1 1. november 2000
številka 20
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
številka 20
Praznik reformacije in dan mrtvih
Nedeljski večer je v soboški evangeličanski cerkvi minil v znamenju dobro obiskanega in uspelega koncerta New swing kvarteta.
Posebej praznično je bilo bogoslužje ob dnevu reformacije v Murski Soboti, kjer so evangeličani prisluhnili duhovniku - mag. Leonu Novaku ter mladinskemu pevskemu zboru, ki je zapel ob tej priložnosti.
Evangeličanska cerkev v Murski Soboti je bila zapolnjena do zadnjega kotička, v prvi vrsti pa smo zasledili donatorja koncerta v počastitev praznika reformacije - Stanka Polaniča s soprogo.
Pred praznikom vseh svetih je živahno na tržnicah ob ponudbi krizantem in drugega cvetja.
Dan mrtvih označuje vedno več sveč na grobovih tistih, ki jim jih prižigamo v spomin.
Letos je bilo na stojnicah tudi veliko modnih aranžmajev z obstojnejšim suhim cvetjem.
Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor: Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Drago PERTOCI, Jožef RECEK, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR, Franc WEINDORFER, Franc ZVER in Vili ŽIŽEK • Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Fotografije: Jože POJBIČ • Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota
Fotografija na naslovnici: Jože POJBIČ • Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
2
11. november 2000
Otvoritev novega bloka
tednu pred volitvami, je bila v Stari ulici v Murski Soboti slovesna otvoritev več stanovanjskega objekta, ki ga je mesec dni pred pogodbenim rokom, za 355 milijonov tolarjev zgradil Pomgrad d.d., iz sredstev občinskega in republiškega stanovanjskega sklada. Otvoritveni trak sta prerezala župan mestne občine Anton Slavic in predsednik upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada, Stefan Ošlaj. Prvi mož občine je del svojega daljšega priložnostnega nagovora ob otvoritvi 11 objekta v svojem mandatu namenil stanovalcem 40 neprofitnih stanovanj, novi objekt pa je predstavil tudi vršilec dolžnosti direktorja občinskega stanovanjskega sklada Tibor Cigut, direktor mestne uprave.
Stanovalcem enega najlepših stanovanjskih objektov v Sloveniji, je nekaj besed izrekel tudi podpredsednik republiškega stanovanjskega sklada Janko Strel.
V imenu stanovalcev je na otvoritevni slovesnosti govoril občinski hišnik Vlado Abaku-
mov, ki je poudaril, kako pomembna je za štirideset družin in posameznikov, ki bodo dobili novo streho nad glavo, predaja ključa.
Osem stanovanj je enosobnih, 17 dvo in 15 trosobnih, najemnina pa ni za vsak žep.
Simbolični ključ sta stanovalcem vročila in trak v novi večstanovanjski blok prerezala župan občine Murska Sobota Anton Slavic in predsednik upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada Štefan Ošlaj. Z njima je v mestni upravi zaposlena in za stanovanjska vprašanja zadolžena Alis Todorovič.
Otvoritev novega bloka v Mojstrski ulici v Murski Soboti je bila pomemben dogodek predvsem za stanovalce, ki so dobili v njem novo streho nad glavo.
Volitve 2000 so za nami, tudi plakatov s kandidati za poslance v državnem zboru, ki jih je Jože Pojbič posnel na dan volitev -15. oktobra - ni več. Ostaja dokumentarni posnetek z volišča Park na OŠ I in zmaga LDS.
Andrej GERENČER in Geza DŽUBAN sta stara in nova poslanca Državnega zbora Slovenije. Izvoljena sta bila v 4. in 5. volilnem okraju v 8. volilni enoti, z več kot 40 odstotki glasov.
3
številka 20
Milan Kučan v Murski Soboti
a uradnem obisku v Murski Soboti je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v začetku oktobra obiskal sedež mestne uprave in se v uradu župana pogovarjal z njenim vodstvom. Župan Anton Slavic ga je ob tej priložnosti seznanil s ključnimi naložbami na območju Mestne občine Murska Sobota in izrazil zadovoljstvo ob ponovni oživitvi gradbene operative. Tako v pripravah na gradnjo avtoceste Radenci-Vučja vas, čistilne naprave, Pokrajinske in študijske knjižnice ter porodnišnice, v naslednjem letu pa tudi ekonomske in v letu 2002 nove glasbene šole.
Ob že vseljivem novem stanovanjskem bloku z 82 stanovanji je omenil tudi plinifikacijo ter ostale naložbe. Ob tej priložnosti je napovedal izid prospekta, v katerem bodo predstavljena ko-
munalno opremljena zemljišča za vse, ki želijo graditi na območju mestne občine.
Predsedniku pa je župan potožil nad nekorektnim odnosom vlade in posameznikov v ministrstvih, predvsem odgovornih za izvedbo železnice in druge komunalne infrastrukture ter ga zaprosil za pomoč na državnem nivoju. Poleg železnice, ki bo, kot je dejal, odrezala bolnišnico v Rakičanu od mesta, tudi pri sprejemanju za naše območje pomembne zakonodaje: predvsem zakona o pokrajinah in Romih.
V svojem kratkem odgovoru je bil predsednik duhovit kot vedno, zaradi časovne stiske v natrpanem celodnevnem programu v pokrajini ob Muri v času pred volitvami, pa se je Milan Kučan s spremstvom iz občine odpravil v območno enoto Zavarovalnice Triglav, kjer so ga že več kot akademskih petnajst minut ča-
kali poslanci v državnem zboru, župani in predvsem predstavniki pomurskega gospodarstva ter regionalnih institucij. Teme srečanja, ki ga je organiziral predsednik Kluba managerjev in podjetnikov Murska Sobota Rudi Cipot, je bila Razvojne možnosti pomurske pokrajine ob Muri v evropskih povezovalnih procesih. Na vabilo je zapisal: »Stojimo pred velikimi izzivi in priložnostmi, ki nam jih ponujajo
evropski povezovalni procesi. Te priložnosti smo dolžni izkoristiti za našo mlado generacijo!«
Mladih obrazov je bilo med znanimi v polni Jakijevi dvorani malo; v svojem daljšem in analitičnem sklepnem nagovoru pa je predsednik države Milan Kučan pobaral Andreja Horvata, ki je sedel med predsedujočimi srečanja, zakaj kot strokovnjak ni ostal v Murski Soboti, ampak dela v Ljubljani. Med drugim pa je izpostavil zavest o pripadnosti kot ključno, poleg institucij za razvoj in prepotrebno svetovanje, ki ne sme manjkati v njih, ter nujno sodelovanje na vseh ravneh. Z voljo in znanjem, samozavestjo in poštenjem ter soglasjem v svetu, v katerem živimo v času globalizacije. Slovenska in pomurska težava pa je po predsednikovem mnenju, videti svojo prihodnost z ovrednotenjem položaja.
Ta, ki ga ima pomurska regija zdaj, saj je zadnja med dvanajstimi v Sloveniji, gotovo ni zadovoljiv. Vprašljivo pa je ali se bo res uvrstila na peto mesto, kar je bilo slišati za govornico, pa ne iz predsednikovih ust. Milan Kučan je zatrdil, da kapital išče dobre projekte in očitno pri nas ni dobrih projektov, predvsem pa je vse manj kapitala.
Evangeličanska cerkev si želi prispevati k blaginji države in Ijudi, ki jo bodo vključili v evropske povezovalne procese, je poudaril senior evangeličanske cerkve Geza Erniša, s katerim se je predsednik republike Slovenije prav tako srečal na svojem obisku.
♦ Foto: Zoltan ZAUNEKER
Predsednika države Milana Kučana sta pred novogradnjo Galexa sprejela župan in direktorica te delniške družbe Beznec Bürgermeister s sodelavci.
Otvoritev novih prostorov Galexa
Galex d.d. ima na Tišinski ulici 29 v Murski Soboti nove prostore. Trak sta na otvoritveni slovesnosti prerezala direktorica delniške družbe, mag. Smiljana Beznec Bürgermeister in župan mestne občine Anton Slavic. V imenu Pomurskih lekarn, ki so Galexov 46 odstotni lastnik, pa je direktor Ivan Zajec na otvoritveni slovesnosti povedal,
da gre za vloženi kapital, prigaran na pomurskih tleh. Čestitke delavcem nekdaj majhnega galenskega laboratorija Pomurskih lekarn, ki so njegovi solastniki, je ob tej priložnosti izrekel tudi sekretar lekarniške zbornice Slovenije Ivan Remškar. Številne prisotne pa je s svojim Poredušovim Janušom vnovič razveselil igralec Evgen Car.
Slavnostno rezanje traku sta opravila župan mestne občine Anton Slavic in direktorica Galexa d.d. Smiljana Beznec Bürgermeister.
Vrednost novega objekta je 300 milijonov tolarjev, v njem pa potekata dve dejavnosti: proizvodnja in promet z zdravili, namenjenimi samozdravljenju na osnovi naravnih zdravilnih učinkovin.
4
11. november 2000
Oktobrska seja mestnega sveta
Murski Soboti se je 25. oktobra, po skoraj treh mesecih premora, na 18. seji sestal mestni svet. Na dnevne redu je bilo sedemnajst točk, od tega sedem sklepov in trije predlogi.
Po potrditvi zapisnika 17. seje, ki ga je podal direktor mestne uprave Tibor Cigut, je bil prvi v obravnavi predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naseljih Černelavci, Veščica, Kupšinci, Polana, Krog, Satahovci, Bakovci in Markišavci.
Prav tako v prvi obravnavi je bil predlog odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota z okolico, ki se nanaša na parkirišče pri gostišču Javor in razparceliranje Potrošnikovega zemljišča v dve gradbeni parceli. Združitev prve in druge obravnave pa je veljala za spremembe prostorsko ureditvenih pogojev v primestnem naselju Markišavci.
Na dnevnem redu je bilo tudi prvo vmesno poročilo o pripravi razvojnega programa CRPOV v Mestni občini Murska Sobota, ki ga je pripravil direktor SUN Gornja Radgona d.o.o. Zlatko Erlih. V daljši razpravi, ki je sledila uvodni obrazložitvi, je mestna svetnica Cvetka Čahuk - Mandič podala oceno v imenu projektnega sveta in projekt na našem območju kronološko označila. Svetnik Janez Stoti je ob te priložnosti govoril tudi o nakupih zemljišč in komasacijah v kmetijstvu. Svetnik Drago Šiftar pa je poleg v projektu omenjenega rakičanskega gradu, s turističnega vidika označil kroški brod pri Muri za najpomembnejšo točko. Ivan Karoli iz Rakičana pa ni govoril o le obnovi gradu, ampak predvsem o dolgoletnih napakah projektantov, na območju južno od Rakičana.
Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči, ki ga je predstavila Rofina Bernjak, objavljamo na straneh uradnih objav Soboških novin, saj so v njem tudi tako
imenovane zimske pomoči in druge pomoči potrebnim. Med uvodoma omenjanimi sedmimi sklepi pa se prvi nanaša na javno razgrnitev odloka o sprejetju ureditvenega načrta za zbiralnico živalskih odpadkov v Murski Soboti, ki bo predvidoma pri mesni industriji.
Drugi na razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti, ki je bila predstavljena z vidika bodočega rekreacijskega centra in gramoznice. Projekt pa v celoti predstavlja avtor Milan Tomac iz Enote d..o.o., ki je zmagala na natečaju.
Tretji je bil sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na parcelah za avtocesto in dovolitvijo vknjižbe lastninske pravice.
Četrti pa je sklep o potrditvi nove prodajne cene zemeljskega plina na območju mestne občine
- znaša 71 tolarjev na kubični meter.
Peti je sklep o razdelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva petim od šestih prosilcev: Jožefu Kuharju iz Bakovec, Jožetu Štermanu in Božu Lukaču (oba iz Kroga) ter Branku Cipotu iz Murske Sobote in Suzani Gjorek iz Černelavec. Vloga Štefana Pavlinjeka pa je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, saj je po obrazložitvi na seji želel opremiti poslovne prostore v občini Gornja Radgona.
Edina prosilka sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševaje razvoja kmetijstva v mestni občini je Daniela Fister iz Kroga.
IMENOVANJA
Svet za izboljšanje varnosti na območju mestne občine Murska Sobota sestavljajo:
Aleksander JEVŠEK in Stanko ILJEŠ, iz Policijske uprave Murska Sobota, Breda GERENČER iz Centra za socialno delo Murska Sobota, Nenad PETROVIČ, zdravnik iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, Tatjana CESTNIK iz osnovne šole I, Jasna VURADIN -POPOVIČ iz Gimnazije Murska Sobota, predstavniki mestne občine pa so Olga GERMADNIK, Tibor CIGUT in Drago ŠIFTAR.
V svet Gimnazije Murska Sobota je bil ponovno imenovan Viktor Šbul, v svetu Ekonomske šole Murska Sobota pa bo predstavnik lokalne skupnosti Dane Katalinič.
Svetniške predloge vam bomo zaradi pripombe Franca Meolica, da smo mu pripisali pobudo Ivana Karolija, posredovali takrat, ko bodo zapisniško potrjene na 19. seji mestnega sveta. Na 18. seji pa župana ni bilo in tako tudi ne njegovih predlogov in pobud ter odgovorov na vprašanja.
Ob koncu oktobrskega zasedanja smo zvedeli za dobro novico, da bodo tudi v Mestni občini Murska Sobota začeli izplačevati škodo po suši.
♦ Brigita BAVČAR
RUŠITEV HIŠE NA KRIŽIŠČU
ZVEZNE IN KOCLJEVE ULICE
Da stara Sobota neke mladosti zares izginja, dokazuje rušitev za naše mesto značilne hiše na križišču Kocljeve in Zvezne ulice. Nadomestil jo bo poslovni objekt, na oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor pa pripravljajo dokumentacijo za ureditev prometa, ki ga doslej ni bilo mogoče izvesti. Tudi zato, ker napovedane obvoznice ni, Cankarjeva ulica se še vedno duši v balkanskem prometu, načrtovan podaljšek Kocljeve ulice pa bi jo v teh prometnih pogojih še bolj obremenil. Očitno je bilo kar nekaj hiš na tej lokaciji v središču mesta preuranjeno odstranjenih in med tistimi, za katerimi ostaja praznina pa je prav gotovo ta zadnja, na gornji fotografiji, v času rušitve.
Če in kdaj jo bo nadomestilo krožišče in kdaj bo na Cankarjevi ulici semeaforizirano križišče s bomo poročali takrat, ko bodo nared dokumenti, za zdaj so le še idejni projekti.
5
številka 20
Zasnova športno rekreacijske rabe gramoznice Kamenšnica  pri Soboti
radnja avtoceste v Prekmurju predstavlja velik prostorsko gradbeni poseg. V povezavi z gramoznico Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti pa tudi veliko spremembo v ekološkem, socialnem in infrastrukturnem smislu. Obenem je poseg priložnost za rešitev prenekaterih prostorskih in programskih potreb na območju mestne občine.
Velikost vodne površine, po končani eksploataciji gramoznice, predstavlja velik športno rekreacijski potencial. V prid tej trditvi govori dejstvo, da je območje enostavno dostopno iz Murske Sobote kot z avtoceste, kar ga umešča tudi v širši prostor Pomurja, zlasti v primeru večjih športno rekreativnih, kulturnih in prenekaterih ostalih družabnih prireditev. Navsezadnje pa predlagano ponudbo dopolnjuje tudi športno letališče na južni strani avtoceste.
Predlagan program območja gramoznice ima tudi nekatere morebitne negativne vplive z vidika varovanja okolja in ekologije. Prekomerna obremenitev takega prostora predstavlja nevarnost onesnaženja podtalnice z olji, detergenti in drugimi polutanti. Zato je temu problemu potrebno posvetiti veliko pozornosti.
URBANISTIČNI
KONCEPT
Konceptualna zasnova oblikovanja in programske sheme gramoznice izhaja iz dejstva, da je potrebno upoštevati dva ključna in na nek način izključujoča se dejavnika; razvoj na eni in varstvo na drugi strani.
Razvoj gramoznice kot športno rekreacijskega območja zahteva velike prostorske potrebe, kvalitetno in razvejano infrastrukturo za številne potencialne športno rekreacijske dejavnike, ki jih lahko umestimo v prostor največje stoječe vodne površine v bližini Murske Sobote.
