Pp&tno teJtoči račun St. 24. — Conto oorreote cob im po»*»)- Posamemna stzvilka 20 itotink. hhaja vsaJt ponddjak in četrtek ob 8. uri — Predpoldne. — *fatiezaceloletol5l»., *9pol/efa8 L.,zaöetrt /e/a 4 U. Za inozemstvo ceh Ieto iO L. na naročila brez d°Poslane naročnine se fle oxiramo. Odgovorni urednik: nlio hoteli verjeti naftemu po- lovBnski poslanci so se neniudoma ^ttili na pravosodnega ministra in jj^tevali, naj krivični odlok prekliče. te dni je priäcl poslancema Podgorni- h> Ščeku odgovor, ki je tak, da ga t Oraitto v spomin na&ih potomcev na cm mest« celegn objaviti: . «ODGOVOR)». * es wi* je znano, da je predsednik v «Wa v Gorici odredil, da morajo biti ^1 sPisi, ki se predložljo sodišču tega aJesta. Kestavljeni v italijanskem jezikn 1 da niora biti, če se predložijo v slo- Y Qskem jeziku, priložen vsaj prevod a"jamöini, overovljen od pristojnega dvetaikn. je kreP predsednika goriikega sodišča ^Popoinoma zakonlt, kajtl z aneksijski- *akoni in s tem, da se je raztegnila nove pokrajine temeljna ustava in . tva> so vsi zakoni, vse odredbe *VstSi °biča*1' ki so velJaU v mlnulem k&* '°*°9r8kem cesarstvu glede uporabe j ^^Ba koli neltalijanskega Jezika «fli Sodi*ei, odpravljcni, ker so ne- ÖR*ZIlivi 7 ENOTNIM ZNACAJEM Sl?AVE IN S MW KI SMO JIH ZA- EßOVALl IN DOSEGLI V VOJNI. Minister: OVIGLIO.» SLOVENCEV WI. ^iftl *6 *°re* °^öovor fasistovskega ¦ s 8*Ia pravae- Vtisnimo si ga globoku W°min> da 9a nlkoli. nikjer in ob no- JJ1 P^IUki ne zahimo. j„v ravnost In brez ovinkov so nam ^ edali, kaj o nas mislijo in kaj z na- j °aö»eravajo: i^j Sl°venski jezik mora iz sodnij, ker je s d**ava «enoten značaj.» Država ^aii|ttO*no>> llaliJanska, v njej so sarai Sc ln nIhČe druBL Minister je Slo- fe| d Z eno P°tezo zbrisal, sklenil ž!vet^aas ni in tako smo prenehali ^ako k*ik na* bi tore^ vP°**evali slovenski »«„ ' ^o slovensko narodnost, če Slo- f^,y I*aliji sploh ne obstnjajo? h\[f , besed niso Slovenci še nikdar ^öb *žive na te^ zemIiL ^bi ° si Jih zapišimo v spomin, da ne 0 nanje. 2 «CILJ VOJNE.» ^g0vSlovenski jezik mora iz sodiič, ker *°vai*^a to ciliem« kl J!n ie zasIe- ^. ^,a in dosegla Italija v svetovni voj- M\ jj. ^iöva je naravnost zgodovinska. ^% m°flla Jasistovska vlada bolj od- Ho ^h9Ovorlti. kakor Je ? AH more biti M ,jv "^edah med nami še Slovenec, V ^101 ° namenih in načrtih vlade ? ^^k*61 TEH besed Je lreba sodltl V8ak nj>»st VSako «lejanje in vso politiko *Cvlade- *5 je **ru Ovigliu smo skoro hvaležni, >Oj. k al nasima poslancema tak odgo- ^H^ r 0> Peternel in se priplazi J^l. jj. y*aB «slovenski spisatelj» Ban- ^ BovÜ Öa od0°vor in vcdel bo*' s ^°r>ä in kaj ti Je storiti. Kaj se godt po svetut\ Težki dnevi Nemčije. Noiniri, katoi'e je Mio pričakovati 'IV*. julijn v Neini-iji, si1 k sreči niso vršili. Protifašistovski diain j<^ i>otekt'l brez pi-olivanjia krvi. Toda pospodar- ska i;i politiffna. kriza nemškcga na- ]-oda grc naproj in pretrcsa že tomeljr države. Katasti-ofalno padmnjo iioni. Ake valuto zone cone vsoli polrobščin v višino, draiginja priliska strahovi- to na ubogo ljudstvo. Dne 2. avigusta sc jo povisalia ni. pr. cena prcinogu Uar /a 125 od sto. Delavoi zahteva- jo bunio poviSek plač in v induslrij- skili krajih sledi stavkaz.ii stavko. Mosta Hamburg, Broslau, Köln so pi'i/.oi'is&a najostrejšib niczdnili bo- jov. V OborJuTusnu jo prislo do apo- |i;ida nio-d dolavstvoni in poücijo, pj-i kaioicni jo obležalo voč nirtvib in niad 20 ranjenih. V Mainzu so izbrub- nilo radi drjipinje pouliöno demon, siraeijo, ki jiiM jo vlada udnsily /, oro- zjem. Ostra nasprotstva v odgovornih strankoh. Mi'anke, ki 'Jnb^ijo j)i*t"cl zgodovi- mo odgovornosl. za usodo države, so v zadrogi in iscejo izhod«. V vsaki odgovorni strainki so nastala razlif- iiia mji5ljenja in. čim vcčje postajajo novarnosti, torn bujše butajo iur sju'oLsiva. mod postamezriimi sii'iiju- nii, V socialino domokratirni stranki jo prišlo do očitoga könilikta mod dopnico, ki se plaši pr«d j>adcem \\w~ do, ker ne vö, kaj bo potetn, in mcil levico, ki hoče za v.sako ceno in brezpogojno slrmoglaviti državnoMa kancloi-ja. Ista nasjjrotja. so se pokiu zala v Centrumu, to se pravi v ka- LoliAki stranki. i'red par dnovi jo zaihiteval eden prvib listov Centrum a »Ciornmnin«, du mora berlin.ska vla- da ina-sti, sedflj je pa votlstvo strauko dnevnik javno obsodilo. Z voliko to//avo so je proprečil ra/.kol stranko. Taka. na^prolja so ravmo v tezkili rasib zolo razumljiva. (":iin iievar- nejgi jo namro<- ])oložaj naroda, tom u^odnojša, laliko postal)o vsaka