[j leto. Ish* dr* krat *T. 17. — wp. if. CLEVELAND, OHIO. TORBK, a4. FEBRUARIJA 1914. ______________________i__ AMF.RIK A^'^^BB FwrfBtfrt idTirfffnt II '"'' /.' * (j ■ LOTO VIL - VOt VIL Eistni novice. poročilo češke zadruge gospodarsko samostal-jgt češkega naroda v Clevelandu- RSTEN NAPREDEK. sko hranilno društvo i", ki objednem tudi po-av/ujv denar češkim rojakom pri zidavi hiš ali pri nakupu zemljišč, je pravkar izdalo svoje letno poročilo, Jci je jako zanimivo.. V tem poročilu se zr-cili organizatorična in gospodarska sila Cehov v naši naselbini, ki streme za višjimi, idejami, in ki hočejo biti gošpo-:darsko samostojni, da ne ho-duo prosit miloščine in kredita k tujim narodom ali pa k rajnim odiralcem. Po poročilu je izdalo češkp drujtvo lansko I leto «17.867 ju posojilo pod-jetnikom^ ^r^vcem in delavcem, in vre$ost češkega zemljišča ia lastnine je nara.tla preko milijon dolarjev v enem leta. Glavnica družbe zqasa $75.0100, pozneje so pa bile še ' razpisane delnice, tako, da razpolagajo Cehi skoro s 400.000 dolarji kapitala. Čistega pro-fita, ako odštejemo vse izdatke, je društvo naredilo v enem • leta $7.600.56, kar je pač lepi ' svota. Poleig tega so pa delni- . carji je dobili d.ividende po 5 in po\ odstodka. Čefhi so mojstri v organizaciji in držijo skupaj kot skala, kjer se gre za narodne koristi. Mi Slovenci bi se morali kar se tiče gospodarske neodvisnosti in organiza-rije, še tmnogo učiti od naših r bratov, in prav nič nam ne (bi J škodovalo. Saj je vendar dejs-y. tvo, da je v naši naselbini, kakih 800 hišnih posestnikov in nad 200 trgovcev ter dovolj rojakov z večjim ali manjšim premoženjem, ki bi'lahko naredili izvrstno gospodarsko or-i ganizacijo v prid cele slove«-ske naselbine. Mi le preveč radi zaidemo k tujci po denar, dasi nia železnici izgubil eno roko, je tožil W. L. Kennedy železnico na $25.000 odškodnine. Sodnik Day od zvezi nega sodišča mu je prisodil $11.000. Kennedy je šele dvajset let star. —iPomnite, da je vsak pon-deljek in petek zvečer ob 8. uri v Knausovi dvorani šola za one ki bi raeli postali državljani. Objednem se vam spišejo tudi 1 vse prošnje za državljanske papirje pri teh podtičnih večerih. Ne hodite okoli ljudij ,pač pa se obrnite naravnost na to šolo, kjer dobite tudi vse druge informacije glede državljanstva. .--O—— i . ' '■ Velika tatvini V Trstu so . vlomili neznani tatovi v manu-fakturno trgovino Marco Con-I forti in so1 pokradl mnogo bla-; ga in izgotovljenih oblek. Coa-forti je cenil škodo prvotno na 6000 kron, nadaljna preiskava t pa je dognala, da so napravili tatovi za 25.000 K škode. Vlomilci so poskušali odpreti tudi ,;> M \ George Washington, prvj preiaednik Zjedinjenih držav, je bil rojen 22. februarija 1732 v Near Bridges Creek, Westmoreland County, Viginija. Po poklicu prvotno je bil inženir Prvič je bil zvoljen za predse inika 1789 in je bil predsednik 7 let, 10 mesecev. Umrl je 14. dec. 1799 za pljučnico v Mount Vernom, Va. kjer je tudi pokopan- Angleži razburjeni. Uporni meksikanski general Villa je dal ustreliti angleškega podanika Ben-c tona v Meksiki. ZAHTEVAJO PREISKAVO. Washington, 22. febr. Veli* ko razburjenje je povzročilo po, celi Angliji poročilo, da je uka- j zal ustaški meksikanski gene-j ral Villa ustreliti angleškega j državljana William S Bento-na. Anglija odločno zahteva od Zj. D. da morajo upeljati natančno preiskavo. General Villa trdi, da je bil Benton ustreljen, ker ga je hotel e orožjem naipasti in ker je bil pristaš Huerte. Vojaška preiskava je dognala, da se je Benton prepiral z Villo, nakar so ga ustaši razorožili in .postaviil) pred vojno sodišče, ki je Angleža takoj v smrt obsodilo. Državni tajnik Bryantakoj uka'zal Obsežno preiskavo, ini ameriški konzatli delajo z vso; naglico, da dobijo vsa dejstva v roke. Angleži bi se sicer sami maščevali radi tega umora, toda stara Monroe doktrina jim pretpoveduje, se Vmešavati v ameriške posle, in naloga Zj. držav je, da dobi zadoščenje Angležem za umor. V poslopju ameriškega državnega tajništva v Wa9hingttonu je vladalo v soboto vdiko raburjenje, kajti (govorilo se je, da je ukazal Villa umoriti tudi dva ameriška državljana, da so bili ubiti tekom enega tedna trije An-g'ezi, in da jih še več leli po ječah. Člani senatnega odbora za zunanje zadeve, so dobili od ameriških dilžavljanov v Meksiki brzojave, v katerih poročajo, da je bil Benton thnorjen zavratno kakor pes, in da morajo Z. D. zahtevati odškodnino. Položaj je jako nevaren, ker cela Evropa je nezadovoljna z Wilsonovo neodločnostjo, in zahteva, da Zjed. države nastopijo bolj energično proti Meksiki. Slučaj Benton kaže, da noben tujezemec nt varen svojega življenja v Meksiki. -—-—-- Naročnina $2.00 na leto. Ne $li§a|) radi, Sedajni demokratični vladi V; , Washington« je jako ne" ljubo, ker je toliko delavcev brez »dela. KRIZE NI? . Washington, 22. febr. Teško ! da predsednika Wilsona kaj I bolj boli, kakor poročila pred-j sednika industrijalne komisije, ! v katerem .poročilu se s črnimi besedami slika današnji delavski položaj, in kaže na obupno stanje stotisočev delavcev, ki so brez dela. Da bi predsednik Wilson nekoliko olepšal mučne posledice, ki so raditega nastale za vlado, se je javno izjavil, da ne vrjame temu poročilu, toda izrazil se je, da ga je silno presenetilo poročilo, ki trdi. da je v sajnem New Yorku 350,000 ljudij »brez dela in je-la. Da pa zakrije svojo potrtost, se je predsednik izrazil, I da poročilo kakor ga je izdala industrijska komisija, ni natančno, ker so baje številke brezposelnosti vzete iz časopisov, ne pa na podlagi javnega raziskovanja, To poročilo je prišlo demokratom ob skrajno neugodnem času, ko se pravkar republikanci pripravljajo, da začnejo s silnim bojem p tot i novemu tarifu in Benarni postavi, in republikanci bodejo dokazovali, da so ravno te reforme krive bivajoče se krize. IWilson je v veliki zadregi, njegovem mnenju bi morali radi novih postav nastopitti boljši časi, nasprotno pa je čim-dalje slabeje. Wilson se tolaži ■ z obljubami, da "kakor hitro bo nekoliko bolj gorko, bo več dela," Seveda na take obljube *e ne more mnogd dati. Kajti veliki kapitalisti in tovarnarji so skoro izključno republikanci, ki hočejo nalašč nagajati Wilsonovi vladi s tehi, da , ustavljajo delo in pripravijo de-1 mokratično stranko v tako sla-i ho ime, kot so jo pripravili le-1 ta 1893., ko je nastala huda kriza pod demokratično vlado. Republikancem je vseeno, It pustijo radi politike stradati pol rrtHtinnfi /tplavr^v milijona oeiavccv. | 1 Za svobodo, • r. Morilec Thaw se bori z z»d* njimi močm', da se oprosti blaznice. Njegova usoda bo kmalu jasna. i . ■ ; ' -'. SLABA ZNAMENJA. 