Na drugi strani imamo, varovalni dejavnik: potrebno bo poskrbeti za številne ekološke parametre, biotope, gnezdišča, rastišča in ekološke niše številnih značilnih in redkih rastlinskih in živalskih vrst, ki so nekoč na tem prostoru uspevale, vendar jih danes zaradi intenzivnega kmetijstva in regulacije Mure, hidromelioracij in zasuvanja mrtvih rokavov reke ni več ali pa so zelo redke.
Sobivanje sorazmerno agresivnih dejavnosti na eni in pristne narave na tako majhnem prostoru je možno samo, tako da oba dejavnika združimo v dva prostorsko in programsko smiselna pola. Infrastrukturo, potrebno za večino športno rekreacijskih dejavnosti bo zato potrebno nanizati na krožno komunikacijo (ki zaobjame jezero) in združiti na enem mestu. Ima vso potrebno komunalno infrastrukturo, ustrezno zaledje in zato potreben prostor znotraj območja ureditve.
S postavitvijo športno rekreacijskega centra na enem mestu pocenimo gradnjo, lociramo komunalno infrastrukturo na eni liniji (parkirišča, komunikacije, komunalno omrežje, elektrika..) in imamo več možnosti za omogočanje ekoloških pogojev na ostalih delih gramoznice.
Krožna komunikacija je zasnovana v skladu s prepletom razvojnega in varovalnega principa. Večina omrežja je načrtovanega na območju športno rekreacijskega centra na jugo zahodnem delu jezera, kjer je tudi povezava s počivališčem, avtocesto in Mursko Soboto. Tu so dostopi zaradi programskega vozlišča dobro urejeni, s potrebnimi parkirnimi površinami in servisnimi dostopi do vode in objektov na obali. Na severni strani se ohrani makadamska pot, ki poteka po celotni severni dolžini jezera. Območje med rekreacijskim centrom in cesto na severu pa je zaradi ekoloških razlogov povezano le s potmi, brvmi in kolesarsko stezo.
ARHITEKTURNO -KRAJINSKI POSEG
Način umeščanja grajene strukture v pokrajino je specifičen. Grajena struktura je orientirana na vodo in ima neposreden vizualni stik z obrežjem in vodno površino, z zeleno streho pa se brani pred vplivi z avtoceste. Tlorisni potek grajene strukture zamejuje in jasno definira rezmejitev med urbanim, intenzivno koriščenim prostorom in naravno oblikovano krajino.
Predlog zaradi kompleksne obravnave območja vključuje spekter programov in z njimi povezanimi prostorskimi in infrastrukturnimi potrebami. Grajena struktura je združena v dolgo členjeno linijsko formo, ki se oblikuje vzdolž po krožni komunikaciji na jugozahodni obali. Objekt je delno vkopan v teren in izkorišča višinsko razliko med nivojem terena in nivojem gladine jezera. Tako je parter pred objekti dvignjen nad nivo najvišje gladine vode samo 1 meter, kar je v percepcijskem in funkcionalnem smislu za obiskovalce in uporabnike jezera veliko bolje. S terenom prekrit objekt je višji od nivelete terena približno 1,5 do 3 metre. Z zadnje, južne strani je objekt zasut z jalovino, ki ostane kot stranski produkt izkopa gramoza. Blag nasip nad objektom z južne strani hkrati predstavlja protihrupno zaščito med urbanim pasom na eni in hrupno avtocesto na drugi strani.
Dolga struktura je členjena na 3 samostojne programsko smiselne sklope, ki pa so med seboj komunikacijsko povezani.
Arhitektura je zasnovana tako, da je dolga zgradba členjena v prečni smeri na posamezne enote. Različni programi zapolnjujejo različno velike prostore. Programi so nanizani tako, da si po vrsti sledijo komplementarne dejavnosti npr; fitnessu sledi savna in savni bar.
Arhitekturno so stavbe preprosto zasnovane, gradnja pa je zaradi preprostih materialov in
6
11. november 2000
funkcionalne zasnove brez nepotrebnih detajlov sorazmerno poceni. Dostop do objektov je samo s severne, jezerske strani. Na tej strani vzdolž celotne linije objekta poteka dovozna cesta namenjena dostopu, dostavi in servisu. Za promet je cesta zaprta, s tem se prepreči nezaželeno parkiranje na plaži.
Med srednjim, športnim sklopom pri stadionu in vzhodnim, rekreacijskim je večja cezura v obliki dolge in položne travne brežine, ki poleg dostopa s strani avtocestnega počivališča lahko služi kot amfiteater za gledalce ob raznih kulturnih, športnih in zabavnih prireditvah, ki se lahko dogajajo na vodi, na plavajoči pontonski ploščadi ali na obali.
PROGRAM
Programska shema vključuje številne dejavnosti in programe, ki so ob takem jezeru potrebni in zaželeni.
Na eni strani gre za programe, ki so neposredno vezani na dejavnosti na vodi in ob njej, poleg
tega vključuje širši spekter športno rekreacijskih programov, ki jih sodoben športno rekreacijski center potrebuje, ter programe dodatne ponudbe, ki se bolj navezujejo na opisane programe, kot na lokacijo samo. Na kratko jih lahko opredelimo kot programi vodnih športov in aktivnosti, ekološko izobraževalni programi, športno rekreativni programi ter programi turistično gostinske ponudbe.
Programska zgoščenina na jugozahodu krožne komunikacije je razdeljena na tri grajene sklope:
A)	NAVTIKA IN VODNI ŠPORTI
V prostorih orientiranih neposredno na vodo, so: jadralni klub, veslaški klub, deskarski klub, modelarski klub, potapljaški klub, ribiški klub, čolnarna, hangar za plovila, bar, restavracija in trgovina. Ploščad je dostopna po avtomobilski rampi in je opremljena z podvodno rampo in žerjavom za splavljanje. Na plavajočem pomolu so vsi privezi in štartne točke.
B)	STADION
Tu so vsi potrebni servisi in dejavnosti, ki spremljajo treninge in
javne prireditve: hali, prodaja kart, snack bar, sanitarije z obiskovalce, garderobe in sanitarije za športnike, savna, fitness klub... Ta del grajene strukture je obojestransko zastekljen tako, da omogoča proste poglede iz igrišča na vodo in obratno.
C)	REKREACIJA, TURIZEM, KOMERCIALNI PROGRAM
V tretjem delu so programi, ki izmenoma potrebujejo urbani in zeleni pas; množično kopanje, taborjenje, sprehodi okoli jezera, kolesarjenje, rolanje, taborjenje
itd. Grajena struktura se razteza po krožni komunikaciji in vsebuje: servis plaže z javnimi sanitarijami, tuši in izposojevalnico kopalne opreme; bare, tenis klub, športni klub (balinanje, odbojka na pesku, squash...) Prostorje oblikovan tako, da omogoča neposreden stik z vodo. Tu so prosti tržni potenciali.
OBLIKOVANJE JEZERA
Programska zasnova dejavnosti ob gramoznici je narekovala tudi oblikovanje same gramoznice. Jezero je s pomočjo polotokov in zalivov oblikovano zelo razgibano in s tem ločuje tudi same dejavnosti ob vodi in na vodi. V večjem merilu oblikovana obala deli jezero na več manjših med seboj povezanih programskih enot, v manjšem merilu pa z razgibanim oblikovanjem obale ponuja celo vrsto mirnih in odmaknjenih zalivov, pomembnih zlasti za razvoj obvodnih biotopov. V skladu s programom se oblikuje tudi dno jezera; na nekaterih delih je obala strma, dno pa se hitro spušča v globino, na drugih mestih je obala položna, z večjimi plitvinami za potrebe rekreacije ali za razvoj trstičja. 3 do 4 metrska brežina med nivojem terena in nivojem vode se prav tako oblikuje v skladu s programom. V območju športno rekreacijskega centra so v teren vkopani objekti, tu je dostop do vode obiskovalcem prijazen, na nekaterih drugih mestih je brežina strma in odsekana in odvrača obiskovalce in omogoča razvoj obvodnih združb.
Omogoča tako postavitev veslaškega poligona, regatnega polja, prostor za jadranje, vožnje s čolni, ureditev rekreacijskega območja ob vodi, kot tudi razvoj različnih biotopov v manjših zalivih na jugovzhodnem delu jezera.
Pomgrad pripravljen na gradnjo pomurske avtoceste in druge gradbene projekte
Ob zaključku dveletnega investicijskega ciklusa in prevzema podjetij Splošnega gradbenega podjetja Pomgrad d.d. ter pred uradno otvoritvijo nove poslovne stavbe na Bakovski cesti, ki je sredi ravnice ob Kamešnici zrasla v rekordnih šestih mesecih, je direktor in solastnik Stanko Polanič z vodilnimi sodelavci vanjo povabil mestne svetnike in predstavnike državne ter občinske uprave in cerkve. Pred nizanjem dosežkov in predstavitvijo posameznih dejavnosti je podjetni dipl. inženir gradbeništva, ki daje v zadnjih letih Soboti novo podobo, že dlje časa pa tudi gradi izven meja Slovenije, uvodoma pojasnil namen srečanja, pri katerega informativnem delu smo bili prisotni tudi novinarji. Ta je bil ob izčrpni predstavitvi, tudi o poslovnih rezultatih poslovanja, v seznanitvi s pripravami Splošnega gradbenega podjetja Pomgrad na gradnjo pomurskega dela avtoceste.
Podjetje je lani ustvarilo 391 milijnov čistega dobička, prav toliko pa ga načrtujejo tudi za letos. V dveh letih je Pomgrad, ki sodi v skupino podjetij Intering, zgradil sodobno tovarno za prizvodnjo asfalta, v mešalnico najrazličnejših vrst gramoza in betonov pa je vložil 400 milijonov tolarjev. Naložbi sta priprava na gradnjo avtocestnega odseka od Stročje vasi do Beltincev, za katero bo potrebnih 1,8 milijona kubičnih metrov gramoza. Zato si Pom-
grad prizadeva za pridobitev koncesije za pridobivanje gramoza, za katero ima prednostno pravico. Ob Bakovski cesti, tam kjer je bil nekoč »Dachau« je namreč poleg nove stavbe na 47 hektarjih površine, tudi več najsodobnejših proizvodnih obratov. Ker gre za lokacijo ob Kamešnici, ki je bila namenjena predvsem rekreaciji Sobočancev, pa bo Pomgrad financiral tudi ekološko sanacijo in ureditev gramoznice. Ob njej bo kolesarska steza, predvidena pa je tudi veslaška na tako imenovanem Soboškem jezeru.
Spregovorili so tudi posamezni sodelavci: vodja obrata betonarne in gramozničarstva Jože Kerec je govoril tudi o njeni usposobitvi za zimski čas, predstavil je tudi reciklažno napravo, Rolan Tušar pa o ekologiji in čiščenju odpadnih voda tu doma, saj se Pomgrad poteguje za graditev čistilne naprave. Pomgrad ima zdaj 421 zaposlenih, sezonsko se število nekoliko spreminja, med zaposlenimi pa je veliko strokovnjakov, saj podjetje skrbi za izobraževanje mladih kadrov z načrtno štipendijsko politiko in je usposobljeno za najzahtevnejše projekte. V promocijskem gradivu Interinga in SGP Pomgrada jih je predstavljenih kar nekaj, kar priča o uspešnem delu gradbenega podjetja, ki smelo načrtuje vnaprej.
bb
7
številka 20
Temeljni kamen in podpis listine o gradnji knjižnice
lovesnost ob položitvi temeljnega kamna za izgradnjo nove Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je bila priložnost za številne nagovore ter podpis listine.
V uvodni besedi je ravnatelj Jože Vugrinec predstavil vsebino novega objekta in izrazil potrebo po novogradnji zaradi prostorske utesnjenosti v stari Hartnerjevi vili. Župan mestne občine Anton Slavic je govoril o pomenu nove Pokrajinske in študijske knjižnice, ki naj bi jo sofinancirale vse občine v regiji, za katere bo skrbela. Na slovesnosti v središču mesta, ki so se je udeležili številni gostje in drugi, je bila prisotna tudi dr. Silva Novljan, zadolžena za splošno izobraževalne knjižnice v Sloveniji. Slavnostni govornik je bil Andrej Gerenčer, njegov govor pa objavljamo v celoti.
Ravnatelj pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec pred podpisom listine.
Listino je podpisal tudi Geza Farkaš, načelnik Davčne uprave v Murski Soboti.
Nekdanje parkirišče je postalo gradbišče nove Pokrajinske in študijske knjižnice v mestnem središču.
8
11. november 2000
Slavnostna govornika: Anton Slavic in Andrej Gerenčer.
Za slovesnost trenutka so poskrbeli godbeniki pihalnega orkestra.
Naše bodoče svetišče - hram kulture, katerega temeljni kamen bomo postavili danes, bo stal ob Zvezni in Kocljevi ulici. Kakšno čudovito naključje, pradavni spomin, nepresušni izvir samo naše narodnosti, žitja in bitja, samostojnosti, svobode, skratka - civilizacije, kulture.
Ne, nikakor ni naključje! Naš dom kulture, naša knjižnica bo stala v pokrajini, ki je del ene od dveh slovenskih pradavnih državic, samostojne panonske kneževine kneza Koclja. Na ta nepresušni, nepretrgani izvir naše slovenske samostojnosti, državnosti, kulture smo prebivalci naše pokrajine, panonske Slovenije upravičeno ponosni.
Iz tega izvira, njegovega nadaljnega živahnega žuborenja, kristalno čistih in dragocenih soizvirčkov in sotočij, ki bi jih lahko poimenovali Temlinovi, Küzmičevi, Košičevi, Raičevi, Miklošičevi, Ivanocyjevi, Kleklovi, Slavičevi, Kranjčevi, Kocbekovi... in še in še bi lahko naštevali, vse polno jih je, ki izvirajo iz naše preteklosti in živahno, bogato žuborijo v naš čas in našo prihodnost. Iz tega izvira in žuborenja poteka namen, pomen, vloga in delo naše pokrajinske in študijske knjižnice.
Leta 1982 sprejeti Zakon o knjižničarstvu je predvidel z uvednbo računalniške tehnologije preobrazbo knjižnic v informacijske centre na svojem območju in vključevanje v knjižnični informacijski sistem Slovenije. S tem se zagotavlja povezovanje različnih knjižnic določenega območja in omogoča celovit prehod informacij do knjižničnega gradiva čim širšemu krogu ljudi.
Cilj Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je doseči vse to, predvsem pa je potrebno, da se še bolj uveljavi kot največja osrednja knjižnica pomurske regije, uveljavi tudi z gradivom, s katerim pokriva potrebe širšega območja. Predvsem pa z opravljanjem nekaterih regijskih nalog predstavljanja Slovenije, sodelovanja z
Madžarsko, Avstrijo, zamejskimi Slovenci, izseljenci in zdomci, raziskovanjem in zbiranjem gradiva in podobno. Za PIŠK kot nosilko izgradnje knjižnične mreže mora biti pomembno spoznanje, da se bodo potrebe po znanju zaradi vsestranskega razvoja in prestrukturiranja gospodarstva v naši regiji nenehno povečevale.
Po obsegu knjižničnega gradiva se naša knjižnica uvršča med najbogatejše, saj se po zbranem gradivu med 60 slovenskimi knjižnicami uvršča na 10. mesto. Ima pomembno zalogo knjig in brošur v slovenskem jeziku, pa tudi v tujih jezikih, največ v madžarskem, bogato domoznansko zbirko, ki jo sestavljajo tiski starejše prekmurske književnosti, rokopisi, posamezni dokumenti in podobno.
Knjižnica posluje na dveh mestih, v dveh starejših zgradbah, ki sta nekunkcionalni in prostorsko utesnjeni, kar vpliva na vsakršno organizacijo in razvoj. Težave s premajhnimi prostori delavce knjižnice precej obremenjujejo.
Knjižničasrvto v naši pokrajini je doslej zaostajalo za razvitimi knjižnicami drugod v Sloveniji, vendar ne pri strokovnem delu in knjižničnih fondih, temveč predvsem pri velikem pomanjkanju primernih, dovolj velikih in funkcionalnih prostorov. Kot kulturna, izobraževalna in raziskovalna ustabova se PIŠK uveljavlja ne samo s predstavitvijo življenja in dela naše domovine, temveč tudi s predstavitvijo narodnostne kulture Madžarov, drugih narodov in Romov. PIŠK se bo morala uveljaviti tudi ob vprašanju Romov in njihove ustvarjalnosti na vseh področjih dela in življenja ter populacije pri nas, od vzoje do dodatnega izobraževanja itd.
