PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE L®to 1. štev. 139 - Cena 3.- lire TRST, četrtek 25. oktobra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Ted, št. 93806,93807.83808. Rokopisi ae ne vračajo Nedeljska manifestacija nam je povedala, da je italijansko in slovensko delovno juistvo strnjeno v pripravljenosti in volji do obnove. Kakor je v borbi proti fašizmu in okupatorju nosilo glavno breme m doprineslo v tej borbi največje žrtve, tako je delovno ljudstvo danes pripravljeno dati vse od sebe za obnovo domovine. Odmevi francoskih volitev Izjave tajnika francoske komunistične stranke in ministra Bidaulta Pariz, 24. AFP. — Notranje mi-tistrstvo je izdalo poročilo o raz-lelltvi glasov na francoskih aplos-volitvah. Število oddanih glasov fc 19,152.876. Od tega so dobili komunist! 5,004.121 glasov, socialisti '■161.578 glasov, ljudsko republikansko gibanje 4,580.222 glasov, radialni socialisti 1,115.382 glasov. številke s« lahko še nekoliko •Premenijo zaradi delovanja okrož-**k kontrolnih komisij. Sestava koalicijske vlade, osnovne na treh velikih strankah, bo f gotovi nteri odvisna od udeležbe Orodne republikanske stranke pri &P*Podarakeni programu, ki ga izpluje odbor, sestavljen iz komuni* *°v, radikalov in soeailistov. Med-pripravlja De Gaulle osnovni ^crt za sporazum uied strankami, ga bo predlagal ustanovni skupki, če bo pozvan da načeluje no-** Vladi. Verjetno se bo prihodnje posvetoval z voditelji treh naj- y*šjih političnih strank o tem vprego«. ^ novi skupščini so najbolje zakopani delavci. Od 546 članov, ki 19 bodo udeležili ot-voritnene seje *■ bovembra, je 110 uradnikov in Htoev, 86 profesorjev in srednje-•"Mtlh učiteljev, 61 odvetnikov, 43 Oltarjev ter 32 zdravnikov In kramarjev. Nova vlada se bo morala takoj sestavi lotiti predvsem finanč-"eSa vprašanja. Menijo, da bodo 1&vci in uradniki vseh slojev zah- povišanje plač, da bj mogli spraviti v sklad prejemke z živ-"Ujskimi stroški. Plače so pov* **foo štirikrat višje kot pred voj' 'd toda cene so se zvišale šcst-bt it v gotovih primerih celo U. država bo neizbežno morala podati proizvodnjo. Ce ne bodo mogli * botranjim posojilom kriti držav-"*8a proračuna, menijo da bo deficit "brastel. V tem primeru se bodo ^ran zateči k francoski banki. Nova vlada bo zato prisiljena dobiti plače in cene tako, da se bo "*4lo pravilno razmerje. Duclosove izjave Komunisti ne skrivajo želje za •odel, ovanjem z drugimi strankami. komunistične stranke je izjavil: ■»Veseli nas, da smo postali največja stranka Francije, toda uspeh, ki je pripomogel naši organizaciji, da je postala prava narodna stranka, nam nalaga dolžnost, da se zavedamo svoje odgovornosti. Francija je pokazala željo po nečem novem. Ne bi smelo biti težko doseči sporazuma med levičarskimi strankami glede načrta za gospodarsko obnovo po načelih narodnega Sveta strank odpora, po katerih so marca 1944. zahtevali svobodo besede in tiska in podreditev posameznih gospodarskih interesov splošni koristi.* O možnosti bistveho različnih stališč med največjimi strankami glede zunanje politike je Duclos dejal: »Komunistična stranka je proti zapadnemu bloku, ker vidi v tem nevarnost razdora med zavezniki in orožje, naperjeno proti Sovjetski zvezi in Združenim državam. Naklonjena pa je zavezništvu med Francijo in Veliko Britanijo, kot je zaključeno med Francijo in Sovjetsko zvezo ter v istem duhu, kot prijateljstvo z Združenimi državami.* Na vprašanje o možnosti sporazuma med tremi strankami za sestavo koalicijske vlade, je vodja socialistične stranke Leon Blum izjavil: «Vse tri stranke so v bistvu sporazumne z načeli, ki jih je določil narodni Svet strank odpora za uvedbo radikalnih gospodarskih reform.* lajave ministra Bidaulta Francoski zunanji minister Bt-dault je izjavil dopisniku dnevnika »ONA* v Parizu, da ga uspeh njegove stranke ni presenetil, akorav-no je predvideval slabši izid. O splošnih namenih francoske zunanje politike, je Bidault rekel, da Francija ne teži za sestavo za-padnega bloka. «Ce se omenja za-pad v zvezi s Francijo — je rekel minister — je to zaradi tega, ker se nahaja Franoija po svojem zemljepisnem položaju na zapadu. Nahaja pa se tudi v svetu Willkie je imel prav, ko je govoril o enem samem svetu. Vkljub neuspehu v Londonu Francija ne obupuje, da se bo našel ključ za sporazum »Petih velikih* in za ustanovitev stalne mednarodne organizacije.* V razgovoru z istim dopisnikom je predsednik katoliške napredne stranke (nazvana tudi ljudsko republikansko gibanje), stotnik Mau-rice Schumann, izjavil, da bo njegova stranka verjetno obdržala listnico zunanjega in poročevalskega ministrstva. Razen tega bo zah- tevala še podtajništvo za družinsko upravo pri ministrstvu za narodno zdravje. O programu republikanskega ljudskega gibanja je Schumann izjavil, da se ujema s programom izvzemši v nekaterih točkah. Mi nismo marxisti — je rekel Schumann — in ne priznamo nacionalizacije kot nekaj, kar bi postavili proti razredom.* Neosnovane vesti Moskva, 24. Tass — Londonski listi «News Chronicle*, «Daily Mali* in nekateri drugi so priobčili poročilo ameriške agencije Ass. Press, ki pravi, da so se pred kratkim vršili ob bolgarsko-turski meji veliki manevri sovjetskih čet. Tass je pooblaščena da zanika to poročilo kot popolnoma neutemeljeno in izmišljeno. Komentar „Krasnaje zvezde" Moskva, 24. — Diplomatiehi u. rednik »Krasnaje zvezda* piše: Izidi francoskih splošnih volitev so zelo značilni, ker Izpričujejo odklon širokih ljudskih množic na levo, kar ni značilen pojav samo v Franciji, temveč tudi v mnogih drugih deželah zahodne Evrope. Francoski volivci so enako, kot pred kratkim angleški volivci, glasno izrazili svoje nezaupanje političnim strankam, ki so bile na oblasti dolgo vrsto let, na predvečer te vojne, in ki niso mogle zagotoviti mednarodnega sodelovanja v interesu obrambe miru v Evropi. Francosko ljudstvo je pokazalo svojo odločnost, da ne bo dovolilo ponovno oživiti režima, ki se je izkazal za nesposobnega, da organizira uspešno obrambo proti nemški agresiji in ki je zapeljal Francijo v viehy-sko sramoto. O-gromna večina francoskih volivcev je glasovala za stranke in skupine, ki so v letih okupacija združile de. mokratične elemente, ki so vodile borbo proti nemškim osvajalcem za narodno osvoboditev Francije. N,i slučajno, da je komunistična stranka dobila največ glasov. Široke množice v vseh francoskih o-krožjih so se prepričale, da je bila komunistična stranka hrbtenica gibanja odpora. Kar se tiče socialistične stranke je zavzela navzlic svojim lastnim predvidevanjem komaj tretje mesto. Francoski voliv-ci s vnesli svoje popravke v načrte tretje mesto. Francoski volivci so vnesli svoje popravke v načrte _ in račune voditeljev socialistične J predka. stranke, čeprav se je socialističoa stranka trudila, da bi ohranila glasove delavskih volivcev in je sledila komunistični stranki z zahtevo, da je treba vzpostaviti kontrolo nad trusti in izvesti druge socialne reforme, je vendarle izgubila mnogo delavskih glasov. Namesto njih si je pridobila gotovo število