I sto xxm., št. 244 Upravniitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica S. Telefoo St. 51-22, 31-23. 31-24 Inserauu oddelek: Ljubljana. Poccmijeva ati- ca 5 — Telefoo 5t. 51- ^ do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pet poitno-čekovnetn zavodu St. 17.749, o ostale kraje Italije Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118 LJubljana, petek 29« oktobra 1943 pituC* ceni* »3 f sfc a J a 11 a k dan nz«c ponedeljka Naročnina anala mesečno lir 18.—, ■i kncoMTC vključno * »Ponedctiskiro lu-trom« Lit 36:90. Utedniitro: LJubljana. Pncanijeva ulica Stev. 5. telefoo ker. 31-22. 31-23. 31-24. Kokoplai ae ne vračajo. Unverminderte Harte der Abwehrkampfe an der Ostfront Kehie EnveHerung der Einbruchsstelle westlich Melitopol — Sovvjetische Pan-zerangriffe im Dnjepr-Knie scheiterten — Besonderer Anteil der Luftvvaffe am Abvvehrerfolg bei Kritschev* — Abriegelung ortlicher Einbriiche im Siid>talien Aus dem Fuhrerhauptquartier, 28. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Zvvischen dem Asovvschen Meer und dem Dnjepr lag der Schvverpunkt der er-bitterten Abvvehrkampfe gestern weiter-hin im Ahschnitt vvestlieh Melitopol. Die Ver*uche des Feindes, seine Einbruchsstelle zu ervveitern, vvurden in harten Nah-kampfen oder im Gegenstos« bevveglicher Keserven aufgefangen. Der Kampf geht mit unverminderter Harte vveiter. Im Dnjepr-Knie scheiterten bei Saporoschje, nordlich Krivvoi Kog und siid-vvestlich Dnjepropetri>vvsk zahlreiche feindliche Infanterie- und Panzerangriffe. Im mittieren Frontabschnitt fiihrten die Sovvjets neue Angriffe gegen unsere Stel-llmgen nordlich Gomei und setzten ihre Durchbruchsversuche im Raume vvestlieh Kritschevv und vvestlieh Smolensk fort. Die Angriffe wurden entvveder schon in der Be reitstellung durch zusanumengefasstes Artilleriefeuer zerschlagen oder in harten Kampfen blutig abgevviesen. An dem Abvvehrerfolg im Raume vvestlieh Kritschevv hat die Luftvvaffe, die mit starken Kampf- und Nahkampffliegerkraften in die Erdkampfe ejngriff, besonders Anteil. Von der iibrigen Ostf«ont vverden ortliche Kampfe bei Knevv und lebhafte Acf-klarungstatigkeit im nordlichen Frontabschnitt gemeldet. In Siiditaljen sind heftjge Kampfe ' bei-dersejts des Voltu rno im Gange. VVieder-holte Angriffe britiseh-nordamerikaniseher Krafte scheiterten. ortliche Ejnbriiche vvurden im Gegensto^s bereinigt oder ab-geriegelt. V©n der iibrigen Front ist ausser einigen Vorpostengefechten nur ein er-folgloser feindlicher Angriff an der Kii-stenbahn nordvvestlich Termoli zu melden. Im ostlichen Mittelmeer bombardierten schvvere deutsche Kampfflugzeuge mit gu-tem Erfolg militarische Zjele auf der In-sel Leros. disrezza delle lotte difensive stil fronte orientale Dal Quartier generale del Fiihrer, 28 ot-tobre. DISB. 11 Comando Supremo germa-nico conmnica: Fra il Mar d'Asov ed il Dnjeper il centre di gravita di accaniti combattimenti di-fensivi sf trovava ieri immntatamente nel settore ad ovest di Melitopol. I tentativi nosnici di aliargare il proprio pošto di pe-netrazione sono stati acchiappati in accaniti comhatlimenti da vicino ossia in con-tracolpi sferrati da riserve mobili. La lot-ta prosegue con indiminuita violenza. Nell'anca del Dnjeper presso Saporoscie, ai nord di Krivi rog ed a sudovest di Dnje-propftrovsk sono falliti numerosi attacchi nenrei di repa rti di fanteria nonehe di mezzi corazzati. Nel medio settore del fronte i sovietici lanciavano nuovi attacchi contro le nostre posizioni a nord di Gomel e continuavano i loro tentativi di sfondamento nello spa-zlo ad ovest di Criciev ed a ovest di Smolensk. Onesti ?ttacchj sono stati annienta-ti sia gia nelle posizioni in preparazione grarie il coneentrato fuoco di artiglieria che respinti sanguinosamente in aspri combattimenti da vicino. Al successo difensivo ottenuto nella zona ad ovest di Criciev ha particolarmente partecipato la Luftvvaffe intervenendo con forti reparti di velivoli da combattimento e quelli per la lotta da vi. cino nella battaglia terrestre. Dal resto del fronte all'cst si annuncia-no combattimenti Iocali nei pressi dj Kiev nonehe vivace attivita esplorativa lungo il settore settentrionale del fronte. NelPItalia meridionale sono in eorso gravi combattimenti su ambo i lati del Voltur-no. Reiterati attacchi di forze anglo-ame-ricane sono falliti. Brecce locali sono state epurate ossia asseragliate in contracolpi. Dal resto del fronte oltre aJcuni scontri di avanguardie non c'e da segnalare che un fallito attacco del nemico lungo la Unea ferroviaria costiera a nordovest dl Termoli. Nel Mediterraneo orientale aerei da combattimento pesanti germanici bombardava-no con buon successo obiettivi militari snl-l'isova di Leros. Seja fašistične vlade Mussolissijev govor — Novi ustroj italijanske vojske Benetke, 28. okt. DNB. Agencija Štefani poroča: V sred© je bila ob prisotnosti novih ministrov in pod predsedstvom Mušsolinija se;ja nove faišistične republikanske vlade. Glavni predmet posvetovanj je bil načrt novega zakona o ustroju vojske, ki ga je predložil vojni minister Graziani. Ob tej priliki je imel Duce-'programatski govor, v katerem je označil glavne smernice za ponovno