Z vzpostavitvijo knjižničnega informacijskega sistema Slovenije PIŠK že nastopa v tem sistemu kot povezovalka in posredovalka svojega matičnega območja, sčasoma pa bo morala postati tak center za celotno regijo. Slediti bo morala razvoju
občin naše regije.
Temu mora podrediti tudi svoje funkcije, svojo vlogo in razvoj. Z novo zgradbo bo odpravljen prevelik prostorski primanjkljaj, v njem bo lahko reorganizirala in posodobila svoje poslovanje in notranjo organizacijo. Nova zgradba bo ustrezala sodobnemu knjižničarstvu novega stoletja.
Vsaki družbi so potrebni ustvarlani, razgledani in kritični ljudje. Teh pa ne more biti brez temeljite splošne izobrazbe in brez stalnega izobraževanja po zaključnem rednem šolanju. K temu največ pripomorejo dobra leposlovna in strokovna knjiga in vsestranska informacija. Knjiga in informacija sta najmočnejši sredstvi za obvladovanje sveta in nepogrešljivi spremljevalki človeka v vseh življenjskih obdobjih.
Splošni družbeni napredek, razvoj znanosti in tehnologije zahtevajo od vsakega posameznika vedno več znanja, samoizobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja. To lahko zagotovi dobro organizirana knjižnica, kar bo z novogradnjo omogočeno naši PIŠK.
Spoštovani! Vesel sem današnjega dogodka. Kot vidite sem držal obljubo, dano pred štirimi leti, ko sem odhajal v Državni zbor RS. Gradnja nove PIŠK je pred nami, vendar si bo potrebno prizadevati, da se bo knjižnica gradila po predvidenem planu izgradnje.
Želim, da bi ljudje naše pokrajine tako kakor doslej radi prisluhnili neprestanemu žuborenju, izviru in tokovom naše narodnostne, samobitne omike, kulture in držabvnosti. Da bi preudarno in razumevajoče, moralno in materialno podprli gradnjo naše knjižnice, da bi spremljali in zagovarjali njeno delo ter si iz njene kulturne zakladnice bogatili svojo duhovno, čustveno in siceršnjo podobo. Naj nam bo knjižnica prelep, dragocen spomenik naše narodnostne samostojnosti in državnosti, naše omike in kulture iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Andrej GERENČER
9
številka 20
Svetoletni evharistični shod v Murski Soboti
oboška katoliška župnija svetega Nikolaja je bila prvo nedeljo v oktobru prizorišče svetoletnega evharističnega shoda II. naddekanata mariborske župnije. Vanj so poleg Murske Sobote vključene še dekanije Lenart, Ljutomer, Lendava, Ptuj-Zavrč in Velika Nedelja.
Nebo je bilo sivo in prenovljeni bakreni zvon ni blestel v kot v soncu.
Molitveni uri je sledilo somaševanje, ki ga je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, celotno bogoslužje s sveto mašo, na kateri so se poleg številnih vernikov zbrali tudi pomembni cerkveni dostojanstveniki, med njimi tudi domači župnik Martin Horvat, pa je slabemu vremenu navkljub potekalo na ploščadi pred cerkvijo.
V dvoje in z nasmehom pod skupnim dežnikom sta vernika kljubovala slabemu vremenu in gotovo tudi vsemu hudemu v življenju.
Somaševanja v cvetju tudi dež ni zmotil in mariborski škof dr. Franc Kramberger je v Murski Soboti opravil svoje poslanstvo.
Pod dežniki in pred vhodom v cerkev svetega Nikolaja napetim platnom je minil nedeljski shod v deževni Murski Soboti.
10
11. november 2000
Projekt Življenje je učenje
udi mi, najmlajši učenci na naši podružnični šoli v Krogu, smo se želeli priključiti projektu, ki je potekal na naši šoli pod okriljem Andragoškega centra Republike Slovenije v okviru tedna vseživljenjskega učenja. Ker smo prvošolčki stari 6 let, je bilo potrebno cilje in vsebine projekta prilagoditi starostni stopnji učencev.
K sodelovanju sva najprej na roditeljskem sestanku povabili straše in stare starše. Omogočili so nam, da sva učencem približala okolje, v katerem živimo. Ogledali smo si polja, pridelke, ki so jih kmetje pospravljali in kmetije v okolici šole. Stari starši so nam predstavili življenje in delo na kmetiji ter stroje in orodja, ki jih pri tem delu uporabljajo. Tudi učenci sami so poprijeli za delo na kmetiji. Prenašali in kotalili so buče ter spravljali na kup repo. Ves čas smo tudi pridno zbirali poljske pridelke na šolskem dvorišču, da bi jih lahko uporabili za nadaljevanje projekta.
V zahvalo za pomoč pri realizaciji ciljev pri pouku spoznavanja okolja smo starše in stare starše povabili v šolo, da bi skupaj preživeli dopoldne. Želeli sva obogatiti življenje najinim učencem, prav tako tudi njihovim staršem in starim staršem. Starejši so prenesli svoje
bogate življenjske izkušnje na mlajše, učenci pa so jih spomnili na njihovo mladost in jih ob skupnem ustvarjanju pomladili.
V uvodu našega druženja so šolarji razveselili goste z voščilom Dedek in babica. Marsiko-
mu so se ob tem orosile oči. Še posebej sta bila ganjena pradedek in prababica, ki sta stara krepko čez 80 let, ko sta občudovala svojo pravnukinjo, ki se je za njiju še posebej potrudila.
V nadaljevanju so učenci dramatizirali pravljico O veliki repi. Deležni so bili velikega aplavza, še večjega pa, ko smo pravljico zaigrali še enkrat in k igri povabili tudi dedka in babico, ki sta prevzela vlogo nastopajočih. Ostali dedki in babice ter učenci
so izvajanje pravljice spremljali z malimi ritmičnimi instrumenti.
Po končani dramatizaciji smo z delom nadaljevali. Starši in stari straši so učencem predstavili kmečka opravila. Ličkali in luščili so koruzo, čistili buče, fižol in sončnice. Učenci so semena skrbno pospravili v košare, saj bomo z njimi v zimskem času poskrbeli za priče in gozdne živali, ki domujejo v bližini naše vasi. Ob delu so dedki in babice tudi zapeli. Spomnili so se svojih
mladih dni in učencem predstavili pleg ljudskih običajev tudi nekaj pesmi, ki so jih prepe-
vali v svoji mladosti. Doživetje je bilo nepozabno. Toda tudi učenci se niso dali. po končanem delu so zaplesali, tako kot znajo le oni. V ritmu ...rapa«.
Druženje smo seveda zaključili s pogostitvijo in obljubo, da se bomo v tem šolskem letu še tako zabavali kot ta dan. Stari in mladi skupaj.
Tako je bil končan prvi del projekta. Seveda ga bomo v razredu še nadaljevali. Postali bomo pisatelji in ilustratorji. V nadaljevanju si bomo izmislili svojo pravljico, ilustrirali jo bomo pa skupaj z očetom našega učenca, ki se v naši vasi ljubiteljsko ukavrja s slikarstvom.
♦ Bernarda JERIČ ♦ Majda MARENČE
Življenje je učenje je bil naslov natečaja, ki ga je razpisal Andragoški center Slovenije s sodelovanjem slovenske fotografske zveze, Univerzo za tretje življensko obdobje in Zavodom za šolstvo in šport Republike Slovenije, v Teden vseživljenskega učenja pa so se z različnimi delavnicami vključili stari starši otrok. Posnetek Otilije Kreft, ki je bila nosilka projekta v Krogu, priča o uspešnem medgeneracijskem sodelovanju likovno-literame delavnice v 2.c razredu podružnične osnovne šole.
11
številka 20
Prometna ureditev ulice Štefana Kovača
omembna soboška prometnica -ulica Štefana Kovača - bo (upajmo, da kmalu) dobila novo podobo, predvsem pa normalen prometni pretok, saj prihaja na njej predvsem ob konicah do zastojev. Ker je to državna cesta, ki vodi iz Murske Sobote do mejnega prehoda Gederovci (R2 - 441/1298) bo sredstva za njeno ureditev v dolžni 1040 metrov poleg občinskega prispeval tudi državni proračun. Naložba je vredna 47 milijonov tolarjev, za kar bomo pridobili 90 novih
parkirišč in kolesarski stezi na obeh straneh ter otoka za upočasnitev prometa pri križišču ulice Štefana Kovača z Mojstrsko ulico.
Na ravni cesti namreč marsikateri voznih pritisne na plin in preseže dovoljenih 50 kilometrov na uro ter tako ogroža ostale voznike in predvsem pešce. Teh je na ulici, ob kateri sta tako osnovna kot srednja strojna šola in gimnazija ter vrtec, veliko in prav zaradi varnosti najmlajših in njihovih staršev bo dostop do enote vrtca na Štefana Kovača
ulici, odslej s Prežihove. Če se bodo uspeli dogovoriti z lastnico hiše ob njej, ostala potrebna soglasja pa so podana in tako ni ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja in pričetek del, ko bodo dogovorjena sredstva. Lahko bi bila že z rebalansom letošnjega proračuna, saj predlog mestne četrti center za ureditev ulice Štefana Kovača datira iz leta 1997, leto kasneje je bil naročen projekt, ki vključuje tudi situacijo prometne ureditve in je zdaj pripravljen za ta del mesta. Realno pa je pričakovati, da bo investicija prioriteta v naslednjem letu, po tistem, ko je investitor - Mestna občina Murska Sobota - letos uredil Grajsko in druge ulice, zdaj pa je čas, da se loti tudi osrednje mestne ulice, ki ima gotovo največji prometni in pretok ostalih udeležencev v prometu. Situacija prometne ureditve pa je razvidna tudi iz objavljene skice.
FOTODOKUMETACIJA OTVORITVE ASFALTIRANE CESTE OD AGROSERVISA DO KROGA V LETU 1968
Slavnostni govornik je bil Jože Weindorfer, tedanji predsednik krajevne skupnosti Krog in oče avtorja fotografij Franca Weindorferja.
Odziv krajanov je bil velik, kot se to spodobi za tako prirediiev.
12
Slavnostni trenutek rezanja traku na poti do asfalta.
11. november 2000
GRADNJA KROŠKEGA BRODA V LETU 1965
Značilnost Kroga in bližnjica na drugi breg reke Mure je vsekakor brod. O tem, kako je nastajal pred petintridesetimi leti in kako so ga natovarjali na kamion, se lahko prepričate na dokumentarnih fotografijah, ki jih je posnel Franc Weindorfer. Dela so namreč potekala na domačiji Weindorferovih in tako jih je sedanji mestni svetnik lahko sproti beležil.
Priprava kumpov za brod.
Pri natovarjanju na kamion je sodelovalo pet delavcev.
Kumpi z drugega zornega kota.
Brod je varno naložen na kamion.
Po opravljenem delu so se delavci takole nastavili avtorju fotografije.
Šofer vstopa v kabino, da brod odpelje do Mure.
Priprava na transport je bila težaško delo.
Čeprav je bil brod do polovice v zraku, se ni prekucnil.
STARI IN GRADNJA NOVEGA VAŠKEGA DOMA V KROGU
Stari vaški dom v Krogu ni bil ravno prostoren, zato so se krajani odločili za gradnjo novega.
Zanj so pričeli ročno izdelovati opeko in so si po opravljenem delu privoščili tudi zasluženo malico.
Novi vaški dom so v Krogu pričeli graditi 1962 leta.
13
številka 20
Narava daje - dijaki ustvarjajo
Trije vsebinski sklopi razstave - tudi letos veliko zanimanje obiskovalcev
a Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, kjer pridobivajo v programu izobraževanja iz leta v leto vse večji pomen tudi dodatne dejavnosti, med katerimi so na prvem mestu uvajanje elementov podjetništva, domače obrti in turizma na kmetih, so dijaki šole ob pomoči svojih pedagogov tudi letošnjo jesen pripravili bogato razstavo sadja, pridelkov ter izdelkov iz le-teh. Zelo poučno in vsebinsko zelo dobro zasnovano razstavo, ki je potekala na temo od pridelave do predelave oziroma kjer so si kot rdeča nit sledili prikazi na relaciji kultura-predelava-gotovi izdelek, so letos razdelili v troje tematskih sklopov, ki so se povezali v celoto.
Prvi tematski sklop je obsegal vrtnine, zelišča in alternativne poljščine. Tako so obiskovalci - v petih dneh so jih našteli več kot sedemsto, od tega je bilo največ organiziranih skupin malčkov iz okoliških vrtcev ter učencev osnovnih šol, kakor vedno pa so si tudi letos razstavo ogledali številni posamezniki, lahko srečali celo paleto vrtnin, ki jih gojimo na našin poljih in vrtovih. V tem sklopu so dijaki izložili tudi izdelke, pripravljene v okviru podjetniškega centra - med in zelenjavne kise, ki jih tržijo v lični embalaži. Med alternativnimi poljščinami pa smo lahko srečali čisto prave rastline tobaka, lanu, pa tudi industrijske konoplje, pire, ajde, prosa, leče, sirka, pa še bi lahko naštevali. Seveda je bil zanimiv pogled tudi na plodove teh rastlin ter na izdelke, ki jih lahko naredimo iz njih.
Koordinator jesenske razstave, Damjan Meolic, ki je na šoli predavatelj sadjarstva in vinogradništva, je v drugi tematski sklop
uvrstil prav svoje področje -torej sadjarstvo in vinogradništvo, k temu pa dodal še čebelarstvo. Razstavljene niso bile samo različne sorte grozdja ter jabolk in hrušk, torej tista iz travniških in plantažnih nasadov, temveč je bila na ogled tudi bogata strokovna literatura s tega področja ter seveda orodja, ki se uporabljajo za te dejavnosti.
Poljščine in gozdni sadeži ter seveda izdelki iz njih, zlasti bogata kulinarika iz različnih vrst mok, pa so zaokrožili tretji tematski sklop razstave.
Tudi na tej prireditvi, ki po zagotovilih ravnatelja šole Štefana Smodiša lepo zaokroža njihove spomladanske promocijske aktivnosti in kjer so v ospredju podjetniške vsebine, ki jih gojijo na šoli, so aktivno sodelovali tudi dijaki podjetniškega centra. Ena skupina je na šolskem dvorišču v času razstave prodajala pečen kostanj, druga je opravljala strežbo pod šolskim »marela barom«, kjer so poleg domačih dobrot ponujali tudi vinski mošt ter jabolčnik, tretji so bili organiziranim skupinam na razpolago kot vodiči, saj so
se obiskovalci pred ogledom jesenske razstave sprehodili po šolski poučno-sprostitveni poti ter se ustavili na dvanajstih različnih delovnih točkah. Pa še to: Da bi bila razstava čimbolj slikovita in popolna, so marsikateri pridelek ali izdelek dijaki prinesli od doma, jih sami pripravili ali nabrali v okolici šole.
Da pa bi razstava čimbolj dosegla svoj namen ter da bi se tudi starši dijakov na najlepši mogoči način prepričali o ustvarjalnosti svojih otrok, so na šoli v času razstave organizirali tudi roditeljske sestanke.
♦ Geza GRABAR
Andrej
Hriberšek
med
najboljšimi
Aoristi
Na 7. državnem prvenstvu Aoristov v Novi Gorici je bil Andrej Hriberšek iz Murske Sobote v skupni uvrstitvi sedmi. Prvi pa z aranžmajem na temo presenečenje in drugi s poročnim šopkom, ki je na ogled v njegovi cvetličarni Taja v Šavel Centru. Tako kot številne slike, ki poleg suho cvetnih aranžmajev in rezanega cvetja krasijo ta, lahko bi zapisali razstavni prostor, ki je bil pred dnevom mrtvih gotovo dobro obiskan. Manj pa je dobra prodaja rezultat uspešnega Aorista, ki je v javnem pogovoru za regionalno televizijo Idea dejal, da se je v malem mestu težje tržiti kot v večjih, kjer ima nagrajeno delo svojo višjo ceno.
14
11. november 2000
Na podlagi 99. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 in 41/99), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list, RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) ter 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seje, dne 25. oktobra 2000, sprejel
PRAVILNIK o dodeljevanju socialnih pomoči v Mestni občini Murska Sobota
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo kriteriji in postopki dodeljevanja socialnih pomoči v Mestni občini Murska Sobota.
2.	člen
Do socialne pomoči po tem pravilniku so upravičeni občani s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč občine, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske. Kriterij za dodelitev socialnih pomoči je cenzus, določen v 26. členu zakona o socialnem varstvu, ki je lahko povečan za 50%, ob upoštevanjem socialnih razmer upravičenca.