1 ■,.»;'■' • \ : l y'f i"' _ ;r >1 Concord, N. H., 22. febr. Pred tukajšnjo zvezno sodnijo se vrši zadnje zaslišanje, ki naj prinese Thawu konečno svobodo ali pa dosmrtni zapor. Se" daj se gre za to, ali naj se Tha-wa spusti proti varščini na prosto toliko časa. dokler ne bo odločilo najvišje sodišče Zjed. držav o njegovi usodi, ali nai bo toliko časa zaprt, dokler se imenovano sodišče ne izreče, kaj je storiti s Thavom Kot smo že poročali, je sodnik Al* driclh imenoval posebno komisijo izvedencev, ki naj poroča. če bi bil "Hiavv nevaren ljudem. če ga spustijo na prosto. ,Ta komisija s« je izjavila, da Thaw ni nevaren javnosti :n se ga lahko spusti. Glavni ne-sprotnik, da se THawa spusti pioti varščini naprosto, je Je-rr-:r»e, bivši pokrajinski pravnik New Yorka, ki je svoječas-110 Thawa spravil v blaznico. ' lerome se je izjavil, da komisi-ia. ki je preiskala Thawa ne ve ničesar, in da je Thaw za ljud« jako nevaren, če ga spustijo na prosto. V dokaz tega je navedel enak slučaj, ki se je zgc d:I v dfžavi New York. Tam je tudi neka .zdravniška komisija spoznala morilca Davisa za pametnega, nakar so ga spustili na prosto. Davis pa je šel naravnost na dom svoj$.sestrične, katero je imel najraje, in ji je s sekiro odsekal glavo. In Jerome je dejal, da je ravno taka nevarnost, če pustijo Thawa na prosto. Sodnik, ki ga bo spustil, bo moral odgovarjati za vse posledice, ki jih povzroči prostost Thawa. Jerome je govoril poldrugo uro, potem pa je prosil sodnika, da mu dovoli še deset dnij, da bo govoril proti obtožencu. Sodnik je dovolil, pa tudi Thawovi zago-s vorniki, med katerimi je bivši guverner države Pennsylvania, Stone »dobiH deset d.ij.^a Vojni strah. Vojaška in mornariška uprava / Zjedinjenih držav zahteva* jo velikanske svote od kongresa za orožje. NOVICE IZ KAPITOLA Washington, 22. febr. Vsako leto, kadar pridejo v kongresu li na vrsto vojaške, mornariške v n trdnjavske zahteve, se pola- s sti Ijiudstva nekak vojni strah, p Trije posebni odbori v zbornici s poslancev, in trije odbori v s zbornici senatorjev, se posve- t tujejo, koliko denarja naj do- t volijo vojaški in mornariški u- č pravi, da bodete zadovoljni. > Sedajni kongres sicer ni nič kaj it pri volji, da bi 'žrtvoval poseb- t no velike svofe za orožje. Ven- t da- sil'jo demokratični tajniki \ mornarice in armade v kon- 1 °xesu, da dovoli čim več oboro- < zevanja. Mornariški tajnik zah- 1 'eva kar štiri nove bojne ladije 1 noleg drugih manjših ladij. Ve- 1 nomer trdi, da Zjed. države 1 nrso dovolj pripravljene za slu- I čajnega sovražnika, in da je 1 mornarica Zjed. držav danes že ! na tretjem mestu ter da imajo Nemci močnejo mornarico kot Amerika. Vojaška uprava pa f?a*hteva nove topove za obrežje, mnogo več streljiva, šotorov, pušk in obleke, ker vsega tega je sedaj premalo v zalogi.. Edini vzrok, ki ga imate vojaška uprava za silno oboroževanje je, da se cela Evropa silno oborožuje ter da Amerika ne sme zaostali. Kadar v Evropi ne bo več oboroževanja, tedaj tudi v Ameriki preneha. Nekateri govore, da podpihujejo razne tvrdke za strellji-\o in izdelovanje pušk in topov vojni oddelek, da nabavi čim več orožja, ker bi s tem izdelovalci orodja imeli lepe dobičke. 'To pa ni resnica, ker postava pravi, da vojaška uprava ne sme več kot deset procentov svojih vojnih potrebščin naročiti od .zunanjih izdelovalcev, 90 procentov vseh vojaških potrebščin pa mora vlada Zjed. držav preskrbeti v svojih lastnih izdelovalnicah. Vladne kroge v Washingto-1111 je začelo skribeti, ker se I Nerftči v glavnem mestu Mek-sike oborožujejo, dve strojni puški in 40.000 nabojev. Moštvo in orožje je že na potu v glaVno mesto. Washington, 22. fefor. Industrijska komisija, ki je postav-, ljena za to, da študira delavski t položaj, proučuje sedaj delavske razmere v drugih dež*elah. Če bo ta komisija dobila kaj dobrega v tujih deželah, bo -klicala isto tudi tfukaj vpeljati. Poslanska zbornica je dovolila 25 milijonov dolarjev za zboljšanje novih cest. Predlog je sedaj v senatu, pa je malo upanja, da bi prodrl, ker naj-starejši senatorji so proti predlogu. Posebno se bojuje proti , predlogu senator Burton i® Ohio. , ker*je parlament spremenil nekaj točk glede starostne pokojnine premogarjev. Vlada je poslala močen oddelek vojaštva v t premogarske kraje. PVemogar-ji v severnih delih Francije so I s splošnim glasovanjem odklonili štrajk. -———o- Zastrupljale rojaka? Rochester, Minn., 21. febr. ■ Mir. St. Zgonc, obče znan med" 1 Slovenci po Ameriki, se naha-> ja v Rochester bolnišnici. G. i Zgonc sumi, da mu je dala sluz- - kinja Neža Kanje po domače : Trhlenčkova strupa pri obedu, i dne .9. jan. G. Zgohc je to opa-i zjl še ob času, poiskal zdrav-i niško pomoč in se tako ješil - pre ranega groba. • ..........1 i ga zagovarjajo. V dvajsetih , dneh bo sodnik A Id rich odlo- 1 cil. kaj se naredi s Thawom. I -v. > Novi davki. Avstrijski parlament je sprejel novo postavo glede davkov, pri kateri so naj" JB bolj prizadeti samci _____________ NOVICE IZ EVROPE. Dunaj, 21. febr. Več kot eno leto so izdelovali v Avstriji no- | vo davčno postavo, ki je 'bila ' sedaj konečno od parlamenta potrjena. Ta postava se tiče samo takozvanega "dohodninskega davka". Nova postava je tako narejena, da bo kakim S 500.000 dosedajnim davkoplačevalcem odvzela sedajni davek, jn naložila nj:!h davčno ibreme na rame drugih. Priznati se mora, da so pri razpisu davkov se v resnici ozirali ne- g koliko na siromake, oziroma j 'jurii. ki imajo majhne' letne dohodke. Največ davka bodejo morali plačevati samci, osebe brez otrok in oni, ki imajo na leto več kot 10.000 kron dohodkov. Ljudje, ki ne podpirajo nikogar s svojim zaslužkom, bo- ^ dejo morali plačati 15% davka od svojih dohodkov, osebe pa, od kater ih zasluiika je odvisna še najmanj ena oseba, . plačajo 10% davka od zaslužka. Glavni boj se je vršil za to, da se določi svota, do katere i ne bo treba plačati davka. Do-sedaj je plačeval davek vsak, • ki je zaslužil $250 na leto. Od ■ tega denarja je moral vsakdo » plačevati 7 kron davka na le- M : to. Socijalisti so zahtevali, da 1 i mora oseba zaslužiti najmanj j $360, da je zmožna plačevati davek, konečno so pa zjedinili - in dofočili minimalno svoto • $320. Kako se bo plačeval no- - vi dAvek, naj služi sledeči i vzgled: Mož, ki zashiži 50.000 1 kron na leto, je dosedaj plačeval dohodninskega davka na/t leto 1760 kron. 1P0 novi postavi bo moral plačevati 2105 kron, če je pa ta mož samski, tedaj bo plačal 2400 kron. Dunaj, 21 i febr. Dunajski nadškof Piffel je izdal jako os-1 tro pastirsko pismo, v katerem 1 preklinja moderno obleko žensk in objavlja, da moderna - obleka hikakor ne more nare- » diti ddbre. ljubeznjive matere - ■ za družino. i Rim, 21. febr. Finančni mof- • - nariški in vojni minister so / predložili italijanskemu par1w|i mentu račune, koliko je ^^H - treba plačati za vojsko v Tri- - pol i su. Vsi računi skupaj zna-i šajo 1150 milijonov lir. - r. Petrograd. 