ustanovitev fašistične stranke in pokazal na. odločilni pomen sodelovanja zavezniške nemške vojake. Duce je izjavil naslednje; >Od prve seje ministrskega sveta so se ojačili znaki oživi jenja narodnega duha. Italijanski narod se polagoma dviga globokega ponižanja in moralnega ter materi-jalnega zloma, v katerega so ga potegnili julijski in septembrski izdajalcu Na mnogih področjih narodnega življenja se že kažejo jasne smernice novega reda, predvsem na vojaškem polju. Reorganizacija* italijanske vojske je v razvoju. Maršal Graziani. ki ga sedaj podpira tudi šef generalnega š*taba Gambara, bo izpolnil nade vseh onih Italijanov, ki žele čim prej stopiti zopet v boj ramo ob raimi s tovai-Jši Osi in trojnega pakta. Dogovori z nemškim generalnim štabom in v njih določene podrobnosti omogočajo vzpostavitev novih enot, katerih posaešnem sovražnem napadu na obalno železnico severnozajiadno od Termoli ja. Na vzhodnem Sredozemskem morju so bombardirala težka nemška bojna letala z dobrim uspehom vojaške cilje na otoku Le-rosu. Sovražnik vržen preko svojega izhodišča Berlin, 28. okt. DNB. Pri težkih bojih na jugu vzhodnega b:jišča se je moral neki napad naših oklopnih grenadirjev ustaviti pred sovjetskimi poljskimi utrdbami Močan ogenj vsakovrstrega orožja je prisilil grenad:rje na tla in izredno močno min;. rano ozemlje je oviralo prihod novih rezerv. Neki pionirski vod pod vodstvom narednika uberheida iz Duisburga je kl;'ub močnemu obstreljevanju topn štva in metalcev min. pričel odstrarjevati nastavljene nr-ne. V kratkem času je bilo odstranjenih nad 200 min in s tem narejena pot, po kateri so lahko pravočasno in neopazno pri- peljali ▼ prre črte težko orožje. Ker so boljševiki mislili, da jim nudi ustavitev nemškega napada ugodno priliko za osvoboditev svojih postojank, so pričeli protinapad, ki pa se je zrušil v strnjenem ognju našega topništva in naših strojnic. Sovražnik je bil odbit in vržen daleč nazaj preko svojega izhodišča Kljub težkim ranam na čelu svoje čete Berlin, 28. okt. DNB. V težkih bojih zadnjih dni južnovzhodno od Kremenčuga je odbila neka oklopoa divizija SS številne napade boljševiških udarnih čet. Sovjetski bojni letalci so podpirali čete na zemlji in na nekem mestu je sovražni res vdrl v nemške postojanke. Grenadirji so takoj prešli v protinapad. Podvodja skupine SS Helvvig, ki je radi iz. pada svojega četnega poveljnika prevzel poveljstvo nad četo, je bil med sovjetskim vdorom ranjen, kljub težkim poškodbam pa je ostal pri svoji četi in je na čelu svojih vojakov vodil njen napad. Čeprav sta jo podpirala le dva napadalna topova, ni uspelo četi osvojiti le starih postojank, temveč je iztrgala sovjetskim četam tudi neko važno oporišče. Sovražnik je pustil na boj šču poleg obsežnega plena tudi več sto mrtvih in orožje vseh vrst. Ameriška ladja „Runner" potopljena Ženeva, 26. okt. DNB. V VVashingtonu so uradno objavili, da je izgubljena ameriška ladja »Runner«, ki je izpodrivala 1525 t. in je bila še popolnoma n:va. Po neki nadaljnji vesti domnevajo, da je bila potopljena na Pacifiku. Skrbi angleških paroplovnlh družb ženeva, 28. okt. DNB. »Manchester Guardian« poroča, da se je na letni skupščini družbe sManchester Liners« pritoževal njen predsednik, ladijski industri;ec Lord Essendon nad težk'm položajem, v katerem se nahaja britanska trgovinska mornarica. Dejal je. d>a je bilo preteklih 12 mesecv za angleško plovbo »izredno težavnih«, ker so jo stalro in povsod obdajale nevarnosti. Pretekla so 4 leta vojne, na morju pa vi j da »strahovita vojna«. Trd in odločen sovražnik poizkuša vse- da bi omajal britansko nadoblast na morju. Britanski brodarji gleda;'o tudi s skrbjo v bodočnost, ker se nekateri trudijo, da bi podržavili angleško plovbo. Bila pa bi »vel:kanska napaka« če bi aRanska vlada »nasedl:« takim načrtom^ Sigemicu o japonski zunanji politiki Strnjena borba vzhodne Azije proti angleško-ameriski tiraniji Tokio, 28. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) V interpelacijski seji japonske narodne skupščine je podal zunanji mimster Sigemicu daljšo izjavo o japonski zunanji pol'tiki. Označ i je sedanjo vojro kot imperialistično vojno, ki sta jo izzvali Anglija in Amerika z namenom, da si prido. bita večino sveta za sveje kolonije. Angliji gre v tej vojni za ohranitev svojega imperija, Zedinjene države pa hočejo osnovati novo svetovno državo, že sedaj so razširile Zedinjene države s spretnim izpreminja-njem Monrojeve doktrine svoje gospodstvo praktično na vso severno in južno Ameriko. Severno Afriko smatrajo za potrebno oporišče za nadvlado nad vzhodno Azijo. Skušale so doseči svoje cilje s čim manjšo uporabo lastmh sil in z žrtvovanjem drugih narodov. Tudi japonsko cesarstvo so hotele izpremeniti v anglosaško kolonijo, kakor so to storile z ostalimi deželami vzhodne Azije. Ker pa so slej ko prej nesposobne izvršiti te svoje načrte z lastno močjo, so posegle po trad'cionalni politiki izigravanja Azijcev proti Azijcem. S svojimi političnimi intrigami so vzpodbudile Čungking k nadaljevanju vojne. Japonska kitajska politika hoče vrniti Kitajsko Kitajcem, politika Anglosasov pa obstoja obratno v praznih obljubah, ki jih dajejo Cungkmgu. Po osvojitvi