delo pa je med številnimi zveznimi priznanji prejel tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Žena Berta, rojena Bieringer, se je rodila v gostilničarski družini v Arji vasi. Pri desetih letih je izgubila očeta, pri sedemnajstih pa ji je umrla tudi mama. Leto kasneje se je poročila s Franjem in v družini sta se jima rodili dve hčerki in sin. Sedaj živita Franjo in Berta Audič srečno in zadovoljno življenje, ki jima ga lepšajo otroci s svojimi družinami in trije vnuki. Na sliki: Bisernoporočenca Franjo in Berta Audič iz Žalca
T. TAVČAR
Kraje po naših trgovinah
Se brez kave in konjaka ne da preživeti?
Zgodilo se je dan ali dva pred letošnjim osmim marcem. V dobre pol ure so delavke Namine samopostrežbe v Žalcu zalotile tri kupce. Prvi je vtaknil v svojo malho tri zavitke kave, drugi je poskušal zmakniti kar šest zavitkov, tretji jo je nameraval popihati s steklenico konja-ka.
Takšnih in podobnih primerov imajo trgovci v zadnjem času vsakdan več. Tako v Nami v Žalcu kot v prodajalnah Savinjskega magazina opažajo, da število kraj vse bolj narašča.
V Nami ugotavljajo, da so se poskusi prilastitve blaga razmahnili zlasti lansko jesen, še bolj pa v letošnjih prvih dveh mesecih. Sami menijo, da zaradi večjega števila kupcev, kar je posledica gradnje samopostrežbe Savinjskega magazina, poleg tega pa so preuredili in razširili svojo samopostrežbo, ki je zdaj nekoliko manj pregledna. Manjka jim tudi večje število prodajalcev, vse to pa olajšuje delo občasnim ali pa kar stalnim zmikavtom.
Kdo pa so ljudje, ki jih ponavadi zasrbijo prsti? Nekoč so kradli zlasti otroci, danes pa prodajalci iz svojih izkušenj trdijo, da niso več pomembna ne leta, ne izobrazbena struktura. Ravno obratno. Predmete si prisvajajo predvsem tisti, ki jih socialna nuja nikakor ne sili v takšna dejanja. V poslovalnicah Savinjskega magazina sicer še vedno zalotijo pri kraji precej otrok, nobena izjema pa niso tudi upokojenci in intelektualci.
In kakšno blago največkrat roma v žepe, cekarje, med časopise ali pa v številne vreče teh ljudi? V Nami so povedali, da prednjači zlasti kava, kdaj pa kdaj alkoholne pijače, vendar ne tiste najcenejše. In še nečesa so se domislili ljudje — zamenjevanja cen. Cene zamenjujejo pri puloverjih, hlačah, športnih predmetih. Prodajalci pravijo, da so razlike v ceni ponavadi tako očitne, da le malokomu uspe. Tudi v prodajalnah Savinjskega magazina opažajo največ prilastitev kave, alkoholnih pijač, med otroki sladkarije, v zadnjem času se na seznamu ukradenih predmetov pojavlja tudi sveže meso. Pogostokrat so v enotah Savinjskega ma-
gazina našli prazne škatle od različnih gospodinjskih in drugih aparatov. V njih ležijo le nepotrjeni garancijski listi.
Kako se obnašajo v trgovskih organizacijah oziroma kako ravnajo, ko ujamejo sumljivega kupca? Pravijo, da v vsakem primeru naredijo zapisnik, pri tem zahtevajo osebne dokumente in če jih kupec nima, pokličejo delavce Postaje milice. Če dobijo prodajalci vse podatke in če gre za majhno vrednost, potem se pogovorijo sami, sicer gre primer na Postajo milice. Tam so povedali, da za tatvine do določenega zneska ne dajejo ovadbe tožilcu, razen pri povratnikih. Pohvalili pa so tako Namo kot delavce Savinjskega magazina, kajti z obema v teh primerih dobro sodelujejo.
Kako je mogoče ukrepati v takšnih primerih? V obeh naših* trgovskih organizacijah poskušajo najprej spodbujati svoje delavce k večji budnosti. Prodajalec v Nami, ki zaloti kupca in mu tudi dokaže, da je ukradel ta ali oni predmet, dobi za dva odstotka večji osebni dohodek oziroma lahko dobi deset odstotkov od vrednosti ukradenega blaga. V Savinjskem magazinu pa dobi trgovec, če ujame tatu, po en dan dopusta. Spodbude torej so, vendar glede na neprijetno plat tega posla marsikdo tudi raje zamiži na obe očesi. Ne le, da je sila ne-
prijetno nekomu reči, da je kradel — prodajalci morajo tudi sami biti trdno prepričani, da je kupec predmet vzel, sicer se sami lahko znajdejo na zatožni klopi. Tudi reakcije ljudi, zlasti tistih z višjo izobrazbeno strukturo, so po besedah prodajalcev zelo negativne, marsikdaj so se kupci poskušali tudi osebno maščevati.
Poleg spodbujanja delavcev k večji budnosti poskušajo zmanjševati število kraj še s klasičnimi pripomočki: ogledali, ponekod s skritimi kamerami, z označevanjem blaga, v Nami so iskali upokojence, ki bi opazovali kupce, v Savinjskem magazinu so za opazovanje uporabljali trgovce iz drugih trgovin. Vse te ukrepe bodo v prihodnje še poostrili, kajti primanjkljaji so precejšnji. V Nami tudi razmišljajo, da bi zaposlili dva delavca ob samem vhodu v trgovino, tako da bodo kupci lahko odlagali že prej kupljeno blago.
Za konec poglejmo še kaznovalno politiko oziroma zakonodajo v takšnih primerih. Sodnica, ki se s temi zadevami večkrat ukvarja, nam je pojasnila takole: »Če kupca dobijo v trgovini, če ga prijavijo in če sodelujejo delavci Postaje milice, potem gre prijava k tožilcu. Ne za prav majhne vrednosti, kajti za petnajst starih tisočakov je škoda imeti celo-
ten postopek. Tožilec potem kazensko ovadbo zadrži, lahko jo zavrže, nekaj primerov pa pride pred sodišče. Iz lastnih primerov vem, da je odvzemov iz socialne nuje zelo malo.
V glavnem so to storilci, ki so prvič pred sodiščem, običajno jim je zagrožena denarna kazen, ker gre za majhne tatvine. Ukradeno stvar vedno tudi odvzamemo, tako da v teh primerih dejanske škode in primanjkljaja v trgovini ni. Denarne kazni, ki so najpogostejše v teh primerih, so glede na odvzete predmete visoke. Npr. za steklenico alkoholne pijače in meso je znašala denarna kazen tri do štiri milijone pri osebnem dohodku deset do dvanajst starih milijonov. Poleg tega mora človek poravnati še stroške kazenskega postopka.
Poleg denarnih kazni so možne tudi pogojne kazni, zapornih kazni pa pri majhnih tatvinah ni bilo. Drugače je, ko gre za večje tatvine in za storilce, ki so večkrat pred sodiščem.
Veliko je pripomb na delo sodišča. Priče, torej trgovce, vabimo na obravnave, tam jih zaslišimo kot priče, kar traja pet minut, ker je stvar dokazana že z zapisnikom o odvzetem predmetu. Malce drugače je le, če je nujna preiskava — takrat so trgovci ponavadi zaslišani v preiskavi in potem še na glavni obravnavi. Če storilca ne moremo izslediti, lahko priča sicer tudi pride zaman, vendar so to tako redki primeri, da zaradi njih ne bi smelo biti izgovorov.«
Tako so govorili ljudje iz svojih izkušenj. Teh izkušenj bo najbrž tudi v prihodnje še veliko. Prav bi bilo, da bi trgovske organizacije res čim-prej uresničile svoje zamisli o varovalnih ukrepih, prodajalci pa še bolj odprli svoje oči. Pa ne samo prodajalci. Tudi vsi pošteni kupci. Ni namreč malo primerov, tako so povedali zaposleni v trgovini — da prodajalci letijo za malopridnežem, kupci pa veselo in neprizadeto opazujejo.
Na koncu pa morda še v premislek? Bi zamerili človeku, ki bi iz prodajalne odnesel kruh in pa mleko, da bi nasitil svoja ali pa otrokova lačna usta? Brez kave in konjaka pa se najbrž da preživeti, mar ne?
Irena Jelen-Baša Foto: J. Kroflič
Čestitke našim in drugim junakom Planice
Čeprav so skoki v Planici vedno velik in slovenski praznik, toda tokrat je bila tekma svetovnega pokala v poletih na velikanki še posebej velik dogodek. To so potrdili tudi številni obiskovalci, med katerimi vse tri dni ni manjkalo tudi naših iz Braslovč, Žalca in drugih krajev. Braslovčani so prišli s transparentom, pa tudi z grli niso varčevali, ko sta se na zaletišču pojavila njihova ljubljenca Janez Debelak in Jože Verdev. Vse do zadnjega so upali, da se bo na zaletišču pojavil tudi Matjaž, državni rekorder, vendar mu je poškodba prsta preprečila nastop. »Matjaž je bil v četrtek v Planici, bil je potrt in se je raje vrnil domov,« nam je povedal oče Anza, ko pa je Janez uspešno opravil svojo nalogo, je bil seveda srečen in zadovoljen. Pred tekmo za svetovni pokal je meril Janezov najdaljši skok 156 metrov.
Janez Debelak in Piotr Fi jas, novi rekorder planiške velikanke, s 194 metri sta imela veliko dela z dajanjem podpisov
Braslovški privrženci skokov so bili »oboroženi« s transparentom in tudi drugimi pripomočki, za katere smo jim bili hvaležni tudi novinarji.
v Planici pa je skočil 163 metrov. Jože Verdev, ki trenutno služi vojaški rok, je skakal le kot predskakalec, sam pa nam je dejal, da je pomembno nastopiti na tako pomembni prireditvi. In to seveda tudi drži, saj skočiti na tako veliki skakalnici, ni mačji kašelj. Zato so Janez, Jože in vsi, ki so tri dni pogumno skakali na Planiški velikanki, resnično junaki, vredni občudovanja in spoštovanja. In kdor je bil v Planici, mu gotovo ni žal in še bomo prišli, saj mladi rod iz Braslovč potrjuje, da jih bomo še gledali v Planici. Benjamin Mešič in Robi Oblak sta namreč med najboljšimi pionirji v tekmovanju za pokal cocte sta osvojila tretje in četrto mesto. Jože Oblak, predsednik SK Braslovče, pravi, da bodo njegovi varovanci še skakali v Planici. In to jim seveda tudi vsi želimo. Tekst in foto: Janez Kroflič
Priznanje za tretje mesto za pokal cocte je med najmlajšimi do devet let prejel Benjamin Mešič, SK Braslovče-Andraž
Jože Oblak (prvi z leve) je v Planici opravljal dolžnost vodje izteka, največkrat pa je bil prva priča zadovoljstva skakalcev, za njim Anza Debelak med podelitvijo medalj.
Radomir Bajc
Janko Rebec
Savo Oavrilovič
»Visoke stroške plačujemo, pa kljub vsemu zmrzujemo«
Tako so tožili ljudje na zboru stanovalcev Kidričeve 4 v Žalcu
Konec februarja so nas stanovalci Kidričeve 4 v Žalcu povabili na njihov zbor stanovalcev. Tema pogovora : (ne)ogrevanje stanovanj.
Na zboru je bilo prav živahno. Poleg stanovalcev je za mizo sedel tudi predstavnik Komunale Žalec, ki je moral poslušati kopico obtožb in pritožb zaradi prenizkih temperatur v stanovanjih.
