ROLETARSWO • broelnG zaveta • aluzije ■rolete • profili za fasade ■ kovinski izdelki • attavni in nadomestni a rolete in žaluzije ri€DL€ Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. / fax: 368 (0) 68/23-673, 323873 mobitel: 0609/622-585 i V!.’ I > t - IUftE' U Št. 24 (2392), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 15. junija 1995 • Cena: 130 tolarjev F .it mijW ii ‘f I •kal* M oj*" KI USI g< JSKI USI 5 KI LIST*” JSKI LISI JSKI UST SKIUST SKI UST ■BHJSKI USI OUNJSKI UST ■ m NeurjeTtofo Povzročilo 463 jpjjuonov škode Natančne ocene po S5',rafalni njnii v občini še ni " Strok°vna ko- ^"tetijstv, c/za oceno škode v Slrulttnei;' komunalni infra- °cenila dna zgradbah, je ! Seyniškf ZK^a.cclotna Skoda farjev k bčlni 462,570.000 VefeaŽeP°roča'i.jc naj-StVu(272m".-nas,a|a v kmetij- fSggpS 'n saLpnde1^ vinogra-J!ni{en HuHnjakov P°vsem >ilina.“feniki so po- "anekantac‘°kralnih cestah H6, Pa sof'^'cvilnih primerki pom'^% znašli in si na ob- >jo»^mr°ce- L-5? Šele ni)000 ‘olarjev. To SMSJEJ °cene, saj ko- d / & M vreme SSSSSfcTS: SSSsKsK: ^^oizMjučene. Belt sedaj ni vreden niti tolarja Tako so prepričani v IMP Livarju iz Ivančne Gorice, zato želijo čim prej pognati proizvodnjo v črnomaljski livarni - Z nakupom Beltovih nepremičnin združitev dveh livarn ČRNOMELJ - Pretekli teden so vodilni iz IMP Livarja iz Ivančne Gorice prišli predstavit predstavnikom bivših delavcev Belta in Belta Livarja ter črnomaljskemu občinskemu vodstvu svoje namene glede tovarne. Kot je znano, Belt že dolgo ne dela več, medtem ko je njegovo vzporedno podjetje Belt Livar od 22. maja v stečaju. Kot so zatrdili glavni direktor IMP Livarja mag. Izidor Derganc, direktor sektorja za ekonomiko Stane Osterman in direktorica kadrovsko splošnega sektorja Darinka Porenta, so prišli v Črnomelj z resnimi nameni. Derganc kot predsednik livarske sekcije v Sloveniji je še poudaril, da mu ni vseeno, kaj se bo zgodilo z livarstvom, predvsem pa mu ni do tega, da bi dobili črnomaljsko tovarno v roke tujci. Vendar IMP Livar ni pripravljen vzeti Belta v najem, ker mu niso zagotovili, da bi bil lahko pQzneje edini kupec. Zemljišče, stavbo in opremo namerava kupiti. Ob tem so poudarili, da od Sklada RS za razvoj, kije lastnik Belta, kupujejo premoženje, in ne podjetja, zato jih dolgovi, hipoteka in denacionalizacija ne zanimajo. Belt ima namreč za 15 milijonov DEM izgube, 8 denacionalizacijskih zahtevkov, za nad 75 odst. premoženja pa imajo hipoteko banke. V Bellu je 40 invalidov, ki spadajo v zaščiteno kategorijo in ne morejo na zavod za zaposlovanje, medtem ko imajo bivši zaposleni vloženo tožbo. Derganc je poudaril, da svoje resne namene kažejo prav s tem, da želijo kupiti nepremičnine. A bi se to moralo zgoditi čim prej, kajti bolj ko se bo reševanje zavlačevalo, težje bo stekla proizvodnja in težje bo dobiti kupce: IMP Livar je prevzel tretjino Beltovih strank, a le zato, da ne bi odšle drugam. Dobro se tudi zavedajo, da Belt sedaj ni vre-denniti tolarja^ V IMP Livarju so povedali, da bodo v mesecu dni po zagonu proizvodnje zaposlili v črnomaljski livar- ODDOLZITEV KOSLERJEM