2fj. febr. Ruski . car je izdal na vsa vojaška po- | j veljništva strogo povelje, da 3 morajo vojaški častniki čim . lepše postopati z moštvom. Ce- - sarju je prišlo zadnje čase veča 1 pritožb na uho, in je sedai za--j y grozil častnikom z ostrimi kaz^ ) nimi, če se ne bodejo pobolj- - šali. - IParrz, 22. febr. Premogarji 1 i po ju-žnih delih Francije, po- I sebno v St. Ettiene, so sklenil^ da uprizorijo generalni štrajk* | DENARJE V STARO DOMOVINO peilljamo: 50 kron ......... 10.3R ? 100 kron ......... 20.6f» 200 kron......*.... 41,0w m ;' :t00 krop .......... 3 400 kron ...---- «2.0*> ^ 540 kron ..........102,60 ^ 1006 kron .........; ?04.W> 2000 kron.......... 403.00 WniB J. PTRC. Wdltor fe B8UBD TUBSDAY8 AND PRIDAY8. m«*d by lft.000 llarmUni (Kralncrs) In O* CHj of Cfcv*l«nd •■« elsewhere. Ad-«r-tU« t»(* «m rrqmst. Ill.......v I !■ I I I ■ 1 TBI.. CUV. NINCITON lOO O y Biknd a* mcmMU« matter JUMM? Mb l»oa. nt the post oflet at Ctovtlaad, O. oder tft* Act of March 8. 1879._ No. 17 Tot. Feb. 3414 Vol vlL [g®,, r . " 1 = Osebna svoboda. mm - ^^^KKatsMv> v 1 Ce zahtevamo za posameznika pravico, da sam odloči, če hoče uživati alkohotične pijače ali če pri tem pade kaka pikra beseda na prohibicijo* pa pridejo temperenčniki na dan I z dokazom, da je prostost po- * sameznika v' toliko omejena, v kolikor upljiva njegovo de- , janje na splošni blagor. Tem-... pevenčniki pravijo, da posamezen človek nima nobene pravice udajati se navadam, ki ško-' dujejo njegovemu zdravju, kva-» njo njegovo nravnost aH slabšajo splošne gospodarske raz-g Mere. Temperenčiki pravijo, da ima celo zmerno uživanje I vse te slabe posledice za seboj. • In da svoje mnenje še bolj podprejo, se sklicujejo na izjave g.#aznih znanstvenikov ter na I eksperimente v laboratorijih. Toda vse te izjave so brez iprsake temeljite (podlage. Kar Igle tiče izjav strokovnjakov, mo- ' I ramo pomniti, da čeravno je glferecej veliko teh izjav, so ven-i dar slednje posledice malega f itevila strokovnjakov in učen-l|«^ov, in če naredimo par iz-j*m, so to naziranja ljudij, ki jftlikakor ne morejo odgovarjati svojo znanost, ki splch ni- 1 snaio zmoznoati, da bi o zade vah alkohola oddali rvoje ko* 1 I konečno veljavno mnenje. Popolnoma se je to dokazalo ob priliki, ko je odbor petdesetih mož Ipredloiil tempe- < g; renčni ženski organizaciji ? ■ v renčni ženskj organizaciji katere ime je "Worn- i ens Christian Temperance • Union" protest proti napačnim. • izjavam glede alkohola v šol- 1 slcih knjigah. Ta protest proti 1 tenrperenčnikom je bil sprem- -Ijan z izjavami raznih mero« £. dajnih avtoritet na tem polju. 1 Na ta protest se je odgovorilo I (z izjavo, Opremljeno s podpisi 1 številnih ljudij, ki so sicer zna- 1 ni v javnem življenju, ki pa ; nikakor nimajo potrebne zmo- 1 žnosti, da bi na polju alkohola > spregovorili resno besedo. f Kar se pa tiče eksperimen- 1 tov v laboratirijih, s katerimi 1 se je skušalo dokazati, da ima . ce'o zmerno uživanje alkohola ■ slab upljrv na ^prožnost duha, . je pa stvar popolnoma drugač- \ na, in sicer taka, kakor jo je * orisal Charles S. Dana. sploš- l no znani Špecijalist za živce: 1 "Alkohol nrnia ne na ta ne na " H druin način upljiva na zmož- z nost do dela, če se ga jemlje * dnevno v zmernih množinah." J Dr. Rivers, iz Cambridge. An- " gliy. ie konečno dokazal, da c so bili eksperimenti prejšnjih u znanstvenikov napačni radi po-mankljivih metod. p Pa še en drugr razlog je, ka- h terena se navadno citira proti v proh'biciji. In to je dejstvo, da v prebivalci v onih krajih, ki so postavno "suhi" vfeeno uživa- o jo opojne piiače. naj jih dobijo ; na ta al: oni način, in pri tem 1 & celo ne pomislijo ne, kake vr- • ste material uživaio. večinoma \ * nais'abSi. ki pa morejo dobiti. Tn rnvno ta stoba razvada ima |J za R^5dico kršenie postav ter zmpni^anje moralične vredno- Pa nhrnimo «e od teh dokazov in preglejmo nekoliko po- '•7''p' V v • fofs . • v:-, X- -'V' • [• V S « 'i« I . I robne je, kakšne posledice bi u imela proh.bicija, če bi se ope-m Ija splošno po vseh krajih. Najbolje storimo, če v kratkem • premotrimo dobre učtidce, ki J jih ima arnerno uživanj alko-holn h pijač, čessr sploh ne l>i 3 bilo, če bi se prohibicija sploš-k no upeljala. Recimo, da dobi* " mp postavo, ki prenove po: vseh kraj Mi Zjedin jenih držav ^ izdelavo, prodajo in uživanic alkofliolnih pijač. Toda to po1 stavo 1)1 bilo jako teško spolno vati. Fizično bi bilo popolno-. ma nemogoče preprečiti izde-lavo pijač na domu. Znano te. I da so bili izdelki domačih rol< v manjvredni in nepopolni, do-» kler se ni izdelava alkoholnih . pijač postavila na industrijske podlago. Kar se pa tiče domačega izdelovanja opojnih pijnč v onih državah, kjer vlada pro- ■ hibicija, velja ono, o čemur se [ je govorilo, na konvenciji druž-. be "Society for Equity", far-. marske organizacije: Neki član ki je bil prej temperenčnik in je tudi izdajal temperenčni list, se je izjavil: '^Prohibicijonisti 1 vam l>odejo potrdili, da bodejo imele za posledico njih postage "dives", "blind tigers \ | "speak easy", in ,4boot leg- , gers". Nikdar pa vam ne bo • temperenčnik razkril celega : (akta o fn sicer po slabem žgan- ^ ju, ker ddl>rega radi »prepovedi 2 ne 4)o mogel dobiti. Kako uso-depolne posledice pa bo imelo g to privatno izdelovanje alkohola, ne more nihče razsoditi. 1 In tudi na/bolj ipruftribicijoni- J stični optimist nc. more trditi, s da se esedami: Zmerno Jc uživanje alkoholnih pijač je va- n' žen in splošen pripomoček do sl veselja do življenja in to vese- ra Ije do življenja ne dviguje le morale .potom pospesenja sre- sc če, pač pa direktno pospešuje .' ustroj. m Gle1 moja mati je majhna, drobna, krotka, kakor jagnje, Alah naj v ve, kako, je to bilo. Kakor bi si h jastreb pripeljal golobico v p gnezdo. AH mati je ljubila mo- S jega očeta: bala se ga je sicer, li kadar je imel svoje hude diji,, b kad^r ga je lomila jeza in mu n je vrela divja kri v žilah. 