z.gro- šona j)olitika in vo^krat zadostuje lo ciui sam.a napaka. da trpi ljudstvo iežko posledice za vso bodoönost. Zalo jo troba v tnkili časib sekuti s sekiro. Siurtna govra/nika so bližata. V (ob dnoili'i krize so je taktika ko ijiimistov in na-cionaüstov tako ne- pri-Cnkovnno zasukala, da jo vsa Nom^ija obstala od za^udenja. Ko- umnisti, ki so prirodili 29. julija po državi ]>rotisaJSiatovski dan, so poinu- diü iznenada nackmalfasistom ro- ko. Znani boljševiški voditelj Karl Ita-dok je prodlagal narionalistom, naj irastopijo skupmo s kommnisti pi-oli vladi. Pi'od onim todnoni toroj .skoiM) iiieÄ-f;anska vojska, danes za- vozniHtvo ! Na io i>omidbo j^ odgo- voril voditqlj nacöonalistov, znaini gi-of Rovontlow s (-lankom «Kos poti», v kalorem trdi, da jo skupni iiastop a komunisti mogoč in izvodljiv. C!a- nek, ki je izSol v komunističnem dmovniku «Rot« Fahne» (RdeLa za- skiva) jo vzbudil po vsej NemC-iji in tudi onkraj mej volikamski vtis. Ako hi so dosedanja smrtna sovrainika združila k skupnemu mapadu "'<* ^vr' lin, pcKem bi so vla-da teiko upirala dvojnojiui naskoku in Nemčija bi se stresla v temoljih. «Položaj Evrope prod poloinom». J)a j)ostaja položaj Nemčije nezrio- seii in da drvi z NomČijo vsa Evro- pa v prepad, toga se razlo&no zavo- dajo posebino iia Angleškorn. Zat<> silijo z velik'nn poudarkom v Franci- jo, naj sklene z Nemci sijorazum. To da Krancozi bočejo poloin Nonu-ijo in zato jim jo vsaka razprava o spo razumu skrajuo iieprijotna. Na an ¦gleške zahteve odgovarjajo silno nie. glono in se umikajo že mesoce razlo- äiieuiu in jasnemu odjgovoi'ii. Njiliov nmen je prozoren: Angležo je treba tolilu) časa vl(i^i z& nos, dokler se Nomčija ne zniSi na kolena, s ferner bi bila. ziadeva »am a od so be rose na. Francozi prioakujojo inden na tedwi, da se zvrši polom v NemOiji. Angle/i so pa postali francoskega zavlaCeva- nja siti in njihova vlada jo izjavila, da so postala pogajanja s Francijo in Beligijo brozmiselna: «M<»d tem ko so mi razgovaijamo » Framcozi gie po- lo/-aj Kvrop<' svoje/mu polornu na- sj)j'oti». To so beseolitični sanjao, noben pro.na- ] et rovolucionar, temvoč iniinistej'ski predsednik največje državo na svetu, ki nosi strašno oddjgvornost, n svojiji ramenih. Izustil jih jo mož, ki jo va- jen ililadno in trgovsko raPumati in ima globok vpoglod v gospoot do naiodno varnosti za priliod'nost. In če bi ho- teli Angleži prepiM'citi f)roj>ast Nom. öije, bi morali pač druge stiiine na- poti, kajti z objavijainjem tajnih spi- sov so ne rožuje velika država pred ^ospod'arskim polomom. Nemci se dobro zavodajo lesnoga položaja, v katerein se n aha ja njih država. Tudi oni računajo, da bi se mogla njih moč v kratJtem zrušiti. Dvojni polom; gospodarski in j)oli ti-öni so dviga pred ofini odgovornib državnikov. TcKla Nemci se preživo zvedajo, kaj pomeni zanje ruiska de- žola, da bi ^ vdali. Ako dobe Franco- zi to bogato pokrajino v svojo oblast, so izrezali Nemciji sr€e iz toles*i. Za- to jo nem.ska vlada javno proglasila. da bo Nemßija boj nadialjevala in šla rajo polomu nasproti, kakor da bi so vdala. To so odločno in vazne bese- do. Nih'Ce p«, no rnoi'e prorokovati, co &e bo Nemfiji posrečilo svoj načrt izpoljati. Kaj je pri nas. Ray,merje med pesnikom D An/nun- zijem in sa^iziuom že delj časa ni več povpoin prij.«iteljsko. Ko so je začel faAizeni raz-vijati f>o Italiji, jo bil D'Annunzio s svoynn prisiaSi odloCno na süo.ni MiLH^oli- nija in ga je podpira1 s p^resoui »n si svojim ugledom, kjer jo i<* mogol. D'Annunzio in Mussjlini sta büi dve iiüoni, na kateri so pj'i&egaW- »tijozJce rastooega fafiizma. iJri8ta.ši Ü'Aw- niunzija in Mussoünija so tvorili ar- mado enega dulia im one same volje. JS tasoin so pa nastale razlike v mišljinju, D'Annunzio 8e ni več" v vscin strinjal « fa^izmoui in opažali smo, da se idu -Ce ci.alistom in stopil .na 6elo strokovne zvezo iKjmorš^akov in ladjedolniAkih delavcev. D Annuncijo in Mussolini. Odkar jo zmagal fasizem, so v dr- žavi stavke prenejjale in nioL delav- stva so je oslabila. Novi položaj sku- šajo izrabiti tudi gospodiaxji ladje- (b.luic v svojo korist. VzoJi bi r«wli d^lavcom najvažnej- šo ugodiioHti. ki .so bi jib priborili v zadnjJli lotü), zrjizali jim plačo in od- pu.st.ili iz siužbe vne d^Javco, ki jiru niso Ijubi. Pri tem poskusu pa je na- letoJa zveza podjetnikov na, D Anrmn- zija, ki se je poatavil odlofeno na stran delavstva. Da bi se kapitalisti opravičili, so zaroli kazati na fafii- stovsko vlado, češ d>a i>o.stopa ona s svojimi vslužbenci 6e o»troje kakor privatni podjetniki. Znano je, da od- pušča vlada ker na desoltiaočo svojih nastavljencev. da jim niža pla&e in nihfe se no upa n^govai'jati. Mislimo samo na želozniarje ! Stalno ixastav- ljoni drfcavni vslužbenci, o katerih au nihče riiti sanjal, da jih tnoro vlada kar oez no<" odstaviti, so morali na cesto. Tako so govorili podj'tniki in klioali na pomoi fiaSistovsko vlado, naj stvwr lazsodi. Kaj)ita.listi so po- lozili svojo ziwlevo v roke Muasoli- nija Toda, zastopiniki doslavstva so se obi'nili na D'Anniuizija in posnik se je postavil na njihovo slrtin. Pogajanja ob jerem (iosj^jdom podjetnikom ni jjj-.