In kakšne so te pritožbe? Naj o njih najprej govorijo stanovalci sami:
Janko Rebec, blagajnik hišnega sveta: »Stanovalci tega bloka v Kidričevi 4 smo pred leti ogrevali stanovanja v lastni kurilnici. Ko so v Žalcu zgradili kotlovnico na trdo kurivo, smo se priključili nanjo. Že prvo leto so se začele težave. Dogajalo se je namreč, da po dva, tri celo več dni nismo imeli ogrevanih stanovanj. Opozarjali smo delavce Komunale, nekaj dni je bilo vse normalno, potem nas je spet zeblo. Pisno smo obveščali ljudi, ki so zadolženi za ogrevanje, jih osebno iskali, klicali smo jih po telefonu. Ponavadi je prišel predstavnik Komunale, pogledal stanovanja, izmeril temperaturo in velikokrat so temperature ustrezale. Toda zakaj — zato, ker je šel najprej v kurilnico, tam so malo bolj zakurili in ko je predstavnik Komunale meril temperaturo čez dve uri, je bilo seveda dovolj toplo. Danes, pred tem zborom stanovalcev, sem bil pri direktorju Komunale in dejal mi je, da vedo za napako pri mešalni bateriji, da se ta pomanjkljivost da odpraviti, le stanovalcem bi morali za par dni izključiti ogrevanje. Mi bo to sprejeli, tudi teden dni bi bili na mrzlem, če bi vedeli, da bo potem mir. Tovariši iz Komunale tudi trdijo, da je kriv projek- v tant, toda v teh letih bi napako najbrž že lahko odstranili.
V teh petnajstih stanovanjih živi enainpetdeset ljudi in najbolj so ogrožene družine, kjer imajo majhne otroke. Visoke stroške plačujemo, nimamo dolžnikov, pa kljub vsemu zmrzujemo.
Pred tremi leti so v našem časopisu poimensko objavili vse tiste, ki niso plačali ogrevanja. Mi stanovalci pa smo jim pisno in ustno razložili, da stroškov ne bomo plačali za april 85, če stanovanja ne bodo primerno topla. Dolg za tri mesece smo poravnali, nam pa ni bilo nič bolj toplo«
Savo Gavrilovič, stanovalec: »V tem bloku živim od leta 83. Že prejšnji stanovalec mi je povedal, da bodo prostori hladni. Že takrat, ko smo blok sami ogrevali, ni bilo dovolj toplo, kar najbrž pomeni, da tudi z napeljavo ni vse v najlepšem redu. Sam sem si kupil termoakumulacijsko peč in zdaj si že tretjo zimo grejem na elektriko. Tako zdaj plačujem preko tri stare milijone za elektriko in še stroške za centralno ogrevanje. Kdo mi bo to povrnil?
Bil sem na Komunali, od tam so me poslali na stanovanjsko skupnost, le-ti spet na Komunalo. Predstavniki Komunale so mi tudi že povedali, da je projektant naredil napako in da se zaradi tega porazgubi veliko toplote. Ali ni škoda denarja, ki ga mečejo stran?
V teh letih bi morali pregledati našo podpostajo v Kidričevi 3 in celotno napeljavo. Delavci Komunale so nam obljubili, da bodo problem uredili do devetega januarja letos, toda nas še kljub vsemu zebe.«
Radomir Bajc, predsednik hišnega sveta: »V trisobnem stanovanju sem že več kot deset let in vse obveznosti, ki jih imam glede ogrevanja, sem redno plačeval. Enako velja za vse ostale stanovalce. Kako pa drugi
poravnavajo svoje obveznosti do nas? Odkrito vam povem — če se ne pokrijem z odejo, še televizijskega programa ne morem gledati.«
Alojz Šanca, stanovalec: »Ravno zdaj sem imel dva dneva popolnoma mrzle radiatorje. Šel sem h kurjaču, mu povedal, on pa mi je pokazal temperaturo na števcu. Kaj mi koristi visoka temperatura v kurilnici, če imam sam mrzlo stanovanje? Predlani sem imel celo zimo mrzel radiator v kopalnici, plačal pa sem toliko za ogrevanje, kot je bilo treba.«
Približno takšne so bile izjave vseh ostalih na tistem zboru stanovalcev. Na vse pripombe in pritožbe je odgovarjal vodja EZD Toplotna oskrba Sašo Tratnik. Takole je razlagal stanovalcem: »Po zakonu morate imeti zagotovljenih devetnajst stopinj oziroma eno stopinjo več ali manj. Delavci Komunale skrbimo za vzdrževanje kotlovnjce in podpostaj. Iz kotlovnice na trdo gorivo ogrevamo štirinajst blokov in samo vaša stanovanja so problematična. Ne vem, ali resnično ali po nepotrebnem. Danes zjutraj smo merili temperaturo v nekaterih vaših sta-
Teden dni po zboru stanovalcev so se predstavniki Komunale, samoupravne stanovanjske skupnosti in hišnega sveta Kidričeve 4 dogovorili, da bodo delavci Komunale takoj po končani kurilni sezoni obnovili napeljavo do podpostaje in samo podpostajo, na stanovanjski skupnosti pa bodo poskrbeli za obnovo ogrevalnih naprav v bloku.
novanjih — temperatura je bila devetnajst stopinj. Ni res, da prej naročimo kurjaču, naj malo bolj zakuri. Naj vam povem še to, da vaše podpostaje v Kidričevi tri uradno na Komunali še nismo prevzeli, ker stanovanjska skupnost še ni uredila nekaterih stvari, ki jih mi zahtevamo. Res je, da je podpo-staja v kriminalnem stanju, tudi blok je star več kot deset let in najbrž je nujno očiščenje centralne napeljave in radiatorjev.«
Tako je med drugim povedal stanovalcem predstavnik Komunale. Iz te delovne organizacije so stanovalci konec lanskega leta dobili tudi pisno obrazložitev, kjer piše takole: »Znano nam je, da je v toplotni podpostaji v Kidričevi 2—7 izmenjevalec toplote, ki pa že vseskozi ne dela pravilno. Od izvajalca del Obnove Celje, smo zahtevali, da problem uredijo. Ker kljub našim opozorilom popravil niso opravili, bomo do devetega januarja 87 izvršili določena dela v toplotni podpostaji, ki bodo zagotovila normalno ogrevanje do dokončnega popravila.«
Kljub tem obljubam stanovalci še vedno 'zmrzujejo. Zdaj najbrž nekoliko manj, toda ne po zaslugi odgovornih ljudi, temveč zaradi milejše narave same.
Tokratni zbor stanovalcev pa je spet opozoril na eno številnih pomanjkljivosti v tem stanovanjskem naselju. Stanovalci v Kidričevi štiri imajo težave z ogrevanjem, njihovi sosedje čez cesto nimajo tople vode, spet tretjim zaradi ravnih streh teče voda v stanovanja. Vse to pa kaže, kako malo obrnejo odgovorni ljudje stanovanjski dinar in kako malo premislijo, čemu ga odštejejo. Se sreča, da imamo projektante — le kako bi sicer imeli vedno pri roki potrebnega grešnega kozla?
Irena Jelen-Baša
Žalec
Kulturni dom je potreben popravila
Čeprav se kulturni dom v Žalcu ne more pohvaliti s častitljivo starostjo, imajo upravljalci — člani DPD Svoboda Žalec — težave z zamakanjem vode. Da bi poiskali krivca in se dogovorili za popravilo, so v začetku marca sedli za skupno mizo predstavniki Ingrada, ti so bili izvajalci del, potem obrtnik, ki je pokrival streho, predstavniki Svobode Žalec, režijskega odbora, kulturne skupnosti in Občinske matične knjižnice.
Po dobrem letu in pol od otvoritve imajo v kulturnem domu težave malodane ob vsakem deževju ali pa taljenju snega. Voda kaplja na oder, pojavlja se pri vhodu v dom, zamaka pri svetlobnih in strešnih oknih, zaradi česar imajo probleme zlasti v knjižnici.
Udeleženci tega pogovora so se predvsem spraševali, ali je za zamakanje kriva napaka v samem projektu, ki'so ga izdelali v Brežicah, ali so nastale napake pri izvajanju del ali pa je morda kriva kvaliteta materiala, zlasti kritine. Kulturni dom je namreč pokrit z domačo tegolo, le-ta pa je izdelana po italijanski licenci. Prvotno so sicer načrtovali pokrivanje z bakreno pločevino. Toda pločevina bi izgradnjo z devetih milijard podražila na petnajst milijard dinarjev, zaradi česar so izbrali cenejšo kritino.
Vsi, ki so tokrat seaeli za mizo v kulturnem domu, so se strinjali, da je dom treba popraviti. Ne le zaradi materialne škode, temveč tudi zato, ker so denar zanj plačali ljudje z občinskim samoprispevkom. In če se bodo v prihodnje še odločali za samoprispevke, pa ljudje zagotovo ne bodo dajali denarja za objekte, ki so tako slabo projektirani ali pa slabo nare-
jeni.
Na koncu pogovora so ustanovili posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov izvajalcev, Svobode Žalec in zunanjega člana. Le-ti bodo zahtevali pregled projekta, kontrolo materiala, poleg tega pa so jih zadolžili, da morajo zagotoviti popravilo kulturnega doma do konca junija.
Irena Jelen-Baša
Komentar
Poceni nakup je lahko tudi drag
Z novim kulturnim domom imamo v Žalcu en objekt več, v katerega bo treba vstopati z dežnikom.
Malce karikirana trditev sicer, toda v Žalcu se skoraj vsako leto poveča seznam objektov, kjer imajo težave z zamakanjem in puščanjem streh. Na tem seznamu so oziroma so bili, da začnemo kar pred svojim pragom: gasilski dom, telovadnica osnovne šole, pred leti zdravstveni dom, zdaj kulturni dom, v stanovanjskih naseljih imajo težave predvsem tisti z ravnimi strehami.
Kje iskati in najti krivce za tako malomarno trošenje skupnega dinarja? Veriga tistih, ki pri gradnji nekega objekta pristavijo svoj lonec, je tako dolga, da je krivca zelo težko ugotoviti. Še največkrat letijo očitki na projektante, ki jih na takšnih razgovorih ponavadi ni blizu, vsi izvajalci pa tako in tako zagotavljajo, da so delo opravili po najboljših močeh. Kar najbolje so delo opravili tudi nadzorni organi. Komu torej naprtiti krivdo, dokazati jo je najbrž zelo težko, in predvsem komu naprtiti stroške za popravila takšnih objektov?
Morda se je treba iskanja krivca lotiti drugje — pri naši stari praksi, da je vreča z denarjem zmeraj preplitka. Kulturni dom je namreč rasel v času, ko je bilo treba prihraniti vsak dinar in črtati s projekta vse tisto, kar se je zdelo nepotrebno in nepomembno. A že nič kolikokrat je veljalo — poceni nakup je bil vedno drag nakup! Irena Jelen-Baša
V Matkah vedo, kako je treba
V prijetni vasici pod Homom je bilo zopet veselo, za kar so poskrbeli člani kulturne sekcije pri Gasilskem društvu Matke, ki so v dvorani gasilskega doma organizirala srečanje harmonikarjev krajevnih skupnosti Matke in Šešče, prišli pa so tudi harmonikarji z obrobij teh krajevnih skupnosti.
Skupaj se jih je zbralo 15 in vsak je zaigral po dve skladbi in zraven še kaj povedal. Po otvoritvi je prvi raztegnil meh EDI PETEK, ki je tudi s svojimi »vici« dokazal, da so muzikantje zares veseljaki. Ediju so sledili: ERNEST ZAGOŽEN, IVI MARINC, TONE POTEKO, MICI GOROPEVŠEK
ter njen vnuk ALES in njen učenec JURE UŽMAH, IVAN DEŽELAK, JOŽE DROBNE, FILIP KOČEVAR — kot najstarejši udeleženec srečanja, najmlajša udeleženka pa je bila TATJANA HROVAT. Za njima so prišli na vrsto še JERNEJ RAMŠAK, ZORAN PODKORITNIK in FILIP GORJUP, ki je bil tudi pobudnik srečanja. V govornem delu programa pa so nastopili MARJANA PUŠNIK, MARJANA GORJUP in MIRA CESTNIK.
Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da se je s sorazmerno majhnega območja zbralo tolikšno število harmonikarjev. Baje bi jih lahko prišlo še več, a se vsi ni-
so mogli udeležiti srečanja. Med nastopajočimi pa je bilo tudi precej mladih, tako da se ni bati, da bi ta zvrst igranja v bodoče ne imela dovolj nasledstva, da pa tudi z navdušenimi poslušalci ne bo težav, je bilo tisto soboto v Matkah vsakomur jasno, saj je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička.
Srečanje je bilo letos organizirano prvič in sodeč po uspehu in mnenju organizatorjev vsekakor ne zadnjič. Slišijo pa se tudi vesti iz drugih krajevnih skupnosti, da bi bila prireditev vredna posnemanja, kar je vsekakor razveseljivo, obenem pa potrjuje pravilno odločitev organizatorjev tokratnega srečanja.