3.	člen
Občinska socialna pomoč je po tem pravilniku denarna pomoč. Denarna pomoč se dodeli praviloma enkrat letno.
4.	člen
Upravičenci do socialne pomoči iz prejšnjega člena so:
-	občan, ki je upravičen do denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje,
-	občan, prejemnik denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu,
-	družina, ki prejema denarni dodatek,
-	posamezniki in družine, ki se zaradi težje bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče ali drugih izjemnih razmer, ki pogojujejo tovrstno pomoč, znajdejo v težki materialni situaciji.
Upravičenci iz druge in tretje alinee tega člena so upravičeni do socialne pomoči, če so invalidi ali nesposobni za pridobitno delo.
5.	člen
Enkratna denarna pomoč je namenjena:
-	nakupu ozimnice in kurjave,
-	doplačilo letovanj socialno ogroženih otrok,
-	doplačila zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva ZZZS,
-	plačilo najemnine za stanovanje,
-	plačilo pogrebnih stroškov,
-	obdarovanja otrok in občanov ob novem letu, ki se nahajajo v rejništvu in v zavodih.
6.	člen
Znesek denarne pomoči se odobri do višine denarnega dodatka po 33. členu zakona o socialnem varstvu, na osebo ali družino, ki je lahko povečana za 50% z upoštevanjem izredno težkih socialnih razmer upravičenca.
Denarna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen za letovanja ter v primeru, ko strokovna služba Centra za socialno delo oceni, da pomoč ne bi bila namensko uporabljena.
Doplačilo zdravstvenih storitev se odobri v skladu z določili zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, plačilo najemnin za stanovanje pa v skladu z zakonom o socialnem varstvu.
7.	člen
Denarna pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku kot bi mu pripadala po tem pravilniku, ali se mu ne dodeli, če:
-	se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov;
-	se ugotovi, da z upravičencev živijo osebe, ki niso družinski člani po zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke iz 27. člena zakona o socialnem varstvu skupaj z upravičencem.
Center za socialno delo lahko o opravičenosti do denarne pomoči posamezniku in družini uporabi prosto presojo glede dodelitve ali zavrnitve upravičenosti do pomoči.
8.	člen
Izjemoma in sicer ob izredno težki materialni ogroženosti posameznika in družine, je mogoče dodeliti denarno pomoč za premostitev trenutne materialne ogroženosti tudi takrat, ko občan presega cenzus po 2. členu tega pravilnika, vendar ne več kot za 100%.
9.	člen
Do plačila oziroma doplačila pogrebnih stroškov je upravičen pokojnik, ki je bil prejemnik denarne pomoči po zakonu o socialnem varstvu in nima zavezancev, ki so ga po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89) v času njegovega življenja bili dolžni preživljati.
10.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bili v času njegovega življenja dolžni preživljati pokojnika, so oproščeni plačila ali doplačila pogrebnih stroškov v primeru, ko njihovi dohodki ne dosegajo dohodkov po 26. členu zakona o socialnem varstvu, povečanih za 100%.
11.	člen
Kljub izkazanemu dohodku lahko strokovna služba Centra za socialno delo odkloni plačilo pogrebnih stroškov, na podlagi ocene dejanskih razmer zavezancev. V kolikor je pokojnik svoje premoženje pred smrtjo predal drugi osebi ali dedičem, ni upravičen do povračila pogrebnih stroškov, kot tudi v primeru, da je pokojnik lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja.
12.	člen
V	primeru, da je pokojnik lastnik nepremičnega in premičnega premoženja in dediči niso sposobni poravnati pogrebnih stroškov, jih za pokojnika poravna občina. V tem primeru občina priglasi terjatev iz naslova plačila pogrebnih stroškov v zapuščinskem postopku.
13.	člen
Za pokojnika se poravnajo najnujnejša pogrebna oprema in storitve v višini kot to priznava in izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v kolikor Center za socialne delo glede na dejansko situacijo ne odloči, da se stroški najnujnejše pogrebne opreme in storitev plačajo v celoti.
14.	člen
Sredstva za socialne pomoči zagotavlja občina v proračunu Mestne občine Murska Sobota. Na osnovi sprejetega proračuna občine za tekoče leto se določi višina sredstev ločeno za pogrebne stroške, doplačila zdravstvenih storitev, plačila najemnine za stanovanje in ostale socialno-varstvene pomoči iz 5. člena tega pravilnika.
15.	člen
Postopke o socialnih pomočeh vodi in o njih odloča Center za socialno delo Murska Sobota na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Mestno občino Murska Sobota.
Občani vlagajo zahtevke za dodelitev socialne pomoči na obrazcu »Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči« pri Centru za socialno delo Murska Sobota.
Vlogi so dolžni priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev v skladu z zakonom o socialnem varstvu in s tem pravilnikom.
16.	člen
Center za socialno delo Murska Sobota preveri podatke iz vloge in dokazil in v roku trideset dni od vložitve zahtevka odloči o upravičenosti do občinske socialne pomoči z odločbo.
Zoper odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota je možna pritožba, ki jo občan vloži v roku petnajst dni po prejemu odločbe na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.
O pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota odloča župan Mestne občine Murska Sobota.
17.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od 1.1.2001 dalje.
Številka: 152-3/00
V	Murski Soboti, dne 25. oktobra 2000
Župan
Mestne občine Murska Sobota:
Anton SLAVIC
I
številka 20
Obrazložitev k Pravilniku o dodeljevanju socialnih pomoči
Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Mestni občini Murska Sobota določa kriterije in postopke dodeljevanja socialnih pomoči. Ker je raven socialne varnosti v Sloveniji določen z zakonom o socialnem varstvu, občina ne postavlja novih kriterijev in meril, ampak le dopolnjuje sistem socialne varnosti, določene z zakonom, kar je zaradi čedalje večjega števila občanov, ki so socialno ogroženi, nujno potrebno.
Vstopni kriteriji za uveljavitev socialne pomoči v občini so isti kot jih določa zakon o socialnem varstvu, to je 26. člen, ki se lahko poveča za 50% ob upoštevanju težkih socialnih razmer upravičenca. Občinska socialna pomoč se praviloma dodeli posamezniku in družini le enkrat letno. Pravico do enkratne občinske socialne pomoči bo imel občan ali družina, katere dohodek na družinskega člana dosega:
-	za	otroke do	6 leta starosti	29%	zajamčene	plače, kar je trenutno	12.312	SIT
-	za	otroka od	7 do 14 leta starosti             34%	zajamčene	plače, kar je trenutno	14.435	SIT
-	za	otroka od	15 leta dalje	42%	zajamčene	plače, kar je trenutno	16.982	SIT
-	za	odraslo osebo                                    52%	zajamčene	plače, kar je trenutno	22.077	SIT
Družina s tremi otroki v starosti 6 let, v starosti od 7 do 14 let in v starosti nad 15 let in dvema odraslima osebama, bi bila upravičena do enkratne denarne pomoči, če dohodki družine ne znašajo več kot 87.883 SIT, oziroma 17.576 SIT na družinskega člana. Raven socialne varnosti družine se računa od določenega odstotka zajamčene plače. Vstopni cenzus za pridobitev enkratne občinske pomoči za odraslo osebo je trenutno 22.077 SIT. V skladu z 8. členom pravilnika se vstopni cenzus izjemoma lahko zviša za 100% - za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Ta določba se upošteva v primerih hudih nesreč in drugih nepredvidenih dogodkov, ki občana pripeljejo v trenutno težak materialni položaj.
Znesek denarne pomoči se lahko odobri do višine denarnega dodatka iz 33. člena zakona o socialnem varstvu, ki znaša 60% zajamčene plače, kar je trenutno 25.473 SIT in se lahko poveča, zaradi težkih socialnih razmer upravičenca, za 50%. V tem primeru bi enkratna denarna pomoč znašala 38.209 SIT.
Enkratne denarne pomoči so namenjene za nakup ozimnice in kurjave upravičencem, ki si zaradi starosti in invalidnosti le-te ne morejo zagotoviti, doplačila letovanj socialno ogroženim otrokom, plačilo osnovnega zdravstvenega zavarovanja, če občan nima pravice biti zavarovan iz drugega naslova, plačila za najemnine stanovanja, če je prejemnik upravičen do denarne pomoči po zakonu o socialnem varstvu in novoletno obdarovanje občanov in otrok, ki se nahajajo v rejništvu ali zavodih, pogrebne stroške, če občan nima premoženja, je prejemnik denarne pomoči in nima zavezancev za preživljanje.
Postopki za dodeljevanje občinskih socialnih pomoči bo vodil Center za socialno delo Murska Sobota, ki razpolaga s podatki o prejemnikih denarnih pomoči kot edinega vira sredstev za preživljanje in denarnih dodatkov. Tako občanom, ki so upravičenci do denarnih dodatkov po zakonu o socialnem varstvu, ne bo potrebno ponovno vlagati dokazil, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev občinske socialne pomoči.
Enkratne denarne pomoči so se v Mestni občini Murska Sobota dodeljevale tudi v preteklih letih. Letno je bilo do enkratnih denarnih pomoči upravičenih cca 150 občanov. S sprejetjem tega pravilnika bodo podane pravne osnove za dodeljevanje socialnih pomoči v občini, znani kriteriji za pridobitev pravice do enkratnie denarne pomoči, upravičenci in postopki za uveljavljanje občinskih socialnih pomoči. Z ozirom na to, da je čedalje večja brezposelnost, da se povečuje število posameznikov in družin, ki živijo v težkih socialnih razmerah, bo sprejetje tega pravilnika pripomoglo tudi k povečanju socialne varnosti občanov Mestne občine Murska Sobota.
♦ Rofina BERNJAK
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 3. in 56. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS, št. 15/94 in 38/96), 46. a in 47. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) ter 65. in 68. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur. list RS, št. 23/99), je Svet krajevne skupnosti Bakovci na seji, dne 27. septembra 2000, sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bakovci
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Bakovci za obdobje 5-ih let in sicer od 01.01.2001 do 31.12.2005.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 19. novembra 2000 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih 1 in 2 v vaškem domu v Bakovcih.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za izvajanje naslednjega referendumskega programa in sicer za:
-	sofinanciranje izgradnje vodovodnega omrežja
-	izgradnjo pločnikov
-	izgradnjo in sanacijo cest
-	ureditev zelenic in vzdrževanje vaških javnih poti
-	dograditev ulične razsvetljave
-	ostala vzdrževalna dela na objektih in opremi ter druge potrebe v krajevni skupnosti.
Za izvršitev navedenega programa bo potrebno po oceni 80.000.000,00 SIT. Iz samoprispevka se bo po oceni zbralo 40.000.000 SIT, ostala sredstva pa bodo zagotovljena iz drugih virov.
4.	člen
Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Bakovci ter lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Bakovci.
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci iz 1. odstavka tega člena v denarni obliki in sicer v naslednji višini:
-	1,5% mesečno od neto plač zaposlenih,
-	4% mesečno samostojni podjetniki od zavarovalne osnove, od katere plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
-	1,5% mesečno od neto pokojnin, razen od
II
11. november 2000
pokojnin z varstvenim dodatkom,
-	2,5% mesečno zaposleni v tujini od neto povprečne plače v RS za preteklo leto,
-	6% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
-	100 DEM letno v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije lastniki nepremičnin na območju KS Bakovci, ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Bakovci.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni zavezanci po določbah 12. člena Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico, ki je opremljena s pečatom krajevne skupnosti Bakovci in z naslednjim besedilom:
Krajevna skupnost Bakovci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 19. novembra 2000 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS Bakovci, ki se uporabi za:
-	sofinanciranje izgradnje vodovodnega omrežja
-	izgradnjo pločnikov
-	izgradnjo in sanacijo cest
-	ureditev zelenic in vzdrževanje vaških javnih poti
-	dograditev ulične razsvetljave
-	ostala vzdrževalna dela na objektih in opremi ter druge potrebe v krajevni skupnosti.
Zavezanci bodo plačevali samoprispevek v višini, ki je določena v 4. členu sklepa o razpisu referenduma.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA«, če se glasovalec strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
7.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje KS Bakovci in lastniki nepremičnin na območju KS Bakovci, ki nimajo stalnega bivališča na tem območju.
8.	člen
Krajevni samoprispevek je izglasovan, če je za uvedbo samoprispevka glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu Krajevne skupnosti Bakovci.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje referendumskega programa je odgovoren Svet KS.
11.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi volilna komisija KS Bakovci, pri čemer smiselno uporablja določila Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS.
12.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Kot dan razpisa se šteje 16. oktober 2000, od tega dne začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma. Sklep se objavi tudi na krajevno običajen način.
Številka: 15/2000
Bakovci, dne 28. septembra 2000
Predsednik sveta krajevne skupnosti Bakovci Štefan VEREŠ, 1. r.
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 3. in 56. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS, št. 15/94 in 38/96), 46. a in 47. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) ter 65. in 68. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur. list RS, št. 23/99), je Svet krajevne skupnosti Nemčavci na seji, dne 7. oktobra 2000, sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Nemčavci
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Nemčavci za obdobje 5 let in sicer od 01.02.2001 do 31.01.2006.
2.	člen
Z referendumom se bodo krajani KS Nemčavci izrekli o uvedbi krajevnega samoprispevka v nedeljo, dne 19. novembra 2000 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnem mestu v Vaškogasilskem domu Nemčavci, Nemčavci 39 d.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za izvajanje naslednjega referendumskega programa ih sicer za:
-	adaptacijska in vzdrževalna dela vaškega zvonika s pripadajočimi prostori (kapele);
-	gradnjo dodatnega kraka kanalizacije proti Vaško-gasilskemu domu Nemčavci;
-	obnovo cest in dokončno ureditev pločnikov;
-	ureditvena in vzdrževalna dela komunalnih objektov v KS Nemčavci;
-	urejevanje pokopališča;
-	nadaljevanje izgradnje kompleksa Vaškogasilkega doma in ŠRC Nemčavci;
-	sofinanciranje drugih nalog in investicij pomembnejših za KS Nemčavci;
-	financiranje funkcionalnih obveznosti KS Nemčavci in dotiranje delovanja društev in klubov, ki delujejo v KS Nemčavci.
Za izvršitev programa bo potrebno 42,500.000 SIT. Višina sredstev zbranih s samoprispevkom bo predvidoma znašal 10,000.000 SIT. Ostala sredstva pa bodo zagotovljena iz drugih virov.
4.	člen
Zavezanci za samoprispevek so krajani s stalnim bivališčem v Krajevni skupnosti Nemčavci, lastniki nepremičnin v KS Nemčavci, ki nimajo stalnega bivališča v Krajevni skupnosti Nemčavci.
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci iz 1. odstavka tega člena v denarni obliki in sicer v naslednji višini:
-	2% od neto plače zaposlenih oziroma nadomestilo plače ter nagrad, plačil dopolnilnega dela in plačil po pogodbah o delu;
-	5% od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
-	150 DEM letno v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije lastniki nepremičnin v Krajevni skupnosti Nemčavci, ki nimajo stalnega bivališča v Krajevni skupnosti Nemčavci;
-	2% mesečno obrtniki oziroma samostojni podjetniki - nosilci dejavnosti od zavarovalne osnove, od katere plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki opravljajo svojo dejavnost v KS Nemčavci;
-	2% od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom;
-	2% mesečno zaposleni v tujini od povprečne neto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni zavezanci po določbah 12. člena Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico, ki je opremljena s pečatom krajevne skupnosti Nemčavci in z naslednjim besedilom:
III
številka 20
Krajevna skupnost Nemčavci GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 19. novembra 2000 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS Nemčavci, ki se uporabi za:
-	adaptacijska in vzdrževalna dela vaškega zvonika s pripadajočimi prostori (kapele);
-	gradnjo dodatnega kraka kanalizacije proti Vaško-gasilskemu domu Nemčavci;
-	obnovo cest in dokončno ureditev pločnikov;
-	ureditvena in vzdrževalna dela komunalnih objektov v KS Nemčavci;
-	urejevanje pokopališča;
-	nadaljevanje izgradnje kompleksa Vaškogasilkega doma in ŠRC Nemčavci;
-	sofinanciranje drugih nalog in investicij pomembnejših za KS Nemčavci;
-	financiranje funkcionalnih obveznosti KS Nemčavci in dotiranje delovanja društev in klubov, ki delujejo v KS Nemčavci.
Zavezanci bodo plačevali krajevni samoprispevek v višini, ki je določena v 4. členu sklepa o razpisu referenduma.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA«, če se glasovalec strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.
7. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje KS Nemčavci ter lastniki nepremičnin
na območju KS Nemčavci, ki nimajo stalnega bivališča v KS Nemčavci.
8.	člen
Krajevni samoprispevek je izglasovan, če je za uvedbo samoprispevka glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu Krajevne skupnosti Nemčavci.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje referendumskega programa je odgovoren Svet KS.
11.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi volilna komisija KS Nemčavci, pri čemer smiselno uporablja določila Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Nemčavci.
12.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Kot dan razpisa se šteje 16. oktober 2000, od tega dne začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma. Sklep se objavi tudi na krajevno običajen način.
Številka: 18/2000 Nemčavci, dne 7. oktobra 2000
Predsednik sveta krajevne skupnosti Nemčavci Štefan BARBARIČ, 1. r.
Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Ur. list RS št. 1/96) objavlja
RAZPIS
o podelitvi nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih.
Podeljene bodo naslednje nagrade:
-	nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture,
-	plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture,
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture in
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota mladim ustvarjalcem na področju kulture.
Nagrado prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. Plaketo prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Priznanje prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevke k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v mesecu februarju 2001.
Kandidate za nagrado lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe.
Predloge z utemeljitvami pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota do 1. decembra 2000.
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
na podlagi 3. in 4. elena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) objavlja
JAVNI
RAZPIS
1.	ZA PRIJAVO PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE LETNEGA
PROGRAMA KULTURE V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA, KI BO V LETU 2001 FINANCIRAN IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
I.
Predloge programov, projektov, akcij in drugih aktivnosti lahko prijavijo vsi pravni subjekti, ki so v Mestni občini Murska Sobota registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture, občinska društva ustvarjalcev in njihove zveze, avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci.
II.
Predlagatelji pošljejo en izvod predloga v skladu z razpisno dokumentacijo, ki jo dvignejo na Mestni občini Murska Sobota (pri Brigiti Perhavec), na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Ponudnik mora ponudbo poslati izključno s priporočeno pošto, najpozneje do 31.12.2000 s pripisom: »Razpis 2001 - kultura.«
2.	ZA PRIJAVO PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE LETNEGA PROGRAMA MLADINSKIH
PROJEKTOV V MESTNI OBČINI, KI BO V LETU 2001 FINANCIRAN IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
I.
Predloge programov, projektov, akcij in drugih aktivnosti, namenjenih mladim do 27. leta starosti, predlagatelji pošljejo v skladu z razpisno dokumentacijo, ki jo dvignejo na Mestni občini Murska Sobota (pri Brigiti Perhavec).
II.
Ponudnik mora ponudbo poslati izključno s priporočeno pošto, najpozneje do 31.12.2000 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: »Razpis 2001-mladina«.
IV
11. november 2000
Terezijin sejem tudi letos v vsej svoji veličini
radicionalno Trejzino senje (Terezijin sejem) se je tudi letos pokazalo v najboljši luči. Veliko je bilo namreč tako razstavljalcev kakor obiskovalcev, za nameček pa je bila to ena najtoplejših tovrstnih sejemskih prireditev v vsej njeni stoletni zgodovini sploh.
Več kot 250 prodajalcev, ki so na sejmu potem ves dan, do prvega večernega mraka, nekateri - gostinci so bili seveda med njimi, pa tudi dlje, ponujali vse mogoče blago, je jutranji mir na osrednjih mestnih ulicah, ki so bile tega dne zaprte za promet, s postavljanjem stojnic zmotilo že zelo zgodaj. Za naj-
bolj zgodnje kupce je morala namreč sejemska ponudba biti nared že kmalu po 7. uri.
In ta je bila zares pisana in bogata. Kot že po tradiciji so bili najbolj »močni« sejmarji z Ribniškega, ki so ponujali izdelke suhe robe; med drugimi pristnim sejemskim »blagom« pa smo srečevali same (redke) domače obrtnike: Hozjanov Štefan iz Male Polane je ponujal leseno orodje za kmetijstvo (vile, grablje ter ročaje za motike, sekire, lopate,...), Zelkova Jožef in Franc iz Pečarovcev sta imela razloženo lončevino, Kisilakov Geza kot znani čevljar iz Rogašovcev je ponujal doma izdelano obutev, Celecovi - Gregor, ki izdeluje medenjake in drugo lectovo blago v Murski Soboti ter Jožica v Ratkovcih na Goričkem, pa so imeli po ne ravno malem sejmišču
kar nekaj stojnic.
Sicer pa je na sejmu prevladovala cenena konfekcija, pa že malce na preveč vsiljiv način razstavljeno spodnje perilo, veliko je bilo posode in plastike ter vsega mogočega, kar se uporablja v gospodinjstvu. Tudi drobnega kmečkega orodja je bilo na pretek.
Skozi dan, zlasti pa opoldan, ko je bučno sejemsko dogajanje na Slovenski in Zvezni ulici ter na Trgu zmage izza mestnih stavb obsijalo tudi prijetno sonce, ki je ozračje ogrelo kar do skoraj neverjetnih petindvajset Celzijevih stopinj, pa se je bilo za številne najbolj prijetno ustaviti pri stojnicah, kjer so točili pijačo in ponujali hrano. Gostinci, na vsakem vogalu je bil kak, vedo povedati, da se ponudba kuhanega vina tokrat zaradi neobičajno toplega dneva ni kaj prida obnesla, po kuhanih klobasah pa so ljudje po tradiciji radi posegali. Mladi pa so bili tudi letos najpogosteje pri ponudnikih s pečenim kostanjem.
Obiskovalci so bili v glavnem s sejmom, ki je ob Miklavževem v decembru, eden od dveh osrednjih v mestu že več sto let, zadovoljni. Res je sicer, da je danes mogoče prav vsako blago, ki ga ponujajo sejmarji, kupiti tudi v trgovini, vendar je zlasti za starejše kupce sejemsko blago pač sejemsko.
Obiskovalci so se letos s Terezijinega sejma najpogosteje vračali z metlami na ramenih ter z zavitki sveč v rokah.
♦ Geza GRABAR
Stojnica zdrave hrane
Ob Svetovnem dnevu hrane smo lahko med množico stojnic v središču mesta Murska Sobota posebej opazili izstopajočo stojnico in piramido zdrave hrane. Na letošnjem Trezinem senju so jo pripravili Zavod za zdravstveno varstvo Pomurja, Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota, Pomursko društvo za boj proti raku in organizacija Cindi. Obiskovalci so ob stojnici prejeli nasvete, kako se zdravo prehranjevati, zainteresirani pa tudi recepte. Lahko so si ogledali tudi lepo razstavljena živila v znameniti piramidi zdrave hrane.
♦ Filip MATKO
15
številka 20
Uspela vaja Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota
asilsko poveljstvo v Mestni občini Murska Sobota posveča nenehno pozornost usposobljenosti svojih operativnih enot iz društev desetih primestnih krajev ter iz samega mesta Murske Sobote. Ob rednem zimskem izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju v oktobru, mesecu požarne varnosti, pripravijo tudi večjo gasilsko vajo. Tako je bilo tudi letos.
Letošnja vaja je potekala na objektu vaško-gasilskega doma v Nemčavcih, kjer naj bi domnevno zagorelo zaradi napake na električni inštalaciji. Požar naj bi zajel gasilsko garažo, sejno sobo, kuhinjo z inštalacijo zemeljskega plina ter dvorano, kjer ima tovarna Mura začasno skladišče tekstilnih materialov. Zaradi različnih materialov se je domnevno sproščal velik dim in razni plini. Obstajala je tudi nevarnost, da se je v kuhinji kdo od prisotnih poškodoval, zato je bilo treba pregledati prostore in rešiti morebitne ponesrečence.
Karel Fujs, poveljnik PGD Nemčavci, ki je vajo tudi pripravil, v vodstu vaje pa so poleg njega sodelovali še poveljnik GZ Mestne občine Murska Sobota Štefan Vereš, predsednik GZ Jože Pintarič ter podpoveljnika GZ Franc Olaj in Štefan Cipot, je nesrečo sporočil na Regijski center za obveščanje v Murski Soboti, odkoder so za reševanje najprej aktivirali domače gasilce ter gasilce mesta Murska Sobota. Nemčavski gasilci so na požarišču vzpostavili poveljniško mesto, pregledali območje požara, ocenili položaj ter pristopili k reševanju in gašenju iz bližnjega vodnega hidranta. Osrednja enota GD Murska Sobota je zaradi velike količine dima in raznih plinov v objektu najprej aktivirala izpihovalec dima in plinov ter začela s pregledom prostorov.
Ker je požar obsežnejši, kakor so sprva ocenili, so nekaj minut zatem iz mestne občine aktivirali gasilske enote 2. kategorije (PGD
Rakičan, PGD Černelavci ter PGD Bakovci), ki so branile sosednji objekt ter tisti tel vaško-gasilskega doma, katerega požar še ni zajel. To nalogo so imele tudi ostale enote, ki so v MO Murska Sobota razvrščene v 1. kategorijo (PGD Markišavci, PGD Polana, PGD Veščica, PGD Kupšinci, PGD Krog, PGD Satahovci ter IGD Mura Murska Sobota) in so jih aktivirali pozneje. Nakatera društva pa so bila vključena v verigo odvzema oziroma prečrpavanja vode in so prav tako branila sosednje objekte. Vse enote pa so na požarišče poslale tudi nosilce dihalnih aparatov, ki so se z ustrezno opremo podali v notranjost objekta, da so pregledali in poiskali morebitne ponesrečence. Teh na srečo ni bilo.
Prireditev, ki je bila priložnost za dokazovanje usposobljenosti enot v primeru nujnega ukrepanja vseh gasilskih sil v mestni občini, je ponovno potrdila, da je enajst krajevnih gasilskih društev ter industrijsko gasilsko društvo soboške Mure, dobro usposobljeno in pripravljeno za ukrepanje tudi pri zahtevnejših požarih.
Po besedah Štefana Vereša, poveljnika Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, je bil odzivni reakcijski časa vseh sodelujočih gasilskih društev tudi na tokratni vaji zelo kratek, seveda ob upoštevanju dejstva, da je bila vaja nenapovedana. »Na požarišče so prve prihitele gasilske enote druge kategorije in centralno gasilsko društvo Murska Sobota, vse pa so bile pri gašenju aktivne v manj kot 20 minutah od sprožitve alarma. Akcija, ki je zelo lepo uspela, pa ni bila namenjena le preverjanju odzivnosti članov gasilskih društev in usposobljenosti le-teh, ampak je bila tudi priložnost ugotavljanja uspešnosti delovanja gasilske opreme. Tako smo v Nemčavcih prvič preverili tudi delovanje novega gasilskega vozila GVC 16/20 soboških gasilcev ter izpuhovalec plinov in
dima, s katerim je to vozilo opremljeno,« dodaja Vereš.
Vajo pa je zelo visoko ocenil tudi Stanislav Wolf, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota, rekoč: »Gasilci gasilskih enot Mestne občine Murska Sobota so zelo aktivni, saj so po lanskoletnem uspešnem sodelovanju na zaščitno-reševalni akciji »Pretok« tudi letos organizirali prireditev s preverjanjem usposobljenosti operativnih enot. Namen akcije Pretok je bil v delovanju, ukrepanju in
dopolnjevanju vseh udeležencev v akciji zaščite in reševanja. Akcija se je izkazala kot uspešna, hkrati pa je bil z njo dosežen tudi izobraževalni namen. Napake iz preteklih let so bile izkušnja za boljše in celovito delo v prihodnje. Izpiljenost ukrepanja v akciji zaščite in reševanja pa so gasilske enote lahko pokazale tudi na tokratnem usposabljanju v Nemčavcih pri Murski Soboti.«
S tem pa aktivnosti gasilcev v Mestni občini Murska Sobota v letošnjem letu še niso zaključene, saj bodo do konca leta v gasilskih društvih potekala še izobraževanja s področja varstva pred plinom. Seveda pa se bodo nadaljevale tudi aktivnosti za posodobitev gasilske opreme.
Posvet predsednikov in poveljnikov zvez pomurske gasilske regije
a posvetu s predsedniki in poveljniki gasilskih zvez pomurske regije, ki je tik ob začetku oktobra, meseca požarne varnosti, potekal v gasilskem domu v M. Soboti, so obravnavali dvoje tem. Ker častni regijski gasilski poveljnik Franček Gomboc pripravlja kroniko gasilstva v Pomurju, zato pri tem računa tudi na pomoč občinskih zvez ter njihovih društev. Gomboc je za 133 gasilskih društev soboške upravne enote njihove kronike že uredil, izrazil pa je željo, da se v ta obsežni projekt vključijo tudi območja oziroma društva iz ostalih treh pomurskih upravnih enot, torej Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone. Načeloma so tudi predstavniki s teh območij soglašali z aktivno vključitvijo v ta obsežen in edinstven projekt, v katerem naj bi bilo v sliki in besedi predstavljenih vseh 245 gasilskih društev, kolikor jih deluje na obeh bregovih reke Mure. Ker bo šlo za izjemno obsežno publikacijo, v kateri bodo predstavljeni tudi gasilski funkcionarji posameznih društev, in njihovo opremljanje, poseb-
no poglavje pa bo namenjeno tudi sodelovanju z zamejstvom, še ni znano, v kakšni obliki bodo izdali kroniko pomurskega gasilstva. Ker bi publikacija presegla kar nekaj tisoč strani, ni namreč izključena niti možnost izdaje le-te v obliki zgoščenke.
V drugem delu posveta pa so se predsedniki in poveljniki seznanili tudi s sistemom in oblikami koriščenja sredstev iz preventivnega sklada Zavarovalnice Triglav, območne enote Murska Sobota. Slednja naj bi poslej sredstva za potrebe posameznih gasilskih društev zagotavljala preko občinskih gasilskih zvez; določeni del sredstev pa bo namenjen tudi za regijske gasilske namene. Pri tem so predstavniki zavarovalnice poudarili, naj posamezne občinske gasilske zveze pripravijo finančne načrte oziroma podajo predloge investiranja na tem področju za leto 2001.
Po posvetu je sledil še prikaz gasilskega sredstva BONPET, ki ga je opravilo podjetje Proizvodnja in trgovina gasilske opreme in požarni inženiring iz Senovega.
♦ Geza GRABAR
16
11. november 2000
Odmevno nočno tekmovanje za grajski pokal
počastitev krajevnega praznika so gasilci iz Rakičana pri Murski Soboti tudi letos pripravili tradicionalno člansko nočno tekmovanje za pokal Grada Rakičan. Pri tamkajšnjem mogočnem objektu, ki dobiva s temeljito in načrtno prenovo vse lepšo podobo, s prihodom konjenikov soboškega Konjeniškega kluba Grad Rakičan, pa tudi novo vsebino, so se gasilci pod reflektorji pomerili v suhem tridelnem napadu ter s tem preverili svojo usposobljenost tudi v drugačnih -nočnih razmerah.
Povabilu na 2. nočno tekmovanje se je odzvalo petnajst moških ter tri ženske desetine, kar samo potrjuje, da postajajo nočna tekmovanja gasilcev vse bolj priljubljena in nov izziv za marsikatero gasilsko enoto.
Da bi bilo tekmovanje še zanimivejše in bi resnično zmagal najboljši, so se enote dvakrat pomerile v suhem tridelnem napadu, za končni rezultat pa se je upošteval seštevek obeh nastopov.
Po pričakovanju je naslov najboljšega ter s tem prehodni pokal organizatorja pripadel vrsti od Svetega Jurija v Prekmurju, ki je
nalogo obakrat opravila brez napak ter na travnati podlagi dosegla rezultat 43,7 oziroma v drugem poskusu 44,9 sekunde. Tudi drugouvrščena desetina iz Ropoče pri Rogašovcih je bila obakrat brezhibna, nekoliko počasnejša prva vaja (47,6 sekunde), pa je bila usodna za drugo mesto. V drugem poskusu so namreč ropoški gasilci za trodelni napad porabili vsega 41,7 sekunde, kar je bil tudi absolutno najboljši čas tekmovanja. Na tretje mesto pa so se uvrstili gasilci iz Beltincev. Pri članicah so bile prepričljivo najboljše gasilke iz Predanovcev, sledili pa sta jim vrsti iz Križevcev ter Vučje vasi.