-o^ui- jalo drugo, kakor ostali dela nezinožni. f^mlfjore y;a te reveže bo morajo zviäati. Za sporo med delavci in gospodarji se ustanovi razsodj&če, ki ne bo več v obla«ti fasi.ntov, kakor je bilo do danes. To so glawie zahte- ve delavcev, za katere so jo potogo- val DAnamnzijo. Podj^tniki no p«*- nika pazljivo iK>slufiali in na to nje- gov načil odbili V-......¦¦'¦'¦ L^' iia Stran 2 GORT9K\ STRAfe \lado, češ iiaj ona Scania brez D'An- nunzija reši spor. Pogajanja oh jeze- ru so so razbila, ix>djetniki so odpo- tovali; Kakor poročajo listi, je vze la vladia saiua zadevo v roke in prou- fcila D'Annunzijeve predlogtf.'Y Cetr- tek je poklical Mussolini zastopnike delavcev iupodjetnikov na posveto- vanje v Kim. Več ur so se razgovarja- li in pogajali, a prišlo je do novega preloma mod kaj,italis-ti in delavci. Mogočen gospod. Mussolini j<» preloz.il zadevo mi |xiz- iwjSi öas. 'Kaj slodi iz tub doymlkov I Da je D'Annimzio zelo mogo^ina oseba v Italiji. Ako hi se ne hi I D'Annunzio potoguil za delavce, bi bila stvar ze «davmaj re-Zen»: Toda vlada. ima ve- liko spostövanje do pesnika in se ne mara z njim spreti. Kor vedo, dia jc D'Annunzijo mož velikega ugleda, so trudijo, kolikor niorejo, da bi no sto- pil x vrste nasprotnikov fa&lzma. Kaj- ti D'Annunzio pomeiii v danasnjih razmerah več kaJkdr cele stranko in ko bi se sprl z vLado, bi nasprotniki fasizma moral no pridobili na moči. Po zboTovanjn v Sinaji. Posvetovanja v romunskem letovi- ŠLu Sintiji so se zelo ibitro zaključila. Zastopniki Česko-Sl ova.šk e, Jugosla- vije in Honumije so v glavnem ure- dile razmerje z Ogrsko. To je pogla- Titni us pel» zt>orovanja. Ogrska tliža va jo soseda f.ehov, Jugoslovanov in Rouiunov in hoč> ustvariti zopet svo je staro kraljesto na račun teli treii narodov. Jasno jo, da so Jugoslova- mi, Cehi in Romuni temu upirajo in drže zato Ogre sbalno na uy.di. V torn tiči najsiUiej.ša vez Male antanto. Ozir ua Ogre drži .Komunijo, Ceško- Slovaško in Jug-oslavijo Irdno sku- paj in jih ho tudi v bodočnosti. Ko gre za Ogre nastop-ajo vse tri drža- ve kot enota. tudi tiapram antanti. To se jo pokazalo zlasti v ziadnjih basih. Ogri so zahtevali medinarodno posojilo, da popravijo svoje gospo- darstvo in utrde valuto. Brž jo na- stopilaMala amtauta in zahtevala pri «tvari odločilno besedo. Antanta se je vdala in na zborovanju v Sinaji eo Cehi, Jugoslovaini in Romuni za- vzeli svoje stališčo, Ogroin se posoji- lo dovoli, toda Mala antanta odpošlje svojega odposl.amca v nadzorovalno koniisij-0 v Budapest, ki bo ¦Cuvala, da Ogri ne vporabljajo denarja za oboroževanje in za propagando pro- ti Mali antanti. Odslej naprej )>o se- del torej v Ihulaposti zastopnik Ma- le antante in opazoval, kaj delajo in naklepajo Ogri. To je velik poli- tični uspeli, ki bi ga ne bili Jugoslo- vani, Čobi in Romuni nikd.ar dose pli, da so niso združili v politiČno zvezo. Znorovanje v Sinaji je torej dokazalo življonsko moč in vpliv Male antante. Kaj Je s Foljsko in Gr5ijo ? Najvažnojša točka zhorovainja . pristop Poljske in GrCije k Mali an- tanti je pa ostala neresena. Nekateri trdijo, da so temu vzrok spletkarije par velesil, ki jim prav inič ne diši, dd Srbi in Bol- gai'i, mod čelii in Poljaki se navz- križja, ki jili more le fas i/Jeviti. DNEVNE VEST!. Franc Novak umri. Ob zaključku list-a. nani jo dosla pretresljiva vest, da je umrl Franc Novak, 'bivsi uredinik «Goriške Stra- že» in seda/nji urednik «PZdinosti». Vedeli snio si-cer, da je naš tovariš ži> delj ča^a težko boluii a kljub te- mu nas je vest o njo,?ovi smrti glo boko presunila. S Franeoui Novakom odhaja iz ua še javnosti značajen, duhovit in ve- sten rasnikar, ki je bil z vsein svo- jini bitjeni, s |>oslednjini svojim ^u- stvoni( z vaako svojo niislijo vd*an slovenskemu narodu, iz katerega'je izšel, V najtežjili rasili je neomajino veroval v veliko priho-dnost Sloven- cev. Mi, ki smo z mjim delali in žive- li, vemo, kaj pomeni v dncvih .stisk»; taka vera v na.