glasov meščanskih volivcev. Delavski volivci in meščanski krogi so pazljivo zasledovali stališče francoske socialistične stranke. Stališče, ki ga je zavzemala stranka v vprašanju enotnosti delavskega razreda, je imelo odločilno važnost zanjo in za komunistične stranko. Nekaj tednov pred volitvami je socialistična stranka na svojem kongresu odklonila predlog komunistov, naj stvorita skupno volivno listo. Delavski volivci so reagirali na ta korak že na okrožnih volitvah in so oddali že takrat veliko število svojih glasov komu. nistom. Med sedanjo volivno borbo je socialistična stranka razvila besno protikomunistično kampanjo, kar je imelo za posledico povečanje dotoka delavskih glasov h komunistični stranki. Pri teh splošnih volitvah se je francoska socialistična stranka docela očitno usme. rila. na desno. Prezgodaj je Se, da bi prerokovali o sestavi doboče vlade, zdi se nam pa popolnoma nesporno, da je u-stvaritev stabilne vlade v predhodni dobi odvisna od sodelovanja omenjenih treh strank v duhu nadaljne-ga razvoja demokracije in na- Cfiues Duclos, tajnik francoske Obnova v Jugoslaviji Beograd, Tanjug — Pletitaica »Drina* v Sarajevu, ki je pod u-pravo ministrstva za trgovino in preskrbo, je pričela svoje delo z najmanjšimi zalogami. Danes se stanje izboljšuje, ker je volne za predelavo dovolj, prihajajo pa še nove pošiljke volnene preje, katero nabavlja ministrstvo za trgovino in ,^Toro*-»irnnrr.vvvv.-.v.,.V.V.V.,.V.V.V.V.,.V..V.V.V.VA,.V.V.V.,.,.v.-.-v *. Fašisti so morili, pleoili in pustošili Poročilo o škodi, ki so jo fašistični osvajalci povzročili v Jugoslaviji Kaograd, 34. Tanjug — Izšlo je (počilo o jugoslovanski vojni ško-J- Štiri leta vojne so nemški faši-*&ti osvajači, italijanske, madžar-In bolgarske fašistične armade okupacijske oblasti, dosledno iz-/Noč zločinska povelja svojih Jetičnih vlad in vrhovnih povelj. po vsej Jugoslaviji plenile in /**oeile, morile nedolžno civilne Rivalstvo, poškodovale, požlga-. dl plenile vasi in mesta, uničile 7"°dno gospodarstvo, okradle in »JjHe kulturne, umetniške, zgo-vd>ske ta znanstvene zavode. -Cistični zločinci so sistemiatič-t dl z naslado morili, plenili, po-in pustošili povsod. Okupa-J*ki vojak je bil povsod in vse. Jbtč drugega kot brezsrčen mo in zločinec, tanške fašistične okupacijske •o med neizzvanim napadom £ j^Ugoalavijo ta v štirih letih ne-7®i®hnega boja jugoslovanskih na-°v na strani združenih narodov 1,685.000 civilistov, popolno- v, odpeljali L-“šča j ubirali ®ll deloma onesposobili 420.000 Ijali v koncentracijska 76.000, internirali 320.000, y^-wan na prisilno delo 270.000, . -o preselili 580.000 in nasilno . killairali 320.000, skupno 3.700.000 Lih jJ^Valcev, ali 28% celotnega pre- ^ thega števila poslopij v Jugo. ^ je bilo uničenih ali pofckodo- a. 604.160 poslopij ali 30% deportirajo v koncentracijska ta. borišča. Državna komisija za vojno škodo Je na osnovi posameznih cenitev v mestih in vaseh, izvršenih po krajevnih prebivalcih in predstavnikih oblasti, ocenila materialno škodo, ki jo je utrpelo jugoslovansko ljudstvo med vojno in okupacijo na 9 milijard 100 milijonov dolarjev. Od te vse vsote so za 7.120.090.045 dolarjev škode povzročili Nemci, 1.449.363.681 dolarjev Italijani, 45 milijonov 191.805 Madžari, 12.340.707 Bolgari. Te številke ne vsebujejo izgube na narodnem dohodku. Ob zaključku izjava poudarja, da morajo okupacijske čete in njihovi sateliti, kot organizatorji in izvrševalci tega umičevanja, plen- jenja ter ubijanja naših najboljših sinov, plačati reparacije v največjem možnem obsegu. Kot se vidi iz teh podatkov je Jugoslavija ena izmed najresneje prizadetih zmagovitih članic združenih narodov. Zaradi tega jugoslo. vanski narodi a polno pravico zahtevajo, da dobi Jugoslavija reparacije v sorazmerju s svojim napori in žrtvami v tej vojni. Reparacije se morajo plačati tako, da bo mogO' če začeti z intenzivno obnovo zemlje. Končno zahtevajo jugoslovanski narodi prehodne dobave najnujnejšega materiala iz Nemčije in Italije. Jugoslovanski predstavniki mo. rajo biti povabljeni k reševanju vseh problemov ki so v zvezi s povračilom vojne »kode. Prepredle uresničenje fašističnih sanj New York, 24. Tass. — Načelnik metodistične cerkve v Bostonu in predsednik »ameriSkega odbora za borbo za svobodo Španije*, Hart-mann, je izjavil predstavnikom tiska, da je odbor poslal Trumanu poslanico, v kateri zahteva takojšnjo in popolno prekinitev odnosov med ZDA in Francovo Španijo. Poslanica poudarja, da Španiji ne sme biti dovoljeno, da bi postala oporišče za uresničenje fašističnih sanj o zavojevanju svta. Odbor je poslal ministrstvu »pomeni, co, v kateri zahteva, naj namestnik državnega tajnika Braden poroča na bližnji panameriški konferenci o pomoči, ki jo je Francova falanga nudila predstavnikom osnih dežel na zahodni polobli in na Filipinih. Poslanica zahteva, naj vla. da in policijske organizacije ameriške armade in momariee aretirajo španske agente v ZDA, Prenehajo naj tudi trgovati s Francom. Odbor smatra, da je prišel čas, da se podvaamejo ukrepi proti režimu Francov« falange in proti poizkusom, da bi nadomestili sedanji re-žim v španji s kraljevino, pod nadzorstvom falange. Zahteva, da se priznajo Spanci, ki se bojujejo proti Francu, kot del Združenih narodov. Poziva vlado, naj ukrene vse potrebno, da se prenehajo preganjati protifašistični Spanci in naj zahteva, da se izpusti dva protifašistična voditelja ki sta ju aretirane španske Francove oblasti. Pokazali bomo enotnost ljudskih množic Govor maršala Tita ob obletnici osvoboditve iumadije i nove vlade v Maršal Tito je imel ob priliki proslave osvoboditve, ki se je vršila v Kragujevcu, govor. V tem govoru je najprej poudaril pomen žrtev, ki jih je dal Kragujevec že leta 1941, ko je bilo ustreljenih na tisoče Kragujevčanov. Poudaril je, da smo danes dosegli cilje, za katere so padle te žrtve. Potem, ko je omenil velike zasluge teh žrtev, je maršal Tito v svojem govoru prešel na zadnjo nalogo za dosego do-kočne zmage, za katero so dali svoja življenja tisoči in tisoči Jugoslovanov. Bližajo se volitve ta 11. novembra bo ljudstvo zapečatilo to zmago. Ko je govoril o volitvah, je dejal: Pri volitvah U. novembra ne gre za to, da ena stranka prekosi drugo ali da si na kakršen koli način s pomočjo gumijastih kroglic pribori do oblasti. Pojdeno na volitve, da pokažemo enotnost naših ljudskih množic, da pokažemo odločnost braniti pridobitve velikega osvobodilnega boja. Na te vo- litve pojdemo zato, da definitivno izvršimo ono obljubo, s katero smo se obvezali napram našim padlim žrtvam, napram vsem onim, ki so žrtvovali svoje življenje za boljšo in srečnejšo Jugoslavijo. Ne gremo na volitve z novim programom, ne gremo s posebnimi obljubami. Gremo z že davno izdelanim programom, ki se je ustvarjal 4 leta na bojnem polju ta v zaledju. Na te volitve gremo, da enkrat za vselej ugotovimo, da narodi Jugoslavije žele tako Jugoslavijo, kakršno mi danes ustvarjamo, to je demokratično federativno Jugoslavijo, bratsko skupnost enakopravnih narodov. Dokler smo živi si moramo