Kot je ob koncu tekmovanja povedal Ivan Karoli, predsednik rakičanskih gasilcev, sicer pa tudi predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti, je tekmovanje lepo uspelo, pa tudi gasilci so se pomerili v pogojih, ki za tekmovanja niso običajni. Po njegovem so namreč tekmovanja v suhem tridelnem napadu že zdavnaj presegla izobraževalni namen, saj vse bolj prehajajo v športna tekmovanja. Do tu vse lepo in prav, vendar marsikje pozabljajo, da mora biti med vsemi gasilci in ne le med tistimi iz prve enote, prisotno tudi strokovno usposabljanje in
izobraževanje pri vseh ostalih operativnih članih. Odlično usposobljena in homogena prva tekmovalna desetina namreč brez nekaj svojih standarnih članov na požarišču gotovo ne bo tako uspešna, kakor je na tekmovanjih. S tem pa se pokaže vloga gasilcev v čisto drugačni luči.
Prav zaradi tega v PGD Rakičan posvečajo veliko pozornost usposabljanju vseh svojih članov - teh je več kot petdeset. Tudi zato, ker se primestno naselje Rakičan po marsičem razlikuje od ostalih primestnih krajev: v Rakičanu je namreč centralna regijska bolnišnica, dve srednji šoli, dom starejših, letališče ter najmočnejše slovensko kmetijsko gospodarstvo - KG Rakičan, v kraju pa so nedavno položili tudi omrežje za plin. Zaradi pospešene gradnje železniške proge, ki bo povezala Slovenijo in Madžarsko, bo prav proga ob morebitnih intervencijah pri pretoku blaga v cestnem prometu povzročila nemalo težav, zato se v Rakičanu ne zanašajo preveč na pomoč od drugod.
Velika želja gasilcev iz Rakičana (ti kot organizirano društvo delujejo od leta 1924) je zamenjava obstoječega orodnega vozila z novim v bližnji prihodnosti ter seveda vse operativno članstvo kar najbolj strokovno usposobiti - tako teoretično, kakor v praksi.
O enakem ali podobnem tekmovanju v Rakičanu razmišljajo tudi za prihodnje leto, ko naj bi prvič dobilo tudi sloves mednarodnega.
Varnost in zdravje pri delu in varstvo pred požarom
V oktobru, mesecu požarne varnosti je bil v Jakijevi dvorani zavarovalnice Triglav v Murski Soboti enodnevni seminar z naslovom Varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom. Organiziralo ga je društvo strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja, ki mu predseduje Anton Rančigaj, tajnik društva pa je Milan Reberc. O varstvu pred požarom je predavala republiška inšpektorica za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milada Fabijan.
Glavni republiški inšpektor dela Borut Brezovar pa je prisotne seznanil z osnovami pravne ureditve varnosti in zdravja pri delu ter z nalogami in odgovornostjo vodilnih delavcev. Direktor urada Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu mag. Milan Srna pa je podal izjavo o varnosti za oceno tveganja, predstavil listino o sredstvih za delo, projektiranje proizvodnje in uvoz sredstev za delo ter direktive o sredstvih za delo v Evropski uniji. O vlogi pooblaščenega zdravnika pri izdelavi izjave izjave varnosti z oceno tveganja in dolžnostih delodajalca za zagotavljanje zdravih delovnih razmer oziroma zdravja pri delu, pa je govorila dr. Tanja Gazvoda.
Prevzeli novo orodno vozilo
asilci iz Markišavec pri Murski Soboti so sredi avgusta pripravili slovesnost, na kateri so namenu predali novo orodno vozilo. Poleg gasilcev iz štirinajstih okoliških društev - iz Mestne občine Murska Sobota ter sosednje občine Puconci, so se slovesnosti udeležili tudi številni gostje ter seveda krajani.
Orodno vozilo znamke Mercedes Benz -sprinter, njegova vrednost presega 4,4 mili-
jona tolarjev, je opremljeno z motorno brizgalno Ziegler, pripadajočo opremo za dosego požara v oddaljenosti do 300 metrov, dvema zaščitnima oblekama in čeladama odpornima na visoke temperature, dihalnima aparatoma za reševanje v zaprtih prostorih, različnim reševalnim ordodjem in opremo ter lestvijo visoko osem metrov. V vozilu se nahaja tudi 380-litrski rezervoar za vodo, dvakrat po petdeset metrov visokotlačnih cevi ter kombinirani ročnik za gašenje z vodo in peno. V vozilu je tudi celotna oprema za eno desetino gasilcev.
Z željo, da bi vozilo čimmanjkrat uporabljali ob intervencijah na požariščih ali ob drugih nesrečah, je ključe novega vozila markišavskim gasilcem predal Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi.
Priložnostni kulturni program je prispevala domača mladina, vozilo pa sta blagoslovila tudi duhovnika evangeličanske ter rimskokatoliške verske skupnosti. Najzaslužnejšim pri nakupu vozila so podelili še zahvalne listine.
♦ Geza GRABAR
17
številka 20
Občinari -krvodajalci
ar dobra četrtina zaposlenih v mestni upravi Mestne občine Murska Sobota se redno udeležuje krvodajalskih akcij. Nekateri med njimi so darovali kri večkrat: Vladimir ABAKUMOV, je dal kri kar 53-krat, Slobodan VLAOVIČ 30-krat in Frane
GRANFOL več kot 20- krat, za kar so dobili tudi posebna priznanja.
Po sliki sodeč so občinski delavci pravi »korenjaki«, ki drugim sporočajo: »PRIDRUŽITE SE NAM, SAJ NAS NIKOLI NI PREVEČ«.
♦ Ana SVETEC
Na fotografiji od leve proti desni:
Slobodan Vlaović, Vladimir Abakumov in Franc Granfol.
Na skupinski sliki stojijo:
Franc Granfol, Tadej Sever, Jožica Jožica, Bogomir Rola, Metka Puhati, Petra Fartek, Anton Horvat, Amalija Pučko; spodaj čepijo: Vladimir Abakumov, Slobodan Vlaović in Zdenko Čahuk.
Manjkajo: Metka Toplak, Silvija Kouter, Darja Pintarič in Brigita Perhavec.
OBVESTILO
Mestne četrti Murska Sobota prirejajo že tradicionalno srečanje starejših občanov, ki bo v kavarni hotela Diana 22. novembra 2000 ob 12. uri. Na družabno srečanje s pogostitvijo so vabljeni vsi občani mesta Murska Sobota, ki so v letošnjem letu dopolnili ali pa so starejši od 70 let. Vabila bodo prejeli tudi na dom.
Stokrat daroval kri
61-letni Janez Dervarič iz Bakovec, upokojeni pek soboškega Mlinopeka, je letos konec oktobra že stotič daroval kri v humanitarne namene. Prvič je dal kri na krvodajalski akciji z 19-imi leti, redni dajalec najžlahtnejše življenjske tekočine pa je postal z letom 1964. Tistega leta je njegova žena imela carski rez ob porodu, dobila je transfuzijo krvi in mož Janez se je odločil, da bo darovano kri sam tudi vrnil. V dobrih petindvajsetih letih svojega humanitarnega poslanstva je doslej daroval že 40 litrov nenadomestljive življenjske tekočine. Zatorej so zanj pripravili poseben sprejem na Območnem združenju Rdečega križa v Murski Soboti, kjer mu je čestitala in ga obdarila predsednica dr. Branislava Belovič, s svojim darilom pa so se pridružili še člani kolektiva Transfuziološkega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Prisotna je bila tudi predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Bakovci, Minka Cör.
Janez Dervarič, stokratni darovalec krvi, prejema priznanje
Svet tišine Evgena Titana
Do konca meseca novembra bo v Domu duhovnosti v Kančevcih odprta že dvajseta samostojna razstava del prof. Evgena Titana. Tokratna razstava, ki ji je gostoljubje ponudil pater Miha Sekolovnik, nosi naslov Svet tišine, v svetu oblik. Razstavljene so slike, male plastike in vinjete.
Utrinek z otvoritve razstave	
♦ Filip MATKO
18
11. november 2000
Srečanje soboških krvodajalcev
bmočno združenje Rdečega križa v Murski Soboti je 22. septembra letos pripravilo srečanje krvodajalk in krvodajalcev Mestne občine Murska Sobota. Samo v mestu Murska Sobota je 1162 posameznic in posameznikov, ki so kri darovali vsaj enkrat ali večkrat, 650 Sobočank in Sobočanov pa kri daruje redno. Od tega kar tretjina žensk. Sicer pa je v letošnjem letu potrebnih skupno 5500 prostovoljnih darovalcev krvi za zagotovitev potreb po krvi Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu.
Za uvod v popoldansko srečanje pri Ribiškem domu ob Bakovski cesti so nastopili: učenke soboške prve osemletke s frulicami, njihov sošolec s harmoniko, učenke - plesalke in mladi pevec s soboške tretje osemletke. Kot govorniki so pred mikrofonom spregovorili prim.mag. Branislava Belovič, dr.med., ki je predsednica OZ RK v Murski Soboti, Štefan Cigan kot predstavnik Mest-
ne občine Murska Sobota, dr. Erika Kavaš kot predstavnica Transfuziološkega oddelka SB M. Sobota in Damijan Slabe kot predstavnik Rdečega križa Slovenije.
Zlati častni znak Rdečega križa Slovenije je bil podeljen Francu Farteku, 61-letniku iz Murske Sobote, ki je doslej kri daroval že 134-krat! Zatem pa so bila podeljena priz-
nanja, značke in plakete še posameznikom za 20, 25, 30, 35, 40, 45 in 50-kratno (Jože Forjan in Janko Meško 51x, Janko Horvat 53x, Franc Gomboši, Matija Jerebic in Avgust Koren 54x, Jože Meglič 55x) ter 60kratno darovanje krvi (Franc Vlaj 64x, Karel Albert 66x, Mišo Faflik 67x) in za 86-kratno darovanje krvi: Mirko Šeruga.
Transfuziološki oddelek SB Murska Sobota
MEDNARODNI DAN BELE PALICE
Vsak dan v letu je posvečen kakšnemu posebnemu namenu, 15. oktober pa je tudi mednarodni dan bele palice. To je dan, s katerim želimo videče spomniti, da med vami živimo tudi slepi in slabovidni, in drugi z motnjami vida, med katere sodijo tudi mnogi starejši. Zato bi vas slovenski slepi in slabovidni ljudje na ta dan radi še posebej opozorili, sa je vaša pozornost verjetno usmerjena drugam.
Zaradi vsakdanjih skrbi se verjetno niti ne spomnite, da med vami Živimo tudi ljudje, ki imamo hujše ali lažje težave z vidom. Marsikaj, kar se vam zdi samoumevno, je nam nedostopno. Premislite torej, kaj bi vi lahko storili, da bi kakšno od teh ovir lahko odsranili ali premostili. Pogosto namreč zadošča že nekaj dobre volje in pozornosti. Pomembno je vedeti, da ne gre le za fizične ovire - te so sicer res hude in včasih nevarne. Ampak najprej so tu ovire, ki so v človeških glavah: nepoznavanje, predsodki, nepripravljenost za pomoč, najpogostejša pa je tista »udobna nevednost«, ki brez slabe vesti omogoča, da ne storite ničesar. Zato ne pozabite: slepota in slabovidnost sta najhujši v svetu, ki ne želi vedeti zanju, pa čeprav lahko vsak hip doletita vsakogar.
Pri tem pa je nujno vedeti še nekaj. Leta 1921 je bela palica postala simbol ljudi z motnjami vida, leta 1970 pa je bil 15, oktober proglašen za mednarodni dan bele palice. Kljub temu, da je bela palica eden najpreprostejših, najcenejših in najučinkovitejših pripomočkov za gibanje, je mnogi slepi in sllabovidno ljudje pri nas in po vsetu ne uporabljamo. Bojimo se, da bi z njo zbujali predsodke, strah in nelagodje, povezano s slepoto in slabovidnostjo. Prav tako morate vedeti, da slepota ni nujno temna. Mnogi slepi imamo, pa naj se še tako čudno sliši, ostanke vida, ki jih s pridom uporabljamo. Predvsem pa nas večina želi biti čimbolj enopravnih članov družbe in se po svojih zmožnostih vkjučevati v polnovredno zabeno, poiklicno in javno življenje. Za vse to pa običajno potrebujemo nekaj - tudi vaše -pomoči.
Storite kaj tudi za to, da ne bo nikomur nerodno uporabljati bele palice in pozabite najpomembnejše resnice: najboljši pripomoček za slepega in slabovidnega slejkoprej ostaja - človek.
♦ Anton Tonček KOS
V krajih ideje o RK
O
bmočno združenje Rdečega križa v Murski Soboti je za svoje aktiviste organiziralo ogled krajev, kjer še je Švicarju Jeanu Henryju Dunantu porodila ideja o potrebnosti organiziranja društev, ki bi skrbela za ranjene v morebitnih vojnah. To je bilo 24. junija 1859 na bojnem polju pri Solferinu v severni Italiji, ko je samo v enem dnevu, po 15-urnem spopadu, padlo preko štirideset tisoč mladih fantov, še enkrat toliko pa jih je v mesecih po bitki umrlo za bojnimi ranami.
Henry Dunant je o tem napisal knjigo Spomini na Solferino, 1864 je prišlo do ustanovitve Rdečega križa, ki danes v okviru Mednarodne federacije nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca združuje že 167 držav. In od leta 1993 je član te velike družine tudi Rdeči križ Slovenije, čeprav so udje te humanitarne organizacije delovali na slovenskih tleh že od cesarske Avstrije dalje.
Aktivisti murskosoboškega RK
so si tako ogledali kraje, znane iz bitke pri Solferinu: San Martino (vojaški muzej, monumentalni spomenik in kostnico), Solferino (spominski park Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca) ter Castiglione della Stiviere (muzej Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmesca). Med potjo v severno Italijo je bil možen še ogled Benetk, pri povratku Verone.
Na dvorišču muzeja v Castiglione della Stiviere
♦ Filip MATKO
19
številka 20
Srečanje Prekmurcev in Prlekov
etudi reka Mura že od nekdaj za tamkajšnji živelj, ki se je naselil na obeh njenih bregovih, predstavlja naravno oviro - široko in deročo reko je namreč mogoče prestopiti samo po mostu ali pa jo premagati z brodom, Ijudi z obeh strani nikoli ni ločevala. Rekli bi lahko celo nasprotno: zaradi vseh nadlog, ki jih je prinašalo visoko vodovje, ki se je čestokrat razlilo iz struge, so si ljudje pomagali in bili tesno povezani.
Danes Mura več ne poplavlja in ljudem ne odnaša pridelkov, jim ne zaliva domov, kleti in dvorišč... Ljudje - na desnem bregu Prleki, na levem Prekmurci, pa so ostali povezani in navezani drug na druge. To vsako leto potrjuje tudi srečanje med Prekmurci in Prleki, ki hkrati poteka na obeh straneh reke - pri brodu: pri Krogu na levi ter pri Vučji vasi na desni strani.
Zamisel se je članom takratnega Brodarskega društva Mura iz Kroga ter gasilcem iz Vučje vasi porodila že pred šestimi leti in že na začetku med obiskovalci naletela na izjemen odziv. Vsako leto se namreč na družabnem srečanju, s katerim se seveda prepletajo tudi šaljive igre, zbere in izmenja nekaj tisočglava množica obiskovalcev. Od radovednežev, kdo bo koga potegnil v vodo, do zabave, domače hrane, murskih specialitet ali pijače željnih...
Marsikdo je bil prepričan, da bo nepričakovana ohladitev vzdušje na zares domiselni prireditvi dodobra pokvarila in da tudi obiskovalcev ne bo kaj prida. A se je uštel, saj
se je na obeh bregovih Mure gnetla kar nekaj tisočglava množica, kar je dokaz več, da so (tudi) Prekmurci in Prleki lačni kruha in iger... Tudi ta nedeljski popoldan, ko je izza težkih oblakov le mestoma pokukalo sonce, ki je ob prvem večernem mraku že pričaralo čudovit sončni zahod, kot bi se hotelo odkupiti za sivino, je imel ob gostincih, ki - naj so se še tako trudili, niso uspevali sproti zadovoljevati vseh pivskih in prehrambenih potreb obiskovalcev, daleč največ dela kroški brodar Franc Perkič. Z brodom je neprestano z enega na drugi breg reke in obratno brez plačila vozil obiskovalce. Ene zgolj iz radovednosti, kako je na drugi strani, druge zaradi gostinske ponudbe - prleško in prekmursko vino pač ni enako, pa tudi kulinarika ne, tretje spet zaradi prijateljev. Nekateri so se proti večeru zaradi težke glave že porazgubili...