VELIKE LAŠČE - Danes ob 19.30 bo v gostilni Kukelj v Velikih Laščah predstavitev knjižice “Rodbina Kosler”. Z njo se želijo Vcliko-laščani oddolžiti in zahvaliti Kosler-jem za vse, kar so v preteklosti storili za ljudi in kraje sedanje občine Velike Lašče. ni 170, v mehanski obdelavi pa 30 delavcev. Odkrito so dejali, da vseh, ki so delali doslej, ne bodo zaposlili, ampak v glavnem le proizvodne delavce, medtem ko od režije le operativne tehnologe. Predvsem pa * Beltovi delavci, ki so jim 5. junija priključili 900 kWh energije, da bi dokončali proizvodnjo, so v pogovoru s predstavniki IMP Livarja obžalovali, da niso prišli že prej skupaj. Čeprav se bojijo, da v mesecu ali mesecu in pol ne bo možen odkup Beltovih nepremičnin, ker vse stvari še ne bodo urejene, pa po drugi strani poudarjajo, da je ponudba IMP Livarja dobra ter da boljše nimajo in je tudi niso sposobni najti, čeprav se na skladu za razvoj za Belt zanimajo štiri ponudniki. ne bodo dovolili, da bi reševali tovarno ljudje, ki sojo zavozili. Kar pa se tiče tarifnih razredov in plač, bodo v Ivančni Gorici in Črnomlju enake. M. BEZEK-JAKŠE Ločani ne bodo zaprli ceste? Posodobitev ceste proti Radečam se vleče - Cestarji porabili denar in pustili gradbišče skoraj neprevozno SEVNICA - Ogorčeni krajani Loke so zaradi obupno slabega 1,6 km dolgega odseka regionalne ceste Loka-Radeče zahtevali, naj se komaj prevozna cesta za osebna vozila zapre za ves promet in naj pristojni določijo roke za dokončanje celotnega odseka. O svojih zagatah in namerah so med drugim obvestili tudi poslance iz Posavja in Zasavja ter predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Odsek so novomeški cestarji začeli posodobljati v dolžini 700 m že konec leta 1993, gradbena dela pa so stekla v polnem obsegu šele junija lani, končala pa marca letos, ko so porabili ves proračunski denar. Po prvotnem projektu IBT Trbovlje naj bi novomeški cestarji zgradili odsek za 45,8 milijona tolarjev. Ker so po odprtju gradbene jame za oporne zidove in ploščate propuste izvajalci ugotovili, da se geomehanske in geološke razmere spreminjajo na zelo kratkih razdaljah, so projekt dopolnili, republiška uprava za ceste pa je morala oktobra povečati prvotno pogodbeno vrednost naložbe na 70 milijonov; decembra je že z drugim aneksom k pogodbi določila rok za izvedbo določenih del -20. maj 1995 in način plačila izvršenih del. Sevniška občina je marca letos zaprosila Ministrstvo za promet in zveze za takojšnjo sprostitev sredstev za dokončanje del. Z odgovorom ministrstva, ki predvideva, da bo potrebno za dokončanje grad- H ■4$ i ne c oaze miru *°dki toS:°^ človekovih potreb je živeti varno, vendar pa do-*>r‘n'erov t' prevei pogosto ogrožajo. Naj navedemo samo nekaj 5lteljanje v‘t? v za(lniem mesecu razburili ljudi v našem delu države: V ^žica/, napad z bombo v Krmelju in petkovo streljanje *°j>te /,a j j vs‘ omenjeni incidenti so se končali s smrtjo. Zaradi v°rijo nc.i ,Vi,škem se pri nas veča tudi ponudba orožja, o tem go-^°žjeprcutVne, ZaPlembe orožja v Škocjanu, v Novi Gorici, kjer sta ?r°žje cel„-a Pep>kranjca, in na