Š narod. Njegovo truplo bo porivalo v slo- venski goriški zeinlji, ki jo je Ijubil z vseni s!'ce.m% kakoi1 nialokdo im>d tranii. To jc njegovo zadnjo veselje. Posiljanio dragennt tovarišu po- sled'nje pozdrave z žfljo, dfl, bi njego- va vera v bodo-čnost slovenskega na- roda zaživela v vseni naseni Iju-d- stvu ! Pogreb se bo vršil ilan»is, v pon- deljek, ob 6. uri poj)-oldn<' i/.pred l»i- še v ulici Codelli Št. 12. Pevci maj se zglase pri g. |>evovodji Komelu ! Vsi občinski sveti videmskih ljudovcev odstoplli. Kašistovska y.veza za Furlanijo je nu- pravila sklcp, da rnorajo odstopiti vsl öbf-inski sveti, ki se nahajapo v rokah ljudske stranke. Poalala je javen poziv na ljudovee in ti so se zbrali v soboli) nn posvotovanje v Videm. ]'o kr;itki rozpravi so sklenili poslati svojiin ob- rinakim svetom poziv, naj odstoj)ijo, ker je v danih razmerah nemogoce delova- ti. Ko to pišemo, so nbčinski zastopi po- ziv že izvräili. «II Frinli Fascista» je pisal \ solioto, da morujo oln-inski sveti nemndoina odstopiti, da ne pride do spopadov. «V soboto zvečer ne bo stala niti (^na po polarska občina na nogab.» Pripomnimo, da jo v Furlaniji tri četrtine vseh občin v rokah ljudske stranko. Nesporazumljenje. fiospod Pahor je v «Ueiteljskem liatu» St. 20-21. napisal, da jc g. posl. V. Stek predlagal tri nčitelje v Narodni svet in so zato huduje. Ko bi bil gospod Pahor pazno čital časopise, bi ne bil napisal svojega člančiča. Nihfe ni stavil nikjor takega predloga. Predsednik Združenih držav je umrL Zadnjic- srno poročali, da je predsednik Harding na agitacijskem potovanju zbo- lei ter moral prekiniti svoje politične sliode. Danes prihaja vest, da je ncna- doraa umrl. Skoro vsi politiki umrjejo sredi dela, večkrat relö daleč od avoje družine. Goriiki časnikarji se prlklopijo Trstu in ne Vidmn. Drustvo goriskih c.asnikarjev, ki se je bilo razpustilo, je zopct ustanovljeno in se je priklopilo po daljSem obotavljanju tržaški mesto videmski organizaciji časnikarjev. «Ljubezen med vse narodnostl in vse stranke.» V^ffljah pri Trstu je imelft italijanska katoliška mladina zborovanje, v/. kate- rega je poslala novemu tc*askemu školu drju Fogarju izraze svojc sinovske vdanosti. Novi škof monsignoi1 Fogar je odgo- voril italijaiiski kat. mladini z nastop- nim brzojavnim pozdravöm: «Dragi katoliäkl mladini, • ki je moja nada in Benjamin inojegn srea, prisrfcna zahvalu in najiskrenejäi pozdravi očcta, 7. vročo prosnjo, da. mi 7. molitvami in svojim vzgledom pomagate zanesti mir in slogo in kr.^unako ljubezen v celo Skotljo, med vse narodnoati in vse stran- ke v imenu svetega stcä Jezusovfiga in no cast katoliäke mladine. Vas iskreno pozdravi jam -- vdani dr. Fogar.» Ko so je prcc'ital brzojav, je udarila mladiiiM v burno ploskanje in vzklikala navduseno novemu škosu. «Istra» piSe, da je po svetovni vojni 1o prvi slur;aj, da se italijanska katoliska mladina v smislu krsčanskc provifnosti javno spominjn drugih narodnosti de- žele. Tunis in Primorsko. Tunis se imenuje dežela v Afriki, ki jc podvržena. Francozom. Tam ^ivi ludl vec- Htotisoč priseljenili Italijanov, za katere zahteva nasa vlada italijanske sole in sploh v.se, kar je treba, da se italijanski jezik, italijanska narodnost in kultura v tuniški javnosti spostuje in ohrani pred potujčovanjem. Nečloveškd in krivir.no l)i bilo — pravijo v Himu —, če hi Franoozi zatirali mateiin jczik in narodnost. tiini&kih Italijanov. Kakor ti- tamo v listih, hoče rimska vlada ifcra- hiti pogHjanja za rursko de?.elo, da pri- tisne na Francjjo in jo prisili k sposto- viinjn italijanske manjšine v Tunisu. C'ilejte, kako visoko razvit čut pravisino- sti kažejo gospodje, ko gre za Italijan«; v Afriki. Kadar pa zahtftvamo mi Slo- vcnc.i, naj na naži zemlji slovensko na- rodnost. in slovenski jezik spofitujejo. toflaj nas isH go.spodje ozmerjajo za pre- drzne hnjskaro in prave nesramnežo. Čndežno ozdravljenje v Lurdu. «II Corriere d' Italia» poroča, da ji- v Lurdu ozdravela neka žena iz To- rina, ki jo imela mrtvouil v nogab. Osom l(>t jo uboga žena botlil-a u:\ bergljah, ker je niso držale möge. Pol- na vere se je odpeljala na božjo jj-ot v Lurd, v trdriGin zaupanju, da jo Mari ja ozdravi. Ko so jo pripeljala, na poslajo Lurd, ho je naenkrat dvigni- la, vrgla od sebe berglje in šla s či- lim korakom k Mariji, da se ji zabva- ü za čudežMa ozdravljnenje. Ko so videli romarji -Cudež, so gi- njeno ploskali in livalili ma glas Bo- .