Ker je bil v družabnih igrah po plavanju čez Muro, igri poslancev, županov in svetnikov ter vožnji s kajaki in kanuji, rezultat med Prekmurci in Prleki izenačen, je seveda tudi letos o vsem odločala osrednja igra, ki je vsako leto tudi najpomembnejši dogodek srečanja - vlečenje vrvi čez Muro.
Mnogi so se namreč k Muri podali prav zaradi tega, da bi na lastne oči videli, kdo bo koga potegnil v reko. Petindvajset krepkih mož na vsakem bregu, vmes pa več kot 150 metrov dolga vrv, ki so jo čez reko napeli s pomočjo broda, je že od začetka srečanja največji magnet prireditve. Tudi letos so bili Prekmurci težji, saj so po podatkih uradne meritve, ki so jo opravili že dan pred tem, skupaj tehtali 2.850 kilogramov, Prleki pa so bili za 200 kilogramov lažji. Med vsemi krepkimi »vrvovlečci« je bil zopet v središču pozornosti Prekmurec Marjan Baranja iz Vanče vasi, ki se je od lanskega vlečenja okrepil za celih 30 kilogramov in se je tako lahko letos že pohvalil z 253 kilogrami. Pričakovanja, da bodo Prekmurci Prleke tudi letos potegnili v
vodo in s tem povedli s 4:2, se niso uresničila, saj so »šibkejši« Prleki s svojimi nasprotniki dobesedno pometli in že po slabi minuti dosedanji rezultat vlečenja vrvi izenačili na 3:3. Tako so poskrbeli, da bo drugo leto pri vlečenju vrvi zelo zanimivo... Iz leta v leto pa postaja vse bolj zanimivo tudi plezanje po vrvi oziroma kovinski žici, na katero je pritrjen brod in mu ob rečnem toku omogoča prehod z enega na drugi breg reke.
Prejšnja leta je bilo pogumnežev, ki bi se kljub vabljivim nagradam lotili take nenavadne avanture bolj malo; letos pa se je prijavilo že osem korenjakov. Med njimi je bil tudi lanski zmagovalec Fredi Kapun, bodoči Veržejski zet, sicer doma iz okolice Maribora, ki je kljub mavcu na roki nalogo zopet opravil najhitreje. Gledalce, ki so ob pogledu na vrvi majajoče se plezalce včasih obmolknili, še bolj pa potem, ko so nekateri omagali in štrbunknili v deročo Muro (rešilni čoln je spremljal vsakega plezalca posebej), pa je najbolj navdušil komaj 12-letni Niko Topolovec iz Gornje Radgone, ki je pot z enega na drugi breg - okrog sto metrov, zmogel v sedmih minutah in šestinštiridesetih sekundah (zmagovalec v dobrih šestih minutah). Tretji pa je bil Kristjan Prašnički iz Veržeja. Čez Muro je uspel po vrvi - večina jih je ubrala tehniko »pajek«, preplezati tudi Darko Mlinarič iz Grabonoša, ki bi bil zagotovo zmagovalec in rekorder proge, saj je za pot do vsega tri metre pred ciljem, ko je omagal, porabil vsega tri minute in tričetrt. V Muri pa so se okopali Andrej Arvaj iz Veržeja, Slavko Ficko iz Lipovec, Damjan Gjerek iz Dolnje Bistrice ter Jernej Broder iz Gradišča. Na koncu domiselne in edinstvene turistično-zabavne prireditve so izvolili še cara broda Kroškega. Dosedanjega, Antona Škrabana s Kroga je prvič zamenjala ženska in s tem postala »carica«. To je Milica Hamler iz Vučje vasi.
Ta mora v času svojega »carevanja skrbeti tudi, ka ta naš mali broud (kroški op.a.) nede preveč psihično trpel zavolo velke autocestne brvi štero do spovali Bergauer - pa drugi cestnori... čez Müjro... malo niže med bakofsko plažo in bunčkim ovinkom. Pa še »BROUD« de mu ime... Sram naj jih bo...«
♦ Geza GRABAR
20
11. november 2000
Uspel avto moto rally -10%
na zadnjih prireditev letošnjega praznika občine Moravske Toplice je bil tradicionalni avto moto rally voznikov A in B kategorije pod geslom Vse za varnost prometa, ki se je začel v Prometno-varnostnem centru Gaber v Murski Soboti ter se zaključil v Sebeborcih.
Organizatorji tekmovanja, ki je edinstveno te vrste v Sloveniji, saj je namenjeno tako voznikominvalidom, kakor ostalim občanom so bili - občina Mor. Toplice, Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, Motoklub veterani M. Sobota, Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije ter Avtomoto društvo Štefan Kovač M. Sobota, in so tudi letos pripravili bogat program.
Po spretnostni vožnji na poligonu prometno varnostnega
centra je namreč za voznike sledil še časovno hitrostni rally do kontrolnih točk v Bogojini oziroma na Benediktu, cilj voznikov pa je bil pred vaško-gasilskim domom v Sebeborcih, kjer je bilo ob preizkusu spretnosti tudi testiranje s področja cestnoprometnih predpisov ter zaključek tekmovanja s podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim.
Pokroviteljstvo nad tem izjemnim tekmovanjem - v devetih različnih kategorijah je nastopilo več kot petdeset voznikov, od tega 16 paraplegikov, sedem tetraplegikov ter dve tetrapleginji, je tudi letos prevzel Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Moravske Toplice, ki ga že vrsto let zelo uspešno vodi Franc Čarni iz Sebeborec.
♦ Geza GRABAR
6. Magdičev memorial
Na stezah za kegljanje restavracije Vikend v Radencih je v sredo, 25. oktobra, od 8. ure dalje potekalo tekmovanje v kegljanju za že 6. Magdičev memorial. Organiziralo ga je Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije s sedežem v Murski Soboti, ki ga kot predsednik vodi Matija Merklin. Na tradicionalnem kegljaškem tekmovanju so sodelovale ekipe društev paraplegikov iz vse Slovenije.
Rezultati - ekipno: 1. mesto DP Ljubljana 1292 kegljev, 2. mesto DP Maribor 1275, 3. mesto DP Prekmurja in Prlekije 1147 itd.; Posamezno - člani: 1. Tone Kanc (Novo mesto) 362, 2. Milan Jernejšek (Maribor) 359, 3. Tone Martinčič (Ljubljana) 352 itd.; veterani: 1. Hasan Čauševič (Ljubljana) 335, 2. mesto Alojz Cvar (Ljubljana) 288, 3. mesto Vlado Horvat (DP Prekmurja in Prlekije) 260 itd.; članice: 1. mesto Senka Ivaniševič (Ljubljana) 309, 2. mesto Cvetka Štirn (Ljubljana) 284), 3. mesto Marta Janežič (DP Prekmurja in Prlekije) 265 itd.; tetraplegiki: 1. mesto Mladen Fabijan (Celje) 312, 2. mesto Slavko Dunaj (DP Prekmurja in Prlekije) 277, 3. mesto Aleš Povše (Celje) 273 itd.
♦ Filip MATKO
Prekmurci s priznanji in pokalom
Uspeh Prekmurcev na državnem prvenstvu
Sežani in Lipici je Združenje bolnikov z multiplo sklerozo Slovenije 5. in 6. oktobra izvedlo državno prvenstvo v balinanju in plavanju. Skupno je nastopilo 12 ženskih in 12 moških tekmovalnih ekip, med njimi tudi tekmovalke in tekmovalci radgonske in prekmurske podružnice. Prekmurke in Prekmurci so osvojili kar štiri prva mesta ter tako postali najuspešnejša ekipa tokratnega 8.državnega prvenstva.
Balinanje je potekalo na balinišču Balinarskega kluba Skala v Sežani kar dva dni. Prvi dan so potekala predtekmovanja v treh skupinah. Prekmurci so igrali v prvi skupini, skupaj z Radgončani, in oboji so se ob koncu tekmovalnega dne uvrstili v četrtfinale, kajti premagali so celjsko in gorenjsko ekipo. Podobno je bilo v ženski konkurenci, saj sta v drugi skupini igrali skupaj radgonska in prekmurska ekipa. Obe sta se uvrstili v četrtfinale, po zmagah nad celjsko in dolenjsko ekipo. Naslednji dan, v četrtfinalu, je med ženskami ekipa Ljubljančank, poznejših državnih prvakinj, premagala ekipo Radgončank s 4:2, a tretjeuvrščene na državnem prvenstvu, članice kamniško-zasavske podružnice, so premagale Prekmurke s 5:0. Radgončanke so na koncu bile četrte, Prekmurke pa šeste, pre-
senečenje tokratnega prvenstva pa so bile Ptujčanke, ki so osvojile srebrno medaljo ter tudi priznanje za fair play.
Med moškimi so v četrtfinalu Radgončani izgubili proti goriški ekipi, Prekmurci pa premagali ekipo Ptujčanov z istim rezultatom, 6:2. Radgončani so tako pristali na četrtem mestu, Prekmurci so se uvrstili v polfinale. Tam so najprej s 4:3 ugnali velenjsko-koroško ekipo in pozneje še s 5:1 goriško ekipo. Tako so k pokalu za zmago še drugič zaporedoma dodali prehodni pokal.
Med posamezniki v bližanju krogle balinčku je zmagal Klaudije Radiča iz prekmurske ekipe pred Milanom Brenčičem in Marto Hoheger, dvema članoma radgonske podružnice.
Tekmovanje v plavanju pa je potekalo v bazenu hotela Maestoso v Lipici. Tam je Klaudije Radiča iz Prekmurske ekipe osvojil še srebrno odličje, in sicer v plavanju na 25 metrov - prsno s časom 0:28,82. Je pa bila zelo uspešna tudi Erika Mataj iz prekmurske ekipe, ki je ubranila lanskoletni naslov prvakinje v plavanju na 25 metrov - prosto s časom 0:22,70 ter k temu naslovu dodala še naslov prvakinje v isti disciplini na 50 metrov s časom 0:50,95, kar je neuradni državni rekord.
♦ Filip MATKO
21
številka 20
Na četveroboju mest skupna zmaga ostala v Murski Soboti
o zelo uspelih atletskih prireditvah v našem mestu - zimskem krosu, spomladanskem mitingu za mlade ter poleti večernemu atletskemu mitingu - vsi so potekali tudi z dobro mednarodno udeležbo, je Atletski klub Pomurje na atletskem štadionu pri OŠ I v Murski Soboti sredi septembra pripravil še četveroboj mest.
Gre sicer za poskus oživitve v 60. in 70. letih zelo priljubljenih atletskih tekmovanj nekaterih okoliških mest oziroma območij severovzhodne Slovenije - Ko-
roške, Šaleške doline, Dravskega polja in Pomurja. Prav ta tekmovanja so atletom v prav vseh disciplinah zagotavljala številne nastope ter priložnost, da se zlasti mlajši kalijo na manj zahtevnih tekmovanjih, vsem pa je to bila priložnost, da preizkusijo svojo trenutno pripravljenost.
Prvi četveroboj ekip štirih mest - po dve iz Slovenije (Murske Sobote in Ptuja) ter Hrvaške (Čakovca in Nedelišča), je lepo uspel, saj je v obeh konkurencah nastopilo več kot sto atletov in atletinj. To samo dokazuje, da je bila odločitev
pravilna, zato lahko tudi v prihodnje v Murski Soboti pričakujemo podobna tekmovanja.
Čeprav so soboški atleti tako v moški kakor ženski konkurenci zasedli drugo mesto, so bili v skupni uvrstitvi najboljši. Osvojili so namreč pet prvih, tri druga ter pet tretjih mest ter so za eno točko prehiteli AK Ptuj, na tretje mesto se je uvrstil AK Medžimurje iz Čakovca, na četrto pa AK Nedelišče.
Med pomurskimi tekmovalci so po disciplinah zmagali: Manica Ružič v teku na 100 metrov, Sonja Roman na 800
metrov, Lucija Cvetko na 1.500 metrov, Davorin Čeleš v skoku v daljino ter ženska štafeta 4 x
300 metrov (Manica Ružič, Nina Jakopec, Tjaša Hujs in Sonja Roman); drugo so bili Miki Korčulanin v teku na 800 metrov, Davorin Čeleš v metu krogle, Karmen Grnjak v skoku v višino, tretji pa Aleš Kociper na 100 metrov, Tjaša Hujs na 800 metrov, Anja Cipot v skoku v daljino, Davorin Čeleš v skoku v višino ter moška štafeta 4 x 300 m (Gregor Kranjec, David Horvat, Aleš Kociper, Tomaž Roudi).
Že prve dni novembra (11.11.) pa bo Atletski klub Pomurje gostitelj še enega velikega tekmovanja - državnega prvenstva v krosu za mladinske in članske kategorije.
♦ Geza GRABAR
Mednarodno tekmovanje v rokoborbi
ednarodno tekmovanje v rokoborbi grško rimskega sloga za mlajše dečke je potekalo oktobra v Murski Soboti, sodelovalo je 93 tekmovalcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije, od tega 12 tekmovalcev iz soboškega kluba.
Rezultati moških tekmovalcev: 22 kg: 1. Nejc Vidonja; 25 kg: 2. Tadej Volmut; 27 kg: 3. Rene Vidonja; 35 kg: 2. Sašo Mlinarič; 53 kg: 4. Rene Červek; 59 kg: 5. Dejan Šernek.
Na fotografiji so od leve proti desni:
Tadej VOLMUT, Rene VIDONJA, NEJC VIDONJA, ROK SMODIŠ, Mitja FAJS, Mitja SEČKO, Sašo MLINARIČ, Jure KODILA, Andrej FAJS in Sandi KLAR.
V ozadju: Trener Rade BAČIČ in mednarodni sodnik Stanko ŠERNEK.
Anton Tonček Kos govori udeležencem na začetku srečanja
V spomin Ladislava Kuharja
Društvo za šport in rekreacijo Murska Sobota, ki ga kot predsednik vodi Davorin Dervarič, je pripravilo športno in družabno srečanje v spomin na nekdanjega predsednika tega društva, Ladislava Kuharja. Tako so se upokojenci in člani invalidskih združenj zbrali 17. oktobra na tekmovanju v vrtnem kegljanju, 19.oktobra pa v balinanju. Rezultati vrtnega kegljanja:
1. mesto MDSS Murska Sobota - II. ekipa (276 kegljev), 2. mesto MDSS Murska Sobota - I. ekipa
(271), 3. mesto DRŠI Murska Sobota - II. ekipa (199), 4. mesto DRŠI Murska Sobota - I. ekipa (196), 5. mesto DU Murska Sobota (187) itd. Skupno je sodelovalo osem ekip. Rezultati balinanja:
1. mesto DU Bakovci -moški, 2. mesto DRSI Murska Sobota - ženske, 3. mesto DRŠI Murska Sobota - moški, 4. mesto DU Murska Sobota - moški, 5. mesto DU Bakovci - ženske itd. Skupno je sodelovalo osem ekip.
♦ Filip MATKO
22
11. november 2000
35. Oktobrski tek po soboških ulicah
ljub krajšemu premoru pred nekaj leti se tradicija soboškega uličnega teka, posvečena 17. oktobru -datumu nekdanjega praznika občine Murska Sobota, ki je zdaj spominski dan, nadaljuje.
Zgledni organizator letos že jubilejnega, 35. »Oktobrskega teka«, kakor nosi ta tekaška prireditev uradno ime v današnjem času, je bila Športna zveza Murska Sobota, kot soorganizatorja pa sta vse niti na tej prireditvi s štartom in ciljem pred kavarno Jelša in s 540-metrsko krožno progo, ki je potekala po delu Slovenske in Grajske ulice, po Kardoševi ulici ter po delu ulice Štefana Kovača, imela soboški Atletski klub Pomurje ter tamkajšnje Združenje atletskih sodnikov. Skupna udeležba - 132 tekačev, od tega 19 v članski kategoriji, je bila na ravni prejšnjih let; vsekakor pa ne gre pozabiti, da je včasih v štafetnih tekih tekmovalo veliko več mladih, zaradi denarnih nagrad pa postaja v zadnjih
letih vse elitnejša in številčnejša zasedba zlasti v članskih vrstah.