zapomniti in moramo našim novim pokolenjem ta spomin vcepiti, da nihče ne bo nikdar pozabil, kaj je Jugoslavija pretrpela v teh 4 letih, da nihče ne bo pozabil teh ogromnih žrtev, ki so jih dali naši narodi. Ako si bomo to zapomnili, je gotovo, da ne bo nihče mogel vsaditi seme razdora in porušiti tega, za kar smo se borili. Mi vam kažemo pot Caracas, 23. — Nova vlada v Ve. nezueli, je izdala odlok, s katerim prepoveduje članom sedanjega parlamenta kandidirati pri prihodnjih letih trpljenja mogli dati vse ono, V nadaljevanju svojega govora je maršal Tito omenil namerno, obrekovanje položaja v Jugoslaviji po raznih škodljivcih, ki delajo na tem, da onemogočijo uresničenje narodnih ciljev. Poudaril pa je, da vsi ti škodljivci ne morejo doseči ničesar, ker si je ljudstvo postavilo temelje za novo federativno Jugoslavijo, si ustvarilo svojo vojsko in si ustvarilo ono najglavnejše, česar preje nikdar nismo imeli. Nadalje je govoril o ogromnih napo rih, ki jih vrči jugoslovansko ljud stvo na polju obnove. V zvezi tem je dejal: »Bilo bi mnogo boljše ter bi bil jaz najsrečnejši, ako bi vam po niti. Nihče ni postavljen z dekretom, temveč je izvoljen. Voliti je treba poštene ljudi, voliti ljudi, ki s svojo poštenostjo in s svojo preteklostjo dajejo jamstvo, da bodo izvrševali ono, kar ljudstvo hoče. Treba je biti prepričan, da bo, ako bodo taki ljudje vedno v odborih in na oblasti, vedno manj in manj napak.* Ob koncu svojega govora je maršal Tito dejal, da je danes jugoslo- vansko ljudstvo svobodno, da mu danes nič več ne ukazujejo razni načelniki in orožniki,_ temveč da si ukazuje samo po organih, ki'jih voli. Dejal je: »Pri nas ni nikogar več, ki mogel sedeti na grbi ljudstva, pa ga ljudstvo ne bf moglo odstraniti. Vsakogar more ljudstvo odstraniti, ako vidi, da ne' dela prav. Ce bi bila to demagogija, ne b; mogla nova federativna Jugoslavija obstajati.* Svoj govor le končal z besedami: »Ako oni zgoraj niso v redu, -jih je treba odstraniti in postaviti boljše. To vam morem danes povedati, vi pa odgovorite 11. novembra.* Istrani pri maršalu Titu Beograd, 24. Tanjug. — Maršal Tito je včeraj popoldne sprejel folklorno skupino iz Istre, ki je sodelovala na festivalu na proslavi obletnice osvoboditve Beograda, Maršal Tito se je zadržal nekaj časa v razgovoru z istrskimi mladeniči in dekleti. Zasedanje narodne Skupščine v (JSR Praga, 24. Tass. —. Predsednik Češkoslovaške republike dr. Beneš je sklical zasedanje začasne narodne skupščine za 28. oktober 1946. v Pragi. Proslava Oktobrske revolucije v SI Moskva, 23. Tass — Sovjetska dežela se pripravlja na proslavo 28. obletnice velike oktobrske revolucije. volitvah, ki bodo aprila 1946. Nova vlada je tudi blokirala vse bančne vloge venezuelskih državljanov, ako znašajo več kakor 30 tisoč dolarjev, ker namerava izvršiti preiskavo o denarju, ki so si ga razni ljudje prilastili pod vlado odstavljenega predsednika Issiasa Medine. Nova vlada je izdala odlok, a katerim znižuje plače ministrov ter povišuje plače vojakov in civilnih vladnih uradnikov. Prva glavna skupičina Združenih narodov London, 24. — B. B. C. poroča, da bo 4. decembra Londonu prva glavna skupščina organizacij« Združenih narodov. V proslavo tega dogodka bodo znamke na pismih, ki bodo v teku predana na pošto v Londonu, pre- preskrbo. Volnena preja, ki je namenjena pletenju, se predeluje v predilnici tovarne preprog, kjer volno tudi barvajo. Do sedaj so iz-1 tiskali s posebnim žigom Združe-delali preko 4000 volnenih jopičev, | uih narodov, kateri leže pripravljeni v skladi-1 ■iuu. Poslali jih bodo najprej v naj. siromašnejše enote. Poleg volnenih predmetov izdelujejo tudi bomba-žasto perilo za majhne otroke. WVi^^vvW^^^WAVWJVWWWWTir!JVL Klic iz Grške Peslv zveza grlklh Intelektualk kar pomeni, da je 3.300,000 'v»lcev brez strehe. ^°V|kinik je uničil ali poškodo-1rudnikov. 251 elektraren. različnih tovaren; uničil ali E>ti s je skladišča 140.000 tigov-0 ih drugih podjetij, kakor tudi ' j/* ta orodje 29.000 delavnic. v^'4žnik je uničil 6871 km že-jjrk|h prog, 88.000 km. cest. 3573 %°V’ P°ru"ll a'i odpeljal je 56 ■>1 ''aillčne vellkoeti, motorna j 'rkUa. In letalski material. I 1 kfciifc je uničil na tisoče po-I 17.900.000 sadnih dreves, '■l(j» h*>- obdelane zemlje; uničil je ■tfij. vagonov žita in drugih lili el«kih proizvodov, pi eko 3 V01* klsv živine, preko 9 mili. »hi, 8l,lv drobnice in 12.800.000 V Ho«. t0 uničevanje je bilo 1*. S V “kladu s pripravljenimi na- ^ » trakti vami fašističnih vlad Vpelje vojaških poveljnikov. V^iki vojaških edink; »o lz-Nr*U1'a**- po katerih »e naj ne-uničijo, mošltč preb!. 1 ******, še*te tse otroci p» Atene. 24. Tass. — Zveza grških Intelektualk je poslala britanski kraljici in ženam odličnih političnih voditeljev Velike Britanije, Z9SR, Franclje, ZDA in Kitajske poziv, v katerem prosi pomoči za rešitev 400 žena, ki se nahajajo v grških ječah. Poziv pravi: »Zaprte žene — delavke, dijakinje, učiteljice, gospodinje in celo učenke, so se borile za skupno stvar zaveznikov in za osvoboditev svoje de-V.ele. Od 116 žena, ki so zaprte v ječi v Femistoklesu v Atenah, jih j« bilo 28 partizank, 30 drugih pa Je poizkusilo Ječ* ta koncentracijska taborišča zavojevalcev. 14 letna Evdlknlnta Moriti*, ki je sodelovala v 48 bitkah proti Nemcem v vrstah HJLAS-a (vojaška organizacija narOdno-osvobodilne fronte) j« zaprta v ječi, čeprav ima jetiko. Očetje, možje in bratje številnih u-jetnic so bili umorjeni od Nemcev, j ali so v boju z njimi padli, številne jetnioe imajo doma otroke, nekatere celo dojenčke*. Poziv pravi, da Jetnlce gladu.iejo, da Jih pretepajo, žalijo ta ponižujejo vsak dan. Ni Jim dovoljeno, da bi čitale demokratične časopise, ampak Jim dobavljajo tako literaturo, kot so «d*la» Mussolinija in Metagasa, Poziv poudarja, da so Jetnioe zaprli v Ječe na temelju potvorjenih obtožb in neutemeljenih sumničenj ta 4* ja »njihov *- dini greh ta, da so se bojevale svojo deželo in svobodo, namesto, da bi sodelovale z zavojevalci.* Tako so na primer obdolžili Olgo Karaidu strahotne krivde, da Je mučila nekega učenca in mu iztaknila oči. Ta učenec se je popolnoma nepoškodovan pojavil pred sodiščem, da bi zanikal obtožbo, a to ni prav nič vplivalo na usodo jetnlce. Partizanko Lifazanu obtožujejo, da je ubila v odprtem boju z Nemci več izdajalcev, ki so se bojevali na nemški strani. Poziv se zaključuje takole: «V imenu grških žena In vsega demokratičnega ljudstva Grčije pozivamo Vas in vse ztne zavezniških dežel, da se pridružite zahtevi za splošno politično amnestijo in s tem rešdte najboljše grške hčere počasne smrti in barbarskega postopanja. Ouisllng ustreljen London, 24 — Norveško velepo-slnnstvo v Trandonu je sporočilo danes zjutraj agenciji Reuter, da so davi ob 2.40 usrtrellH Vtdkuna Quisilnga na podlagi obsodba, ki Jo Je Izreklo proti njemu vrhovno sodišče. Včeraj je aorveškl kralj odbil piofcjo gosp* Omisli n* za pomilostitev in odredil, da se mora obsod. ba Izvršiti. Proizvodnja avtomobilov v uralskih tvomicah Moskva, TASS — Uralci, ki so šele pred kratkim začeli