¦?a. Kakor poroč-a Öasopisje, so so zvrfiila te dmi šo druga -čudežna oz •dravljenja v Lurdu, in sicer &™ ni/n.O(goštevilnin)i romarji i/, Anffl*)*, Fi-aurJjo in Bolgije. Soüstvo v gorišktin okraju. Okrajirii sol ski nadzornik && Rubbia je izdelal obširno poro^Ho ° stanju šolstva v goriškem okmju v letu 1922-192;}. \/, poročila posneui-anio slrdeO^ ^' niuiivo številke.: v letu 19&J j« »w v goriškem okraju vsega skfipaj ™ šol. Od'tobi so bilo tri novo uijtanöV ljen^ in sičer z italijanskim u^n'^ jezikotn; V 90 šolah je bil nCni jev* slovenski, v 5 ' italijatn.ski, 15 slov^' sk«' šfjlp- so bile radi ponuwijknj* ucit^Ijev zaprtc. . V vstth slovenskih šoluh se je P°J* učevala letos Uuli iialijanščina, Ifl sicer počenši z drugim razre^loö1. Posoben poudarek se je polagftl ^ Ägodovino in zemljepis I tali je. . Vseh Učemcev je bilo koncer» w* vpisanih 10.876, od katorih je i^f10 doher uspeh 85 od sto. Lirüteljev je bilo v goriškem (>kra' ju letos 208. Otroska vitca sta Öila dva, w» sic v Lotniku im v Kanalu, oba itaüj*11 ska. Poročilo jxHidarj«, da so oln^ vali vrtec v Karialu iz veri.ne ¦c'^oVfl1 ski otroci, katcrim so jc razdeljev^ opoUlno skodela juhe s kov^oi" kJ^ popoldme pa samo krub. . ,. <. V Kanalu, Mirnu, AjdovSCinC^J niku, RenCa-h, Vrtojbi in Sol kali«. J, ilolovalo obrtno-inadaljevalne ^°^..<, doželni odbor je ustainovil v rAZJ1 iiih krajiih stalne kmetijske-tečaj^ Za priJiodnje leto nani obeU^ sj)od Rubbia, da. so otvoj-i ^8-'1.^«, ska šola z otroskitn vrtconi v -S0^ nu in otroški vrtec v Podgori. ¦ ^ Torej zopet italijanske sole na s vcijski zomlji. Zmaga katoličanov in socialisto*- Na Nizozemskem so vpeljali Pr°P cionalni volilni red, ki se je pri nas ^ nokar odpravil. Na podlagi noveK* ( kona so se vrsilft koncem julija volit* parlament, pri katerih so doliili Daj j poslancev katylirani, in sicer H>. ^ | pa so socialisti, ki jiosljejo v ^nv^10 j 11 zastopnikov. Vseh poslancev sK11« äteje Nizozemsko le 50. Redka požrtvovalnost. „ Zliirka za glavno glasilo ljudovce> Po])olo», o kateri srno pred kratki^^ sali, je dosegla že 105 tisof: lir. V ^ tednih nad 100 tisoč lir prontovo'J darov! Kakšna požrtvovalnost za laSJ politisino glasilo! Ali hi hili Slove ^ sjioHOhni -- vprašamo zopet. . c'8 tako žrtvujepo za svoje liste? Idiijska gimnazija. Jz Idrije so nani poroča, «Ui ^ jt popra.^alo, na razniii mostih, ^^°üi. z idrijsko g'nnnazijo. V Trstu )n^ inu so odgovorili, da še mi n'-L s J njenega, s]»loli nič znamoga <> J' promostitvi. Tudi ako bi se P^^ ja res odpravila, hi so gotovo »ie ^ link rut. Začeli hi (irugod s L t9>^ doni in v Idriji hi lie sproje"1^1 J učoncev v I. razred. Drugi i'^r do osme sole bi še o.stali v Idr^J1' Kaj je novega na deželi VEDRIJAN. V redkih »lučajih se slisi ime nai^e va- si. Nekateri mislijo, da santje pri nas spijo, pa ni tako, ker se prav krepko med seboj pretepajo. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo, Ko smo praznovali Hlovesnost sv. Ane. Fan- tje so še poeastili z bunkami, klofutaml irt brcami, videli smo strgane ohleke in razbitc glave. Sicer pa niso vsi taki, kajti dobijo so med nami tudi dohri in pametni možjo in santje. A kaj to po- nraga, ko imamo v vasi četo i*azgraja5ev, ki ne pu.stijo ljudi ne po noči in ne po dnevi pri miru. Starisi pazite na svoje sinove in ne dajajte jim potuhe, kajti pri sol bo dan ležkega računa. p Ali ne vidite kako smo že tepeni' (( Ali ni holje l)oref-ojo naisi sodeželani? kako nam pravijo? Ali ni doiju ^ pijete malo menj vina, si naročite ^ pise in so izohrazite? All ima vso^* __ Cor. Stražo? Kje so drugi poduft»1^»! venski listi? Naroeite jih, pa se ne ( " tepli med aeboj. Zakaj nimamo ^ ^ društva ali pevski zbor, ki hC(1 t neohhodno potrehni? Zhudite sß '^i nja in složno ustanovimo društvo, rj se no bo noheden več tcpel in n© W $ dajati zdravnikom denar, da P0!1: ' ne. To vam tiho na uho pove: ^OR?«KA *TRA?A L • r» 1 ÖORNBERG. ^rojeli sino clamčič od našrga do- P^Tiika, ki ga v njegovo obramlx» (]ju> konuiinist in ol> °"tvaht «ker je yidel ki-ivic«\ ki sc j*°do näm Slovencem», >narodnjak. p° tlolgo toga je btl ge najhujSi an- Ufa*ist, a danes ga poglejte, je fa- ^t! Bog me, lahko si častitujo «tain S°ri ob pridobitvi je-klofnoga znacaja. 7~ Novodobar, no sklicujte so na «ime ln ***>brobit ljudstva», kajti ta pote- «8 .so. križa fc Via&iu zrutčajem. Ako ^ditf.' vi v aprem in janju nazorov po- ltAt'iio spretnöst, vidimp mi v tern l"*las!ct pisaLa o nas: »Trpeli so in lzP<*iUivljoTii so bili tudi Aape-ljivim- v&Uun, a oslaii sa ^na6ajai !