'Pa a vendar, živelo se je. Končno ii moški je moški, si je mislila, si Najstarejša deca so bile dvfe ti hčerke. In nevkročene. hude, b nemirne, ko oče. Samo leto dni li je bilo med njima razločka. Ko- g tnaj so znale laziti po podu. že n so se cel dan ravsalc in prepi- si rale. Mati je obupovala. Vražje z: oči ste imeli; kakor volčji rod c« se je to .klalo in grizlo med se- o boj. Lase jim je morala ostrici č in nohte, da si niste mogle na- d rediti toliko hudejga in še so se j« steple do krvi, za vsako malen- n kost, igračko, košček kruha ... Sirotica mati, ta se je najoka- k la!... Potem sem prišel jaz na r svet. In jaz sem bil njen. kro- \ tkega snea. Precej prve dni je v videla to. Ze pri prsih ste bili P sestri drugačni, jeznorito je bi- s 'o to, nestrpljivo, kričalo je. n Taz pa sem bil potrpežljiv, ta- ^ ko je spoznala', da sem drugi, j« mehek. 5e zdaj mi večRrat s " »mehom pripoveduje, kako me si ie skrivala pred sestrama, d? šl mi ne bi kaj naredile, pozneje š< na sam pomnim. Vako «e mi i' d huda godila dostikrat, če sem k po nesreči zabredel v kak pre- či . •p*'. - 'T K«' -iji ' ■ * aT f.t ' r zumete ž itjrmar. a "O, da. Omoženi ste U dav-no. Najstarejša ima že sedem . otrok, druga tri. Še vedno ste . sicer vznetljivi, kakor smodnik, t ampak veridar ju je življe^nje « _ precej vkrotilo. Z menoj se ni-n koli več tie prepirati. Nasprot-r no. Kadar je doma huda ura, y vzamem jaz svoje knjiMe, pa hajd k setsram, zdaj k eni, zdaj k'4r%i." ' "Zakaj >greste od doma? Kakšna huda ura?" je vpraše- / val stric. ^ • "-No, tako. Oče se včasih še vedno razpali. Jaz malo mirim, meni je vsak prepir nekaj strašnega; naravnost ne podnašam. — Oče nikar, saj se ni vredno razburjati aa ptazen nič — raz- 1 lagam. A on: Kdo je gospodar ! v hiši, jaz aH ti?! In žile na < . sencih trni naskočijo. — Jaz: < . Ti oče f in "že držim kljuko v < , roki. Par dni me ni domu, po- ; . tem zopet pridem, oče je malo j •t bolj resen in še bolj redkobese- < , den, kakor navadno. Ali rad me j ; ima vseeno. Drživa se, ko da se I , ni nič godijo, kakor da sem j . doma spql, kakor , vedno in t stvar je poravnana. 1 "Rekli ste ,dt vas je osem ? \ , Kakšni so dnugi?" "Trije so umrli. Za menoj je j ! prišla zopet deklica. Lepa, ko 1 , slika, gibljiva, živa stvarca in r jezljiva, kakor podlasica. Rad j sem jo imel aelo. Ampak tudi f ona me je tepla in praskala, s Mnogo močnejši sem bil od t nje, deček in starejši. Pa me je š vgnala ko nič. Jaz se ji nisem s upal v resnici kaj storiti, a ona i ni pazila, kam vdari. A prfkup- 4 Ijiva je bila, priliznjena, ko ma- r čica. Vsi smo jo imeli radi, čeprav je včasik sikala, leo krop.- ! Umrla je, ko ji je bilo pet let. s Meni je bilo sedem, a še dobro p se spominjam na njo. Med tem r so se rodili še trije dečki. Vsi p očetovi. Dva sina' sta umrla £ še majhni. Kden'je star zdaj r šestnajst let." h "Ali vas kaj uboga?" r "Uboga, ha ha! Skoraj, da P bi jaz njega ubogal! Ampak drugače se imava rada. Poprav- r Ijam mu naloge, dajem lekcije. Ce ima svoje muhe, ga že vkro. v t itn. Ori potrebuje mene, ne v jaz-tijega. K^ar je malo pre- p več oblasten z menoj, brezob- t ziren in surov, kar molčim ali par dni po vrsti se kam izgu- v bim ravno ob onem času, ko bi s mu moral to in ono popravljati š in razjasnjevati. Potem že vidi, t da je boljše, da sva prijatelja." k "In Zulejki?" se vmeša na Visokem v Bosni vso raz- ■ metano in zanemarjeno v — • kleti in je šel k provincijahi re-1 da v Sarajevu opozarjat, da bo-: do dragocene knjige segnjile ' da se bodo stari spisi, tako va- • žni za staro hitsorijo Bosne, • porazgubili, če se vse še o pra- • vem čfisu ne uredi in ne prine-s se v dostojen lokal. Zdaj že čez : leto dni dva profesorja urejujeta redke starinske dokumente in foliante. Pripoveduje nam, kako je bil nedavno na večerji pri patrih na Trsatu nad Reko, prvi Mohamedan -r- gost stare- j ga romanskega samostana. Kako mu je v Spljitu Don Bulic razkazpval ostanke., Dioklecijanove palače, kako so lani na potovanju v Rimru maturautje slavili svojega profesorja in kako je bi! tudi Mehmed navdušen, da je prvič in zadjič grešil proti Mjohamedovi postavi in se napil težkega in sladkega italijanskega vina čez vse rhere. % Hitro in prijetno poteka čas. Mehmed že dolgo let zbira bo-senske mohamedanske ženske j pesmi, ki se prepevajo po ha- ; remili in so precej te lic o pristo" ; pne. Mtai in sestre mu pomagajo pri tem poslu. Rad govori o ti ubirki, citira par verzov, < hvali poštenje bosenskega na- j roda, odkritosiičnost bosenskih j Mohamedancev. Neka posebna svežost je v j njegovem bitju. "Kakor, da f>i človek tiapra- J vil izlet po morju ali se okopal { v gorskem potoku, tako deluje j pogovor z Mehmedom," trdi j teta in res je. Ob dveh je prišel in ko se je | vzdignil in začel poslavljati ter ; smo pogledali na uro, je bila j šest. Vsi smo se čudili, tako hi- j tro in zabavno nam je prete- | ke1 čas. Spremili smo ga do j vrtnih vrat. Vsi mu želimo J mnogo sreče, mnogo uspeha, mnogo radosti za vsa njegova pota. In vsi kličemo za njim prijazno.in s toplim srcem: "Na svidenje .Mehmed, na skorajšnjo svidenje!" Naša tiskarna j« slovenska linijska tiskarna. večinoena sam? uboji in deto-mori. V zadnjem času j>a opaža, da število porotnih slučajev vedno bolj pada obenfcm, tudi teža obtoženih slučajev* Zadnja jeseiiska porota je bila v par dneh odpravljena. Za prvo letošnjo poroto pa so bili Skoro v zadrc&i, če bo sploh tret>a sklicati. Kolikor znano, se doslej pripravljajo. samo trije slučaji: en uboj, en požig in ena —: "svinjerija". Ce se ne bo zdaj ofb koncu pred>pusta fantje na "ohcetih" pri "voglar-jenju" preveč puščali kri, bo porotniško zasedanje v dveh dneh končano. Pa ne samo pri poroti, tudi pri okrajnem kazenskem sodišču se to leto o- •''45"> , "t < 1 Dalje na tretji strani. ■ ■ ■ ■ ■■-'■' Kašelj j , <»Ubi bolnik« ternaredi diha nje selo tdko • » Severov t Balzam i 2a Pljuča (Swm'i Half far I —p) . ol^jia mučo« napade kailja ;] i ter a tem olajša bolnika Po-\ ■ -f maira tudi t slučajih prehlada kalija hripavoati, celovškega kailja in dragih boletnih dihalnega utroja. Cena 26 in 50 centov KOŽNO ZDRAVJE cahtera.daecTidrl^jejoaEnoj-nice čiste in delavne Severovo zdravilno milo fSevaia's Meditated Skli Saap) je milo israoredne vredaoati • Priporoča se sadetetovo ko-pelj, ta molke sa britje in n Senake sa lepoto oblica. Vsdr-1' iuje »nojnice Čiste in deltTne. Je tudi isborno sa ismivanje las. Cena 26e Severov TAB-LAX 11 * Sladkorno odvajalo Prijetno sa otroke Priporočeno sa odrasle I : Cena 10 'n 26 centov ! ' I Naprodaj so v vseh lekarnah. Zahtevate iuno Severoma sdra-vila. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas . , , 'jj,i/ii "jj — W^rTf; y . | jI Mfpyri Of STI? ii /Va fv I Li ki rpd<|i ^ | fAl 1'""'- * t 4 Ifavp^i, Kew ^eaico, ....L i* ' * l. .g • 1 Saškatebevan, Texas, Utah, I » WASHINGTON, f -... i. . 7% ' " g' Od 15. marca do 15.'apr. I , Podrobnosti glede ceb , votnje in I , Iščem dobro izučenega brivca, , ki dobi stalno delo in, do^ro . plačo. Vprašajte pri 1*. . ral«, 15523 Waterloo kd. Stop 117, Collinwwod. (17) -:—----rti&rh ____. t, i I *: ___j1 -;r B^^J Asu * t- v. • •. rl ; ,JJ1 1 Prva in najveqa slo- ■ ~ ^ t9- ■ v" #;rrv - w venska tt&m | % najboljšim H žganjem, vinom. Hkwji j romoai konjako« i nfVMM St Cftjfii A imtim odH&um lPt T , L. ' , r H dkmfohmm&m nil vs^Aovrs^Jt lud^^* ■I npoln^ IM AN^H nl|viimbkM^]| Mijaje prvi ■ Hfvc^t p?. jI "'^MEN ID i^hijfc U fa umm ntt cnuk, i II ■eleg tega gaiMlnw u ko blago, bteffp nm prt- J. — n U. I^JU - IUN. iu IBM mm Mt* ■alcer lakb|ri&v 4 aftH pn nas v cono (hm, hrv ■ fdkl M P9VsW siuhrwfa SHHHB& ■lili. II jjj^— fa^fc^ ^^^^^ II* "she pij^^i^Mlpsiiti U ohioIandy I msm cot. I 6102-04 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO H " ■ 1 ^ 1 I • ' ; ' Bolni možje in ženske so ozdraveli! Ko so trpeti leta in to baK proglašeni za neozdravljive po diligiK ulravnikih, so biti ocdravljeoi z električnim zdravljenjem X žarki in teranom. — II ■ ■ John Skatr,5427 Suadard-av. Rosi Wwmtit, 2005 Piltolwg Mtitia Ki«)d. 5970Ea«el-a*. ■e je xdravil 4 leta za neural- Ave je trpek 5 let na rmbcb bolaa dve leti. nervozno*, kapjo, revmstizmom in katarjem m vratne* katarja. Pore** so ialj, «i£ apetka. Mi «no otirti v telodai ie jetrah. Mi smo ga ji, da hna jstiko. Ozdrav£»o njegovo kri m «a ozdravili v 2 ozdravil v 4 mesecih. jo v 3 mmtrh mesecih. :, ^.fjJ'JH^y^ . ■ v" •" : ' "ft- " • -;->'-x Ti ljudje in stotine drugih, katere smo ozdravili v nalili uradih tekom 20 letnega poslovanja v zdravnittvu, »o danes močni, zdravi in delajo vsak dan. Zakaj čakate, da se vam bolezen poslabia? Pridite k nam takoj, da vas preiščemo po najbolj modemih metodah. katere labijo v največih evropskih bolnišnicah, kemiki, fiziki, elektrikarji. S pomočjo j X žarkov lahko pogledamo v notranjost vašega telesa, da vidimo, kakšno bolezen imate in kaj vas bo ozdravilo. DR. L. E. SIEGELSTEIN, 746 EUCLID AVE. BLIZU 9. CESTE, CLEVELAND, OHIO <..'"-v - /. s • '^i. -'-i Ls^.h OlMtft ffij^*™^^ ^ ^'nTv' nffij* **** *• JSplSlk*PRIMO* KOGOJ, 6l28iOla^A^iut.1W*tt** »■0.....MjTaHTOH OiTIR, list But flat St; FRANK ZORIO, 1IM ■ut Htb 8t; MIHAJOL -VINTAR, 1127 B. 8t ~ JOHN MAJZBU €108 Ql ms Arenne. fe «MMW: ANT. AHCIN, 6211 SC ClairAve.; flL KUKT, «1*« Otal lm rmHMmm ANTON ORDIHA, OUT 9L CUir Avanua. < .r * , , v rti ovni zdravnik: J. M. BfcUiKAg. 1137 8t Clatr Avenue. Val doplat nt udz^ B1 ^ž3^«^ t en w aifn e r^ ^ivši ] ^str 1 se je 6a leta Ori JCralj. Gradcu, a v mlajših letih jo bil nd ormo- 1 ške čitalnice. ! ' 'f * ' 1 Malljglasi. ; POZOR SLOVEČI \Delavci, ki se moramo tru- i diti za to malo plačo, in tako < se malokje pripeti, kakor se v -bQlcovni na "škrep-jardu" pri • boau Bilu, da se mora nam-' reč delo kupiti. tPrva vstopnina ( je $i.oo, potem naprej do $5.00, . in to še ni vse dovolj, vsak oni, ( k-f z denarjem plača, mora , zraven še brinjevca donesti, in ^ kdor tega ne spolne, je odpu- , ščen brez vzroka. Se je že več- , krat pripetilo z našimi rojaki, . da so bili odpuščeni stari de- ( lavci, takoj potem sd> pa dobili , novi delavci delo ^ta $2.00. To -ni lepo, da bi morlal siromaški j delavec bosa podpirati, in kdor bolj kolesa mažej inia tudi do- j voljenje, da »me med delom < po satoonih postopati. Jaz se že nahajam v Z. D. pet let, pa ( še nisem kaj tacega videl, kakor pri tej Lake Erio Iron Co. Ko sem to zvedel, seni šel poskusit, kako ravnap z našimi | rojaki, in ko sem vse preskusil i sem rekel bos« nekaf besed navskrii«, da me je kvital. Zato sem vesef; ker mor^m to v javnosti povedati. Ce bi bili rojaki složni, nebi bosom dolar- < jev nosili, pač p* bi jUi raje sa- ■ mi držali v žepih. Pavel Klun. 1 Drž. Ohio. Cuyahoga Co. ' Podpisani Frank»Russ, javni notar v Clevelandu, O., Cuy. Co. potrjujem s tem, da je meni predstoječo izjavo iPavel KKin osebno izpovedal, da je resnica ter je to izjavo lastnoročno pred menoj podpisal. 1 Cleveland, O. 20. febr. 1914. j Frank Russ, javni notar. (Pečat.) Odda oe soba s kopališčem v najem. Poizve se v uredništvu. KJE JE?. Kje je Louis Vidmar, stanu*-joč prej 2m7 Abriendo ave, Pueblo Colo. Ker mu imamo sporočiti važno stvar, naj se takoj oglasi in sporoči svoj naslov Uredništvo "Clev. Ame-rilte". Vodiška Johanca t / Izšla je knjiga pod tem naslovom. Je jako zanimiva in o-premljeua z mnogimi slikami. V knjigi je natančno popisano, kake čudeže je delala Vodiška Johanca na Reki in v Vodicah, kako je kri "švicala", -m kako je denar izvabljala iz neumnega ljudstva. Knjiga je deloma v prozi, deloma v pesnih; tudi Mike Cegare ji je posvetil poseben slavospev. Cena s poštnino vred 25c. Obenem naznanim vsakemu, dta pošljem za $1.00 sledeče tri knjige: 1 Pravo skofQvo brošuro Vženi-nam in nevestam pouk za srečen zakon", spisal Ant. Bona-ventura Jeglič, knezoškof ljubljanski. Znižana cena 50c. 2. Johanca ali vodiški čudeži, cena 25c. 3. Nesreča na morju , ali Katastrofa Titanica in Vol-turna. Vse tri knjige za samo $1.00. Denar pošljite v priporočenem pismu, Money orefoo ali v znamtkafh1. Ludvig Benedik, 2302 Catalpa ave. Brooklyn, N. Y. Mo-18. • ■ ■ Tekom enega lota • aooo iavodov. Od linike jeseni do sedaj se je prodalo 2000 izvodov, 430 stranij obsegajoče knjigo: Veliki slovenako-angloftki tolmač, kar je dokaz, do je knjiga največje vrednosti ga vsakega, ki si želi priučiti toliko potrebne angleščine brez učitelja. Knjiga v platnu vezana stane samo $2.00. Dobi se pri V. J. Kubelka. S3& W. 145th St. New York, N. Y. --- (Mo-4-26) Kdor ima hišo ali lot naprodaj. no i poskii 5i z oglasom v »-tu Kmalu se bo '* '' F-.-V' OGLASI« V] Pohištvo in kuhinjska oprava se proda po jako nizki ceni radi odhoda v staro domovina M. Oblalc, 3857 Lskoside ave. ---—--L- (19) Sprejme se žedska, da bi Vpg-žila na ptroka. čea dan. Več se poizy^ na .6601 St. Clair ave. na vogalu 66. ceste. Vprašajte po 6, uri zvečer. > y (20) FOTOGRAFIJE. Vaša, fotografija so naredi med časom, ko čakate na njo. Posebno pozornost posvečamo ženskam in otrokom. Izvrstno delo. 5823 St. Clalt avo. ----gir- (13) NAZNANILO. Naznanjam rojakom, da sem dobil pooblastilo od družbe, ki zavaruje proti nezgodam ali nesrečam, kakor tudi aoper naravne bolezni. Vstopnina je $3, potem pa dolar na mesec ali več, kakor kdo želi biti zavarovan. Lepa prilika za toke, ki so že prekoračili 45. letoi Družba obstoji iz samih Ctevelandča-nov. Zavaruje se lahko vsak, ki še ni prekoračil 59^ leta. Vse bolj natančno zveste |iri meni zvečer ali v nedeljo. Josip Zajec, 1378 E. 49 St. Tek Central 6494 R- ' (18) 1 ...... .'