proizvajati avtomobile, sedaj hitro povečujejo svojo proizvodnjo. Uralska avtomobilska tvomtea je bila zgrajena ob vznožju slikovitega Umen-skega pogorja ter je začela obratovati meseca junija preteklega leta. Od takrat je bilo izgotovljenih na tisoče avtomobilov. Kako h‘tro se povečava proizvodnja se vidi o-čitno iz dejstva, da se bo ob koncu leta avtomobilska proizvodnja v tej tovarni trikrat, povečala. Zgrajene so bile različne trgovine, postavljene električne centrale in v bližini raste iz tal prava delavska naselbina. Uralske avtomobilske tvorndce postajajo ena izmed največjih v Sovjetski zvezi. V tovarni so si postavili petletni načrt za proizvodnjo. V smislu tega načrta bo tovarna v 5 letih izdelovala več avtomobilov, kakor jih je pred vojno proizvajala najvecja sovjetska avtomobilska tvorndca — tovarna »Stalin* v Moskvi. Obnova Stalingrada Stalingrad, TASS — Za obnovo Stalingrada bodo porabili 1.145.000.000 rubljev. Od dneva o-svobodltve mesta, februarja 1943 so popravili 850.000 m2 industrijskih prostorov. Traktorska tovarna, železarne ta jeklarne, tovarna za gradnjo strojev, tovarna zs popravilo motorjev in številne druge tovarne so zopet pričele obratovati. Popravili so 320 tisoč m2 bivališč, 58 Ud, 129 otroških aavodiov, več kinematografov ta gledališč. Tudi raziskovalne zavode so popravili ta nekaj od njih jih še deluje. V okviru Sveta ljudskih komisarjev ZSSR je bila ustanovljena posebna uprava as obnovo Stalingrad«. Za obrambo demokracije New York, 24. Tase — «Daily Worker» poroča, da je priredil »Panameriški svet za obrambo demokracije* tiskovno konferenco, na nekateri sta govorila dva odlič. na voditelja argentinskega gibanja odpora. Izjavila sta, da se sedaj Peron brez dvoma posvetuje o tem, da bi nadaljeval fasističeo politiko. Govoreč o uradnem poročilu iz Buenos Airesa, da je Peron odpotoval v Chubut (Patagonija) sta Argentinca dejala, da posedujejo nemški veleposestniki v Patagoniji velika posestva in da se skrivajo tamkaj znani hltlerjevci, ki so pri. nesli s seboj ogromne količine denarja. Izjavila sta, da se je po prihodu Perona na oblast vojska potrojila, število policije v Buenos Airesu pa da je naraslo od 10 do 30.000 mož. ________ Nemška vojna industrija Frankfurt, Unipress. — Ameriške vojaške oblasti so objavile odredbo, da bodo tovarne L G. Far-benindustrie porušili in 5 industrijskih tovarn stavili na razpolago za reparacije. Uradniki vojaške vlade so izjavili, da bodo porušene tudi tovarna za brezdimni smodnik v Kaufburenu, nitrocelulozna tovarna v Ingolstadtu in tovarna v Neufel-dorfu. Najgloblji petrolejski vrelec Moskva. TASS — V okrožju vasi Gusani, v bližini Surakanija na polotoku Abseron, se bliža vrtanje najglobljega petrolejskega vreL ca koncvi. Do sedaj so prišli do globine 8700 metrov. Izvrtali bodo se 100 metrov, kot imajo v načrtu predvideno. Do sedaj najgloblji vre-lec v ZSSR j« bil vrelec v bližini Surakanija, globok 3445 metrov. Vrelec vrtajo s turbinsko metodo, ki je najnaprednejša. To metodo uporabljajo splošno samo v ZSSR, Turbinsko vrtanje nudi nove možnosti za globinsko vrtanje v velikem obsegu na petrolejskih področjih Azerbajdjana im za izrabljanje novih, do sedaj nepristopnih petrolejskih ležišč. kar je potrebno. Mi tega ne moremo dati. Mi moramo to samo obljubiti, a kar obljubim, obljubim svečano, da bomo to tudi v dveh, če ne pa v treh ali štirih letih iz« polnili. (Odobravanje). Oni, ki danes ne verjamejo, naj v par letih pogledajo, pa bodo videli, kaj smo mi zmožni napraviti. Zakaj smo mi to v stanu storiti? Zato, ker narod to hoče, ker narod tako hoče, ker narod to sam ustvarja. Ni tu posameznik ali kak nenadkriljivi genij, ki ustvarja iz nič. Mi vam samo kažemo varno pot, po kateri se najlažje -do tega pride, mi vam kažemo pot bratstva in enotnosti, pot vere v boljšo bodočnost.* Stara In nova Jugo stavila V svojem govoru je omenil bratstvo med jugoslovanskimi narodi in poudaril, kako novo Jugoslavijo ljubi njeno ljudstvo in dejal o sta ri Jugoslaviji: Kaj je bila vredna verssaillska Ju. goslavija, ki je obstajala na papirju, ko pa je vsakdo vlekel na svojo stran in ni nihče ljubil drhave, Ljubilo jo je samo nekoliko ljudi, ki so enako zatirali srbski, brvat-ski in slovenski narod. Oni so ljubili tako Jugoslavijo, ker so v njej najlažje uspevali. Toda narod: ki take Jugoslavije niso ljubili, ne bodo nikdar več hoteli, da bi se taka Jugoslavija vrnila, ker so vzljubili novo Jugoslavijo. Z bratstvom in edinstvom, ki je danes največja zmaga te vojne, smo uspeli, da smo s svojim odporom, s svojimi žrtvami, z vsem o-nim, s čemer se morejo naši narodi, vsak posamezno in vsi skupno, ponašati, pridobili veliko popularnost tn občudovanje vseh narodov, vseh naprednih narodov sveta. a posebno našega velikega bratskega zaveznika, narodov Sovjetske zveze. Prijateljstvo s SZ Govoril je o prijateljstvu med Sovjetsko zvezo ta Jugoslavijo, o prijateljstvu, ki ga nobena sila na svetu ne more več razrušiti. Dejal je.: «To je večno bratstvo, ki nam omogoča, da mi, tu na jugu, v Jugoslaviji, v novi federativni Jugoslaviji, mimo, brez vsake bojazni in nevarnosti za neodvisnost, gradimo svoje novo življenje, gospodarsko tn kulturno, da zgradimo boljšo in srečnejšo Jugoslavijo, kakor je bila. Ta zveza je čvrsto jamstvo, da bomo tudi na tem polju zmagali in da bomo uspeli v načrtih, ki so si jih postavili narodi sami.* V nadaljevanju svojega govora je poudaril, da so še vedno pred nami težke naloge in pri tem omenil, da je nas'e najboljše jamstvo, da bomo prebivali tudi te težke dni mi ta naša ljudska oblast. O njej je dejal: »Imate ljudsko oblast. Ta se mora še dvigniti. Ni še vse v redu. ona je sicer poštena, resnično napredna toda še nima izkustev in zadostnega znanja. Ako malopridneži motijo in napačno tolmačijo ljudsko oblast, jih Je treba odstraniti. Ljudska je tudi zato. ker jo mors ljudstvo postaviti in odstra- Ali ni skrajni čas, da končajo? Dopisnik „lzvestij"( o zavlačevanju razprave v LUneburgu V dopisih iz Berlina piše posebni dopisnik «Izveetij» Arkadij Perven. cev ped naslovom: «Ali ni skrajni čae, da končajo*, sledeče: »Razprava v LUneburgu, ki se je pričela pred angleškim vojaškim sodiščem 17. septembra, traja, oziroma se zavlačuje že v drugi mesec. V ga lerijah, kamor pripuščajo Nemce, je Videti solze, ki se svetije v očeh stark, mlade Nemke pa, ki so zbra. ne v malih skupinah, kažejo celo bojno razpoloženje. Nisem prepričan, da mladi nemški fantje, ki so oblečeni v civil, s hamburškimi kravatami, niso še nedavno sodelovali pri umoru Zoje Kozmoljan-ske in streljali z mitraljezi iz tragičnih strelnih jarkov pri Kerču na naše ljudi. Niti se nisem začudil, ko mi je tolmač, ki sem ga potreboval, izjavil, da je bil »junak* v letalskem zboru Richthofena. Ta zbor se je udeležil vojnih operacij pri Groznem in g. tolmač se je pozneje umaknil iz Krasnodara v Ta man. To oseba ima nedvomno «prav posebno mnenje* o razpravi. Tako so se izražali vodilni izdelovalci načrtov in bolujoči vojaki, Medtem pa delajo žene v Krasnodarju dan in noč, popravljajo