« Sobic- 1 ^ftšetarji mašegta ljuxLstva bodo pn Velictl' 7a\ Judožo Iškarjote. Vaš: «Gospod». ÖRKl VRH nad Idrijo. ^e 19. julija t. 1. je umrla v Zadlogu " *vana Rupnik, sestra pok. slovenskc- Pisatelja dr. FrančiSka Lampeta in fe r^at} Kg. Frančlška Hupnika, kvirata mi ^•Ufckem pri Postojni ter br. Pasknla *uPnika, äolakega brala na Dunaju. Ža- Joüni ostalim naae sožaljc, blagi '"kojnici pa večni mir in pokoj! IZ VIP0LŽ. Dine 22. julija jo priredilo naše dru- Atvo «Vrtoc» veliko veselico na pro- strm. I grama je bila kot glavna toc- ka sporoda Volcova drama «Na dan sodbc» in .biirka «Zamoroc». Igralci dramc so dobro pogodili svojo vJc>ge, dasiravno j«1 bilo mod i.omi nmogo /acetwikov. Prodvsem sta dobro igra- la Marta, .žena Logarja in lovski tat C.estnik, katerima se jo poz.na.lo. da si.vi bila zelo poglobljetna v vlogo. Oistiiamo ! Zolo žalostno pa je Lilo to, da so se nekteri sin ej ali pri Maj- bolj žalostnih prizorih. Pričakujemo, da so bodo prihod'njic v takih sJuča- .jill vzilr^ali vsaj smeMa. ßurka «Za- moroc» nam jo nudila obilo užitka. Posolxno nam jo ugajal berat" Malha s svojo naivnostjo. Pcvako tot'ko so bile dobro izvršeno razan prve, pri kuteri se jc opazila v zaČetku diso- naiica. Krekane doklamacije, ki jib jo deklamirala mala doklica, so nam zelo ugajalo. Mod odmori je dobro udarjal tamburaäki zbor iz Vrtojbe. Delovala sta tudi šaljiva poäta in srečolov. Pričakujomo, da nam vipolško dni- štvo v kratkem nudi podobno prire- dit^v in s lorn pokažo svoj napredok. Zdracvo ! Gledalec. SOLKAN. V pondeljok M). m. m. je prevzcl posle /vipanstva novi komisar g. Ivan Ni- brant, zidarski mujstcr in veleposestnik. I'redaja je trajala do srede. Novi komi- sar simpatizira s fašistovsko stranko. V prejšnjem obf. odboru je bil svetovalcc. Pri zadnjili volitvab je propadel 8 svojo tieljo slranko, ki je dosegla 55 glasov nasproli 272 glasovom komunislov in 227 glasovom združene narodne stranke. PROSVETA Hetlo v roke! ^'¦^joli snio naslodinji doj)is. ki ga acJ' Priobsiujomu : 1 oyanju društev in. druStvonilt pri- ^Hyab. Opazujeinu, da so je v va- .' ' ^jor so jo drnštvo nolo tistajio- l|o, anipak tudi prav vodilo, odprla 'Udini nova pot. da jo jo sram lio utl ]h> blatnih kolovozili in da ne V^ sc važnojšo nalogo, namroc da "Hiiii ljudstvo zdravo, telosno in oralrio. La)hko je podirati mostove, ;Po katorib naj so re ši ml ad in a iz Jeniorulnili mlakuž, a te/ko jib je zi- at'- Zaliliog, da sc d.obo še društva. r° (1('želi, čoprav jih jo malo, ki igra- |° ve^ vlogo rusilcov kot pa zidarjev ^rav'- kultnre. lire/, dvoma so to ^'üv^om ona druStva, ki imajo pro- ^Utn, ki obstoji odino v plosu. Pro- ^tiramo, da si nokatcra taka dru- ^tv^ nadevajo priimok: pr»svetna, ^alna, izobraževalna, k«T s svojim ^lovanjem samo smešijo in izpodko ^uJejo ugled vsakoga kuHurnega ^ruštva, ki kolifkaj drži nasc. &adar jo prišlo drufttv« do toga, da V&nstvu no mön' nudiü drujgo^a kot J^^i je odplesalo na kultumom po- wfiaeu. Takira drustvom mora jav jS*t tKlp.ovedati j>odporo. Zato tudi r^OriSka Straža* ne.smc ob}avljati Qbone (notice, v kateri so posrcdno 1 nepoftrodno vabi na pies. Kdor »e •so v tell U'zkih Jetib narodnoga tr|»ljo. nja ni spaniotuvai, ne spada v kul- turna društva in ne v knlturni list. Najvažnojžo izobražovalno in vzgoj- no nalogo vršo drušLva bread vom nu zlasü z gledaliskimi predstavami, se- veda pod pogojem, da so prodstave vsobimsko res kaj yredne. Hvala Bo- gu, da iinamo Slovenci jirecej lepib, umetni.sko i>n vzgojno zasnovanili jiredstav, v katerib 'iiarod gleda sa- moga sebe v svoj ill dobiili in slabil)\ lastnostih. Zaduij«1 case pa opazuje- mo, da vj)rizarjajo nokatora drnstva igre, broz vsako iimotniško in vzgoj- no vsebine. Glavna stvar je smeb, ki naviadno najbolj vleče ljudi skuiwij, zato j)a društva igrajo same burke, ki so semtortjo i>ro,coj robat«1. Vendar lakim driiStvom so mo 1 >i šteli toll priroditev v zlo, ker imajo vseeno predvsem nam en f:lovoka razveseliti. no pa podivjati. Na vsak naČin l»a mora in o ožigosaii ona «kulturna dru- štva», ki spravljajo j)od najrazliftnej- šimi protvezami na oder it:re, v kate- rih se direktmo ali indirektno smeši moral a in mod pričujoče obCinstvo, mod katorimi jc veliko nedozorelo mladino, meCe strup. Zadmjo case po nokod igrajo «Stare grehe», «Ploho» i. t. d. No vemo, ali so režiserji zavo dajo, da ni na teh igrah prav ni^o- sar, kar bi udoležence dvigalo v kul- turi. Nasprotno ! Površmo jwjmova- nje, hlastanje za prizori, nalafič pre- tiramo igranjo in namigavanjo vpli- vajo Tiia gledalco brezdvomno slabo. Smoh, opombo in modklici potrjuje- jo to're^nico. Ako v resnici reiiserji \xi deželi nimajo boljfiih in primer- nojsiM igrokazov, naj zaprejo svojc odre bodo imcli manjšo .