Filipinov so Zedinjene države ob- ljubljale Filip'ncem neodvisnost. Japonska pa je bila ona, ki je FTpincem neodvlsrost prinesla. Položaj Anglije v Indiji je resno ogrožen z osnovanjem začasne čisto indijske vlade pod vodstvom Boseja. Zato lahko računamo, da se bo Anglija ponovno zatekla k t;kim praznim obljubam, kakor jih je dala čungkingu. Poleg velike vzhodnoaz'jske naloge je za Japonsko ta vojna tudi boj za obstanek. Ce bi Japonski in ostalim vzhodnoazijskim narodom ne uspelo skupno izvesti obrambe vzhodne Azije, ne bi samo Japonska prenehala obstojati kot velesila, temveč bi istočasno izgub:li svojo samostojnost in ne. odvisnost vsi vzhodnoazijski narodi, vzhodna Azija pa bi postala angleškoameriška kolonija. Japonska je že z dejanji dokazala svoje visoke ideale s tem, da je vrnila Kitajsko K'tajcem. dala od Anglije ugrabljene tajske pokra j'ne Tajski nazaj, omogočila Filipinom in Burmi njihovo neodvisnost in podprla s svojo pomočjo pokret za neodvisnost Indije. Zedinjene države so si že nekoč v dolgi vojni proti angleški t'rani ji priborile svojo samostojnost. T:krat so bi^ Zedinjene države zmagovalec, ker so se Američani borili za svoio lastno zemljo da. nes pa se bore vsi vzhodnoazijski narodi strnjeno za svojo domovno proti angleško-amerišk' t'r ni ji. Silna draginja v čangkajškovi Kitajski ŠanghaJ. 28. okt D\TB Cene v čungkinški Kitajski so bile po uradm statistiki v septembru stopetdesetkrat višje kakor pred vojno. Cungkinška polit ka ccn sc je torej kljub uvedbi strogih kazn; za oderuhe m črnoborzi-jance popolnoma ponesrečila. Protestno zborovanje zaradi Indije v Lcndonu ženeva, 27. okt. DNB. Kakoi por ča »Daily \Vorker«, je sklicala v Angliji obstoječa indijska liga angleško industrijsko delavstvo k pi-otestnemu zborovanju proti lakoti v In'iji. Na zborovanju je govori tajnik indijske lige Krishna Menon, ki je smatrail kot imperativno dolžnost angleške vlade, da podvzame potrebne ukrepe za omiljenje strahovite lakote, izpusti indijske politične kaznence in obnovi pogajanja z indijskimi voditelji. Kljub lakoti izvažajo Angleži še naprej živila iz Indije in si spi'»h ne prizdaevajo podvzeti primernih ukrepov proti verižniStvu v Indiji. Bengalske bolnišnice so postale mrtvašnice. Cene živil rastjo v nesluteni meri in so :e zvišale napraim predvojnim cenam za 250 do 1.300%. Ce ne bo uvedena takojšnja pomoč, grozi 25 do 30 milijonom ljudi nevarnost, da bodo umrli od lakote. Na tem zborova- nju jc bil sprejet luči sklep, s katerim zahteva delavstvo odstop ministra za Indijo Ameryja in sestavo ndjiske narodne vlade. Zaskrbljene izjave ameriškega generala Ženeva. 28. okt. DNB »Vojna na Pacifiku sc razvija v vr-to dolgih in drag;h amfibičnih operacij« je izjavil po poročilih posebnega dopisnika »Da:iy Tclcgrapha« kontreadmira! Barbev v svojem glavnem stanu na Novi Gv neji To mnenje tcmeljTna oejstvu. da je prcma'(. čet. ki j h imajo Anglo-Amcričani na razpolago /a take operacije. »Naše anifib'jske operacije ki smo jih doslej zvtdli.« jc dejal Barbev »so sc dotaknile saino zunanjega km^.i japonskih ot»voj'tev na Pacfiku Čim bolj odrivamo .faponce na njihova ve!'ka oporišča, tem močnejši postajajo. Položaj postaja vedno bolj težaven. Vse bo'-doče operacije na južnem Pacifiku pa bodo nujno morale b't. amfibične in večino bo treba izvesti v težko prehoonih vodovjih.« Tudi avstratek ministrski predsednik Cur-tin se je podobno pritoževal v svojem govoru, o katerem poroča »Dailv Telegraph« Po 14* mesečnih hudih bojih na Novj Gvineji in na Salomonskih otokih je napadajočim četam uspelo le, da so iztrgale Japoncem približno 200 milj, od Tokija pa jih loči še veaho razdalja 2.800 milj. Zaplemba imovine inž. Dušana Serneca Po izvrženem predpisanem postopku izrekam na podstavi čl. 6. naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 6. novembra 1942. št. 201, o zaplembi imovine upornikov in utanovitvi Zavoda za upravlja nje in likvkiacijo te imovini ter na podstavi čl. 1. razglasa Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje o u pravljanju Ljubljanske pokrajine zaplembo vse premične in nepremične imovini brez iz jeme, lastnine upornika ing. Semeca Dušana, bivšega bana dravske banovine in posestnika v Ljubljani. Pozivajo sc po čl. 7. in t izogib kazen^k h odredb po čl. 8. gori citirane naredbe vsi morebitni imetniki premičnin po katerem kot1 naslovu, lastnine ing. Serneca Dušana, in njegovi dolžniki, naj prijavijo v tridesetih dneh oo dne objave te odločbe Zavodu za upravljanji. likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, stvari, ki jih imajo, in dolgove, katere mu dol gujejo, s prepovedjo, vrniti njemu ali drugemu fttvari ali dolgovani znesek tuo'i le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna in st objavi v Službenem listu šefa pokrajinske up«ive v Ljubljani. Ljubljana, dne 25. oktobra 1943. Sef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik. ♦ * # Inž. Dušan Semec je nedavno nastopil zadnjo fazo svojega, presenetljivih pokre-tov in skokov polnega, javnega ndejstvova. nja, ki je vedno imelo otipljiv znak ko-n ju tik tu risti č ne ga obračanja plašča po vetru. šel je sedaj v edini politični in nazorski tabor, v katerem prej še ni bil: v ko-munistično-marksistjčnega. Tudi pri tem ga je vodilo v prvi vrsti grdo špekulant-stvo, čeprav izvirajoče iz otročje naivnosti. Da njegov korak ne bi ostal neopazen, je inž Semec takoj po svojem begu objavil bombastično poslanico, v kateri se je pohvalil, da je že ves čas navdušen član OF in da, je celo član vrhovnega plenuma te komunistične organizacije. Partizansko vodstvo je t njim dobilo tovariša, ki je v svoji preteklosti in po svojem značaju vreden nove družbe. S svojo »poslanico« pa je inž. Serneo brez sramu tudi javno priznal, da je v polni meri sokriv komunističnih umorov, pobojev in drugih zločinov, da jih odobnava in se z njimi strinja. Skupno t drugimi voditelji komunistične stranke, OF in par-tizanstva spada med glavne krivce nesreče in gorja, ki ju je komunistična teroristična akcija prinesla nad naš ndrod. Zato je le pravično ln docela v redu, da je sedaj t zaplembo »voje imovine prisiljen, vsaj nekaj prispevati za popravilo in omiljenje po njegovi sokrivdi povzročene škode jn nesreče. Slovenska |avnost ho gori objavljeni ukrep šefa Pokrajinske uprave sprejela na znanje s tem večjim zadovoljstvom in zadoščenjem, ker je g. general Rupnik obenem odredil, naj »e prostorna vila inž. Serneca in vsj nadaljnji stanovanjski prostori, ki bodo r. zaplembami imovine komunistov in njihovih pomagačev zaseženi Se v bodoče, odslej uporabijo v prvi vrsti za nastanitev ljudi, ki so ostali brez strehe in stanovanja baš po zaslugi elementov, katerim se je pridružil tudi inž. Ser nec. „Vsak Srb je spoznal britansko nesramnost44 Beograd, 28. okt DNB. Po zaključku za-dušnic. ki so bile v sredo v beograjski stolnici in v vseh srbskih mestih za žrtve ne. davnega angleškoameriškega letalskega napada na Niš, je ožigosal srbski ministrski predsednik Nedič v radijskem govoru ta prostaški napad na. srbsko prebivalstvo, ki se ne more braniti. Ti farizeji, je dejal Nedič, ki so v Nišu z bombami razrušili srbske domove in obstreljevali otroke, žene in starce s svojimi strojnicami, so prav oni, ki govore o neki boljši bodočnosti človeštva. o kulturi, krščanstvu in človečan-skih pravicah. Vsak Srb je danes lahko spoznal vso zahrbtnost in podlost angleške portike. Na to najnovejše angleško izdajstvo bodo odgovorili Srbi s tem, da se bodo še bolj združili. Kratke vesti iz vsega sveta Izmir, 27. okt. DNB. V mestno upravo arabskega mesta Jaffa, ki ni bila izvoljena, temveč imenovana od britanske palestinske vlade, je bil sedaj imenovan še Žid Egmond Ročk. Ženeva, 27. okt. DNB. V Nikoziji, glav. nem mestu otoka Cipra, so stopili delavci zaradi draginje v protestno stavko. Intervenirali sta britanska policija in vojaštvo ter razgnali demonstrante. Erzerum, 27. okt. DNB. Novi »ameriški strokovnjaki« za 'ransko orožništvo so prispeli v Iran- kjer jih je ameriški glavni ravnatelj iranskih financ Millspaugh predstavil ministrskemu predsedniku Suhe^lvju. Krakov. 27. okt. DNB Generalni gouverne-ment je proslavil z vladno sejo v Krakovu štiriletnico svojega obstoja. Stockholm, 27. okt. DNB. Iz \Vashingtona javljajo, da je bil imenovan za vrhovnega poveljnika ameriške mornarice na južnem Pacifiku viccaomiral K nzaid. ki je bil doslej šef vojaških operacij na severnem Pacifiku. Stockholm, 27 okt. DNB V svojem uvodniku o angleško ameriškem vodstvu vojne piše »Daily Telegraph«. da potrebuje vojaštvo letos še več ladij kakoT lam. Bržkone se bo prihodnje leto povečala potreba pc tonaži. Zato bo predvsem trpela oskrba Anglije. »Da:ly Telegraph« meni. da prihodnji terinj in meseci nikakor ne bedo iahki. temveč nasprotno, najtežji. Vichy. 27 okt DNB Komunistični vpfl* postaja v Tuneziji vedno bolj ocividen. Voo'-stvo sindikalnega kongresa si je izvolilo za svojega predsednika bivšega pari&ega komunističnega poslanca Crcizata. Razglasi vrhovnega komisarja Zarad: izdajstva italijanskega kralja in Badoglijeve vlade je bila Nemška država pri" siljena. da zavaruje nadaljevanje skupnega boja proti boljševizmu in plutokracijam z zasedbo ita!i.janskega imperija Zasedeno italijansko ozemlje je operacijsko območje nemške vojne sile. Vs; ukrepi, ki so jih na tem operacijskem območju nem.ška vojna in civilna oblastva že izdala ali jih še izdajo, imajo narnen doseči zmago To območje petrebuje v ta namen močno povezanost in enotno vod stvo. da se zajamčita javni mir in red, da se prepreč jo poskusi motenj po razornib ele-emntih ter da se mobilizirajo vse sile za zmagovito nadaljevanje vojne. Za območje podrejenega mi operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« odrejam torej sleaeče: Čl. 1. — Na operac'jdcem ozemlju »Jadransko prmorje«, ki ga tvorijo pokrajine Furlansko. Gorica. Trst. Istra. Ljubljana in Kvarncr. vštevaj priključena ozemlja Sušaka, Bakra, Čabra. Kastva in Krka. izvršujem celotno civilno javno oblest izključno jaz. Č. 2. — Pravo, ki je veljalo doslej v teh pckraj;nah. ostane v veljav', kolikor ni v nasprotju z. ukrepi za varnost tega ozemlja ali pa ga jaz izrecno ne spremenim. Čl. 3. — \V>a oblastva in vsi javni uradi poslujejo po mojih na vod lih dalje. Čl. 4 — Meje- naredbe se booo objavl;a!e v uradnem listu »Vcrordnungs- und Amts-blatt des Obcrstcn Kommissars :n der Ope-ratonszone ,Adratsches