razrušena o-grodja hiš in nosijo z lastnimi rokami opeke poslopij, ki so jih razrušili bombniki banditov zrakoplov-nega zbora Richthofena. Tu mi pa hoče nesramna oseba, oblečena v obleko peščeno sive barve, volnen »weater in lahek plašč, natvesti frazo, ki je tukaj zelo običajna, da so si »izmislili nemška grozodejstva*. Nato mi ponovi stavek iz mojih dopisov, objavljenih v začetku razprave: «Beseda fašizem ni bila izgovorjena na razpravi*. Mladina na galerijah in stranskih hodnikih pa se smeje in na moč odobrava hladnokrvnost obtožencev, ki jo smatrajo skoraj za junaštvo. Amerikanci, ki so s svojim značilnim smislom za poslovne zadeve obsodili bandite »sanatorija* v Ha damaru, so v očeh vsega nemškega občinstva zelo pridobili na ugledu. Toda tudi Angleži so se poslužili posebnega paragrafa kazenskega zakonika pri obsodbi malopridnega Joyce-a, Goebbelsovega »lorda hov-hovav organizatorja angleške fašistične zveze. Zločinci ne smejo ostati nekaznovani! In če vidim mlade Nemce, ki se smejejo na gornjih galerijah nad glavami sodnikov in angleških generalov, Nemce, ki so nasilno vdirali čez Kanal in se borili na poljih Francije in Nemčije, se me polašča onemoglost. Nočemo, da bi se napake ponavljale. Nočem, do bi moral moj sin ali tudi moj vnuk znova na boj proti železobetonsklm utrdbam. Ne moreta sl misliti, da bi morali nekega dne ruski šinovi zopet krvaveti na bojnih poljih. Vendar dvomim, da bo izrečena pravična kazen In da bodo tolovaji kaznovani. Njihovi zločini so jasno dokazani. Dokažimo gradivo se nahaja povsod, na vsej poti, ki jo je prehodil Kramer: iJachuu, Sach-»eiihausen, Mauthausen. Natzwei. land, Ausscbvvitz (Oswiec. Tisoči prič so pripravljeni obdolžiti Kramerja in njegovo tolpo. Po angleški trač ciji (tako so nas obvestili v LUneburgu) nima nihče pravice, psovati obtožence, preden sodba ni izrečena. Toda kakor vidite, se mi ne bojimo izrazov ogorčenja. Vsa ljudstva so že izrekla sodbo. Kramer in njegov prijatelj Klein, stari motociklist Bohrmann s svojim psom ovčarjem »Strohholm*, Kess-ler, ki je ubil mlado ponosno in junaško Rusinjo Tamaro Ermančevo iz Kijeva, Kessler (v Auschwitzu so ga imenovali «Papa»), vsi ti paj. dači so morilci in krvniki. Nekateri Bohrmannovi tovariši niti še niso aretirani; tako na primer sadisti Kasse ta Breschier in Tauber, »sedmoglavec*. Ti so ubijali naše sovjetske državljane v Belsenu in drugih taboriščih. Zato nam je tudi toliko do njihove kazni. V naslednjem članku bom skušal navesti dejstva, ki naj ponovno potrde zločine Kramerjevih pristašev. Želel bi pomagati tožilcu Beck. house-u in njegovim tovarišem, da bi mogli čimpreje privesti razprayo do njenega logičnega konca, Nobč-nega smisla nima, da se takp dolgo brska po tem gnusnem čiru. S tem se človeštvu in bodočnosti zelo slabo pomaga. Krinke zločincev Je treba strgati z njihovih obrazov odločno in neusmiljeno. Cas je, da e s tem konča! Kdo Je lainik? Vierajinji «Lavorators» objavlja naslednji članek: hist *Popolo» glasilo kričaiutke demokracije v Milana, je v svoji Številki z dne lj. oktobra objavil na prvi strani, na treh stolpoih m z vidnim nasio-vom izvlečke brzojav' ke (tako izjavlja omenjeni lisi) lir. zaSkega Škofa ministru De Gaspe-ri-jfu o namiiljenih grozodejstvih, ki naj bi jih vrSile jugoslovanske čete za časa okupacije Trsta. Dne 16. t. m. pa je škofijski ordinariat za Trst in Koper poslal meshthnm časopisja demanti v katerem izjavlja : «T rial ki škof ni poslal itaHjan, skemu zunanjemu ministru noben« brzojavke». Ta demanti je dne 17. t m. posnel milanski »l/nffd*. «Popoln* se zaradi tega siMo razburja in v številki od 19. t. m. piše dobesedno: »Sedaj lahko potrdimo, in to iz najbolj zanesljivih virov, da je brzojavko, ki smo jo mi objavili, zunanji minister v reenici prejel- Poleg lista »Popolo* so brzojavko posneli tudi drugi listi. Milanski list in njegov tržaški dopisnik, ki nas s tako lahkoto označuje za tajnike, to brzojavko lahko iiteta *s današnji številki. 19. oktobra, v reviji «Affari InternazionaH*. To se pravi v uradnem listu ministra De Gasperi-ja. Spričo tega »e sprašujemo: rKdu je lainik v tem piHmeimf Milanski. »Popolo*, zunanji minister,.ki nat bi t tako vljudnostjo predaI til kut. to bizojavkb, ali triaški Šicoft Na to na? ti gospodjr sami odgovorijo*. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 25. oktobra 1945. Ustvarjamo bratsko sožitje med vsemi narodi Okrožna konferenca SIAU-a za Tržaško okrožje Trst, 26. Na Opčinah s« je vršila danes druga- okrožna konferenca SlAU-a za Tržaško okrožje. Na konferenco je prišlo okoli 150 delegatov iz vsega okrožja. Tov. Grmek Alfonz, član okrožnega odbora SIA-TJ-a, ki je otvoril konferenco, je poudaril, da ni to manifestacije ka konferenca, temveč delovna konferenca, ki bo utrdila politične in organizacijske smernice, ki so bile postavljene na prvi konferenci. Po izvolitvi delavnega predsedstva in overavateljev zapisnika, je prevzel vodstvo konference tov. Pahor Mil*-ko-Branko, tajnik okrožnega odbora SlAU-a in predlagal dnevni red, Id je bil soglasno »prejet. Govor tov. Alfonza Grmeka V prvi točki dnevnega reda, je tov. Grmel* Alfonz v precej obširnem referatu razložil trenutni politični položaj in naloge, ki jih i-majo v zvezi a tem položajem akti. vieti SlAU-a. Dejal je, da je nedvomno vprašanje državne pripadnosti Julijske krajine eno od živ-1 jensko važnih vprašanj naših ljudskih množic. Razvila se je velika bitka, koimu naj pripada Julijska krajina a Trotom vred. Vse stranke, vob politična sile so vrgle v to bitko voe svoje rezerve. Mirovna konferenca v Londonu je pokazala vso ostrino te bitke. V razjasnitev vprašanja zakaj se borba za Julijsko krajino postavlja na tako ostri, no, je tov . Grmek Alfonz na kratko orisal potek in pomen zadnje vojne. Dejal je, da je bila zadnja vojna borba med reakcionarnimi in naprednimi silami v svetu: Nato je v kratkih besedah opisal borbo jugoslovanskih narodov v tej vojni, katerim so se pridružili tudi narodi Julijske krajine. V teku te borbe so si narodi Jugoslavije začeli graditi svojo ljudsko državo delovnega ljudstva, ki naj za vedno odstrani stare protiljudske sile, ki so najširše delovne množice izkoriščale. Tudi ljudstvo Julijske krajine si je v teku borbe gradilo svojo ljudsko oblast in do seglo zmago nar reakcionarnimi silami. Zato je v bistvu danes vprašanje Julijske krajine in Trsta vprašanje odnosov demokratičnih in reakcionarnih sil v tem delu Evrope. V bistvu ne gre zato, ali naj Trst pripade eni ali drugi državi, temveč ali naj bo Trst in Julijska krajina v rokah demokratičnih sil, ali pa reakcije. Zato je tudi Glavni odbor UAIS-a na svoji seji na Reki dne 30. 9. 