škodo omi in narod. Umevno. da «GoriSka Straia» Tio sme podpirati tepa del a in. d raznili strani prihajajo na uredni slvo «Gor. Straj.e» vprasanja, kaj naj napravijo kmetje proti ugotovitvi zem- Ijiäkega dotiodku od strani daveni?» uradov. «Gor. Stražu» je v št. 34. 35. in 37. na- tancno pojasnila dayek o zemljiskem dohodku in v ät. 37. je tudi pojasnila po- stopanje pri rekurzih in ptito?.bah pro- ti urndni ugotovitvi zemlji^kega dohod- ka za vsakega posameznega kmeta. V itevilkl 37. «Gor. Straie» smo poročali, da mora jo duvkarije pn- rediti «eznam duvkoplačevalcev v enl obf-ini, v katerem morajo navesti: 1.) Priimek, ime, oc*>in\sivo in biva- lisč-e poljedelca; 2.) obMno in okraj, kjer leii zemljijice; 3. )obseg in kulture (panoge) zemljiäta; 4.) napovedani ^isti dohodek; 5.) po davkariji potrjeni odobreni ali pa uradno doloCeni tisti d<»!»odek. Isto tnm smo tudi poros:aii da i; ¦>».)jj dav- karije poslati te se^uaiue JiupautU (iiii do 25. julija, ki jih mo'-an postavhi t\-> 1. avgusta davkoplačevulcem na vpo- gled. Davkoplačev ilti v.i imajo miivico ?o prito^iti pvoti previsolo odinerjenin dohodkom, in sicer morajo v)o?,iti ]>rvi i-(knr/. na župnnstvo do 20. avgusta. Davkarilje so delo točno izvriile in županstva so /,e po veliki vecini prejela zgornj omnnjene davfcne sezna- me tor jiIk razglasila. Zato pojdite kme- tjc vsi na županstvo in prepričajte se, I.) ali je davkarija potrdila, odnosno odoluila risti zemljisški dohodek in dohodek iz živine, ki ste jri- tožite proti previsoko odmerjenemu dohodkn; ni vredno se pritožiti. ako je razlika med prijavljenim in ]h> davka- fiji odmerjenim ^lohodkom malenko- slna: n. pr. 50 cei»t., ali pa par lir, ker se mora reknriruti na tak<» zvani «cartl bollati», ki stane 1.20 lir. 3.) \r tretjem «lusaju se lahko tudi j)ri- tofcito, ako Hv vain zdi nradno dolofenl Msti dohodek previsok; primerjajte svoje poaestvo in svoje dohodke s po- sestvom in dohodki drugih davkoplate- valcev, Kako in kda] se boste pritožiU? Lahko greste na davkarijo in ho tain po domače rečeno zglihate. Tako posto- pajo davkoplačevalci v starih italijan- skih pokrajinah. Po večini imajo tudi uspeh, vselej tie jim posreči izbiti neko- liko lir davka. Ta pot bo za naše krnete težko uspešna. Ne znajo se jokati in tar- nati, da hi se smiliü, pa tudi ne odlotno nastopiti pred nradnikom, ki po veliki vecini ne razume slovenskega jezika. Kdor je dovoljno sposoben in korajžen za to pot, naj jo poizkusi, drugače pa se morate prltoilti plsmeno na «carti bollati», ki »tane 1^0. liro in jo dobite v* vseh tobakacnah. Pritožiti se morate do 20. avgusta na okrajno dav- čno kumitu^o potom domačega župau- stva. Okrajne komisije bodo re&ile re/ kurz do 30. septembra, Kekurzi se izlo- *ijo pri /.upanstvu na vpogled od 16. do- 25. oktohra. Do 5 novembra smeš rekuri- rati proti neugodneinii odgovoru okraj- ne davene komistje oa deželno davtno komisijo", ravno tako n< ¦ , .kurz kro (•iti /tipanstvu, ki ga n (i. rio-.nin bra m-edlofciij na pristojnem w »i odlocilvi deželne davčne ko;;.,,,,.: .-,.-. lanko pritozii na osrednjo dav^no komi- sijo v Hinriii. ¦*»'*> ' - Shran)a)te na» list I Ker v našem Ü8(u pojaanjujemo r&z- ne va^ne davčne in druge Kospodarsk^ zadeve, mora biti v»ak skrbni poHewtnik naro^en na «Gorisko Strato». Zakoni in predpiMi tw veckrai rabijo. zato »bra njujtc VM iUvilke, kajti radi pomaujka- nja prostora ne moremo o istem pred- n-etu vefkrat pisati. 'Ift.iniitvo Krri»'i.-,ko-del. /.ve/.r VALUTA Dm* '¦,. »TganU ii d&l ali dobil; •• 100 dhiarjeT — 24 50 — 24 70 ! *» 100 »Trtr. kron - 3-8 — R 4 it m 1 dol*r — 2.'V-------23 10 1 ¦» 1 font lOi-a« — 106 bit I. Vpratanta in odoovori. J. H., Grahovo ob Baii. Na VaÄo vjiraša/nj»« glodo poStn»- branilrjico'Vam s|xjro6amo, daboita lijaiiska poAtrwt liranilnica prcvzela obvoznosti, ki jili jo imola bivSa a\ strijska napram isialijansk'nn držav Ijamorn. Glodo izplaoila morate &e j>o trpeti. Ko bo zadeva k(.n'¦m.-.