Kiičtenland'«. Narcobe clobe, kolikor ni določeno drugače, veljavnost z objavitvijo. Čl. 5. — Ta naredba iina vzvratno veljavnost od 29. septembra 1943. Izdano v Celovcu dne 1. oktobra 1943. Vrhovni komisar: RaJner, 8. r. Na Genovi podeljenega mi pooblastila odrejam: Čl. 1. — V Ljubljanski pokrajini vodi upravo po mojih navodilih šef pokrajinske uprave s sedežem v Ljubljani. V tem svojstvu ima naziv predsednika. čl. 2. — šefa pokrajinske uprave imenujem jaz in je meni odgovoren. Za izvrševanje svojih nalog uporablja obstoječe upravne ustanove Ljubljanske pokrajine. Izdano v Celovcu dne 20. septembra 1943. Vrhovni komisar: Raner, 8. r. Za šefa pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini postavljam župana mesta Ljubljane, diviz. generala Leona Rupnika. Predsednik Rupnik prevzame v smislu moje naredbe z dne 20. septembra 1943 o upravljanju Ljubljanske pokrajine vodstvo uprave te pokrajine z onem 22. septembra 1943. Izdano v Celovcu dne 21. septembra 1943. Vrhovni komisar: RaJner, s. r, Razglasi pokrajinske uprave Pokrajinska uprava v Ljubljani je dovolila, da ima šolska malcVna dne 2. novembra pouka prost dan, da se lahko udeleži na Vernih duš dan maše zadušnee za umrle in padle bojevnike v prvi svetovni vojni in druge rajnke ter da lahka v sprem. stvu staršev obišče grobove rajnkih. * 5*a podlagi dovoljenja pokrajinske uprave smejo uslužbenci njej podrejenih uradov in ustanov izostati dne 2. novembra iz običajne službe v dopoldanskem času zaradi udeležbe pri žalni sveti maši za padle bo jevnike v prvi svetovni vojni, ki bo ob 9. dopoldne v franCškanski cerkyi. * Pokrajinska uprava v Ljubljani jc dovolila, da se sme opraviti žalna maša za padie bojevnike iz prve svetovne vojne v frančiškanski cerkvi dne 2. novembra t. 1. ob 9. dopoldne. # Pokrajinska uprava v Ljubljani je na prošnjo bivših bojevnikov iz prve svetovne u— Nov gr<>b. Po dolgi in hudi bolezni je preminila vdova po prokuristu Kreditnega zavoda ga. Cirila Greifova, rojena Schiffrer. Za njo žalujejo sestra, brata in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bedo pokojno spremili v petek ob 15 iz kapele sv. Jožefa na 2alah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počival Svojcem j, ci' ■ n naše iskreno sožalje! u Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani gospodje Goreč Mitja, Lenarčič Stanislav in Skvarč Viktor, vsi iz Ljubljane, čestitamo! u— Ohladilo se je. Medtem ko smo zadnje dnj po večini zabeležili najvišjo dnevno toploto okoli 20 stop. C, se je v sredo toliko ohladilo, da je znašala najvišja dnevna temperatura samo 12.6 stopinj C. Tudi včerajšnja najnižja jutranja temperatura je bila nizka, toplomer je zabeležil 6.4 step. C. Od srede na četrtek se je zjasnilo, vendar ie zjutraj ležala nad pokrajino gosta megla. Ko jo je sonce prevladovalo. so se pa na nebu začeli zgrinjati oblaki, ki so sončnim žarkom le redko pustili do veljave. Zračna tlak je od srede precej narasel in se bo vreme najbrž zvedrilo. u— Slovenski Rdeči križ v Ljubljani vabi v Ljubljani bivajoče svojce onih 'ntemiron-cev iz Padove, ki so dobili delo na Gorenjskem, da se najdalje do sobote one 30. oktobra zglasijo v društveni pisarni, Gosposvetska cesta štev. 2/2. u— Sprejem v eksekut^vno policijsko službo. Uprava policije poziva vse one, ki so se priglasili za sprejem v eksekutivno policijsko službo (t. j. ža službo na terenu v uniformi), da se dne 29. oktobra 1943 dopoldne osebno javijo v šempetrski vojašnici pri poveljstvu policijske straže. u—- Nesreče. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v bolnišnico 21 letno služkinjo Nežo Trnovčevo in 62 letnega zidarja Petra Mozetiča, oba iz Ljubljane. Nafta 1 je se zoravita v bolnišnici dva pastirčka, ki ju je na naši ranila mina; pri eksploziji jc dobil 15 letni sin mesarja Janez Jurček iz Preserja poškodbe na glavi, 14 letni sin posestnika Janez Kogovšek iz št. Jošta pa ima rano na trebuhu. u— Tečaj tujih jezikov — nemški, italijanski, francoski itd. pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trs 2. Vpisovanje dnevno. Informacije in novi prospekti na razpolago. — Ravnateljstvo. vojne dovolila, da se dne 1. novembra popoldne vrši na pokopališču pri Sv. Križu pred vojaško grobnico žalna svečanost v počastitev spomina umrlih in padlih bojev, nikov iz prve svetovne vojne. Na tej žalni svečanosti se bodo izvršili cerkveni in li- turgični obredi in pele žalostinke. * Pokrajinska uprava v Ljubljani je tuoii letos. kakor vsako leto, dovolila, da pobira šolska mladina v šolah cvetje za okrasitev grobov za šolo zaslužnih mož ter padlih bojevnikov iz prve svetovne vojne. Nabrano cvetje bo odpeljal, kakor vsako leto. voz mestne občine ljubljanske na grobove rajnih. * Pokrajinska uprava v Ljubljani razglaša: Vsako zb ranje prispevkov za domobran-stvo je odslej ukinjeno. Domobranci booo v bodoče s posebnim pooblastilom predsednika pokrajinske uprave zbirali prispevke samo za siromašno prebivalstvo Doienjske, ki je ostalo po partizanski krivdi brez vsega, brez domov in živeža. u— O Kasalovi Praktični statiki (popravek). Tiskarski škrat je v včerajšnji članek vrinil nekaj pogrešk. Poleg nekaterih vejic in zamenjave adverbialnih in