Že po tradiciji so najprej merili moči mladi, ki so tekmovali v štafetnem teku. Med učenkami 5. in 6. razredov - ta kategorija je bila mimogrede z devetimi štafetami tudi najštevilčnejša, so bile najhitrejše deklice OŠ III. iz Murske Sobote, sledita ekipi OŠ Radenci ter OŠ I. Murska Sobota - 1. ekipa; med dečki v enaki konkurenci pa so bili najhitrejši učenci OŠ Bogojina, na drugo mesto se je uvrstila OŠ Križevci, na tretje pa OŠ Radenci. Med deklicami 7. in 8. razredov so si naslove najboljših pritekle učenke OŠ III. Murska Sobota, OŠ Kapela - 1. ekipa ter OŠ Tišina; med dečki 7. in 8. razredov pa OŠ Bakovci, OŠ Pu-
conci ter OS I. Murska Sobota. V mladinski konkurenci pa so bili med ženskami najhitrejše dijakinje Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole, sledi ekipa Gimnazije
ter Srednje zdravstvene šole; med moškimi pa so se na prva tri mesta povzpeli dijaki Gimnazije, Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administra-tivne šole ter Srednje zdravstvene šole. Vse omenjene srednje šole imajo sedež v Murski Soboti.
Ker se je povabilu za nastop v članskem teku - moški so morali premagati 8 krogov, ženske pol manj, odzval tudi udeleženec maratona na nedavnih olimpijskih igrah v Sidneyu - Roman
Kejžar iz Železnikov, ki je imel ob sebi tudi večkratna zmagovalca tekov po soboških ulicah -Celjana Romea Živka in Marjana Krempla iz Poljčan, poleg njih pa je bilo še nekaj reprezentantov, je bil eliten tako moški, kakor ženski tek. Slednji tudi zaradi Sonje Roman, ki tekmuje za soboški Atletski klub Pomurje, kakor tudi nekaterih drugih reprezentantk.
Pri članih je bil Kejžar kljub enakovrednim tekmecem v zaključku teka najhitrejši, sledila sta mu Živko in veteran Krempl, ki je dopolnil že 45 let in je kot za šalo opravil tudi z enkrat mlajšimi tekmeci; pri članicah pa Sonja Roman ni imela hujše konkurence, saj sta Mariborčanki Marjana Zajfrid na drugem ter Silva Vivod na tretjem mestu, precej zaostali že na začetku teka. Druga domača tekmovalka - Polonca Horvat, prav tako AK Pomurje, pa se je uvrstila na 6. mesto.
Najboljši mladi v štafetnih tekih so prejeli odličja in prak-
tične nagrade, najboljši trije v članskih vrstah pa poleg tega tudi denarne nagrade. Pri nagrajevanju najboljših pa smo opazili tudi nekatere spremembe: po uveljavljeni praksi prejšnjih let letos namreč ni bilo nagrajenih šest prvouvrščenih članov oziroma članic; prav tako pa po stari praksi posebne pozornosti ni bil deležen niti najboljši (ter edini) domači tekmovalec (Slavko Kumek iz Gornje Radgone).
♦ Geza GRABAR
Še zadnji napotki sodnika Janeza Kovača pred startom deklic -učenk 5. in 6. razredov.
Najboljši v kategoriji učencev 5. in 6. razredov.
Najhitrejše članice (od leve proti desni): Silva Vivod, Sonja Roman, Marjana Zajfrid.
Najboljši člani (od leve proti desni): Marjan Krempl, Roman Kejžar, Romeo Živko.
23
številka 20
Soboški dom Partizan
om Partizan je že vrsto let shajališče soboških športnikov, saj je v dvorani za vadbo, dvorani za judo in rokoborbo, strelišču in trimskem kabinetu redno organizirana vadba in treningi, na zunanjih površinah pa potekajo športno rekreativne dejavnosti v malem nogometu, košarki, rokometu in odbojki. Društvo pa goji predvsem vadbo za različne starostne skupine od najmlajših do upokojencev, športno ritmiko, gimnastiko, aikido in od jeseni hokej na travi. Z oktobrom je v dvorani tudi baletna šola. Ocenjujemo, da je v redno dejavnost vključeno čez 530 udeležencev.
V letošnjem letu je Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, ki je upravljalec doma Partizan, praznovalo 80-letnico društva, hkrati tudi 80-letnico organiziranega športa v mestu Murska Sobota. Ob tej priložnosti je bila pripravljena slavnostna akademija z bogatim programom z nastopom cicibanov soboških vrtcev, članov društva in nastopom vrhunskih gimnastičarjev in športne ritmike.
Izšla je tudi knjižica Hermana Šticla: Zgodovina telovadnega društva Sokol Murska Sobota, v izdaji Športne knjižnice št. 10, ki jo izdaja Športna zveza Murska Sobota.
Vzporedno z vsemi aktivnostmi pa so potekala prizadevanja, da se uredi status doma z lastnikom, Športno unijo Slovenije. Dobro organiziran sestanek med Druš-
tvom, Športno unijo in županom je dal konkretne rezultate, saj potekajo zadnja prizadevanja pred podpisom pogodbe o lastništvu doma. Po pogodbi bi 80% lastnik postalo soboško Društvo za športno rekreacijo, 20% delež pa bi ostal v lasti Športne unije Slovenije Ljubljana.
V vse dejavnosti, ki se odvijajo vzporedno z domom Partizan in dejavnostjo Društva za športno rekreacijo, je vključena Športna zveza Murska Sobota, ki ima poslovne prostore v domu.
Dogovorjeno je, da bo Športna zveza
skrbela za funkcionalno dejavnost doma in zagotavljala sredstva za del kurjave, elektriko, komunalne storitve, zavarovanje objekta ter tekoča popravila.
V letošnjem letu so bila opravljena naslednja dela: pleskanje v skupnem znesku 1.254.203 SIT, popravila vodovoda in centralne kurjave v znesku 46.321 SIT, popravila stekel in namestitev ogledal za vadbo baleta 141.967 SIT. Pripravili smo ustrezen prostor za arhiv in ga primerno uredili. Razširjeni so bili poslovni prostori za Medobčinsko nogometno zvezo, ureja pa se skupna pisarna za poslovanje klubov in zvez.
Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota je kandidiralo pri Fundaciji za financiranje športnih organizacij za ureditev ograje na zunanjih površinah in preplastitev asfaltnih površin.
S sredstvi Fundacije in Mestne občine je naložba uspela in danes imamo lep in urejen objekt, investicija pa je znašala okoli 7 milijonov SIT. Društvo pa je poskrbelo za številna druga popravila, kot so razsvetljava v dvorani, ureditev ravne strehe nad trimskim kabinetom ter številna druga vzdrževalna dela. Vsa dela, ki sta jih opravila Društvo in Športna zveza, so bila nujna glede na zahteve inšpekcijskih služb.
Prav prizadevanju Društva za športno rekreacijo Murska Sobota in Športni zvezi Murska Sobota gre zasluga za posodobitev doma in ureditev vseh površin za normalno uporabo.
♦ Ludvik ZELKO
Soboški dom Partizan po dolgotrajnih dogovarjanjih končno v lasti Društva za športno rekreacijo Murska Sobota.
Prenovljena ograja ob zunanjih igriščih doma Partizan v Murski Soboti, ki ima tudi svoja parkirišča.
24
11. november 2000
Regina v Jukeboxu
oktobrskem Jukeboxu do zadnjega kotička napolnjene restavracije Zvezda je blestela Sobočanka Irena Jalševec-Kogoj, znana kot pevka Regina. Za Regino jo je, ker ima kraljevi glas, poimenoval mož Aleksander, s katerim sta, preden je začela peti sama, nastopala kot Duo Regina.
Po 19 letih pa sta se domači publiki ponovno skupaj predstavila Rudi (Omahen) in Pupa (Irena Jalševec) ter nas spomnila na koncert v soboškem srednješolskem centru in druge ter glasbena potepanja po Jugi. Tokrat sta doživeto zapela Londonska ulice in upravičeno požela aplavz mladostnih prijateljev in vseh, ki smo jima po tolikih letih prisluhnili.
Regina je s svojimi pesmi uspela tako v Sloveniji kot na Evrosongih in čeprav doma z ravnine, je svoj izrazit glasovni razpon dokazala prav v Pesmi gora. Vedno znova pa prepriča tudi z glasbenimi uspešnicami
kot so Dan najlepših sanj in druge. Prepričljiva pa je bila tudi v odgovorih na vprašanja voditelja Jukeboxa Boštjana Rousa in skupnem nastopu z mladimi glasbeniki s tega območja: Felicito Heric, profesorico flavte na glasbeni šoli, učiteljem glasbe Zoranom Repijem, za pianinom, Tadejem Ropošo s kitaro, Petrom Beznecom s (sposojenim, kot je dejal) kontrabasom in Boštjanom Bertalaničem z bobni.
Prekmurska ljudska Ne ori, s katero so sklenili nastop, pa je bila višek večera v domačem okolju, v katerega se Regina rada vrača iz Ljubljane, kjer si je ustvarila družino in je nepogrešljiva na glasbeni sceni.
♦ Foto: Flavio DOTTO
Zadovoljstvo nastopajočih ob koncu koncerta.
Priložnostna razstava Jožeta Kološe-Kološa
Tudi letos je bila ob obletnici smrti domačega umetnika, ki še nima svojega - torej Kološevega kabineta umetniške fotografije, v predprostoru grajske dvorane v Murski Soboti na ogled priložnostna razstava njegovih del. Tokrat je Janez Balažic, višji kustos Pokrajinskega muzeja, ki jo je postavil, izbral sedem del iz ciklusa Bekači-demoni, ki jih je Kološ ustvaril v letih 1962-63 in tri dela iz cikla Poezije Toneta Svetine iz leta 1970. Razstava je bila na ogled od 28. septembra do 4.oktobra, ves čas pa je odprta tudi Stalna muzejska zbirka Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.
Rigoleta
na
soboškem
odru
Prva predstava v okviru gledališkega abonmaja v sezoni 2000/1 je bila v Murski Soboti glasbena komedija Rigoleta. Nastala je v Cafe Teatru Ljubljana, njen avtor je Andrej Rozman-Roza, v kostumih Alana Hranitelja pa so nastopili Mateja Golob kot mama Oktavija, njena ljubša hči Rigoleta - Mojca Partljič, bolj spevna sestra Dorina - Branka Kraner in Gojmir Lešnjak-Gojc kot Zdravko, Živko in Žarko.
Pod odrom je za živo glasbo poskrbel glasbenik Miško in v nostalgični mjuzikl vključil tudi lokalno značilnost: Boža s Tišine, ki je igral tišino za tovornjake. Na odru pa je Dorina (z metlo v rokah, ker jo je mati imela za služkinjo) zapela z angelskim glasom in sprožila glavni zaplet v komediji z uspešnim nastopom na glasbenem tekmovanju za slovensko popevko. Na njem netalentirana Rigoleta v prvo pogori, v drugo pa ambiciozna mati podkupi komisijo. Smeha ob zapletih, pa tudi glasbenega užitka ob žlahtni slovenski popevki izpred desetletij, je v dobro uro trajajoči predstavi dovolj za sprostitev in aplavz, s katerim smo gledalci nagradili gostujoče umetnike.
♦ Brigita BAVČAR
25
številka 20
Restavriranje baročnega portala soboškega gradu
rad v Murski Soboti je pomemben kulturni spomenik, njegov portal iz prve četrtine 18. stoletja pa je posebej imeniten. Ker ga je načel zob časa,
so se obnove lotili restavratorji specialisti Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Maribora v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota.
Obnova detajlov zahteva veliko preciznega dela.
vezda-Diana je v obnovljenih prostorih gostišča sredi mesta odprla pivnico, v kateri točijo svetlo in temno pivo iz lastne pivovarne.
V njej varijo pivo po starih bavarskih receptih, izpopolnili pa so tudi kulinarično ponudbo in v pivnici, po zgledu podobnih v naši soseščini pri Avstrijcih in Nemcih, ponujajo poleg pivskih klobas, krožnika in bovle tudi pečena svinjska rebra, svežo kračo, govedino v solati, pečene
girice in že doslej znani bograč, golaž in vampe ter kislo juho. Nekdanji hotel Dobray, v katerem so se že nekoč križale osebne, poslovne, družbene in politične poti domačinov in številnih potnikov, ki jih je zaneslo na naš konec, ima tako ob klasični restavraciji novo ponudbo.
Pivo je od odprtju in v vročih dneh letošnjega poletja kar teklo, poleg količine pa je pomembna tudi njegova odlična kakovost, saj je svetlo pivo prejelo nagrado.
Montaža zvona v novi

mrliški veži v Černelavcih
26
Sobota ima pivnico in v njej kakovostno pivo po bavarskih receptih
11. november 2000
Po tednu otroka in prometne varnosti
Teden otroka v oktobru je v Murski Soboti minil v znamenju tradicionalnega kostanjevega piknika na grajskem dvorišču, kjer je bilo povpraševanje po tem slastnem sadežu veliko. Letos prvič pa je bilo grajsko dvorišče tudi prizorišče bolšjega sejma in otroške ustvarjalnosti.
Mali šolarji so obiskali tudi Konjeniški klub Grad Rakičan in se najpogumnejši povzpeli na konja, drugi so se predali igri v rakičanskem parku, vsi pa se razveselili kostanja, ki jim ga je spekel vrteški hišnik.
Otroke sta v njihovem in tednu prometne varnosti zabavala klovn in klovnesa, za varnost pa sta poskrbela policaja v modrem, ki sta nadzorovala dogajanje na tokrat zaprti Slovenski ulici v središču mesta, kjer je bila ob malih varovancih vrtca Laura na poslikani mestni ulici redovnica.
27
V SLIKI IN BESEDI
Arheološko najdišče Pod kotom jug
od kotom jug je ime arheološkega najdišča v velikosti 8400 m2, ki leži na njivah med Bakovci in Krogom na trasi bodoče avtoceste. Presenetljivi rezultati dvomesečnih arheoloških raziskav Pokrajinskega muzeja Murska Sobota so vzbudili pozornost tako pri arheološki stroki kot pri ostali javnosti. V globini 20-30 cm smo namreč odkrili grobišče iz časa eneolitika - bakrene dobe, ki sega nazaj več kot 5000 let. V žare (ročno izdelane glinaste posode različnih oblik in velikosti, nekatere med njimi so tudi okrašene s plastičnim rebrom, z brazdastim vrezom z geometrijskimi motivi ali pa je na njih nanos barbutina) ki so imele na sredini dna
luknjo, so prebivalci bližnje naselbine pokopali ostanke umrlih - pepel, nedogorele kosti, v nekaterih primerih dodali zraven okro (barvilo) ali pa tudi lupine polžjih hišic.
Odkritih je bilo 140 grobov, ki pripadajo nosilcem kulture retzgajary. Vemo, da je ta kultura v času prehoda iz srednje v pozno bakreno dobo bila razširjena v vzhodno alpskem prostoru, severni Hrvaški, Moravski, jugozahodni Slovaški in v zahodni Madžarski. Čeprav poznamo naselbinske ostaline prebivalcev omenjene kulture, pa so njihova grobišča zelo redka in skorajda nepoznana, zato je odkrito gro-
bišče Pod kotom jug tako edinstveno in pomembno v tem delu Evrope. Pri tem ne smemo pozabiti, da je pokopavanje umrlih ena izmed bistvenih potez učlovečenja, ki ga je mogoče slediti
v najzgodnejše dobe človeške zgodovine. Mesta mrtvih -nekropole pa so eden izmed pomembnih virov arheološke znanosti, saj način in oblika pokopa kažeta na religiozno, ekonomsko in socialno strukturo družbe nekega časa in prostora.
Grobišče pa ni edino presenečenje na našem arheološkem najdišču. Odkrili smo namreč tudi naselbino iz časa kulture
žarnih grobišč (okrog leta 1000 pr. n. št.) h kateri sodi tudi prva zakladna najdba v naši pokrajini, in sicer 56 kosov bronastih predmetov kot so ingoti (nepredelan bron), sekire in srpi. Pod plastjo te naselbine pa leži v globini 1,60 m še plast starejšega naselja, verjetno iz časa bronaste dobe, ki ga bomo raziskali drugo leto v zgodnji pomladi.
Vsa letošnja arheološka izkopavanja na trasi bodoče avtoceste med Vučjo vasjo in Beltinci (jezera, Nova tabla, Gramoznica, Kotare - Krogi, Kotare Baza in Pod kotom jug) so velika presenečenja in kažejo, da je bila naša pokrajina v preteklosti pomemben del širšega evropskega prostora, nam vsem pa, ki danes živimo tukaj, je s temi odkritji dana možnost, da kljub vsesplošnemu razcvetu črpamo iz tega bogastva preteklosti čimveč.
♦ Irena ŠAVEL ♦ Fotografije: Jože POJBIČ
Jože Varga pri izkopavanju...
... in z zadovoljnim nasmehom ob dragoceni najdbi.
Arheologinja Irena Savel na terenu.
Restavrator Nikola Ehrlich.