-puii•, no urejena, bonio javili. K. M., Trnovo pri Kobaridu «Slovt?nka* izide v kratk' > cei- dvf) številki sko|iaj ! V. F.: Vus bnat bo sJužil ^ irjcscrcv kakor vsi vojaki letnika 1!K)1. MogoČe je pa tudi, da bodo Sinatra I i one mesecf-, ko jo ])il na fiodhngi pro&nje doma, za. dojjust t<'r "in jih vrarunali v aktiv no službovanje. PROSVETMA ZVEZA. Nova drnitva. PretekJo nedeljo se je UHtanuvjlo prij.svet.no društvo v Kanalu in poživjlo Izobraževalno dniitvo v Vel. ŽabJjah. OJjeina drustvoina, v katerib jc veliko idealnih fantov, želimo Ippo^a razvoja! Nai čolnič. Augnstovu stevUka izjde ta tedon. Šc, rnkral opozarjarno narocni- kc. naj poravnajo naro^nino, ali pu list vrnejo. Kdor pomotom;« ni «Wiliil lc*ik»< stevilke, naj reklamira. Sllke dornberškega telovadnega na- slopa lahko narotile pri g. Makau Cir- rran-u, Viu Casa rosaa *>. Poaamezne slike so po 2 Iiri, kartonirane po 6 lir. Tamburice, 2i> po Stevilu, so na prodaj. N«tančnejše informacije daje tajnistvo «I'rosvctne Zveze^. Rihemberg. Na bendimsko kvau-j- nico 23./IX. 1. 1. priredi tiikajrcnjo K. S. I. D. v proslavo ]>otnajstlotnice svojo^a oJ>stoja vo/fjo slavnost z iz- branim sportxlom, ki ga objavimo po- />neje. Na to priroditev se fce danef opozarjajo sosedma društva i/n eo» vabljona k sodolovanju. Odbor. LJSTNICA UREDN1ÖTVA: Bohinjika Sredna Vat, A. U. : tudi, ampak iz na.se driave. II, Bistrie« : samo otrveziike, ne pa detnar. S*™n * GOmSKA STRA2A Naša I» IIAJION" zavarovalnica *¦ tfUmwW Je naJveCJI svetovnl zavod. Kapltall v veljavl tez 70 mllijardov ffrankov. UstanovlJ: I. 1828. Generalni zastopnik AUGUST RAVNIK Gorica, Corso V. E. 28-1. Zastopniki se Se sprejmejo. Pekatete to je jed Rad jih je gospod in kmet So naitenejse. kerse zelo nakoliaio Sivalni stroj za >evijarje skoraj nov je na prodaj v uliri Dreossi at. 5, pritlioje. Agencija Fr. Bajt. Gorica, Via Corno 13, L izvrsuje obcinam in posameznikom pisarniška dela, rasiune, Tloge. prestavo in prepise ter posreduja v raznih zndevah. Slovensko kmetijsko druitvo v Gorici iiaznanja \sem «lanoni in dnigini inUv resentoni, da je proselilo s 1. avgustom 1923 avoje uradne prostoro v hišo «Gori- ške Jjudske posojilniee v Goi'ici, Via (iiosut> Cardncci št. 7 prvo nadstropjc - prej (iusposka \ilica. - Vhod se- naliaja na dvorišču dnipa vrata na lcvo. Skla- dišče se nahaja v isti ulici 9t. 6 naspro- li urada, kar l>o gotovo v korist. ('la- nov. Sirite Naroiaite Berite „GoriSko Straio". VABILO k obfenemu zbom «Kmetijskega drti štva v Biljah», ki se bo vri^il v (irn- štvenii postilni dne ID. t. ni. ob A'-r- popoldne. s sledcčim dnevnim rodom; 1) PoročiJo načclstva in nadzorstva. 2) Riačunski ^aklju^ek od 1. 1916 da.- lje. 3) Volitev nabelstva in nadzor- stva. 4) Slačajno&ti. V slU'caju, da ob določcni uri ivi za- dostno štovilo udov, so bo vršil pol uro kasnejo, drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na ste-vi- l.o niavzočih pLasov. Na novo obnovljena Tovarua sodovk in pokalic v Podgori ^e priporoča cenj. krčmarjem in go- stilni-Carjnn v inesüi in na deželi. Nomec in Perko. Podigora. Nova hiia z zemljifičom za zidanje v Gorici jo na prodaj za 20.000 Lir, oziro- j ma po pogodbi. Naslov lastnika Trst - 1 Via Cnrlo Stuparirh i. lzkušeni civilni gcomclt^t DOMENICO ROCGO bivši geometer I. rcda na zemljiški kn]igi . Gorica, Corso Vh\. Em. 34 HDftlA CEVLJJ irttW ..[efliaiat ratraot i Mimn" Lastne prodajalne: GORICA. Corso G. Verdi 22 TRSTt Via dei Rettori 1. Ivan Cotli kamnoseikl mo|>ter SOVOONJE pri GORICI se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroko spadajočih del. ZORAVNIK dr. Rado Sfiligoi se je vrnil ter ordinuje za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni v Gorici, via Hameli St. 8-1. od 9. ~ 11. In 14. - 15. ZD RAVNIK Dr. Lambert liini, so jc uaselil v Idriji in sprejema hiši Jerice Kavčie nasproti ljudske Y>* (pxi Brczničanu) od 9-12 h in od ?•* ¦ popoldne. Slovenska n6ltel)lca ima prosto d*' žbo r Doberdoba; naj se zglasl all pU° v obilnsko plsarno. Župan : GERGOLBt POZORf na stai*o slovensko tvi*df& Razpradajam pobistvo po Jaki zniiaoib tiDih» ^ Omare. . . od 200 lir naprej posteljnjake. , 90 , • vzmeti(šušte) 70 , „ blazine . . , 60 „ » kompletne spalnice 800 „ , Velika Izbera navadnih in finejSlh sob, ki^ tudl ieteznih potteljnjakov. Prlporoča so Änt. ßrescak najveoja zaloga pohIJtva na ßorlskem z tastno tovarno v Gorici, Via Carducci 14 (prej Gospo** ulica) in V. C. Favetti St. 3 Kmetovalci! Kdor žell TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalljevo sol all druga umetna gnojila, naj |ih narod prl domatl hra- nllnlci all zadrugl, v Qorliki okollcl pa prl Zadružni Zvezi v Gorici Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje. „Katoli in dncifo 1.11 us. 1.1 Mii naznanja slavnemu obtfnstvu, da je otvorilo svoio lastno V GORKI RIVA PIAZZUTTA St. 18 :: Naročila sprejema knjigarna K. T. D. Via Carducci St. Z (Montova hiša).