Na zaključku prireditve, ao se predstavili vsi nastopajoči
Razstavljal Andrej Pavlič
V razstavnem prostoru Savinovega salona v Žalcu je pred dnevi razstavljal svoja platna akademski slikar Andrej Pavlič. Tridesetletni umetnik, ki je diplomiral na akademiji za likovno umetnost, živi in dela v Ljubljani. Žalskim ljubiteljem likovne umetnosti se je tokrat predstavil z deli, ki po oceni Marlen Premšakove kažejo v najlepši luči del sodobnih slovenskih likovnih prizadevanj.	I. J. Baša
Foto: J. Kroflič
Danes postaja tudi knjiga vse bolj redek in dragocen prijatelj
Danes, ko nas življenjska realnost mimogrede privede na misli o težkih časih, o težkem gospodarskem in socialnem položaju, prav težko napišemo besede optimizem, volja, zagnanost in verjamemo vanje. Tožbe o težkih časih so postale ne le vsakodnevne fraze, temveč predvsem resničnost, ki boli.
Nekoč je bila sreča v tem, da smo brez zadržkov polnili svoje privatne knjižnice. Danes pa je sreča postalo resnično občutenje, da si zmoremo privoščiti kakšno knjigo po dolgem času. Odmislimo grenak priokus in željno čakamo na naslednjo ugodno priložnost. Življenje se pač živi v upanju in pričakovanju. Žal nam je, da se moramo bolj kot z vsem drugim prav s tem tolažiti tudi v Občinski matični knjižnici v Žalcu.
Ni denarja.
Veliko je zapletanja, spotikanja, iskanja vzrokov in rešitev za takšno stanje. A tako je danes pač vsepovsod. Prav to je v bistvu žalostno, namreč, da je tako tudi pri nas. Če so že odločitve, da si kupite svojo knjigo tako redke, potem bi z vso pravico pričakovali vsaj, da si boste vsakršno knjigo mogli sposoditi v javni knjižnici. Kje naj bi si jo sicer drugje? A žal, ni tako. Dejstvo ostaja: tudi mi si težko privoščimo celo tiste knjige, ki bi jih vi nujno potrebovali.
Gotovo spremljate programe naših založb in veste, da tudi one
premišljeno sestavljajo svoje programe, da je večji del publikacij, ki izidejo, vrednih in potrebnih. Torej bi na vsak način morale biti na policah naše knjižnice. Pa ni tako. Prav hromi nas občutek, da naša knjižnica, ki je splošno-izo-braževalna, torej namenjena najširšemu krogu ljudi, ne izpolnjuje svojega poslanstva. Kdo bi mogel to dejstvo pristneje očitavati kot mi vsi skupaj, saj gre za skupno stvar: za izobraževanje, duhovno kulturo, za naše otroke.
Odgovorni smo vsi. Vam verjetno ni lahko, nam toliko manj, ko se odločamo o nakupu za nas vse. Imamo tričlansko nabavno komisijo, ki pregleda in oceni vsako knjigo, ki jo dobimo na ogled. Večino knjig kupimo pri Mladinski knjigi v Žalcu, kjer imamo toliko več ugodnosti, kot bi jih imeli sicer. A vendar je vsaka knjiga večkrat presojena in pretehtana, kot bi smela biti, če bi imeli dovolj denarja. Pri tem je najbolj žalostno dejstvo, da je glavni vidik presoje denar oziroma naša kupna moč, medtem ko druge vidike sicer upoštevamo, ker jih moramo, vendar marsikateri prevlada v škodo drugemu in obratno.
Želeli bi ugoditi vsem bralnim potrebam in interesom, a žal moramo odločitve vse bolj posploševati na najnujnejše. Ko bi mogli kupiti vsaj tisto, kar izide v slovenskem jeziku, bi za nekaj časa že zanemarili dejstvo, da si pravzaprav tujejezično literaturo zelo redko privoščimo, čeprav stan-
dardi predpisujejo določeno jezikovno razmerje v ponudbi.
V knjižnici smo sicer zelo zaskrbljeni, vendar ne bomo obupa-
li.	Verjamemo v boljše čase in iščemo trenutne rešitve. Ena je ta, da si lahko kakšno knjigo, ki je nimamo, sposodimo preko medknjižnične izposoje. Ali pa se informiramo, kje najdete iskane podatke o stvari, ki vas zanima. Verjetno se bo našlo še več načinov.
Veseli nas, da ste nas tudi sami že opozorili na kakšno rešitev, ki je bila v določeni situaciji izhod v sili. Takšno sodelovanje potrebujemo in si ga želimo tudi naprej. Mnogi ste darovali knjige iz svoje privatne knjižnice v upanju, da bi s tem pomagali iz stiske. Zanje vodimo posebno inventarno knjigo. Za takšno sodelovanje smo hvaležni, vendar nam to ne omogoča ponudbe knjižnih novitet, po katerih neprestano sprašujete in jih z vso pravico zahtevate.
Morda nam bo osveščenost o pomenu knjižnice in nosilcih njenega poslanstva, torej nas vseh, pomagala razumeti, v kako težkem in mačehovsko zapostavljenem položaju smo in da si moramo prav vsi prizadevati za knjigo, saj si s tem prizadevamo zase.
Nas v knjižnici najbolj osrečuje to, da ne le upamo v boljši jutri, ampak osvetljujemo in orjemo ledino sedanjosti, ki edina vodi v prihodnost.
Irena Završnik
Deseto leto ansambla Slovenija
Prava Slovenija v malem: kitarist Zdenko Štrucl je iz Savinjske doline, citrarka in pevka Cita Galič s Koroške, pevka in violinistka Erika Zakonjšek ter harmonikar Marjan Knez sta iz Zasavja, Tomaž Plahutnik, ki igra več instrumentov, je iz Stranj pri Kamniku, orgličar, pevec, harmonikar in vodja ansambla Jože Galič pa prav tako prihaja s Koroške.
Glasbo podajajo s srcem
Iz dveh majhnih ansamblov v Šempetru in Mariji Reki se je pred desetimi leti porodil današnji ansambel Slovenija.
Skupaj so fantje in dekleta začeli igrati v neobičajni zasedbi in s starimi ljudskimi instrumenti. Ljudje so jih gledali postrani, zmajevali z glavo, a mladi nadebudneži so imeli to srečo, da so na ljubljanskem radiu iskali nekaj novega, svežega, dotlej neznanega. In kaj je bilo prijetnejšega za uho kot dobre stare citre, violina, pa še obvezna harmonika zraven.
Vrata so jim tako bila odprta. 1978 so se že lahko pohvalili s prvo ploščo, čez dve leti so imeli na mizi drugo, 83-ega že tretjo in prvo v tujini, 85-ega še četrto in
drugo ploščo ter kaseto izven naših meja. Hkrati so jih vabili na domačo in tujo televizijo.
Nekaj težav se je pojavilo lani. Devet let skupnega dela je pri nekaterih povzročilo utrujenost, morda tudi naveličanost. Treba je bilo najti novega bobnarja in kitarista. Poiskali so ju, januarja in februarja letos vadili z vso silo in zdaj so pred kopico nalog: čaka jih 20 do 30 koncertov, prireditve doma in v tujini, priprave na dve novi veliki plošči. Letos so si nakupili tudi vso najmodernejšo opremo in nove instrumente, za kar niso odšteli malo denarja.
A kot pravi glasbeni in organizacijski vodja tega ansambla Jože Galič si ne gre delati utvar o lahkem delu in zaslužku v tem
poslu. Še zlasti danes, ko bolj kot kvaliteta glasbe odločajo o prodoru tega ali onega ansambla ljudje, ki v glasbi vidijo samo denar, zaslužek in dobiček.
Zato pa tudi člani ansambla Slovenija vse v glavnem naredijo sami. Glasbo pišejo sami oziroma Jože Galič, tekste jim pripravljajo Ivan Sivec, Marjan Stare, Leo Svetek in še nekateri, koncerte organizirajo v lastni režiji in tudi aranžmaji so njihovo delo oziroma delo Cite Galič.
Poleg trdega in v glavnem lastnega dela je za to skupino značilno še nekaj — znajo biti primerno duhoviti, njihovi nastopi niso dolgočasni in glasbo resnično podajajo s srcem.
Irena Jelen-Baša
Antonu Vedeniku zlata plaketa za kamero
Na 15. festivalu amaterskega dokumentarnega filma »Maribor 87« je bil prikazan tudi 22-minutni film V objemu Raduhe, ki so ga tja poslali člani preboldskega jamarskega kluba. V konkurenci 37 filmov, ki so bili prikazani na festivalu, je omenjeni film bil deležen velike pozornosti in uvrščen med nagrajene filme. Njegov avtor Anton Vedenik je med osmimi nagrajenimi filmi prejel zlato plaketo
za kamero. S tem mu je bilo dano veliko priznanje za njegovo delo na področju amaterskega dokumentarnega filma, ki je neločljivo povezan z jamarskim klubom. Prav po njegovi zaslugi ima preboldski klub gotovo najboljšo filmsko dokumentacijo v Jugoslaviji, saj razpolaga s filmskimi zapisi od začetka svojega dela pa vse do sedanjega časa. Filmske preglede dela pa dopolnjuje še vrsta
filmov iz ekspedicij v Južno Ameriko ter filmov, ki so bili posneti z namenom, da pokažejo delo jamarjev pod zemljo. Film V objemu Raduhe pa govori o Snežni jami na Raduhi in ima turistično propagandni značaj. Skratka: vse čestitke Antonu Vedeniku tudi iz našega uredništva.
- OV —
&mwk. ÀotuxA
Rojstvo pomladi
Na gozdnem obronku je iz zemlje pokukal snežno bel popek. To je bil teloh. Ko se je razcvetel v vsej svoji veličini, ga skoraj ni bilo videti v snegu zaradi njegove bele barve. Čez čas, ko je sonce stopilo in posrkalo še zadnje krpice snega, je iz zemlje prizvončkljal prvi zvonček. Bil je čisto bel in na koncu vsakega cvetnega lističa je bila po ena oranžno-rumena pega. V gozdu je mlad pomladni vetrc zibal grm s srebrnimi popki mačic. Na gričku, poraslem z mlado žametno travo, je svetlobo zagledala bledo rumena trobentica in kmalu zatem bahava vijolica, za katero so zrasle še druge vijoličaste cvetke. Med njimi je bilo tudi nekaj belih in največja-in najlepša med njimi je bila kot kraljica.
Z juga je pripotovala kukavica in se oglasila s svojim rožnatim glasom. Ko je nebo prekrila tema, se je po njem razlila srebrna mesečina. Ozračje je bilo polno dišečega in opojnega vonja. To je bil vonj po pomladi, ki se je ravnokar rodila.	Nataša Urbanc,
OŠ Polzela
Kako lepa si,
Slovenija
Slovenija prelepa domača dežela, dežela potokov in širnih planjav, ponosni nanjo smo kot otrok na mamico.
Lepo je tu živeti, kjer mir je in smo srečni vsi, kjer gore so in morje, kjer Tito v nas. živi.
Obličje Triglava se v soncu blešči, gor hočejo vsi, da njegovih lepot bi deležni bili.
Veselimo se Jadranskega morja, majhen košček ga Slovenija ima, sem turisti hodijo, močno nam ga zavidajo.
Enkratna je dolina zelenega zlata, * vsak njeno ime pozna, to je Savinjska dolina, kjer sem doma.
Naše reke so deželi v okras in ribe so v njih, ki so dokaz, da za okolje skrbimo, v katerem živimo.
In gozdovi so tu, širni kot morje, po vsej naši Sloveniji raztezajo se.
Jezer mnogo lepih imamo, najlepša so sedmera Triglavska jezera, a drugih tudi nikomur ne damo.
Risba: Benjamin Javornik, 7 let
Ko pride pomlad
Sneg in snežaki se stopijo, rožice ozelenijo, prvi spomladni zvonček zvoni in vse rožice prebudi.
Ptički so se vrnili in si gnezda naredili, veselo čivkajo in letajo in si neveste zbirajo.
V gozdu medvedi se zbudijo, zazehajo, oči pomanejo, iz brloga se zakotalijo in si sveže hrane zaželijo.
A čeprav imamo skoraj vse, nekaj velikega želimo še; da srečni bi naprej bili, svobodo, mir uživali.