/ 1 1 1 Slovenec zmdžen ndfoškega. češkega in poljskega Jezika v •govoru in pisavi izučea v knjigovodstvu kakor strojepisa želi službo v pisarni ali v trgovini Vprašajte na 1143 E. 6i St. ■ ■ .■ i..... ■ 1 j i' 'in' ■ («l8) NAJBOLJ VAŽNA STVAR Za lekarnarja je najbolj važna stvar, kako izdeluje pravniške recepte. Ni nobene druge lekarne, kjer bi se temu .posvetilo toliko pozornosti kot pri nas. Če je boleztfn v hiši oe ne obotavljajte!'' Prinesite recept k nam, kjer ste gotovi, da bo vse v redu narejeno. Govpri se pri nas slovesnko. Guondiar lekarna, Addison Rd. in St Clair ave. * (22) Tako delamo mi . Tudi mi smo poskušali sedaj to, sedaj ono, konečno delajo tako vsi ljudje, dokler if ne dO. be skušnje. Toda opustimo to enkrat za vselej. Vedno smo se znova prepričali, da pri svojem rojaku Louis Gorniku smo vedno najlepše postrežerii z blagom in cenami, ima vedno sveže, dobro in trpežno blago po najnižjih cenah. Poglejte njegovo vtlifco zalogo oblek in zimskih sukenj, samo po $10. Izdelane iz najbolje volne, kar se jo more dobiti za denar. Za otroke dobite pri nas obuvalo od 25c naprej. Čevlji za moške od $1.48 do $3.50 za delavnik in prazniški čevlji od $a.oo do $5.00. Blago prve vrste. Zatorej ne kupujmo ori tujcih, ker on gleda sOmo na naše denarje. Se prav toplo priporoča uda-ni rojak Louis Gornik 6033 St Clair ave. (17) NAZNANILO. •'•■s- '••■Jt - -i Cenjenim rojakom, posebno slovenskim trgovcem se topilo priporočam, da me podpirajo kot so me že skozi tri lota, ko sem bil edini Slovenec in pre-važevalec perila v naši naselbini. Jamčim vam vsako delo, katero od vas dobim. Naj ostane stari izra vsakemu hitro postrežem* Moj Urad je ravno nasproti Knau-sove dvorane ali zraven fotografa Jablonski. Uradne ure od 8—'12 dopoldne in od 1—8 zvečer. Ob nedeljah od 9-/2. ure dopolejne. Imam naprodaj čez 30 hiš in nekoliko dobrih trgovin. Ako me slučajno ne dobite v uradu, vprašajte na stanovanju na fifis Norwood Rd. John Zulich, 1 ■ Telefoli v uradu Princeton ^ * "" "tnnovaniu Prince-•on ,208 R (17) " ..... • ; "gr Posor! I Povem vam ime, katero želi-' te, kako se * morate varovati škode ia hudega, odgovarjam * na vsako Vprašanje točho. Uganem vaše skrivnosti Pridite v urad Md. Barr 2034 W. 42 St blizu Lorain avenue. Govori se slovensko. (18) Vodiška "gvetttica". Na ninoga vprašanja odgovarjam;' da so brošure tiskane v tiskarni dnevnika f*Dan" v Ljubljani. Pošiljam jih na vse kraje, cena 20c iPri večjem naročilu dam popust. To je največja zaloga te vrtte. Pišite še danes. M. Lah, ^171 E. 58 St. Cleveland, O. (17) ' -- j Dr. FRANCIS L. KENNEDY jj zobozdravnik. Izdira zobe brez bolečin vsa- ; ko dfclo garantira. Uradne ure: : od 9—12 dopoldne, in od 1—6 zvečer. V pondeljek in soboto : zvečer od 6—8 zvečer. 5402 : Superior ave. vogal 55. ceste. Bell Tel. East 2377 W. Cuy. : Central 6678 R. (17) : _ • mmmmmmm^mt^mmmmmmmm^m^^^mmmm^mmmmmmmmmmmm Trgovski pomočnik, 26 let star * vešč nemškega in slovenskega jezika v govoru in pissvi ter eno in dvostavnega knjigovodstva, izučen v mešani trgovini, torej izurjen v vseh strokah, želi dobiti službo. Vpraša se pri Jos. Gornik, 6113 lem ftaau vaaka rana popolnoma sa-eli.. RevmaUaem ali koetibolj r rokah, nogah ali krtin se v S dneh popolnoma osdravi. Kurja ofieaa, brada r|ce, potne noge In oiebline ae v 3 dneh popolnoma osdravijo. Kdor M rabil moja (drarlla bres uspeha, mu jameim sa $800. MoJa sdravlla ao vi Waahingtonu registrirana, kar pomeni da ao moja sdravlla fttsta ia ttvaro-, rana. Jakob Wahfilft, 1012 Oditi St Cleveland, Oble. ' j I X. . • e M a n i I l iatenj c in dbmhc oblete« H R - n 11 ■ DOMOBBA KBMCMl I lldbakbb nja I *—1— 1-n.M- v- H , M. , .........-.....r H Sctt^iakj^jt...............^l^O 1 iraaha dolga aak^^c......H^ldS1 I I TteBAMMDRir aiAKlteCal I SstJStm 1574 E, 55tk ST. teJS* I A. J. DAM M, poriwxfa. -•'.*'' . •» LijHJrJj ' • J Slovaški i&na, pozwl I ■rti Zadružna Zyesa vam pripotoia tk ! if^fIjcmsIic potrebMioe po s^ ?! ailjib cfpah. Gospodinje, ogkjte ainalo vchkosalogo ▼ itojo IsKsa : C ■jj koriat. Vae blago prv« mte. ; £ 1 SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA. | 4 .US B. 163ad ST., COLLIN WOOD, OHIO Woo* i mm iuimniifmmiiHmtiiwttmHtimmiiHtHmxmn •Hi if i I till: V// No dajte 00 \\/ / / zapeljati o po-g narodbam. Edini % N / ta jo pravi Razlo- % / Sita ga po aidru. X JOHN GORNIK IMpsrolaas aa T—aa njshii yahaplayfl^ ■■ dirat fcaby— Mh Jeeeaakflii ha ahmldh ehlek ter wlii4 Prsd^am eMehap* aaafifaa Sa mmnfamm. Pi%inlaas aaahmda tlw.MNaf» nenmlwsilabiildmmdpsibjtlhsiwtt T«WM fMsMlaa SMO W SMlfcaaaSaif 1 ^------^ * , x ' ' ' •. ' i . ■ Prank Sakser Ohm ond:82CortlaiMltSt, , I Podrafaka: 6104 St Chdr An^ NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, a Pošilja i Prodaja DENARJE S PAROBRODNE vstaro domovino LISTKE podom c. kr. poštne trn vse prekmorgke hranilnice na Dunaju; hitro | parobrodne družbe po izvirnih in ceno. cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača jia to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi E - ELKUTB. < PRVO POGLAVJI'. ..... ; " . i Dtobil sem poceni stanovanje ( p* nekem snaiilcu pip, ki je bi\ f samski in je imel dve sobi, od ( katerih mi je ep o odstopil za . prav majhen denar. Imel je j pa tudi to lepo navado, (ta ka- . dur ni bil zunaj, da je ve« dan j snaiil in čistH po sobi. Lizal je svoje lonce, da so se syetllr, ker vode ni imel, pretepal prt-proge, drgnil stene in ribal des" ; kc po tleh. Zato sem pa imel ( >reco, da ie nikjer v orient« ni-*c« tako čisto stanoval kot pri . tem snažilcu pip. Tudi. onih rf»d4jočih živalic, ki imajo v orijentu svoj paradi?, nisem' { iktoil pri njem. Toda 2*1, nobenega veselja : m brez žalosti. Trnje v moji sreči je bil neki star sosed, ki | t prihajal vsak večer na obiik k mojemu gospodarju, da je kadil čibnk in povžil nekaj ko^ I Kako se je »meno-ilo znano;toda fclii iS za el $ahad, be-n je povedano ttidi, preživljal. Toda on ; v našem pomenu b1 je kvojo posebno beračenjem, ki mu e kar na kjtpe no- »il v Kairo, je goto-stna vrata Bab