adjektivnih oblik popravi: rea,lčni in ne realistični študij, nadalje ob koncu hvala mu in ne nam. —ik. u— I. moška meščanska šola v Ljubljani (Pru-le) začne z rednim poukom v četrtek, 4. nov. ob 8 v poslopju meščanske šole na Viču. u— Krojaški mojstri, ki uporabljajo za ogrevanje likalnikov posebne peči, ki jih je mogoče kuriti samo s koksom, naj se javijo pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 najkasneje do 2. novembra predpoldne. u— Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanja letos v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 31. oktobra. Informacije --prospekta daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod. Kongresni trg št. 2/II. u— V Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar izšla Druga knjiga o Džungli Ru-djarda Kipllnga v prevodu Jan Baukarta. u— Pisarna Vodnikove družbe posluje vsak dan od 10—12 in od 16—18 v Narodni tiskarni, Puccinijeva ulica 5, I. nadstropje, kjer lahko naročite letošnje Vodnikove knjige, ki izidejo konec novembra. Naročnike sprejema tudi knjig rna Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3, in knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulic« 6. u— Vaš radio aparat prodajte najhitreje ra najboljše, ako ga Izročite v komisijsko prodajo tvrdki EVEREST, Prešernova 44. Iz Gorenjskega Kulturno življenje v Kranju. V mesecu novembru bo spet cela vrsta pril jubi lenih predstav, ki jih prireja organizacija Kraft durch Freude. Pevci, plesalci in ar-tisti bodo vojakom in civilnemu prebivalstvu pripravili kako veselo uro, zaključuje »Karntner Zeitung« svoje naznanilo o prireditvah. Dar Lavantinske doline vojakom. Pred kratkim je bilo iz Lavantinske doline poslanih S00 zabojev najlepših jabolk vojakom visoko gori na Severno merje. Skrb za pošiljko je imelo ženstvo. Od jutra do noči so bile pridne roke na delu pri zbiranju in pakiranju. S pošiljko jabolk bodo vojaki dobili košček domovine in njene ljubezni, pravi celovški dnevnik. Sprememba na občinskem uradu v Sel-cah. Dosedanji občinski komisar in c-rož-niški vodja Maks Mayer je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko. Na njegovo mesto ie bil imenovan domačin Matija Schmied. Dupline du .Uaurier: 24 FRANCOZOV ZALIV Roman >Ker je za članico ,Galebove' posadke ■bolj primerno?« 5-Mcrda,« je deial, drugega pa ni rekel. Sedel je in ni vec mislil na svoje risanje; samo v ribolov je bil ves zaverovan, med tem ko so se rekaj milj odtod možje posvetovali o njegovem prijetju in njegovi smrti. Morda so Eustickovi. Penrosovi in Godol-phinovi služabniki prav ta mah pozvedo-vali za njim vzdolž obale. Tedajci jo je zmotil v njenem premišljevanju. »Kaj pa je?« je mirno vprašal, »ali ne marate več loviti rib?« »Na današnji popoldan sem mislila,« je dejali. »Da. vem, po vašem obrazu sem videl. Pripovedujte.« »Ne smete več ostati tu. Nekaj sumijo. Vsi so govoričili o tem in si z naslado slikali. kako vas bodo prijeli.« 2.T0 me ne vznemirja.« »Zdi se mi pa, da mislijo zares. Eustick 1e b!l videti trd in odločen. To nI napihnjen oedak kakor Godolphin. Pravi, da vas hoče videti obešenega na najvišje drevo v Go-dolphinovem parku.« »Konec koncev je to poklon.« »Zdaj se mi pa smejete. Mislite, da se dajem, kakor vse ženske, tudi jaz razvnemati hrupu in govoricam.« »Kaj pa naj storim po vaših mislih?« »Najprej bi vas pros la, da bedite previdni. Kakor pravi Eustick: kmetje vedo, da imate skrivališče « »Najbrže.« r »Lepega dne vas bo kdo izdal, ln zaliv bodo obkolili.« »Na to sem pripravljen « »Kako ste se pripravili?« »Ali sta vam Eustick in Godolplvn povedala, kako me mislita prijeti?« iUe.« »Prav tako vam tudi jaz ne povem, kako jima mislim uiti.« »Ali si morete le za trenutek misliti, da bi jaz...« »Prav nič ne mislim — a zdi se mi, da imate ribo na trnku.« »Nalašč me dražite.« »Nikakor ne. Ako ne marate izvleči ribe. dajte vrvico meni.« »H očem jo izvleči.« Začela je, najprej z odporom in nekam ozlovoljena. potem pa — ko je mahoma začutila trzanje in otepanje na trnku — hitreje. Mokra vrvica ji je padala po kr'lu in na bose noge. Preko rame se mu je nasmejala: »že prihaja, čutim jo, je ze tu, na koncu vrv;ce.« »Nikar tako naglo.« je mirno dejal, utegnili bi io izgubiti. Le počasi, potegn'te jo k boku čolna.« Pa ga ni poslušala. V svoji razburjenosti je vstala, za hip izpust la vrvico, nato pa potegnila močneje ko kdaj poprej; baš ko je zagledala na površ:ni beli blesk ribe- je ta trznila na vrvici, švrkmla v stran in izginila Dona je razočarano vzkrknila in se očitajoče ozrla vanj. »Izgubila sem jo,« ie rekla, »ušla ml je.« Vzdignil je glavo, jo pogledal in stresel lase. ki so mu viseli ha oči. »Preveč razburieni ste bili.« »Hvala vam,« je rekla z dokaj poparje- Iz Hrvatske Ukinjeno vrhovno nadtorništvo oboroženih sil. S Poglavnikovo odredbo je bila ukinjena ustanova vrhovnega nadzorstva oboroženih sil, ki jo je vcdil general S13VJ Stancer. Bil je razreSen te dolžnest'", ostal pa je še nadalje v aktivni službi kot predsednik fonda vojnih invalidov. čipkarska šo!a v Varaždinu. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je v Va* raždinu ustanovilo državno čipkarsko šolo. Učenke bodo dobile strokovni pouk v čipkarstvu in se lahko vpišejo v šolo že z dovršeno ljudsko šolo. VelikoduSen dobrotnik Rdečega križa je tapetniški mojster Krizmanič. Pred dnevi je po telefonu poklical tajništvo Rdečega križa in sporočil, naj pošljejo nekoga, ki mu bo dal 5000 kun za Rdeči križ. Zaradi prezaposlenosti h Krlžmaniču niso takoj poslali inkasanta. zato se je naslednji dan sam javil v tajništvu Rdečega križa in dejal, da je svoj sklep spremenil. Uradnik, ki ga je sprejel, se mu je začel brž opravičevati, ker prejšnji dan niso takoj ustregli njegovi želji. Ko Da je Krizmanič pojasnil svoj sklep, da bo namesto denarja daroval Rdečemu križu 100 žimnic za bolniške postelje, je bilo presenečenje še večje. Pogozdovanje Krasa v duhrovniškem okon§u. Kakor znano, ima ravnateljstvo državnih gozdov v Dubrovniku dve drevesnici. Letos so vzgojili v njih 40.000 raznih sadik, ki jih bodo razdelili med posamezne kraje in prebivalce. Ker je bilo v zadnjem času v dubrovniškem okraju več gozdnih požarov, jc p:.trcba za sadikami še večja kakor drti^a leta. Gospodarstvo Naredba o liri kot zakonitem plačilnem sredstvu Vrhovni komisar na operacijskem ozemlju Jadransko primorje Rainer je na podlagi mu podeljenega pooblastila izdal naslednjo naredbo. ki je bila objavljena v uradnem listu »Verordnungs- und Amts-blatt des Obersten Kommissars der Ope-rationszone Adriatisches Kustenland«, Trst, kos. 1. z dne 15. oktobra in je sedaj objavljena tudi v Službenem listu z dne 27. oktobra. Na operacijskem ozemlju Jadransko primorje je lira nadalje edino veljavno plačilno sredstvo. Do nadaljnje odredbe se določa obračunski tečaj: RM 1 = 10 lir. Podaljšanje odmere zgradarine Na pcdlagi čl. 1. razglasa vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra t. 1. in na podlagi čl. 125. zakona o neposrednih davkih je šef pokrajinske uprave izdal naslednjo odredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 27. t. m.: Zgradarina, kakor je bila pravočasno odmerjena za leto 1942. in podaljšana za leto 1943-, se v enaki izmen podfilj.šujo tudi za davčno leto 1944. Za zgradbe, katerih letni dohodek se je po stanju na dan 1. decembra 1943. iz katerega koli razloga znižal ali zvišal za najmanj 25% nasproti zadnji veljavni odmeri, se davek odmerj za novo. Zadevne prošnje in prijave se morajo vložiti v času od 1. de> 30. decembra t. I. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 29. oktobre, ob 10.30: Cvetje T Jeseni. Re. Prvi. OPERA Petek, 29. oktobra: Zaprto. RADIO LJUBLJANA PETEK, 29. OKTOCRA 8.30—9.00: Jutranji pozdravi 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini m slovenščini. 12.45—14.00: Glasba za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—1500: Opoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Iz pesniških zbirk. 19.00— 19.30: Virtuozna glasba. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za nuslednll dan. 19.45—20.00: Mala medlpra. 20.00 do 20.15: Poročilo v nemščini. 20.15—21.30: Koncert operne glar-V: igra Radijski orkest?r, vodi dirigent Drago Mario Sijanec. Sodeluje: sorra-ni?t>a Krenila Vldall ln t.enor!n Draeo Čuden 2130—22.00: Dunajski valčki. 22.00—22.10: Porodila v nemščini. MALI OGLASI Službe išče MLAUA GOSPA brez "irok, t ve.iko maturo. iJče primerno zapijlpev. tuli k otrokom. Pismene ponuibe na og!. odd. Juli« pod »23«. 1S&17-1 DEKkE pridno in poleno. Wfe zaposlitev k boljM, m.ili dru-ž:ni kot gospodin.ska pomuč-L>ica ali sobarica. Naz-liv v vseh pc« rfeh hišnih del. PonuJb« n* osrl. odd. Juira por »Znam tud: kuhati«. 15S."!-!a Ji DIJAK ki naj zaradi nove zaposUtrg pusti naslov v ogl. odd. Jutra pod »Z-nožen«. 18S7.">-3 mm MOKA div:eca koptin;« za krmo prašičem, goved' !n perutnini Se dobite n- tvrdki Alpa-LjuMJ&na. VHordawk» <•. 1". 1S8PJ-1 B*KREN KOTEl, za obrotn! priiifk 1? a*m., prodam Pop:«^ ni ogl. odd. Jutra pod »Vsebini, 80 1». lSS87-*> APARAT 7.1 iz Ulova nje fr*!av-><> ti rr*tnvmc!jo. p*tiIno. prodam. Dopise n« offl odi. Jutra pod »IVh-.i prilikn«. 1 bomiufv'- prepr^e volneno triko bla^o. juralna mreža. st"n-ke fHie^ za shrambo, prodam. S«?1ov v vseli ros!. Jutru. 18883-6 BREZOVE METLE, držrre za loprte. omilil itd. dobi e tiri Gospodarski zvezi. RliAveišiva 29 !n Ma^trova 10. . 13761-6 KLAVIR, star. s J- precej dobro ntira-nir-n fKonzcrt flug»!j. poe.nl prodam. K:v='ov v vseb no?l. Jutra. 1R726-8 BLAGAJNO jekleno. 50xVbrtO cm predam. Osled GosposveUkn e. 54. delavnic«. 15730-6 KRMILNO PESO prodaja Gosfiodarska zveja v svojib i0clad!5»;!h v VnMrov1 clifi 10. 18706-5 POSODO ta kisan:e r."!'s. dob:t» prt Gospodarski zvezi. BHwe'«n-va 29. 18763-6 MRČES (uši. stenice, bolhe Itd.) zanesljivo uničite s »To-?:in« praškom. Drogcrija Ksnc. Židovska ul. 1. 18713-6 aspidistre, Iva krasna komada za na grobove, prodam. Xa*4ov .»eh pod. Jutra le&jMj dva suknjiča topla, ugodni [r.xlam. Pojtiv-ljilnica nogavic, Komarjev* 1. lSŠdi-li PU6 PLASC rjav. z mu lom. ukrojen za bodoče mami' t an ra vefjo močnejSo osebo, skoraj nov, ugo-ino iiroiujn. N^.-.-posl. Jutra. l&^-G MOšKO SUKNJO s vo, itf-o lam. Sv. Teti* f. 78. Juhart. 18850-6 GOBE suhe .u sveže, redno kupuje Alp«. L'ubljaaa. Vidovdanska c. IS. l£BS3-7 HAK>'«">NIKO, malo (otro6ko>, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18722-7 KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18721-7 DETELJO (LUCERNO), kupim. Naslov v oglas, odd. Jutra. 