Mojca Križnik, OŠ Vransko
Jki/ /mladi
jymohot /okI AfiomčacL, hi /m/ide. odpne,, sia. hoU/ /vedetii «e/ /vse/. VabtaÀcc
čama, nrijuJltvznL /wtliymo, muxntovna Afujnunailù hožerna
Mirjam Groblar, 3.b
OŠ Žnlec
O. S. Žalec
Prireditve v aprilu
2. Srečanje mladih literatov — Prebold
0. Tekmovanje: Kaj veš o prometu? — Šempeter
10.	šolska tekmovanja matematikov — po šolah
11.	Revija otroških in mladinskih pevskih zborov — Griže, Prebold
Občinsko tekmovanje mladih v znanju in veščinah SLO in DS 17. Občinsko tekmovanje matematikov
20.	Občinsko tekmovanje v malem nogometu, ml. pionirji — Prebold, Žalec
21.	Občinsko prvenstvo v malem nogometu, st. pionirji — Petrovče, Žalec
23. Finale občinskega tekmovanja v nogometu — Žalec 28. Področno prvenstvo v nogometu - Laško
Republiško tekmovanje v računalništvu
Kurirčkova torbica
Kmet na njivi traktor vozi, orje, seje in sadi, vsak dan je zdaj dobre volje, ker pomlad se že smeji.
Otroci težko čakamo pomlad, da si pozdravimo prehlad, oblačila zimska v omare damo, v topli pomladi se igramo.
Otroci oddelka priprave na šolo, vzgojiteljica: Irena Solar
Sem srečen človek?
Sem oseba, ki neutrudno brblja in teka naokoli. »Zakaj sem takšna?« se pogosto sprašujem. Kaj bi bilo, če bi bila mirna in tiha deklica kot je moja sestra. Če bi bile moje sive oči vedno žalostne, čeprav mi zdaj sijejo kakor dva živa oglja. Ne, takega mirnega življenja si ne morem zamisliti, na tak način ne bi mogla živeti. Še veliko slabše bi bilo, ko bi bili ljudje enaki, vsi mirni ali vsi nemirni. Moji svetli lasje še bolj izražajo moj živahni obraz. Malo večja in vedno nasmejana Usta, ki se raztegnejo skoraj do ušes in niso nikoli tiho. Zelo rada igram na svoj instrument in pojem. No, pa smo spet tam. Jaz imam dar petja, ti ga nimaš. Ne! To ni res, vsi imamo dar petja, le da nekateri bolj razvitega. Nisem najboljšega zdravja, a za šport to ni nobena ovira. Zelo rada se gibljem v naravi, saj se mi zdi, da sem kar močnejša, ko se naužijem svežega zraka. Kakšna neki sem v očeh drugih? Tega gotovo ne bom nikoli izvedela. Tudi jaz ne bi tega nikomur povedala. Taki smo pač ljudje, zato bodimo zadovoljni s svojim življenjem. Sem sama mar zadovoljna z njim? Seveda! Imam skrbno mamico, dobro sestro in topel dom, zato o sebi lahko sklepam, da sem srečen človek.
Aleksandra Marko, OŠ Polzela
Šola leta 3003
Ura je bila ravno osem, ko so učenci prihajali v šolo. Vsi so bili v zaščitnih oblekah in s plinskimi maskami, kajti zrak je bil tako onesnažen, da normalno sploh ni bilo več mogoče hoditi po ZEMLJI.
Vsakega učenca je spremljal robot, ki mu je nosil računalnik in mu pomagal sleči zaščitno obleko in plinsko masko. Šolo so namreč umetno napajali s kisikom.
Ob pol devetih se je pričela prva ura — zgodovina. Preko video posnetkov so spoznali življenje na Zemlji pred tisoč leti. Takrat so se ljudje vozili z nekakšnimi čudnimi škatlami (avtomobili) in se sprehajali po nekem čudnem gozdu (sedaj tega ni več).
Sledila je ura računalništva. Pravi dolgčas. Spoznavanje delovanja računalnikov. Tretja ura je bila ura likovne vzgoje. S pomočjo računalnikov so učenci slikali pokrajino. Zadnjo uro je bil na vrsti zemljepis. Spoznavali so Mars, zato so se kar z raketo odpeljali do tega planeta, si ga ogledali in pred koncem pouka so bili že nazaj v šoli.
Ura je bila lepa, prišel je čas za kosilo. Učence so nahranili kar s pomočjo žarčenja in tablet, nato pa so se otroci vsak s svojo raketo odpeljali domov.	Nataša Gorišek,
OŠ Vransko
Za praznik je bilo lepo
V hmeljarskem domu smo v soboto, 7. marca, učenci osnovne šole Bratov Juhart Šempeter z otroki vzgojnovarstvenega zavoda pripravili prijeten program krajankam Šempetra in okolice. Dvorana je bila okrašena s pomladnim cvetjem. Otroci iz WZ so s folklornim plesom pričarali tisto pravo praznično vzdušje našim mamicam, babicam, tetkam in dekletom v dvorani. Po kratkem pozdravu so priplesale znanilke pomladi, recitatorji so ob glasbenih točkah osvetlili lik naše žene, matere in z igrico Piščanček Pik zaključili svoj program, s katerim smo želeli razveseliti in pokazati, kaj in koliko nam pomeni besedica MAMA. Nato sta za zabavo poskrbela ansambel Mesečina in gost Marjan Kralj.
Matej, Nataša, OŠ Šempeter
RUBRIKA MLADIH
Premalo z roko v roki
Odnosi med osnovnimi organizacijami mladih v krajevnih skupnostih in aktivi mladih zadružnikov ter njihove skupne naloge — takšna je bila tema posveta, ki so ga v začetku marca v Žalcu organizirali predstavniki občinske mladinske organizacije ter kmetijske zadruge Savinjska dolina.
Posvet so organizirali predvsem zato, ker izkušnje kažejo, da mladi iz osnovnih organizacij in aktivov pogostokrat »ne najdejo skupnega jezika, delajo vsak zase, nemalokrat, pa si celo skočijo v lase,« so zapisali na vabilu.
Udeležencev tega pogovora ni bilo ravno veliko. Bili so tam predstavniki oziroma mladinci iz osnovnih organizacij Vrbja, Trnave, Prekope, Šempetra, Griž in skupnih služb Hmezada. Iz aktivov mladih zadružnikov so prišli mladi iz Petrovč, Prebolda, Tabora, Polzele in Gotovelj.
Na začetku so udeleženci govorili predvsem o dejavnostih v aktivih. Le-ti naj bi namreč delali v okviru mladinskih organizacij, vendar so se nekako ločili od osnovnih organizacij. Koordinator aktivov mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Matej Čulk je ocenil, da mladi kmetje oziroma mladinci, ki
živijo in delajo na kmetijah v aktivih dobro delajo, da pa se dela vrtijo v glavnem okrog kmetijske dejavnosti. Bolj malo sicer pišejo o svojem deiu in pošiljajo zapisnike na občinsko organizacijo, zaradi česar se včasih pojavlja občutek nedela v aktivih. Mladi so menili, da bi za boljšo informiranost lahko skrbeli tudi člani predsedstva občinske mladinske organizacije, ki bi se morali vsaj od časa do časa oglasiti v aktivih oziroma tamkajšnjih osnovnih organizacijah.
Ko so govorili o skupnem delu in povezovanju mladih v aktivih mladih zadružnikov in mladincev v osnovnih organizacijah po krajevnih skupnostih, so udeleženci našteli vrsto razlogov, ki takšno povezovanje ovirajo; med drugim so ugotavljali precejšnje razlike v letih, saj so mladinci v osnovnih organizacijah stari po šestnajst, sedemnajst let, v aktivih pa jih člani šte: jejo ponavadi preko dvajset; nemalokrat je problem razdrobljenost, ker so aktivi organizirani po principu temeljnih zadružnih organizacij — npr. pod TZO Gotovlje sodijo poleg Gotovelj še Ponikva, Griže, Vrbje in Ložnica, včasih pa je vzrok nepovezanosti tudi v vodstvih samih. So pa tokrat naštevali tudi primere, kjer mladi v osnovnih or-
ganizacijah in aktivih delajo z roko v roki oziroma kjer v aktivih in v mladinskih organizacijah pravzaprav delajo isti ljudje.
Predstavniki občinske organizacije so na posvetu želeli mlade predvsem spodbuditi k skupnim akcijam in skupnemu delu ter nastbpu pri problemih, ki pestijo ali pa bodo v prihodnje še bolj težili mladi rod: npr. varstvo okolja, odnos do pridelovanja hrane, zaposlovanje mladih, zavzemanje skupnih stališč do problemov, kot so trenutni okrog letošnje štafete. Udeleženci posveta so v glavnem takšne zamisli sicer podprli, vendar se obenem tudi zavedali svoje nemoči pri reševanju takšnih težav.
Na koncu pogovora so mladi ugotavljali, da odnosi med aktivi in osnovnimi organizacijami niso tako kritični, kot so ocenjevali na občinski organizaciji (čeprav jim je predstavnik Hmezada očital, da udeleženci niso bili dovolj iskreni v svojih izjavah). Dogovorili so se, naj bi člani predsedstva občinske organizacije mladih sklicali skupne sestanke osnovnih organizacij in aktivov, kjer naj bi se mladi sami konkretno pogovarjali o medsebojnem sodelovanju.
Irena Jelen-Baša
Pod oboki jedrske grožnje
Sobota, 7. marec — V počastitev dneva žena so v Vrbju člani OOZSMS Vrbje in Plesno gledališče SANJE iz Vrbja organizirali premiero PRAVLJICA O ATOMSKI BOMBI. Kot goste pa so k sodelovanju povabili člane baletnega oddelka Glasbene šole iz Radeč. Za smeh in dobro razpoloženje pa je poskrbel Žiki Štoviček s svojimi predstavami pantomime.
Zbrane je v imenu mladinske organizacije pozdravila Marjana Topolovec, ki je program tudi povezovala. Pričel se je z recitalom Mojce Bobovnik, nadaljeval pa s pantomimo Prometni miličnik v izvedbi Žike Štovička. Za njim pa so gostje iz Radeč prikazali balet Vltava B. Smetane s koreografijo Cirila Jagriča, ki je tudi vodja skupine.
V osrednjem delu prireditve in v posebno počastitev tega dne pa so na-
stopili člani plesnega gledališča SANJE iz Vrbja z baletno predstavo v dveh delih PRAVLJICA O ATOMSKI BOMBI v koreografiji Bojana Pevca.
Sporočilo predstave je protest mladih proti jedrskemu oboroževanju, prikaz stanja pred atomsko katastrofo in po njej, protest, kot ga znajo izraziti samo mladi, ljudje, katerih prihodnost se je ujela pod oboke jedrske grožnje.
Program se je nadaljeval s pesmico Danes, ki jo je recitirala Mojca Blego-vič, s pantomimo Pianist in nastopom pionirske plesne skupine MAK. Člani pionirske gledališke skupine, ki predstavljajo podmladek amaterskega gledališča Vrba, pa so predstavili venček otroških pesmic v režiji gledališke igralke Ljerke Belak. Za zaključek pa so nastopili še cicibani iz otroškega vrtca.
Po predstavi pa smo se pogovarjali
Na posnetku nastop domače skupine Sanje
Bojan Pevec
z Bojanom Pevcem, koreografom in vodjo Plesnega gledališča SANJE: »Naša plesna skupina deluje že dve leti in z delom nam je uspelo prebiti led in pridobiti zaupanje krajevne skupnosti, tako da imamo za vaje sedaj na razpolago dvorano, v kateri lahko vadimo, problem je le ogrevanje, kajti največ dela in priprav v skupini je prav v zimskih mesecih. Naša skupina šteje 19 članov, od tega je 15 plesalcev v starosti od 10 do 20 let. Naše delo bo v prihodnje temeljilo predvsem na tehnični nadgradnji samega plesa, kajti to je v bistvu rak rana vseh plesnih skupin. Na današnjo predstavo smo povabili tudi predstavnico Zveze kulturnih organizacij Slovenije Ano Vovk-Pezdir, ki je sicer samostojni umetnik koreograf in nam je predstavo s svojega vidika ocenila kot uspešno. Meni, da so v skupini plesalci, ki zagotavljajo uspešno delo SANJ tudi v bodoče, seveda le ob nenehnem nadgrajevanju svojega dosedanjega znanja, to pa so tudi naši načrti in želje, saj želimo, da bi še izpolnili kulturno življenje v Vrbju in ohranili kulturno tradicijo našega kraja.«
Branko Kobal
Moč in volja za nove podvige
Preboldski jamarji so se pred kratkim zbrali na svojem občnem zboru, kjer so ocenili minulo delo, izvolili novo vodstvo in sprejeli zelo ambiciozen program za tekoče leto.