1945. moral zavzeti stališče priključitve Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. Italijani bodo v Jugoslaviji enakopraven narod Nato je tov. Grmek naznačil konkretne naloge za delo aktivistov, ki morajo vse sloneti na osnoni naši nalogi utrjevanja italijansko-slovanskega bratstva. Naše bratstvo nima pomena samo za Julijsko krajino, ampak tudi za ustvar- Kam plovemo? Neki Rezijamki, ki je v bovške kraj« nosila moko v zamenjano za sir, so A meri kanci zaklenili blago, Sef da jo nosi partizanom. Ko se je izgovarjata, da ne gre čez demarkacijsko črto na zahodni strani, so odgovorili, da so tudi u coni A vsi za partizane. One 16. t, m. okrog 9 zvečer se je tov. Hlede Rafael vračal proti domu v via Barriera. Pred j dnevi ja Ml puščen iz jugoslovanske vojske in prišel v Gorico. Malo pred hišo, kjer stanuje, sta skočila iz vogala neke hiše dva moška s samokresi in noži v rokah, planila nanj in go hotela zabosti. Ker pa je bil tov. Hlede dovolj spreten in močan, se jima je umikal in branil, dokler se ni pripeljal mimo avto z zavezniško policijo, pred katero sta napadalca orožje skrila. Ko je pohaja vprašala, kaj se dogaja, sta zavratneia pričela kričati, da je tovariš belogardist in da ga je treba prijeti. Tovariš Hlede je hotel v dokazilo, da je partizan, pokazati itfkaznieo, ko pa je videl, da policija verjame bolj napadalcema, je izrabil priliko in pobegnil. Oba fašistična napadalca pa sta se spustila za njim v beg. Tov. Hlede je sicer ušel, toda ranjen je bil na mnogih mestih. Zakaj teče še vedno po Gorici nedolžna kri čeravno se je po-Uoijsko izvršilno osebje pomnožilo r O Ze večkrat se je zgodilo, da je zavezniška policija ustavila naše domače fante, ki so bili odpuščeni od vojakov in jim kar na oest\ zaplenila angleške obleko, ki jo nosijo, doma, ker z drugo pač ne razpolagajo. Baj je večina njih tekom vojne izgubila prav vse. Umevno je zato. da danes porabijo vsak kos obleke, ki ga še imajo. Te obleke so jim sami za/vezniki pred nekaj meseci velikodušno spuščali s padali, da bi s« vsaj deloma oddolžili našim boroem za velike uzpege v borbi proti skupnemu so-vražniku. V te obleke so oblekh naše prekomorske brigade, da so še fle borit v domovino okupatorju. Amerikanski vojaki imajo vsega dovolj, saj oelo prodajajo najrazlič. nejie predmete kot obleke, čevlje im drugo. Ah je potrebno Jemati našim bivšim boroem morda edino obleko samo zato, ker je anglo-amzrikanskega izvora f janje bratskega sožitja z vsemi sosednimi narodi, predvsem pa lahko pomaga borbi demokratičnih sil v Italiji. Tolmačiti je treba italijanskim množicam, da so v okviru Jugoslavije zajamčene vse nacionalne pravice italijanskemu prebivalstvu Julijske krajine, kar v največji me. ri dokazuje predlog jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Londonu o 7. federalni edinici Trsta. Takšen položaj Trsta v okviru Jugoslavije, ker žive v Trstu v ogromni večini Italijani, daje Italijanom položaj enakopravnega naroda v Jugoslaviji, kar je tudi sam tov. Kardelj izjavil v svojem zadnjem govoru v Ljubljani, ko je dejal, da ni vprašanje italijanske manjšine v okviru Jugoslavije, ampak Italijanov kot naroda, ki bo imel iste pravice kot vsi ostali narodi Jugoslavije. Kot nadaljno nalogo je tov. Grmek poudaril utrjevanje organizacije SIAU-a. Treba je pritegovati nove ljudske množice v organizacijo, ustvariti enotnost na liniji borbe za ljudsko oblast. Nobene, tudi ekonomske akcije, ne moremo voditi samo s ciljem, zboljšati gospodarsko stanje v okviru starega političnega reda, ampak mora tudi ekonomska akcija imeti pred seboj uničenje starega fašističnega aparata in vzpostavitev nove ljudske oblasti. Nato je tov. Grmek govoril o kle. vetah in napadih reakcije na novo Jugoslavijo. Dejal je, da je nedvomno vsa ta kampanja laži in kle. vet na las podobna kampanji, ki jo je mednarodna reakcija vodila po prvi svetovni vojni proti komaj nastali socialistični državi delovnega ljudstva - Sovjetski zvezi. Kakor ni reakcija uspela preprečiti nastanka in razvojka Sovjetske socialistične države, tako tudi ne bo uspela uničiti nove Jugoslavije, nastale v težki in krvavi borbi. Naša naloga je, da našemu ljudstvu tolmačimo in prikažemo dejansko »tanje v Jugoslaviji, prikažemo u-spehe, ki jih nova Jugoslavija žanje v obnovi, gospodarstvu in na vseh poljih dela. Jugoslavija je dane« ena od prvih držav, ki začenja normalno življenje, čeprav je v tej vojni največ trpela in bila gospodarsko najbolj prizadeta. Vse to je mogoče radi tega, ker je v Jugoslaviji ljudska demokratična oblast. Organizacijska smer SIAU-a Tov. Rigonat Deaiderio je v drugi točki dnevnega reda prikazal organizacijske smernice SIAU-a. Svoj referat je razdelil na trt dele: 1. Zakaj je bila SIAU ustanovljena, 2. kakšni so doslej doseženi uspehi in 3. kakšno so njene neposredne nll, najobširneje pa zadnjo, to je na. loge aktivistov SIAU-a. Poudaril je, da je predvsem potrebno zrevolucio-nizirati dosedanjo organizacijsko metodo, ker ta ne odgovarja več potrebam in novim zahtevam. V odbore je treba pritegniti zastopnike mladinske, ženske in pionirske organizacije. Povečati je treba večjo paž-njo pri izbiri in razmeščanju kadrov in jim nuditi čim več vzgoje. Skrbeti je treba za tesno povezanost med višjimi in nižjimi odbori in se ne omejevati samo na golo pošiljanje okrožnic. Nato je obrazložil, da v krajih, kjer je strnjeno slovensko prebivalstvo, ostanejo odbori OF. Povsod drugod, kjer je prebivalstvo mešano, pa se morajo osnovati odbori SIAU-ja. Vendar so tudi odbori OF, podrejeni Glavnemu vodstvu SIAU-ja. Tov. Rigonat je aktivistom tudi pojasnil, kako morajo pristopiti k reševanju obrazloženih nalog. Ljudska oblast • izboljšanje življenjskih pogojev Kot tretja točka je bila na dnevnem redu diskusija po obeh referatih, h kateri se je javilo 9 tovarišev in tovarišic. Tov. Bukavec Ivan-Vojmir je govoril o sindikatih, ki so temeljna organizacija delovnega ljudstva in ki združujejo vse delovne sile v naši pokrajini. Tudi ta organizacija, prav tako kakor SIAU, združuje v sebi vse tri narodnosti. Zaradi ogromnih uspehov sindikalne organizacije so reakcionarne sile naperile svoj glavni udarec proti Enotnim sindikatom. Delovno ljudstvo se zaveda, da je edina njegova pot za izboljšanje življenjskih pogojev ljudska oblast. Zato so danes naloge sindikatov in SIAU vzporedne. SIAU danes tvorijo delovne množice Julijske krajine, ki so istočasno organizirane tudi v Enotnih sindikatih. Aktivnost v okrajih Tov. Moris Sergio iz Tržiča, je govoril o delu mladine, o razmahu, ki ga je zadnje čase dosegla mladinska organizacija na področju svojega dela. Študentje se danes bore za epuracijo šol, delavska mladina za enake plače kot jih imajo starejši delavci, kmečka mladina pa je svoje delo usmerila v organiziranje strokovnih tečajev, v katerih se hoče izobraziti. Potrebno pa je, da bodo aktivisti SIAU-ja nudili čim več pomoči mladini pri njenem delu in prizadevanju. Nato je govorila tov. Katarina Bole-Jura o povezanosti odborov SIAU-ja z množičnimi organizacijami. Tov. Michelj pa je opisal politično in organizacijsko situacijo triiškega okraja, kjer je bilo doslej izdanih že 8.500 izkaznic SIAU-ja. Govoril je o organizaciji SIAU-ja v raznih tovarnah in o doslej doseženih uspehih. O položaju v Sežanskem okraju pa je govorila tov. Tomšič Doricsf-Katja. Omenila je, da je mladina v njihovem okraju organizirala tečaje slovenščine, tečaje za krojenje in gospodinjske tečaje. Večina