Zu-ih mestnih vratih ft ač danzadnevom, s motlem,, ki je i, ni pozabil poda-> drobiža beraču, ki obljubil, da bo mo-, da ifrpčno pride v i ■ tega berača je kar uhov, onih čudovi: živijo med nebom i ki imajo velik up-eka. Najslavnejši in b dtAov pa je pre-iro pn vratih Bab e imenuje "el Kutb" tako moč kot sam mu samem trenutku sti preko cele zem-li vse, sliši vse, na-dor se z njim skre-fnbljen, kdor pa je x njim prijatelj, se inu spolnejo vse njegove želje. In če se hoče fa mogočni duh prikazati lju-dtin, tedaj vzame osebo berača ki je njegov sttfzabnik in zaupnik. Lahko si mislite torej, kako imenitno je bilo beračenje el Sahada. Za svoje mesto pri vratih Bab Zuveile bi se boril aa smrt. In kakšno čast je užival f Noben moslem ni šel mi-am, ne da bi zmolil začetne vrste svete fače aH očena|a. In kdor je imel kako željo, ta jo je jlmio povedal beraču, da jo je * slednji sporočil el Kutbu. Ta-lo je berač zvedel za marsikatero skrivnost, katero je držal v •tvojem srcu. Torej ta skrajno važni mož | je bil trn v mojem veselju. Pri* šel je vsak večer tako gotovo kot tema, kadil je svoj nežno smrdeči tobak, užival gnjilo Malo in govoril o vsako vrst- < atfc stvareh, samo o el Kutbu ai hotd nikdar ničesar ziniti. To je bila njegova uradna Sironost. Sicer ga tudi moj go- 1 spodar ai nič kaj posebno rad gledal, vendar se ga je navadil. i Tmfi jaz sem ga poznal ie od- i prej, ker vedno, kadar sem žel i arimo njega sem mu dal kak dar, m ker sem bil evropsko 1 oWecen, sem s tem seveda vdbadil njegovo pozornost in zapoamil me je. Ko me je to- i rej prvič videl v stanovanju, se 1 je začudi! in me vprašal, kako monetaflco plemeniti efendi sta- 1 navali 1 v. stanovanju čistilca p*"p. Povedal sem mu svoj < vzrok, in on se je tako zanimal za mene. da mi je obljubil, da bo vprgsal el Kutba, kam je i yffin'l Ren Musa efendi i mo-jrm kovčkom. Za1,- da je mine-, val danradftevom. ne da bi si- i ter vsegfvedni duh odgovoril, i r*ko mtnrt • 1- da bi kaj slišal o Ben Musi efersdiju. El SAab, bfcrač, pa se je vsak dan bolj zanimal, za mene, in zdelo se -mi je, kot da mu nekaj teži srce, kar bi mi rad zaupal, toda se ni drznil ziniti. Iz različnih besed, ki jih je pri tem zgovarjal, sem sklepal, da mora biti nekaj zdravniškega. *Ce bi bil oženjen bi sklepal, da se stvki* tiče njegovega harema. Nekega večera pa se vendar f diocl,. da govor; bolj razločno, sicer ne naravnost, pač pa po ovinkih. "Ali danes zopet nisi ničesar zvedel o Musa eiendij-u?" "Ne," odvrnem. f "Mogoče je pa on vseeno tat." ' "GotoVo ne; on je poštenjak." "Potem bi pa moral tvoj kovček pustiti v stanovanju/' "Kako ga je pa mogel zaupati drugim ljudem?" "Todaj bi moral pri odhodu povedati, kam jc namenjen." t ■ "Mogoče J je imel poseben vzrok, da je baš to zamolčal Alj ti el.Kutfb, mogočni duh, še tli ničesar omenil, iz česar bi sklepal, kam se je napotil Mtasa efendi?" ' ."Ne." • "To se mi pa jako čudno zdi, ke;r ti si njegov ljubljenec, kateremu vse zaupa." " ; Viia, efendi, on vse ve, toda jako lahko ti razložim, zakaj ! molči." "No, zakaj pa?" "On je samo za pravoverne tukaj; ti si pa kristijan." ' "To pa ni lepo dd njega, če bi mi kristijani tudi verovali v take duhove, bi slednji gotovo ne delali razlike med ljudmi." . "Kaj, ali vi ne verujete v duhove?" ; "Ne." "Torej nimate nobenega Kutba?" "Ne." "To je pa čudno, kej\ vi kristijani ste učeni ljudjč, posebno ti, eferudi, si poučei^r--vseh stvareh, bil si ** v^eh^U/eln'i in pri vseh narodih. Poznaš vse kamne, rastline, vsa pota in reke, vse gore in doline, in 8e--— 0f efendi," prekine berač za trenutek svoj govor, "povej mi, če poznaš tudi vse bolezni T "Da,'' odvrnem, kajti poznal sem v resnici mnogo bolezni. "In ali so ti zimna sredstva, s katerimi se te bolezni zdravijo?" "Sanm Alah je vsega vedtn'. toda priznam, da prebivalci za-padnih dežel več vedo o tej stvari kot pa vi na ju-trovem." "Torej bi te ra; j hotel ničesar več slišat!, tu pa ] me on hitro prime za roko in | reče: ."Stoj. efendi! Povedal ti bom | vseeno, kajti ta bolezen je sramota njene lepote in velika o- 4 vira njeni poroki. Noč in dan joka njen oče in mati pa se za- i lostita na smrt." "Ali niso vprašali ie nobenega zdravnika za svet ?" j "Vse zdravnike so že vpraia-li. Njen oče je bil pri najslav- i nejših učenjakih in čarovnikih, j Zdravili so z vsemi mogočnimi sredstvi, ki so veljala mnogo i denarja, toda nobena stvar ni i pomagala."*1 i "Torej ima obraz spačen. < Kje pa?" '■; -- "Moja usta se protivijo, da bi i imenoval bojezen. Ali ne mo- | res uganiti?" ] "Na katerem delu trupla se ..ahaja ta -bolezen?" 1 "Spredaj na vratu. O Moha- i med, o kalifi, o Abubekr, oj ; preroki! Ravno spredaj na vra- j tu, kjer fahko vsakdo, villi na- 1 pako. Zakaj ni ta napaka za- < daj na hrt)tu? Zakaj je Alah i tako odredH, da pridejo vedno ; na napačno mesto?" "V prid bolezni. Ce bi bila napaka, katero misliš, na hrbtu, bi seveda delala manj na-potja, pa se tudi ozdraviti ne bi dala." ; '•Torej že slutiš kakšno na- , pako ima deklica?" "Da, golšča ali "krof". "Mašalah! Uganil sil Vi ne-verniki ste vendar pametni ljudje." "Kako velika pa je golšča?" 'Talko debela kot moja pest. j l)a bi se pekla na dnu pekla I" j "In koliko je deklica stara?'"i "$cle petnajst let. In golše o I iina tako veliko kot moja pe.-ft. Pomisli na moje bolečine!" . "Tvoje bolečine?" ' "Ne ne," zakliče hitro. "Pomisli na srčno bolečino mojega prijatelja. Povej, efendi, če se more taka golšča odstrani* ti?" "Lahko se ozdravi." 1 "Ali ti je znano sredstvo ?" "Da." "Kako se imenuje ? Povej mi hitro!" "Različna sredstva so, kakor je bolezen različna. So namreč tri vrste golšče. Prve dve vrsti zdravijo zapadni zdravniki z zdravilom, ki se mu pravi jod." 