Splošna ocena je, da je klubska aktivnost tudi v minulem letu bila na zavidljivi višini. Izpeljanih je bilo vrsto akcij jamarsko-raziskovalnega namena, delovnih akcij pri urejevanju društvenih prostorov in opreme ter drugih aktivnosti, ki zaokrožujejo njihovo delo. Pri tem velja zlasti izpostaviti izvajanje nalog iz občinskega raziskovalnega programa, sodelovanje in izvajanje akcij telesno-kulturnega pomena, izvajanje nalog za potrebe sekretariata za LO in DSZ občin Žalca in Mozirja, odpravo na otok Vis, izdajo stenskega koledarja Turistične jame Slovenije in še bi lahko naštevali.
Večina omenjenih aktivnosti je zajetih tudi v programu za to leto in nekaj tega že izvajajo. Vsekakor pa je letošnji program še nekoliko bolj natrpan. Velik poudarek dajejo varstvu okolja, publicistični dejavnosti (izdaja knjige, koledarja in posterja), pripravam in ak-ciiam na novo odpravo v letu 1988, pri-)ivanju kadra, raziskovalnim akci-I na področju Raduhe in Podvojov-a in sodelovanju z občinskim Stari civilne zaščite. Jamarje čaka nano delo, vendar ker so tudi v pretesti bili kos takšnim nalogam, ni boni, da jim ne bi bili tudi tokrat. Seveda pa je mnogo tega odvisno od sredstev, ki jih bodo imeli na razpolago. Ker so usposobljeni za razna višinska dela, kar so že večkrat dokazali, upajo in pričakujejo, da bodo s tem lahko bistveno pripomogli odebeliti klubsko blagajno, ki bo omogočila tudi izpeljavo načrtovane odprave.
Nov upravni odbor in z njim vse članstvo čaka torej dela čez glavo. Prav to pa jim daje polet, moč in voljo za nove podvige in razvoj jamarstva v Savinjski dolini.
Vabilo na kviz
V okviru 40-letnice mladinskih delovnih akcij organizira Očinska konferenca ZSMS Žalec
BRIGADIRSKO KVIZ TEKMOVANJE S PLESOM
Tekmovale bodo 3-članske ekipe iz — OO ZSMS Gradnja, — OO ZSMS Ingrad Žalec, — OO ZSMS Tovarna nogavic Polzela, — OO ZSMS Šempeter, — udeleženci MDA SUHA KRAJINA 86', — udeleženci MDA leta 1977, — brigadirji — veterani udeleženci MDA Brčko—Banoviči in Šamac—Sarajevo, — OŠ Griže, — OŠ Šempeter, — OŠ Petrovče, — OŠ Prebold,
Tekmovanje bo potekalo iz štirih tematsko povezanih sklopov
1.	SKLOP vprašanj zajema obdobje 1946—48, ko so se osno-
vale prve delovne brigade — leta obnove porušene domovine.
2.	SKLOP vprašanj zajema obdobje mladinskih delovnih akcij
po letu 1977 do danes.
(letos praznujemo poleg 40-letnice MDA tudi 10-le-tnico 1. žalske brigade, ki je odšla leta 1977 na akcijo v Kruševac in Brkine).
3.	SKLOP vprašanj;
a)	na diapozitivih bodo predvajane fotografije iz brigadirskega življenja, pri tem pa bo potrebno podrobno opisati sliko oz. brigadirski običaj
b)	tretji sklop zajema reševanje križanke
4.	SKLOP vprašanj zajema glasbeno področje.
Vsi, ki vas zanima razgibana oblika kviza in'mladinske delovne akcije v svojem razvoju do danes, vabljeni v soboto, 4. 4. 87’, ob 19. uri v Hmezadovo dvorano v Žalcu.
J. Ušen
Šempeter
25 let turističnega društva
Šempetrski turistični delavci so pred dnevi na skromni slovesnosti praznovali 25-letnico društva in obenem imeli tudi občni zbor.
Šempetrčani so ponosni na dva znamenita turistična objekta, to sta Antični Dark in jama Pekel.
Antični park je lani obiskalo 17.786 obiskovalcev, od tega 1.793 tujcev; jamo Pekel pa 31.002 obiskovalcev, od tega 2.479 tujcev. Tako je bil obisk za odstotek večji kot 1985. leta.
Oba objekta iz leta v leto obnavljajo, iz leta v leto pa ju obišče tudi več domačih in tujih gostov. Na slovesnosti je o delu društva govoril predsednik Slavko Štrucl
in poudaril, da imajo oba objekta tako lepo urejena predvsem po zaslugi požrtvovalnih turističnih delavcev. Opravili so na tisoče delovnih ur, kar pa jim danes ni žal. Na občnem zboru so sprejeli program dela. Tudi letos bodo največ skrbi posvetili vzdrževanju obeh objektov, pripravili vrsto turističnih prireditev, ob sodelovanju s sorodnimi društvi pa poskrbeli še za propagando.
Na slovesnosti so podelili ob 25-letnici društva bronasta in srebrna odličja Turistične zveze Slovenije. Bronasta so prejeli Magda Štorman, Peter Sedminek, Karolina Boc, Alojz Klinc; srebrni pa sta prejela Martin Pirc in Janko Božič. Turistično društvo Šempeter je prejelo zlato plaketo Turistične zveze Slovenije. Podelili so tudi več priznanj za urejeno okolje in cvetlice.
TÖNE TAVČAR
Braslovče
Kraj naj bo lep
Braslovški turistični delavci so se konec februarja zbrali na letnem občnem zboru in kot je navada: obračunali z lanskim letom ter sprejeli plan dela za letošnje.
Predsednik TD Braslovče Andrej Korošec nam je o tem povedal:
»Naša najbolj obširna akcija, v katero so bili vključeni vsi člani, je bila tudi lani tradicionalna prireditev Dan hmeljarjev. Poleg tega smo izpeljali akcijo ocenjevanja kmetij. Komisija je sklenila, da priznanja prejmejo Ivan Cizej iz Poljč, Franc Marovt iz Zgornjih Gorč in Jože Rojnik iz Podvrha.
Za lepe cvetlice pa je priznanje prejel Filip Tanjšek iz Presarij. Priznanje smo podelili tudi Hme-
zadovemu obratu na Žovneku za pomemben prispevek pri urejanju okolja. Urejali smo tudi okolico Braslovškega jezera, pri čemer nam je veliko pomagala Ribiška družina Šempeter. Pri urejanju gostinskega objekta pri jezeru pa smo naleteli na bolj ali manj gluha ušesa, tako da lahko ugotavljamo, da je gostinska ponudba v našem kraju slaba in bo treba najti ustrezno rešitev.
Letošnje naloge zajemajo organizacijo Dneva hmeljarjev, ocenjevanje urejenosti domačij, gla-, vno skrb pa bodo namenili samemu trgu, ki je iz leta v leto slabše urejen.
T. TAVČAR
Žalec
Nujno boljše sodelovanje
Lani sta uspešno delovali predvsem komisija za prireditve in komisija za ocenjevanje urejenosti okolja, so povedali na občnem zboru žalskega turističnega društva v drugi polovici marca. Pri oceni dela v preteklem letu pa so poudarili, da bo za prihodnje prireditve potrebno ustrezneje urediti odnose z gostinci, saj nekateri turističnemu društvu še niso poravnali obveznosti za Žalsko noč.
Komisija za ocenjevanje urejenosti kraja je v žalski krajevni skupnosti že osmo leto'zapored uspešno opravila ocenitev. Tako so podelili že okoli dvesto priznanj posameznikom, hišnim svetom in ustanovam. Pri ocenjevanju okolice so njihovi člani dostikrat našli slabo urejeno okolje in nekaj primerov neustrezne urejenosti so na njihovo pobudo tudi odpravili.
Kot so povedali na zboru, so bili
manj uspešni pri informiranju oziroma turistični publicistiki. Predvsem zaradi pomanjkanja denarja niso mogli izdati Vodnika po Žalcu. V prihodnje bodo morali razmišljati še o načinu organizacije vodniške službe, saj naj bi bilo staro mestno jedro proglašeno za zgodovinski spomenik.
Dokaj so zadovoljni s sodelovanjem s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, toliko manjše pa je sodelovanje z mladino in osnovno šolo. Na račun le-te so bili še posebej kritični, saj se žalska šola ne vključuje v tekmovanje za najbolj urejeno šolsko okolico, ki ga vsako leto razpisuje celjska turistična zveza. Bolj bi morali sodelovati še z gostinci in turističnimi agencijami, predstavnikov le-teh pa kljub vabilu ni bilo na sejo.
—mn.
Polzela
Več žglja kot denarja
V KS Polzela so se minule dni vrstili zbori krajanov po vaseh. Na njih so razpravljali o zaključnem računu krajevne skupnosti in se dogovarjali o programu del za letošnje leto. Največ denarja iz samoprispevka bodo porabili za vodovod Založe, obnovo doma Par-
tizan. izgradnjo novega gasilskega doma, ki je v peti fazi izgradnje, in za popravilo nekaterih krajevnih cest. Seveda je želja več kot sredstev, vendar bodo poskušali realizirati tiste, ki so zanimive za večino krajanov.
T. TAVČAR
Andraž
Dekle z rožmarinom
Kulturno prosvetno društvo Tone Tomšič iz Andraža ima tudi zelo delavno dramsko skupino. Ta namreč vsako leto pripravi po eno dramsko delo, s katerim tudi večkrat gostuje. Minuli teden so se po treh mesecih dela predstavili domačim gledalcem s staro ljudsko igro v štirih dejanjih Dekle z rožmarinom. Vrsto let je glavni nosilec dramske dejavnosti v tem kraju Franc Glavač, domačin, ki že vrsto let dela kot režiser in igralec. O delu dramske; sekcije nam je povedal: »Res je naša dramska sekcija zelo delavna, predvsem po zaslugi mladih fantov in deklet, ki se vlog lotijo s pravim veseljem in ljubeznijo. Tako nam, kot občinstvu v Andražu so najljubše stare ljudske igre; ki predstavljajo preprostega slovenskega človeka v njegovih radostih in stiskah. S to štiridejanko bomo z veseljem tudi gostovali tam, kamor nas bodo povabili.«
V igri nastopajo Danica Sitar, Katarina Tominšek, Florjan Glavač, Franc Drobež, Meta Jeromel, Stanko Klauž, Anton, Ivan in Vinko Sitar, Franc Gla-
Franc Glavač
vač, Hedvika Zabukovnik, Igor Verdev in Janez Dušič.
T. Tavčar
mils
PREBOLD
Odprta je vsak dan od 7.30 do 18. ure, v soboto od 7.30 do 12. ure.
Pokličete lahko tudi telefonično na številko 722-018
MODNO KVALITETNO IN CENEJE
v novi prodajalni MIK
M
v veleblagovnici II CUTI CX Žalec
—	velika izbira
•	pomladanskih pletenin za vso družino
•	ženskih plaščev in bluz
—	ekskluzivna prodaja trenerk LO-GART
—	NERJAVEČA POSODA (uvoz iz Italije)
Hiša dobrega nakupa!
Saj ni res — pa je
Srce je motor človeškega telesa. To pomeni, da ga je treba negovati, pregledovati in morebitne manjše napake sproti odpravljati. Seveda se ob takšnih pregledih posvetujemo s serviserji za natančne preglede, ki pa niso tako kot za avtomobile v modrih, ampak belih plaščih. Človeku, ki gre na pregled svojega srčnega motorja, ni lahko, kajti če ti odpove ali če zdravnik najde napako, si zaskrbljen, saj se nehote ustrašiš, da kmalu ne boš več gledal lepe slovenske pokrajine in živel s prijaznimi ljudmi kljub mnogim obstranskim in stranskim težavam.