18720-7 KORENJE in PESO kupim ali zamenjam za el. motor. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18718-7 uRAMOFONE v kovčku x rabljene gramofonske plojfe. kupuje [o naj viSjj dnevni ceni tvrdka Everest Prešernova 44. 18703-7 OTFOSKI '"""'lEK tudi brez gumija, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj«. 18727-7 SLOVAR Sloven«ko-fln»le?ki in s!or,-neniški (P!ter5nik<. 18®77-7 RADIO APARAT snmo večji novejši kunm. Ponudb? ns ell. odi. Jutra pod 'Brti posredovanja«. 18877-7 KRAJEVNI LEKSIKON Drnvskf i«rinv'n" in Pnm in svit in.7T-.1S. kupim, \vlnv vseh posl. Ju-.-a po i -5*. 830«. " 18865-7 PARCELO 825 ms veliko za enonad-stropno vilo prodam. Lega odlična, sončni in brez prahu. Ponudbe pod značko »Pri Taboru« na og!. ode! lutra lSS22-':0 HIŠO enon.uis'r"pno z večjim vrlem. oh tramvajski nroji. prodam. Zaznane rio^kve '.7.' k v. m. Ujorabiti ?e dn zu go^liino, i*kar:ji al' trgovino. Prevzame se l.-ihko vt-čja hipoteka. Naprodaj imam tudi vfč ra?.lien:ii pari-pl in zim-ljišče zu. iodt;s:rjo. Re.ili-tetnn pisarna Za ee Andrej, lavo*: jeva. 10. 1&S79-20 KRASNA PARCELA oea. 8T1O kv m oh Blei*-ei« costi. pred blokom, lepa sončna l'ga. lep suh - n te. ren, dtklrika, vodovod, po ugo :n; ctii! naprodaj. Prilik*. ki se ne (lovnn- H...... . Ljubijana, Gledališka nI. 1?. IS??'.-3) Stanovanje m&B&zjE&zz&m 2-sobno stanovanje in kuhinja je ni raz;> igo m rni sti nki' ? omh. ki je priiiravljena nekaj in-. .- ira:i. Ponudb,- na ogl. odd. J tra pod »D bra stranka«. 1-sobno stanovanje s kabinetom i • eui 1.1 takoj. Pisnune jionieJipe m o?!, odd. Jntra p« >5 kuljincomc. OPREMLJENO SOBO z 2 posteljami, takoj :m. Po«a\-5k<-ga" 5. •^fi-l OPKFMLJENO SOBO ennčno. mi-.-f. - :r ' ■>■ dom in «omxtnbo kofolntce, oddam. Na«!nv v vs»!i r-vl. Jutra. 1^87 5-M KABINET s sonpir.11 kopalni se tn,-koj oddn. Naslov v v?e»i no. elovti.!. Jutra. 1 SOBO središču mesta, oddam t»-Oj. Vegov® nI. 2-11. IPR*,!-^ 5fi TUmiTUIIMi SOBO a!i KABINET išt" iii /a 1. nov. Ponv 'b» rs ogl. odd. Juira pod v :'no«. ZNANJA želim z gofiodirn s smislom za umetnost Izla-t gl.-isbc) in domačnost. Če m^ooe. an-g!"ska nI' fran.-o-Ukonvsr. zar ija. Dn-is« na otr . r^il. Jutra pod »Tihi vctcii«. sMtf&iMmi FOKSTER1JCP. samica, ki <.!:« n.» im" -T» da«, se je izg n;1a. Javiti prosim na d-. T'imr-,ir. Tw. carjeva 2, telefon 33-SU. NA DOMAČO HRANO dfbro. sprejmeta d'o z1*-spoda. iek' - aii s 1. liotv. tC3;teiic. Gosposka 30-1. lk-'." "7 KDOR POTI JE v , Vn :(tto (prov. '•'.., lepo narrOta da = ■:■ «v.ij n;i-'o\- na Zaloik. Tavčerje- va 3-n. 18566-37 = lz trgovinskega registra. Pii >Avto. montaži« d. d. v Ljubljoai je bil zaradi smrti izbrisan prokurist Dane Zalcsjak. — Zaključena je likvidacija tvrdke Moics. trgev-sko-industrijske družbe z o. z. v Ljubljani. DRUŽINA MARINKO Z VSEM SORODSTVOM IZREKA PRISRČNO ZAHVALO VSEM, KI Z VESTNO NEGO IN ISKRENO POŽRTVOVALNOSTJO. V T E 2 KI BOLEZNI, LAJŠALI TRPLJENJE NAŠEMU DOBREMU IN SKRBNEMU OČETU GOSPODU JOSIPU NAŠA ISKRENA ZAHVALA NAJ VELJA VSEM ONIM. KI SO SE GA V MOLITVI SPOMINJALI, Z DOBRIMI DELI POČASTILI NJEGOV SPOMJ.N TER SE OD NJEGA S SPREMSTVOM IN S PESMIJO ZADNJIKRAT POSLOVILI. ZAHVALJENI VSI, KI SO S CVETJEM OBSULI NJEGOV PRERANI GROB TER SO V TEH TEŽKIH DNEVIH NAMI SOČUSTVOVALI IN NAS TOLAŽILI. PRI' ŽALNI SLUŽBI, KI BO DAROVANA V SOBOTO 3 0. OKTOBRA OB SEDMIH ZJUTRAJ 2 UP NI CERKVI SV. PETRA, BOMO PROSILI ZA MIR IN POKOJ NJEGOVE DUŠE. nim glasom. Opaz la je, kako se je nasmehnil. s tistim skrivnestnim smohlja em ki ga je zdai žc poznala pri niem; in Ce. prav ni nič rekel, je vendar tajinstveno vedela da se ta smeh'jaj nf>n-ša nanjo. Ted^j je mahoma začutila, kako lahko in veselo j; je spet pr. srcu. Nadaljevala je lov, med tem ko je kos. skrit v gozdu na onem bregu, od časa d časa zamišljeno in sladko požvižgaval. Ko sta tako brez besede sedela skupaj se j' je zdeio. da ni prel nikoli vedeli, kaj je mir. Kakor da bi bili šele ta mah. zaradi tihote in nie^cve navzočnosti, poto-laženi vsi peklenščki, ki so se tolikrat berili v nj! in terjali sproščenia. Obhajalo jo je. k-kor da je magično ukleta čudno začarana; kajti občutek t'š:ne je bil zanjo, ki je živela doslej sredi hrupa in trušča. nekaj tujega — a hkratu je ta čsr dramil v r>ji odmev, ki se 1i je zdel tako domač, kakcr da b! b'la prišla na kr-jj. ki ga od nekdaj pozna, ki je po njem hrepenela., pa ga je izgub la. bodisi iz lastne lan-komiselno6ti, bodisi zaradi vnanjih okoliščin ali zarad' toposti svojega zaznav?njn. Vedela je, da se ji je hotelo prav tega miru- ko se je odpeljala lz Londona, m da ga 'e upala najti v Navronu. Vedela pa jo tudi, da bi ga bila sama le deloma dosegla, v gozdih, pod milim nebom in ob reki; in da ga ima docela le tedaj, kadar je z njim. t? ko kakor zdajle, ali kadar se skrivaj prikrade v njene misli. Saj se je lahko tudi v Navronu igrala z otroki ali se izprehajala po vrtu ali devala cvetlice v vaze, med tem ko je bil on spodaj v zalivu na svoji ladji. 2e misel,, da je tam, Ji je polnila telo ln duha z ž vljen;em m toploto, z omotično srečo, kakršne ni prej nikoli poznala.