mladine je vključena tudi v prosvetna društva, ki so postavljena po vseh vaseh. Mladinski organizaciji je v pomoč tudi ženska organizacija. Tov. Marelli pa je govoril o položaju v Miljskem okraju, kjer se je zadnje čase organizacija dvignila. Za Slovence lahko rečemo, da so prav vsi vpisani v SIAU. Delavci pa v veliki večini. Na nasprotne pozicije so se postavili samo malomeščani. Rekel je, da je skoro ganljivo, če človek hodi po vaseh njihovega okraja, kjer je tako zanimanje za sestanke SIAU-ja, da se hočejo starčki, ki skoro ne morejo hoditi, na vsak način tudi oni udeleževati sestankov. Dalje je govoril o napredku mladinske in tudi ženske organizacije. O organizaciji SIAU-ja v nabrežinskem okraju je poročal tov. Petaros Danilo. Tov. Bersa Fiore iz Trlica je govoril o organizaciji Delavske Enotnosti, ki se tudi stalno krepi. Tov. Kirn Roza je govorila o organizaciji AFZ in apelirala na aktiviste SIAU, da nudijo čim večjo pomoč ženam pri njihovem delu. S tem je bil dnevni red izčrpan. Ob zaključku so bile poslane brzojavke tov. Titu in predsedniku SNV tov. Borisu Kidriču, v katerih se jima čestita za odlikovanja, ki sta jih prejela od Sovjetske zveze. Konferenco je zaključil podpredsednik odbora SIAU-ja tov. Bersa Ruggero. W.%VVSVASV.\WA\W. VAV.‘. ■.VAW.W.V/A'. V Soia v Idriji pod fašizmom in danes Leta 1922. so iz naših krajev pričeli izganjati slovenske učitelj« ter jih nadomeščati z italijanskimi. Ti so bili po večini iz Kalabrije in Sicilije; bili so vsi goreči fašisti. Tudi v našo vas je namesto dobre in požrtvovalne domače učiteljice prišel iz Kalabrije majhen učitelj, po imenu Salvatore Sivca. Ze takoj od početka je pričelo učenje zaostajati, sčasoma pa so se do takrat najpridnejše in naj-vzglednejše učenke pričele upirati, da ne bodo več hodile v šolo. Starši se seveda v začetku niso posebno za to zanimali, toda sčasoma se jim je pa vendarle vsa ta zadeva pričela dozdevati sumljiva. Zato so hoteli temu priti do dna. Ko so jih strogo prijeli, so jim uboge deklice vse v zadregi priznale, da je učitelj dečke poslal domov, a kakih pet ali šest izmed njih pa pridr&al v razredu ter se z njimi nesramno obnašal. Odgovorni starši so zadevo nemudoma javili sodniji, toda učitelj je bil fašist, otroci pa Slovenci. Zato so učitelja za kazen samo premestili v drugi kraj, kjer je najbrže z enakimi metodami vzgajal otroke. Zato smo sedaj pripravljeni storiti za na^e šole vse, ker vemo, da bodo v njih vestno vzgajali mladino ljudski učitelji v našem jeziku in v znamenju pridobitev osvobodilne borbe. Pričetek šolskega leta v Gorici Obveščamo vse slovenska starše, ki so 'ze vpisali svoje otroke v slcv. osnovno šolo, kakor tudi one, k! so vpisovanje iz kateregakoli vzroka zamudili, da se bo otvorilo šolsko leto 1945.-46. v soboto dne 27. t. m., in sicer z običajno sv. mašo, ki se bo brala v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ob 9. uri. Pouk se bo vršil začasno za dečke in deklice vsega mesta v pro- storih nekdanjega »šolskega doma*. Starši so naprošeni, da po možnosti spremijo otroke, ki naj se zberejo ob 8.30 pred «šolskim domom*, in naj pridejo po maši ponovno tja, kjer jim bomo dali na-daljna navodila glede pouka. Prvo naročilo naših knjig Slovenska Prosvetna zveza je dobila prvo naročila za letošnjo izdajo knjižne založbe v Trstu. Kakor je znano, bo knjižna založba izdala Koledar za leto 1946., zbirko ruskih humoresk in dramo »Svet brez sovraštva*. Prvi so zbrali naročnike na Kon-konelu. Kako nujno potrebujemo slovenskih knjig, dokazuje dejstvo, da ima Konkonel 40 naročnikov. Če upoštevamo da ima vas okrog 50 hiš, so dosegli pravi rekord. Naj bi se še kje tako postavili! Reilserskl tečaj Glede na sklep odbora Slovenske prosvetne zveze z dne 11. oktohra t. 1. se bo vršil na Opčinah režiserski tečaj, ki bo trajal od 5. novembra do 16. decembra t. 1. Namen tečaja je nuditi prosilcem, ki imajo že nekaj osnovne podlage in ki že eventualno vodijo diletantske dramske skupine, širše teoretično znanje in praktično izobrazbo. Prosilci, ki se nameravajo udeležiti režiserskega tečaja, naj pred lože prošnje s priporočili prosvetnih društev okrožnim odborom Slovenske prosvetne zveze do 25. t. m. Kasneje predložene prošnje ne bodo prišle v poštev. Režiserski tečaj bo vodil režiser Ferdo Delak, vodja Slovenskega gledališča v Trstu. Opozarjamo, da morajo prosilci prinesti s seboj potrebno posteljnino, to je rjuhe in odejo, ter hrano v naAuralijah. Resolucija srednješolcev Odbor tržaških srednješolcev je poslal zavezniški vojaški upravi sledečo resolucijo: Odbor srednješolcev v Trstu, se je sestal dne 17. oktobra 1945. ob 9. uri, je sprejel sledečo resolucijo: Ugotavljamo: 1. da ni kcmisija za čiščenje zbora profesorjev delovala v smislu želja vseh dijakov in njih družin. 2. da ni omenjena komisija objavila nobenega poročila glede odpustov in izključitve fašističnih, kolaboracionističnih in nesposobnih profesorjev. 3. da niso bili profesorji, ki so se vrnili iz nacističnih koncentracijskih taborišč, na novo sprejeti v posameznih Šolah. 4. da bi vzgojni vpliv fašističnih učiteljev predstavljal veliko revar-nost za ustvarjanje nove šolske zavednosti. Zahtevamo: da se spričo bližnje otvoritve šolskega leta izvrši takojšnje in radikalno čiščenje vseh fašističnih, kolaboracionističnih in nesposobnih učiteljev. Izjavljamo: da ne bodo dijaki, in to tudi po želji njih družin, obiskovali šole v novem šolskem letu, če se ne bo Izvršilo takojšnje in radikalno Čiščenje. V Trstu, 18. oktobra 1945. Tajnik: Vincenzo Maddaloni; predsednik: Silvano Pesel. IZ GRGARJA V grgarskem okraju se je kljub raznim težkočam ustanovila okrajna gospodarska nabavno-prodajna zadruga. V podružnici Cepovan kakor sedaj tudi že v Grgarju je vpisanih dovolj članov, ki so si izvolili svoj odbor. Obe zadrugi pa imata težave zaradi prostorov. Vendar pa bodo tudi to zadnjo oviro prebrodili in v ta namen že obnavljajo primerne zgradbe. Vest, ki se je razširila v Grgarju, da zbog nekih posebnih razlogov ne bo prišla na naše ozemlje sovjetska mladinska delegacija, ki jo je ljudstvo tako navdušeno pričakovalo, je prav posebno razžalostila nas’o mladino, ki je z velikim veseljem postavljala nešteto slavolokov v znak ljubezni do ruskih bratov. Mladina je trdno prepričana, da bo kmalu napočil čas, ko bo uresničena želja vsega ljudstva in cilj padlih borcev, da si bodo Slovenci v svobodni Primorski podali roke z vsemi brati po krvi. Mladina in prebivalstvo Grgarja pošilja zato ruskim mladincem svoje najtoplejše pozdrave. BOVEC Ustanovni občni zbor upokojenih učiteljev V torek 23. t. m. so se sestali upokojeni učitelji — Slovenci in Italijani — ter si izvolili odbor svoje sindikalne podružnice, ki naj bi pokvenil predvsem akcijo za zboljšanje njihovega bednega položaja. Malokdo pozna obupne razmere teh upokojencev, med katerimi so tudi taki, ki prejemajo mesečno pokojnino 260.