Torej preidimo h konkretnemu primeru. Človek, željan pregleda svojega motorja, dobi napotnico in se pravočasno zjutraj oglasi v oddelku elektrokardiograma v žalskem zdravstvenem domu. Čakalnica je prazna, pacient čaka. Nekajkrat opozori mimoidočo tovarišico v svetlikajoči se beli halji, ki naj bi opravila test srca, da je prišel na pregled in ker se mu mudi zaradi dela in da ne bo toliko izpada dragocenega časa, bi prosil, če bi ga sprejeli in opravili test, kajti uradni čas za delo je že zdavnaj potekel. »Počakajte,« je bil kratek, jedrnat in povrhu osoren od-
govor, ki se je že ponavljal, dokler pacientu niso popustili živci (dobro, da mu ni srce) in je v jezi izbruhnil »Ko boste imeli čas in boste pripravljeni delali, me pa prosim pokličite,« in je zapustil žalski zdravstveni dom.
Torej tako. Z napotnico čakaš v prazni ambulanti, plačuješ, poslušaš, kako težko živijo ti naši ljubi zdravstveni delavci, ti pa za remont srca kljub dokumentom nisi uslišan. Vem, da se bo zdaj vsul plaz nejevolje in nasprotovanj, tako se to vedno zgodi v takšnih primerih, ko naj bi imeli ljudje v belem vedno prav. Vem tudi, da bo lahko pri naslednjih remontih zaradi tega še bolj trpelo moje srce ali celo odpovedalo, vendar — naj se vef Drugo je, če je v ambulanti gneča, drugo pa, če je ni. Tokrat je ni bilo, zato črna pika za »beli« elektrokardiogram v žalskem zdravstvenem domu.
P. s.: Kasneje je pacient še enkrat poizkusil po isti poti, vendar je tokrat na začudenje šlo vse gladko, vendar pri drugi zdravstveni delavki. '
Ob zaključku bi lahko rekli, da morajo biti tudi v zdravstvu pravi ljudje na pravem mestu.
L. K.
n;
I VABILO
I I I
I
I
I
I
I
I
I 1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
L
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC
za cepljenje psov proti steklini
Na podagi odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1987 je cepljenje psov proti steklini obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece. Prav tako mora lastnik psa v treh dneh Veterinarski postaji Žalec prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo.
Neprijavljeni in necepljeni psi se morajo pokončati. Zoper lastnike necepljenih psov in lastnike, ki niso prijavili zgoraj omenjenih sprememb lastništva, bo uveden upravno-kazenski postopek pri sodniku za prekrške.
Stroški cepljenja, znamke in vpisa v register znašajo 3.000 dinarjev, poravnati pa jih mora lastnik ob cepljenju. Da ne bo pomot pri vpisu v register, navedite točen naslov in lastnika psa v primeru, če niste sam lastnik pripeljanega psa.
RAZPORED CEPLJENJA:
Dne 31/3-1987
(torek)
LOŽNICA VRBJE ŠEMPETER ŽALEC Dne 8/4-1987 (ponedeljek)
VRANSKO ČEPUE PREKOPA GOMILSKO GRAJSKA VAS Dne 7/4-1987 (torek)
TEŠOVA PRAPREČE LOČICA ZAHOMCE LIMOVCE Dne 8/4-1987 (sreda)
KAPLA TABOR LOKE
Dne 10/4-1987
(petek)
ŠENTRUPERT TOPOVLJE KAMENČE BRASLOVČE Dne 13/4-1987 (ponedeljek)
MALE BRASLOVČE LETUŠ DOBROVLJE Dne 14/4-1987 (torek)
POLZELA BREG LOČICA Dne 15/4-1987 (sreda)
DOBRIČ ANDRAŽ
ANDRAŽ (Podsevčnik)
ZALOŽE ZALOŽE Dne 6/4-1987
(ponedeljek)
GOTOVLJE GOTOVLJE JEDERT GOTOVLJE ZALOG ZG. GRUŠOVLJE SP. GRUŠOVLJE PODLOG ROJE
Dne 7/4-1987
(torek)
GRIŽE
ZABUKOVICA ZABUKOVICA PONGRAC PONGRAC ZAHOM MATKE ŠEŠČE Dne 8/4-1987 (sreda)
PRELSKA VINSKA GORA PIREŠICA JANŠKOVO SELO ČRNOVA STEBEVNIK PODKRAJ PONIKVA STUDENCE Dne 9/4-1987 (četrtek)
HRAMŠE VEL. PIREŠICA PERNOVO-GORICA PERNOVO GALICIJA ZAVRH
MALA PIREŠICA ARJA VAS LEVEC
Dne 10/4-1987
(petek)
RUŠE KALE
MARIJA REKA MARIJA REKA KAPLJA VAS LATKOVA VAS PREBOLD GORNJA VAS Dne 13/4-1987 (ponedeljek)
PETROVČE KASAZE LIBOJE
LIBOJE-ZAGREBEN
pri gasilnem domu	15.00
pri gasilnem domu	15.30
pri zadružnem domu	16.00
v Veterinarski amb.	17.00
pri Veterinarski a.	8.00
pri Kladnik	9.45
pri gasilnem d.	10.00
pri KZ Gomilsko	11.00
pri gasilnem domu	12.00
pri Čvan	9.00
pri Pistotnik	9.30
pri Drolc Ivanki	10.00
pri Ukman	' 11.00
pri Ferme Mihi	12.00
pri Kokole	9.00
pri KZ Tabor	10.00
pri Jelen	11.00
pri Dvoržak	8.00
pri Završnik	9.00
pri Orehovec-Krevl	10.00
pri Veter. amb.	11.00
pri sušilnici	8.00
pri Rovšnik	9.00
pri Domu borcev	11.00
pri Gosijek	9.00
pri Okorn	11.00
pri Smrečnik	12.00
pri gost. Zabukovnik	9.00
pri Vaši	10.00
pri Satler	' 11.00
pri Likeb	12.00
pri Čede	13.00
pri zadr. domu	8.00
pri Nahtigal	8.45
pri Zupanc	9.00
pri Serdoner	9.30
pri obiralnem st.	10.00
na križišču	10.15
pri zbir. mleka	11.00
pri zbir. mleka	8.00
pri gasil, domu	9.00
pri Minervi	10.00
pri Žgank	11.00
pri Matijeve	11.15
pri Poteko	11.30
pri Gasilcu	12.00
pri zadruž. domu	13.00
pri kapeli	8.00
pri zadruž. domu	8.30
pri D rev	9.00
pri cerkvi	10.00
pri Bred	10.30
pri uti	10.45
pri Kutičan	11.00
pri zadruž. domu	11.30
pri kapeli	12.30
pri Pušnik	8.00
pri Fervega	8.30
pri vodovodu	9.00
pri gasilnem domu	9.30
pri zadruž. domu	10.00
pri obiralnem st.	10.45
pri zbir. mleka	11.15
pri Drev	12.00
pri Strenčan	12.30
pri Kramar	10.00
v vasi	11.00
pri čeret	12.00
pri Vrban	13.00
pri Svet	14.30
pri gasilnem domu	15.00
pri gostilni Čmak	16.00
pri Ergot	17.00
pri zadruž. domu	15.00
pri Arčan	. 16.00
pri Škoberne	16.30
pri Švare	17.30
1
I
I I I I
I
I I I I
I I I I I I I I I I
I
16.30	■
17.30	I
Predsednik skupščine občine Ludvik Semprimožnik otvarja prvenstvo
Pionirska rokometna šola
Prvenstvo Slovenije v Žalcu
Enaindvajsetega in dvaindvajsetega marca je potekalo 31. prvenstvo Slovenije v streljanju s serijskim zračnim orožjem za vse starostne kategorije.
Nastopilo je preko 550 najboljših slovenskih strelk in strelcev iz dvainštiridesetih strelskih družin. Na izredno lepo urejenem avtomatskem strelišču, ki je imelo petdeset strelnih mest, so imeli tekmovalci izredno dobre pogoje, kar so pokazali tudi vrhunski rezultati, ki so bili doseženi v teh dveh tekmovalnih dneh.
»Prvenstvo pa naj ne bi imelo samo tekmovalni značaj, temveč poslanstvo popularizirati strelski šport med mlado generacijo, da bi se številneje vključevala v strelske organizacije širom naše republike ter kovala bratske vezi med posamezniki in društvi,« je v otvoritvenem govoru dejal predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik kot predstavnik pokrovitelja tekmovanja.
Da je tekmovanje nemoteno potekalo, si zaslužijo vse priznanje fantje iz savinjskih strelskih družin, posebno pa organizacijski odbor, ki je bil v sestavi: Janko Melanšek kot predsednik ter člani Avgust Mastnak, Alojz Klovar, Franc Kotnik, Mladen Melanšek, Justin Smrkolj, Franc Herman, Jani Pukmajster in Andrej Čehovin.
Tekmovalci so s prijetnimi občutki in besedami: »Hvala prireditelji, radi bomo še prišli v vaše gostoljubno mesto« zapustili telovadnico osnovne šole Žalec.
L. Korber
S sestanka minuli petek v Žalcu. Poleg staršev in predstavnikov TKS, KS, društev in organizacij so se ga na lastno željo udeležili še Cveto Pavčič, predavatelj na fakulteti za telesno kulturo iz Ljubljane, ki je hkrati vodja strokovnega štaba pri Rokometni zvezi Slovenije, Mitja Bidic, vodja ženskega rokometa pri rokometni zvezi Slovenije. Franc Plaskan, predsednik Rokometne zveze Slovenije in Igor Modic, predsednik rokometnega kluba Belinke-Olimpije.
Kmalu zaželeni uspehi
V Žalcu so lani oktobra, ko so bile na pripravah rokometašice državne reprezentance, ustanovili pionirsko rokometno šolo. Minilo je pol leta, šola pa še vedno dela z nezmanjšanim elanom. Vodja šole je Adi Hudarin iz Titovega Velenja, ki nam je o delu šole takole pripovedoval:
»Pionirsko rokometno šolo smo v Žalcu ustanovili pred pol leta in to na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur. Vsak začetek je težak, tako tudi pri tej šoli v začetku ni šlo vse gladko. Pričeli smo z delom z učenkami tretjega in četrtega razreda. Prvih treningov se je trikrat tedensko udeleževalo sto zagnanih pionirk, da danes pa jih je naravna selekcija izločila polovico. Ostalih petdeset redno prihaja na treninge in
kmalu bodo vidni prvi rezultati. Naša šola pa ima tudi posebnost. Z nami redno sodelujejo tudi starši naših rokometašic, ki budno spremljajo njihov razvoj. V ta namen se večkrat sestanemo, na zadnjem sestanku minuli petek pa so bili tudi predstavniki rokometne zveze Slovenije, šole in ostali krajevni dejavniki Žalca. Ti so poudarili, da takega načina vzgoje mladih rokometašic, pri katerem sodelujejo tudi starši, še niso zasledili, zato so prepričani, da je mogoče pričakovati zares dobre rezultate.«
Uspehi pa seveda ne bodo vidni v letu dni. Tako načrtno delo se bo poznalo čez tri štiri leta.
TONE TAVČAR
Orientacija
Orientacisti in ekologija
Minulo leto so funkcionarji v svojih referatih, novinarji, še posebej pa Mladina s svojimi osveščevalnimi članki, dosegli, da se vsakdo, ki se ima za napredno mislečega, čuti dolžnega biti ekološko osveščen. Ekološki problemi pa so s subjektivnega stališča orientacista, ki je previharil že neštete gozdove, povsem drugačni.
Slovenci si čistega okolja ne zaslužimo; če ima vsak narod takšno vlado, kakršno si zasluži, velja isto tudi za okolje. Kisli dež iz tujih dežel pri tem ni pomemben, saj Slovenija vsaj toliko strupov tudi »izvozi«.
Traserji orientacijskih prog preiščemo gozd še dosti bolj temeljito kot gobarji, pri tem pa seveda tudi marsikaj odkrijemo. Tako je bilo v letu 1986 na področju med zaselkom Bitne sele (Zabukovica) in Bezovnik (Griže) pet večjih odlagališč odpadkov, posameznih kupov osamljenih štedilnikov in avtomobilskih karoserij, ki jih nihče ni preštet Prava vaška smetišča, dovolj daleč od hiš, da ni moč nikogar obsojati, pa vendar v nebo vpijoča sramota (subjektivna ocena). Mar naj se čutim ogoljufanega, ker načrtovanja jedrskih elektrarn nihče ne ustavi? Naj se čutim osramočenega, ker načrtom o uničevanju Mure še vedno ni konca? Kako, ko mi pa sosed stresa pepel ob hišni vogal, spet drug mi smradi s svojim starim tovornjakom, tovarna, ki komajda zasluži to ime, pa redno spušča svoje odplake v vaški potok. Kdo bi za takšne ljudi reševal Mi o, kite, Belo krajino in Amazonko?