'tAli hočeš pripraviti za mojega prijatelja to zdravilo, če te prosim, efendi?" "Ne." "Ne? Alah in AlaHi!" zakri-či el Sahab. "Mislil sem. da sem tvoj prijatelj. In sedaj mi niti prošnje ne spolneš?" "Ker nečem biti lahkomiseln. Jaz moram vedeti kakšne vrste golščo ima hči tvojega prijatelja, ker če ne vi'dim gol-šče, ,lahko zapišem napačno zdravilo, in deklica bi umrla." "Kako pa boš zvedel kako golščo ima deklica?" , "V deti jo moram in preis-kati." "Ii džasara, ia kistahla — o | predrznost, o sila!" zakliče Sa- | had. ""Ti bpš preiskal in se mogoče celo dotaknil vratu hčere mojega prijatelja?" "Moram, če ji hočem poma- | gati." r | Ali ne veš, da ne sme noben | mož stopiti v harem? Najmanj | >a še kristijan." * | "Saj ni treba. Tvoj prijatelj | naj prepelje svojo hčer sem." . "Da boš ^ti svojo roko polo- 'j žil na golšičo?'' . j "Da." | "To ne gre, to je ipOpolnoma | nemogoče. Kako naj bi se po- I tem moj .prijatelj zagovarjal I •pred Mohamedom in vsemi I njegovimi potomci?" I "Kakor misliš! Hči tvojega I prijatelja naj obdrži svojo gol^ j ščo." In pri tem sem obstal; on pa se -ni pomiril, vedno je začel zopet (govoriti, a objednem je trdiK da se kristijan ne sme do- ( takniti mohametianske deklice. | Tu mi pade v glavo nekak posredovalen predlog: ' "Cuj, Safhad, ti se. jako mp- t tis. Ali spada pravzaprav ta | golšča k telesu deklice?" '^Ne, ona je odveč, ona ne j spada jc telesu." "Ce se dotaknem golšče ali j se dotaknem s tem telesa?" j "Mašalah! Čudež bodji! To j je res, In ti misliš, da boš gol- t ščo odstranil?" J-■ ......11 1 11 »iB&s&ti- bom premislil. Sedaj grem prod, takoj grem. Lahko noč!" El $ahad tkoči kvišku in zgi- 1 rie fir i vratih. Moj gospodar pa smejaje gleda za njim in I me vpraša: , ) "Ali si videl, kako je bil razburjen, efendi?" "Da." J "Ali si slišal kako ie je za- govyfr' t !t I '^Seveda, igovoril je o svoji •Srčni boli, ne pa od svojega pri- i jatelja." < "O, on nima nobenega prijatelja! Kajti ne občuje z niko- s mtrr drugim kot z menoj. Ali i ne misliš, da je on govoril o svoji lastni hčerki?" "Hm! Uganjka je. On dobi veliko denarja in je najbrž bo- « gat,, in mogoče je, da ima svoj f posebni iharem." "Da, zakaj pa ne pusti nikogar v svoje stanovanje? Se i mene ne. On nekaj skriva. Di» ; jeibogat, sem že sam mislil, ker ] pri vratih Bab el Zaveile dobi mnogo anu. Umit je bil in zgledal kot visok go- < spod. 'Nagovoril sem ga, toda , me niti pogledal ni, pač pajii-tel mimo mene. Zelo sem radoveden, kaj bo jutri povedal." i ""Čistilec pip ni bil edini radovednež. Radoveden sem bil tudi'jaz, kajti pričakoval sem, da j i je skrivnostni berač upljiven i gostpod. Ko se prihodnjega večera zopet oglasi, začne najpr-vo z drugim govorom: "Efendi ali še nisi dobil svojega kovčeka?" "KeraJbrez kovčka ne moreš w od tu" -HMd* ne? toda ti govoril kot bi jafeo želel, da bi jaz od potoval.' "Da, v resnici želim." "Pa sem mislil, da si moj prijatelj." "Saj sem, toda ravno raditega želim, da kmahi octpotuješ." Glej ga berača! Kaj pa misli s iem govorom. In kako resen obraz imli. "Torej imaš kak vzrok, da želiš, da čimprej odpotujem?" vprašam. "Da." "In kakšen je ta vzrok ?" iNekaj časa molče gleda pred sebe, in sele'lco ga drugič vprašam odvrne: "Ne smem ti povedati." "Čuj, Sahad, če premišljujem tvoje besede, tedaj pridem do* zaključka, da me nekaj čaka, kar ml ne 'bo ljubo." '^Prav si uganil, efendi." "Potem je pa tvoja doUnost, da si odkritosrčen z menoj." "Toda jaz ne morem povedati." ■ "Ali mi preti nevarnost?" "Da." ' "Od koga ? Od katere strani?" "O tem moram molčati." Kaj je nameraval? Se enkrat ga viprašam ,toda nisem mogel ničesar natančnega zvedeti. Konečno, na moje /prizadevanje, mi toliko pove, -da mi preti politična nevarnost. Seveda sem se moral smejati nad njegovo naivnostjo. • "Hm! Kdo se ne t>i šrittjtirj I *t A1*U I T!__JUfcti mmMM .varltga «l«u r 3 "Svarilnega glasu pra^#? Torej mi preti velika nevir-j nost?" •• ....... ..... "Pa, lahko se gre za Woje življenje." 'fMašalah! Kateri egiptovski politikar me pozria? Kateri izmed teh gospodov ani streže po življenju ?" On pa nevoljno omahne z roko in konečno razburjen za-' kliče: "Ali me hočeš res prisiliti, da povem nekaj, česar nf smem povedati? Saj se niti osebno za tebe ne gre!" "Pa je vendar moja oseba v nevarnosti. Ti ne govoriš razločno." "Da, tvoja oseba i« .življenje Evropejcev je v nevarnosti." "Ah! Kaj v resnici ipreti ne- : varnost?" . "Da." . . ■ I "Sahad! Zdi se mi, i da pripoveduješ o nekaki zarodi, ki je naiperjena proti tujezemcem, ki prebivajo v telh deželah." "Jaz ne retem ničesar..." "Toda kdo bi niifdil.na kaj tačega?" , «»• "Zakaj ne?" j• "V deželi je vse mitno. Sicer je pred Časom;tdkaj precej vrelo, odkar je pa kedWe podpisal novo postavo, vše mir-l no?" . ' i "Samo mornar vid?' pVi jas-■ nem vremenu, da se bliža ne-i vihta. Ti ne veš ničesar kaj i pride. Sicer sem pa dovolj Igo-- voril o tem. Niti črke; nečem več omeniti." Dalie prihodnjič , »i • • •, i , . , . ,' i I M - »i, J, i , t Tf.LM ■ »ri "0 a ništvo> |v s Dr. A. A. f j Kalbfleisch. zobozdravnik | . 'Irtm,' i\ I-jl: I 6424 Št. Clair-ay. ; , ■ ■ ! 1 Govori k#t\ovensko in j ' hrvatsko. I Točna postrežbi. Ča-I sopisi na razpolago. i Ženska postrežnica. | Edini zobozdravnilki I Urad v mestu, kjer se I | govori slovensko in hrvatsko I , Pozor! Nekaj prav posebnega - * 4 * • , J.}J* Posrečilo te mi je kupiti eno polovico zaloge cele tovarne ženskih in otročji ft silken^ Ker je bila zima letos neugodna, ie ostalo tovarnam precej zimskega blaga, ker rabijo prostor in denar. Posrečilo se mi je kupiti 600 ženskih in otrobih sukenj kakor obleke. Ako hočete tudi vi prihraniti denar, sedaj je čas da si kupite suknjo ali obleko. Splačalo se vam bode ako kupite suknjo za drugo zimo, ako jo nebodete letos rabili. Zagotovljen sem, da si bode vsaka dobra gospodinja prihranila 8 do 10 dolarjev ako kupi sedaj. _«_' ■ ■■'>■ -■ - -• * ..........;-:--—-i ^ i Fine ženske auknje iz črnega žameta a svilnato podlogo vsakovrstnega kroja v različnih krojih, vredni (j p A A od $18.00 do $28.00, sedaj dokler je kaj f IJJ MM zaloge sumo.............................. ■ Fine ženske auknje s črnega ali barvastega žameta tri četrtine ali dolge merfe a svilnato podlogo in fino £ gfl nakinČane $15.00 do $1800 in $20.00 | I/ vredne sedftf dokle^bode kaj naloge samo ■ ■■■WW Ženske suknje iz čisto volnenega blaga z nakinčanim zavratni-kom in svilnato podlogo vsake velikosti, C A A barve in kroja, vredne $15.00 m $18.00 9 / aedaj samo za nekoliko časa................... ■ B^P^T Ženske suknje najnovejii kroj 3 Četrtine dolžine v različnih barvah in velikosti,Vredne $8.00 do C M ftC $ 10.00, sedaj samo da jih razprodamo ^ Imam kakih 25 ženakih aukenj katere niso vaake številke ampak ao male številke kakor 18, 34, katerih je 4» gfl ftg bila cena $10. in $15, aedaj bodo dokler jih I JJ J1 je kaj v zalogi samo po........ ................ ■ ■'VV; 1 OTROČJE SUKNJE SAMO ZA POLOVIČNO CENO Otročie suknje v različnih barvah velikosti od 4 do 7rA Vsakovrstne otročje suknje različnih barv in Sj AA 12 let, m po najnovejšem kroju, vredi.e f Ji! velikosti vse po nHin.-veiJcm kroju i pns< m A | |||| MfiOd. $3 00, sedaj samo.....................................1 "" okroglospodmam, $3, $4.50, »da, »amo......^ MWW Otročje suknje iz čistega a