— lir. Nihče se za te reveže ni zganil, čeprav so bili merodajni krogi na to že zdavnaj opozorjeni. Jasno pa bo vsakomur, da je to največja sramota že s stališča človeškega dostojanstva, ki je ponižano pod raven živalskih nujnosti. Kdor je imel na tem občnem zboru priliko videti upadle o-braze in oči, nekatere, ki so vsled šibkosti in izčrpanosti lovili ravnotežje, se je moral nehote zgroziti. Naša javnost ne more in tudi ne sme iti preko tega, še manj pa merodajne oblasti, ki se dosedaj sto ndeo za to pobrigale. Na vsak način se mora nekaj ukreniti. Zima že trka na vrata in upokojencem takrat preti najhujše. Na to pereče in bolno vprašanje se bomo še vrnili! Sprejemni izpiti na slovenski srednji šoli v Gorici Obveščamo vse dijake, ki želijo posečati prvi razred slovenske nižje srednje stole v Gorici, da se bodo sprejemni izpiti začeli v ponedeljek, 29. t m., v Šolskem domu v Via Croce 3, in sicer po abecednem redu: 29. okt črke A, B, C; 30. okt. črke C, D, E, F; 31. okt. črke G, H, I, J.; 3. nov. črke K, L; 5. nov. črke M, N, O; 6. nov. črke P, R; 7. nov. črke S, S, T; 8. nov. črke U, V, W, Z, Z. Začetek izpitov vsakokrat ob pol devetih. Vak dijak naj prinese s seboj: polo črtanega papirja, polo risalnega papirja, pero, črnilo, svinčnik in radirko; potrdilo o vplačani izpitni taksi, ki se plača po poštni položnici na registracijski urad (Ufficio del Registro) v Gorici. Taksa znaša L. 110.— za dečke in L. 150.— za deklice. Razen tega je treba vplačati pred izpitom v ravnateljstvu L. 25.— v gotovini za izpitne pristojbine. Mladinski sestanek uri Sv. Jakobu Šentjakobsko Prosvetno društvo »Ivan Cankar* vabi svoje člane mladince na mladinski sestanek,, ki se bo vršil dne 25. t. m. ob 19.30. Vse ostale člane pa vabimo na društveni sestanek z zanimivim predavanjem istega dne ob 21. url v mali dvorani v ul. Caprin 7, I. — Odbor. Prireditev v Koprivi Prosvetno društvo «Zarja» v Koprivi na Krasu priredi v soboto, dne 27. t. m. ob 16. uri, kulturno prireditev s plesom v korist »Našega dijaka*. Ista prireditev s plesom se ponovi-naslednjega dne, v nedeljo, 28. t. m, ob 16. uri. Dne 19. 10. se je vršil v Bovcu sestanek bivših partizanov. Udeležilo se ga je 65 tovarišev. Tov. Dujc Albin, član okrožnega odbora SIAU za Goriško, je podal pregled, v katerem je pojasnil politični položaj na Primorskem ter poudaril, da danes ne smemo biti popustljivi, marveč se bolj budni in aktivni, da dosežemo to, za kar smo se borili s tolikimi žrtvami. Razkrinkal je delo separatistične fronte in prikazal kak razmah in procvit bi Primorska in Trst doživela v Titovi Jugoslaviji. Za njim je govoril tov. Dorjan, podpredsednik ok. NOO za Bovško in razložil pomen in delovanje u-druženja partizanov. Tovariši so si izvolili iz svoje srede pripravljalni odbor, ki bo zbral potrebne podatke tako, da se bo že ta teden lahko sestal občni zbor, ki bo izvolil 15 članski odbor. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni za predsednika tov. Kavs Valentin, za tajnika Mihelič Milan in še trije člani. LOG POD MANGARTOM V nedeljo, 14. t. m. se je vršila v Strmcu spominska svečanost ob drugi obletnici, odkar sta kruta sovražnika — fašizem in 'r.emški nacizem — ustrelila 16 talcev iz vasi. Istega dne so SS-ovci požgali vas Strmec do tal. Se vedno se spomi-ki se iz goreče hišeshrdtaoishrdlu njamo 80 letne bolne žene, ki se iz goreče hiše ni mogla rešiti, rešiti. 14. t. m. je g. župnik Ivan Hlad bral na mestu, kjer so ustrelili te žrtve, sv. mašo zadušnico. Pri masi je pel cerkveni pevski zbor iz Loga pod vodstvom tov. Ane Černuta. Najprisrčnejše se zahvaljujemo tovarišem in tovarišicam iz Bovškega okraja za krasne vence. TOLMIN Organizacija AFZ na Tolminskem pridno deluje. Njene članice se pogosto sestajajo in zelo zanimajo za zadružno delo. Tudi na kulturnih prireditvah, ki jih prireja mladina, sodelujejo. Pri obnovi naše porušene domovine dajejo mladini zgled: kako naj dela. V mesecu avgustu in septembru so imele 90 sestankov. Ljudstvo jih voli v odbore in poslovalnice kar je znak, da jim narod zaupa. Razen v eni vasi, žene sodelujejo v vseh odborih. Zbrale so tudi 3.861 lir prostovljnih prispevkov. Za požgano Liko so nabrale 2.261 lir in je samo vas Stržl šče darovala 672 lir. Napravile so pravtako 3.570 delovnih ur, darovale 60 jajc, 8 kg fižola in 81 kg sira, Zelezja so nabrale 122 kg, starih krp 75 kg in starega papirja 650 kg. Prireditev v Dolini pri Trstu Prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. bo imelo naše prosvetno društvo »Vodnik* prireditev na prostem, Program bo obsegal dramske, reci-tatijske in pevske točke. Govoril bo naš bivši župnik tovariš Bidovec. Svoje sodelovanje so iz prijaznosti prijavila tudi nekatera bližnja pevska društva. Med posameznimi točkami bo Igrala domača godba. Začetek bo ob 15. url. V slučaju slabega in neugodnega vremena se bo prireditev vršila v dvorani. naloge. Vse tri točke je točno razčle. VV.*JAV-V-U " VWW k le »s * nad vse ljubljeni in nepori BRAJD1H FRANC rojen na Vrabčah 24. maja ^ ustreljen od nacifašistične k® 4. aprila 1945. na Otlici. Nj«^ truplo bodo prepeljali na 'rr?č Pogieb se bo_vršil dne 28. t. ®s Najpr ercnejaa hvala vsem. mu pomagali v življenjskih Vrabče, 24. oktobra 1945. Družina BRAJD1®, ZAHVALO Vsem borcem, podoficirje®* j, oficirjem Vipavskega vojnega^,. rocja ter vsem domačim orga® p Športni klub Barkovlje Dar.es ob 19. uri Je plesna prireditev. TRŽAŠKI RADIO Spored za petek, 26. 10.00: 2 uri 45’ v zvezi z Vidmom; 12.45: poročila v slovenščini; 13,00: napoved časa - poročila v Italijan, ščini; 13.15: orkestar Lutezzi; 13.45: lahka glasba; 14: pregled vesti-krajevni pregled — predavanje; 14.30: zaključek. 16.00: 2 uri 30' v zvezi z Vidmom; 18.30: obvestila svojcem; 19.00: ženska ura (Ital.); 19.30: ob zvokih valčka; 20.00: napoved časa . poročila v slovenščini; 20.15: poročila v slovenščini; 20.16: poročila v italijanščini; 20.30: angleška lekcija; 20.50: socialni razvoj Anglije (slov.); 21.00: koncert zbora iz Proseka (slov.); 21,30: znana italijanska glasba; 22.15: Cecohelki; 23.00: napoved časa; zadnje vesti v itall. janščtni; 23.10: zadnje veotl v slovenščini; 23.20: oddaja za Anglijo; 24.00: zaključek. oijam, sorodnikom in vsem, k'f. spremili našega ljubljenega e° ga sina in brata M IRKOTA k večnemu počitku v domači S*1 Erzelj pri Vipavi, 21. 10. 19^ ^^^^^Družin^MESESN^ MALI OGLASI POTNO TORBO sem izgubil* tp 23. t. m. okoli 19. ure, »rotond&j-schetto*. Poštenega najditelja sim, naj vrne samo dokumen**^, slike na via Ginnastica 29, KlfG. ali na upravo »Primorskega 00 nlka*. HIŠNO OSKRBNICO ali sluf veščo vseh hišnih del. sprejmejo dobrimi pogoji s*tiričlanska na. Ponudbe pod »Pridna* na vo «Primorskega dnevnika*. PISALNI STROJ, tip »Studio*. J, polnorna nov, naprodaj. Javiti -slov v zaprti kuverti na »Primorskega dnevnika* pod 9 908. KATOLIŠKA TISKAŠ Odgovorili urednik 8TER CIRIL najemnik Založništvo , .Primorski Dnevu** GORICA j Rlva Piazzutta 18 • Tei. Tiaka vsakovrstne tisko*^ brošure, časopise Itd. v ali več barvah po naj*1 ceni Specialiteta u omehčanje kože po britju, za odpravo draženja, ki ga povzroče rezilo za britje L-S 'Sčffienm. X-’ Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza della BortJ,