Za vse, ki jih okolje bolj malo skrbi, še koledar letošnjih orientacijskih tekmovanj, na katerih bodo pripravljene tudi proge za tiste, ki se načeloma orientacije bojijo, so pa pripravljeni poskusiti:	,
4. april — okolica Ljubljane (PD PTT Ljubljana), 5. april — TIVOLI—Ljubljana (MK PZS in TZS), 18. april — Ajdovščina — (PD Ajdovščina), 25. april — Maribor-Tezenski gozd (taborniški odred Samorastniki), 0. maj — HOM (PD Zabukovica), 30. maj — odprto prvenstvo na Šmohorju (PD Laško), 19. september — Titovo Velenje (taborniški odred Jezerski zmaj), 4. oktober — Milovanovičev memorial (MK PZS), 10. oktober — Godovič (PD Idrija), 17. oktober — Stražišče pri Kranju (Partizan Škofja Loka) in 25. oktober — Po poteh brežiške čete (PD Brežice).	B. Jevševar
15 let PD Prebold
Planinci Savinjske doline se pridružujejo čestitkam ob 15-letnem jubileju Planinskega društva Prebold, ki so ga ustanovili 10. marca 1972 v preboldski kinodvorani in ob ustanovitvi soglasno izvolili za svojega predsednika Adija Vidmajerja. V upravni odbor so bili izvoljeni: Vili Vybihal, Kristina Hočevar, Evgen Vedenik, Janez Ancelj, Marija Kapus, Ivo Dežnikar, Zvone Kupec, Srečko Kvas, Janko Zorenč, Danilo Podgornik, Nada Lukman-Flis, Jože Golič, Stojan Vrhovec, Hari Kočevar, Marija Dežnikar, Jože Gogala, Ernest Šeler in Vojteh Jelačin.
Predsednik je tedaj poudaril, da so društvo ustanovili na pobudo mladih, posebno iz sekcije šolskega športnega društva, ki je imelo svojo planinsko sekcijo. V novo planinsko društvo se je vpisalo 307 pionirjev, 46 lovcev, 40 jamarjev in 50 drugih članov. Za preboldskimi planinci je torej petnajst let uspešnega dela, ki ga krona planinska koča na Marija Reki. Iz stare, propadajoče šole so naredili objekt, ki obiskovalcem Savinjske planinske 'poti nudi zavetje in prijeten počitek in ki ga opeva tudi Ervin Fritz v eni svojih pesmi.
F. Ježovnik
Šahovske vesti
Šahovska sekcija Društva invalidov Žalec je pripravila memorialni turnir v počastitev dveh nekdanjih članov Ivana Otavnika in Staneta Štormana, na katerem je sodelovalo devet ekip. Zmagalo je Društvo invalidov Žalec pred ŠK Šempeter in KS Lava Celje. Pokrovitelja turnirja sta bila krajevna skupnost Žalec in Telesnokulturna skupnost Žalec. Domenili so se, da memorialni turnir za nekdanjima članoma postane tradicionalen.
• • •
Mojster Fide Marjan Črepan in Petrovč, član Šahovskega kluba Žalec, je nastopil na dveh mednarodnih turnirjih v Linzu v Avstriji. Med 120 šahisti je
osvojil odlično drugo mesto. Na turnirju v Mali Kladuši pa je med tridesetimi šahisti osvojil odlično tretje mesto in si s tem zagotovil udeležbo na mednarodnem šahovskem turnirju v Švici, ki je bil v prvih dneh marca.
• • •
V Celju je potekalo ekipno tekmovanje za pokal Maršala Tita. Nastopile so štiri šahovske ekipe, in sicer iz Celja, Žalca, Društva invalidov Žalec in mladinci ŠK Žalec. V prvem kolu so šahisti ŠK Žalec premagali ekipo Društva invalidov Žalec, ti pa so v naslednjem srečanju premagali šahiste ŠK Celje v finalu z rezultatom 3:1 ter si s tem zagotovili udeležbo v nadaljnjem tekmovanju, ki bo meseca maja v Puli.
J. Gr
Šport na kratko
Odbojkarji Partizana Šempeter, ki igrajo prvenstvena srečanja v telovadnici osnovnošolskega centra, so po 16. kolu v slovenski ligi trenutno na šestem mestu. V zadnjih štirinajstih dneh so doma premagali mlajšo ekipo Stavbarja MTT s 3:1, v gosteh pa izgubili z ekipo Granita 3:0, ki je na lestvici druga.
Kegljači Hmezada (člani) so na kegljišču v Žalcu premagali ekipo Proletarca iz Hrastnika s 5120:5037; ženska ekipa pa je izgubila z ekipo Krškega z rezultatom 2324:1859. Obe ekipi nastopata v II. republiški ligi-vzhod.
Na strelišču v Žalcu je bilo občinsko prvenstvo ŠŠD v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 57 pionirjev in pionirk. Vrstni red pionirji: 1. Mitja Toplak (OŠ Griže) 171 krogov, 2. Matej Dobovičnik (OŠ Petrovče) 166, 3. Peter Djokič (OŠ Griže) 159 krogov itd. Ekipno: 1. OŠ Griže 476 krogov, 2. OŠ Petrovče 461,3. OŠ Žalec 435 krogov itd. Pionirke: 1. Mateja Potočnik (OŠ Petrovče) 139 krogov, 2. Monika Kranjc (Žalec) 138, 3. Majda Lešnik (OŠ Petrovče) 127 krogov itd. Ekipno: 1. OŠ Petrovče 377 krogov, 2. OŠ Žalec 367, 4. OŠ Griže 337 krogov itd.
Na občinskem prvenstvu ŠŠD v namiznem tenisu, ki je bilo na Polzeli, je pri pionirkah ekipno zmagala Oš Petrovče, posamezno Janja Hrovat (OŠ Žalec), pri pionirjih ekipno OŠ Petrovče, med posamezniki pa Matjaž Djadorfer (OŠ Petrovče).
Zbral: T. TAVČAR
VIO ŽALEC
TOZD GLASBENA ŠOLA
Risto Savin
Žalec
Na podlagi 83. člena statuta TOZD razpisuje razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD Glasbena šola Risto Savin Žalec prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon o glasbeni šoli in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Žalec, izpolnjevati še naslednje:
—	visoko ali višjo izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda
—	pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
—	organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog TOZD
Mandat traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni od dneva objave.
ZAHVALA
Ob bridkem spoznanju, da smo se za vedno poslovili od našega dragega moža, očeta, brata, strica in zeta
Štefana Šlandra
iz Grajske vasi
nas je strte od bolečine tolažila misel, da ste ga tudi vi sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci DO SIP Šempeter v Savinjski dolini in znanci imeli radi, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, denar za cerkev in maše ter nam pisno in ustno izrekli veliko besed iskrenega sožalja. Za vse to vam neizmerno hvala.
Nikoli ne bomo pozabili pomoči dragih sosedov v najtežjih trenutkih — hvala.
Iskrena hvala tudi vsem govornikom za tople poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Go-milsko za odpete žalostinke, pihalni godbi ter lovskim in gasilskim društvom za častno stražo in spremstvo.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Dragemu možu, atiju in tatiju
Karlu Herodežu
iz Trnave
27. marca mineva leto dni, kar si nas zapustil, toda v naših srcih je ostala žalost in praznina.
Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, sosedom, govornikoma in duhovniku za opravljen obred. Posebna hvala tudi gasilcem.
Hvala tudi vsem, ki ste mu darovali cvetje in se mu tako v velikem številu poklonili
Vsi njegovi
Dežurstvo na vodovodu
V času od 23. marca do 20. aprila 1987 bodo po razporedu dežurni naslednji monterji:
od 23. 3. do 30. 3.
—	Aleš SALEZIN, Kasaze 91 /a, Petrovče
od 30. 3. do 6. 4.
—Bogdan PANTNER, Rakovlje 17/d, Braslovče
od 6. 4. do 13. 4.
—	Vlado ŠUPER, V. Pirešica 5/e, Žalec
od 13. 4. do 20. 4.
—	Franc KOS, Jezerce 8, Šmartno/RD
Dežurni monter dežura oziroma je pripravljen doma v popoldanskem času ob delavnikih ter ob prostih dneh (sobota, nedelja, prazniki).
Prijave okvar na vodovodu lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža delovne organizacije — Nade Cilenšek 5, Žalec.
ZAHVALA
O boleči izgubi mame in stare mame
Marije Rojnik
s Polzele
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred in kvintetu LASTOVKA za odpete pesmi.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob prerani izgubi ljubega moža, očeta in starega atija
Izidorja Dreščka
iz Pariželj
se iz srca zahvaljujemo vsem: sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, poslovnim prijateljem, ki ste žalovali z nami in mu podarili cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Garant za pomoč in organizacijo pogreba. Hvala govornikoma za izrečene tople poslovilne besede, hvala pevcem iz Braslovč, pogrebcem in godbi iz Liboj.
Prav posebna hvala sosedom in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
ZAHVALA
izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Anice Krošel,
roj. Rihter iz Kasaz
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in denar namesto vencev ter pokojnico tako številčno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, sin Branko in hčerka Zdenka z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Bernarda Kovčeta
iz Lok 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in prispevke namesto cvetja. Posebna hvala duhovniku za opravljen obred, govorniku, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Bernarda z družino
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob prerani.
V SPOMIN
30. marca 1987 mineva eno leto neizmerne žalosti, odkar si nas za vedno mnogo prerano zapustil ljubi sin
David Velepič
s Polzele
Nè moremo se sprijazniti s tem, da te ni in da te ne bo nikoli več med nami.
Ne solze, ne bridka bolečina v naših srcih te ne prikličejo nazaj. Ta bolečina ne bo minila, dokler tudi nas ne bo črna zemlja krila. Nenadomestljiv si, povsod sta praznina in tišina. Tvoj korak je zastal, glas onemel. Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče.
V globoki žalosti vsi tvoji, ki smo te imeli radi.
Da ne pozabimo
80 let Partizana
Avstrijska vojna napoved Srbiji in začetek prve svetovne vojne je močno vplival na delo v vseh društvih in prav tako tudi na delo braslovškega Sokola. Dejavnost je bila v celoti prekinjena, velik del aktivnih članov pa je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko. Že prej pa je bil mobiliziran eden najaktivnejših sokolov, eden od ustanoviteljev: Rudolf Salaba.
Ker letos teče sto let od njegovega rojstva in zaradi njegovih zaslug za telesnokdlturno in narodno-prebujevalno delo v Braslovčah, je prav da ga nekoliko podrobneje predstavimo. Rojen je bil na Vranskem 14. aprila 1987. leta. Izučil se je za trgovca in bil trgovski pomočnik v Braslovčah pri Paurovih in tu se je srečal tudi s Tonetom Stergarjem, enim od vodilnih aktivistov pri ustanavljanju Sokola. Oba sta bila duša vseh društvenih aktivnosti. Prvo svetovno vojno je preživel kot avstrijski vojak, ki pa se ie po končani vojni priključil vojski generala Meistra v boju za Koroško. Med vojnama je bil aktiven oficir v starojugoslovanski vojski, v kateri je imel visok položaj, predvsem v raznih mestih Črne gore (komandant garnizona v Cetinju in Kotoru) dalj časa pa je bil tudi v vojnem ministrstvu v Beogradu. Tu je bil kot kapetan prvega razreda (kar je najvišji možni čin, ki ga je lahko dosegel brez vojne akademije) zaposlen v intedanturi. Ob začetku druge svetovne vojne je bil v Beogradu, od koder se je skupno z drugimi umaknil in prišel v Sarajevo v nemško ujetništvo. Do leta 1944 je bil v taborišču Osnabrück, od koder so ga zaradi bolezni spustili domov v Beograd. Tu je potem živel do leta 1947, ko se je preselil v Maribor. Umrl je leta 1957, tako da je doživel petdesetletnico braslovškega Sokola, žal pa se kot edini takrat še živeči ustanovitelj zaradi bolezni ni mogel udeležiti slavnosti.
Salaba je bil prav zanimiv človek, saj se je ukvarjal tudi s pesnikova-njem, risarstvom, risal je načrte in preprostejše portrete, karikature, najbolj zanimivi pa so njegovi dnevniki, ki jih je redno pisal. Z zgodovinskega vidika je predvsem zanimiv njegov opis napada na Beograd 6. aprila 1941. leta, ki ga je doživel kot vojaška oseba. Podrobno je opisan tudi umik iz Beograda in življenje v taborišču.
Pa končani prvi svetovni vojni je Sokol v Braslovčah takoj začel z delom, predvsem pa so bivši člani komaj čakali, da bi se zavihteli na bradljo, drog ali konja, da bi začeli z rednimi vajami. Čeprav so se tudi med sokoli zaradi vojne pojavile vrzeli, pa so bile vse vrste številčno močne, saj so tu telovadili tudi člani s Polzele, Gomilskega, Orle vasi in od drugod. Leta 1919 so ustanovili še ženski oddelek, ki je imel v začetku 18 članic. S tem je društvo pridobilo novo kvaliteto, saj pred vojno v njem ni bilo žensk. Leta 1920 so se od društva odcepili člani s Polzele, saj so tu ustanovili samostojno društvo. Je pa v tem času predvsem naraščalo članstvo z Gomilskega in iz Šmatevža, tako da so se odločili, da tu ustanovijo odsek braslovškega Sokola (leta 1930). Dve leti kasneje pa so člani iz Gomilskega ustanovili samostojno društvo in se odcepili od braslov-ških sokolov. V tem času pa je bila v Orli vasi četa braslovškega Sokola, ki je delovala delno samostojno, delno pa v sklopu matičnega društva (od leta 1930).
Dejavnost društva je bila pestra, saj so delovali oddelki članov, članic, mladine, ukvarjali so se z dramsko dejavnostjo, zelo uspešno pa je delovala tudi knjižnica.
Vsa leta je imelo društvo velike probleme s prostori za izvajanje dejavnosti. V zimskem času je bilo zato delo omejeno predvsem na kulturniško delovanje, zato je bila stalno prisotna želja po lastnem zaprtem telovadnem prostoru in primernem telovadišču na prostem. Na proslavi 25-letnice ustanovitve društva je dozorela želja, da je skrajni čas, da društvo dobi svoje prostore. Začeli so resno delati na tem področju in na občnem zboru 1932. leta ustanovili gradbeni odbor, ki ga je vodil Riko Maršič. Takoj so pričeli z iskanjem primernega prostora, ki bo omogočil postavitev telovadnice in da bo ob njem primerno velik prostor za zunanjo vadbo. Tak prostor so našli v Rakovljah ob potoku Trebnik.
— se nadaljuje — -fk
Sadeksova zakladniea zdravja:
Kanisari
Kamilan
Mentolan
j
/O ljubljanska banka
Ste imetnik tekočega računa? Izkoristite njegove prednosti!
Banko lahko pooblastite za plačevanje vaših rednih obveznosti!
Vsako gospodinjstvo ima vrsto rednih obveznosti, vsaka od njih pa zahteva skrb in odvečne poti. Temu se lahko izognete, če banko pooblastite, da bo namesto vas poravnavala te obveznosti. Banka bo tako lahko namesto vas poravnavala:
—	obroke za odplačevanje stanovanjskih in potrošniških kreditov pri banki
—	vzgojnino VVZ
—	naročnino za dnevno časopisje
—	RTV naročnino
—	mesečno telefonsko naročnino
—	mesečne obroke za življenjsko zavarovanje
—	komunalne storitve
—	vse druge obveznosti, ki se plačujejo v enakih mesečnih obrokih
O plačanih obveznostih in o vseh ostalih spremembah na tekočem računu obvešča banka imetnika z izpiskom. Potem, ko ste sklenili pooblastilo za odplačevanje obveznosti z banko, je potrebno le še redno zagotavljanje sredstev na računu, da ne pride do prekoračitve (negativnega salda).
Poraba časa za spremljanje sredstev bo prav gotovo v vaše zadovoljstvo odtehtala omenjene prednosti plačevanja s trajnimi pooblastili.
LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje
Iz miličnikove beležnice
Dne 26. februarja se je ob 14. uri zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti Žalec—Griže. Voznik osebnega avtomobila CE 171-579 Ibro KEKIČ je z vozilom s prikolico tesno prehiteval voznico motornega kolesa Justino OKORN, jo pri tem zadel s prikolico, tako da je padla po vozišču in se laže poškodovala.
Dne 26. februarja se je ob 6.40 pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v naselju Gotovlje, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila CE 204-174 Iztok VERDNIK. Pri vključevanju v promet je izsilil prednost neznanemu vozniku kolesa z motorjem. Ta je pri izogibanju zapeljal na levo stran ceste, pri tem pa oplazil kolesarko Štefko ŽERJAV, ki se je pri tem laže poškodovala.
Dne 27. februarja se je ob 13.10 zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti v Zg. Gorčah, ko je voznica kolesa z motorjem Marija STOPAR zaradi vožnje po sredini vozišča trčila v nasproti vozeči osebni avtomobil Franca PUNČUHA. Ob trčenju je Stoparjeva padla po vozišču in se laže poškodovala.
Dne 2. marca se je ob 16.50 zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti v Šempetru. Voznica osebnega avtomobila CE 162-014 Maja TRATNIK je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala na levo stran cestišča in trčila v nasproti vozeč avtobus, ki ga je upravljal Boris ILEŠIČ. Pri trčenju se je voznica huje poškodovala, nastala pa je tudi večja materialna škoda.
Dne 2. marca se je pripetila tudi v Šempetru prometna nezgoda, v kateri se je voznik oseb. avtomobila CE 178-641 Ivan BRGLEZ zaletel v stoječ osebni avtomobil CE 198-092 Ivanke GRAČNER. Pri trčenju se je Gračnerjeva laže poškodovala, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda.
KAZNIVA DEJANJA
V noči na prvi marec se je na parkirišču pred NAMO v Žalcu neznanec lotil osebnega avtomobila znamke BMW reg. št. CE 201-444, last Andreja ŠEPCA, s katerega je potrgal zunanja ogledala in povzročil večjo materialno škodo.
Dne 1. marca je prišlo do požara v stanovanju Ulica talcev 1 v Žalcu. Na balkonu je otrok zažgal polovinil vrečke in kartonske škatle, kar pa ni povzročilo večje škode, vendar je primer ponovno opozorilo staršem, da vžigalice niso za otroke.
Dne 26. februarja so bile v večernem času ukradene izpred gostišča Novak v Gotovljah smuči znamke Elan RS GS bele barve z rdečo-črnimi napisi in z vezmi tirolia 490.
Dne 2. marca so z zastave 101, last Antona FERMETA, ki je vozilo parkiral na prostoru pri stanovanjskih blokih v Doberteši vasi, ukradli avtomobilsko kolo znamke Tigar 145 x 13.
Dne 9. marca je prišlo do eksplozije indukcijske peči v Ferralitu, pri kateri je bil laže poškodovan delavec Emil Džakovič.
KRŠITVE JAVNEGA REDA IN MIRU
Dne 1. marca je v discu hotela Prebold Darko S. kršil javni red in mir, s tem da se je neprimerno obnašal, se stepel z redarjem, nato pa se je uprl še miličnikom. Predlagali so ga v postopek sodniku za prekrške.
Hmezad
ŽALEC
do GOSTINSTVO - TURIZEM
PECIVO, PECIVO
Kako lepo diši! MMM, po sladkem diši! In od kod tako lepo diši?
Iz slaščičarne PREBOLD po dobrem svežem pecivu, ki ga že vrsto let pripravljamo v malih, a dobro izkoriščenih prostorih. V Preboldu, Žalcu in drugod že dobro poznajo sladice, ki jih pripravljajo izkušeni slaščičarji. Pripravljamo vse vrste slaščic, posebno znano je čajno pecivo, ki mu ga ni para daleč naokoli. Slaščičarji ga spečejo vsak dan okoli sto kilogramov, vsega sproti pa tudi prodamo. Prava umetnost so torte po naročilu za različne priložnosti. Prilagajamo se željam naših gostov in naročnikov.
Torej, če še niste poskusili dobrot naše slaščičarne, pridite in ne boste razočarani!	HMEZAD
Hotel Prebold Slaščičarna Prebold
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
VAS VABI NA:
SMUČIŠČA ŠIROM PO SLOVENIJI - UGODNI SMUČARSKI ARANŽMANI OD PETKA DO NEDELJE
PRVOMAJSKO SMUČANJE V FRANCIJO - VAL THORENS
Prijave že sprejemamo!
MORJE, V ZDRAVILIŠČA, V NOTRANJOST NAŠE DOMOVINE -
bogata ponudba, ugodne cene!
IZLET PO DOMOVINI: vsak vikend v maju in juniju — dvo- ali tri-dnevni paketi za ČRNO GORO; vsak četrtek v aprilu, maju in juniju štiri-dnevni aranžma PLANINE IN I JEZERA MAKEDONIJE
VIS — poletje sredi pomladi — tridnevni paketi od 8. maja do 12. junija | vsak petek;
POMLAD NA VISU — šest dni, odhod vsako soboto v maju; TRADICIONALNO KOMPASOVO SREČANJE - BOL NA BRAČU j
I odhod 30. aprila do 3. maja LETOVANJE: POLETJE '87
PRVI POČITNIŠKI PROGRAM ZA DOMAČEGA GOSTA - KOMPASOVO | MALO MISTO - SUTIVAN NA BRAČU -I POZOR
—	vsem, ki se boste prijavili do 15. aprila 1987, bomo zagotovili nespre-j menjene cene — OGLASITE SE!
I PO POTEH TRUBARJEVEGA IZGNANSTVA - odhod 17. 4 - 3 dni STROKOVNA POTOVANJA I MÜNCHEN - IFAT ’87
—	Mednarodni strokovni sejem za čiščenie, odplake, reciklažo, čiščenje mest, cestna in zimska služba — odhod 21. maj 1987 — 2 dni j BUS
I PARIZ - SICOB
—	mednarodni salon informatike, telematike ... odhod 6. april 1987 I 4 dni — AVION
PRVOMAJSKI IZLET V GRČIJO
—	odhod 28. 4.-5 dni — letalo iz Ljubljane RIM SKOZI STOLETJA
—	29. 4. — 5 dni — avtobus I MOSKVA—LENINGRAD—KIJEV
odhod 29. 4.-8 dni — letalo I OGLASITE SE V NAŠI POSLOVALNICI V NAMI IN ZAHTEVAJTE PRO- | GRAME IN INFORMACIJE.
NAŠ DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12.
I ure.	.	. i
IMAMO TUDI PRODAJO VSEH VRST LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH | VOZOVNIC.
I VAŠA AGENCIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA, DE ŽALEC,
VAS PRIČAKUJE
Po nekajletnih pripravah vmes pa tudi zapletih pri zagota-’ vijanju finančnih sredstev so se končno pričela dela modernizacije cestnega odseka Latkova vas—Prebold. Izvajalec del je Cestno podjetje Celje, predračunska vrednost pa je 200 milijonov dinarjev.
jk
Program komunalnih del v krajevni skupnosti Žalec je za letošnje leto precej obsežen. Poleg sredstev interesnih skupnosti, organizacij združenega dela bodo 45 milijonov din primaknili iz krajevnega samoprispevka. Najprej so se lotili ureditve stare struge Godomlje, uredili pa bodo še več ulic in-pločnikov, javno razsvetljavo in kanalizacijo.
jk
Odkar je parkirni prostor pred samopostrežno trgovina Savinjskega magazina zaprt zaradi gradnje, je takšnih prizorov, kot ga vidite na posnetku, v Žalcu čedalje več. Vozniki parkirajo na pločniku ali na cesti in tako bo vse dotlej, dokler se ne bo treba pošteno prijeti za žep.	—mn,
FOTO: jš
SIGMA
GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA ZABUKOVICA p.o.
PROIZVAJA:
—- sanitarne gradbene elemente
—	kovinske izdelke
—	montaža
SIGMA SIGMA SIGMA
#3
O •Hmezad*
ŽALEC
Vaš nakup od vijaka do traktorja
POPOLNA IZBIRA
VAŠ OSKRBOVALEC
.1 '
SJL

	
Hmezad
AGRINA