Malem Kamnu. Policija je našla ivjh (/f n n}^adoletnikih, naraščajo pa tudi agresivnejše oblike jistvo je e!?ni ' preprodajalci so namreč praviloma oboroženi. e>ne Zadev tr °dp‘ranjem meja k nam prihajajo tudi manj pri-nizira 5’ ** io v’ tujini bolj običajne. To potrjuje tudi naraščanje > . ■ huiu'i,C^a kriminala: hudih kaznivih dejanj zoper življenje in n‘vil, (ieja,^rem^en)skih in gospodarskih deliktov in hudih ka- yn<*la, v družbi so torej vplivale tudi na povečan obseg kri-j*a družba Hr mu Itthko učinkovito upremo le, če pri tem sodeluje z ' Jo je potrebno motivirati in vključiti v preventivno de-Jjjujetri n S rcz,um tehničnim varovanjem premoženja in s sezna-(ju lrst' 'er razširjenosti kaznivih dejanj. Saj je vedno bolj Živijen'u °Sroženo le naše materialno premoženje, ampak žal bišča 15 milijonov (denar pa naj bi zagotovili šele v letu 1996), Sev-ničani niso bili zadovoljni. TUdi republiški inšpektor za ceste je 22. marca letos v zapisniku o inšpekcijskem pregledu omenjene ceste in celotne tehnične dokumentacije ugotovil, da je v najkrajšem času potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva za dokončanje del, saj bi le tako preprečili nastajanje po- * Predsednik sveta KS Loka Danijel Bevc je na zadnji seji sev-ni-škega občinskega sveta v Loki povedal, da so zagrozili, da bodo zaprli regionalno cesto Radeče-Sevnica pri Hotemežu; s to protestno zaporo bi prisilili še ostale udeležence v cestnem prometu, da bi se seznanili z resnostjo razmer. Svetnik Franc Strunar (SKD) je menil, da je neodgovoren, kdor se je lotil dela in ga pustil opravljenega na pol. Spomniti kaže, da se okrog 400 Ločanov dnevno vozi na delo v druge kraje in daje v Trubarjevem domu 210 oskrbovancev pozimi ostalo brez plina, ker jim ga zaradi nevarne ceste niso mogli pripeljati. škodb na že izvedenih objektih ter zagotovili ustrezno prevoznost in prometno varnost na tem odseku. Stanje je po prekinitvi nevarno in kritično. Cesta je na območju gradnje dveh ploščatih prepustov, preko katerih bo potekala nova trasa, izpodkopana, zato po mnenju strokovnjakov obstaja resna nevarnost, da se zruši, ker ves čas gradnje po njej poteka promet. P. PERC NOVINARJI MED ZAMEJCI NOVO MESTO - Skupina slovenskih novinarjev je v petek na povabilo Slovenske deželne gospodarske zbornice Furlanije - Julijske krajine obiskala tamkajšnje bankirje, podjetnike, obrtnike in kmetovalce, ki so imeli gostom kaj povedati, saj je obstoj slovenske manjšine v Italiji v mnogočem odvisen predvsem od ekonomske moči njenih pripadnikov, ki pa se z zadnjimi ukrepi italijanskih finančnih oblasti, ki so z zahtevami po dokapitalizaciji oziroma s komisarsko upravo slovenskih bank načele vitalni in temeljni del slovenskega gospodarskega uspeha in s tem prizadele tudi naglo rastoče slovensko podjetništvo, ki je precej odvisno tudi od kreditov treh najmočnejših slovenskih zamejskih bank. Reportažo o življenju in težavah zamejskih Slovencev, na katere so oblasti njihove matične domovine skoraj pozabile, bomo objavili v eni izmed naslednjih številk Dolenjskega lista. Za 728 milijonov tolarjev škode BREŽICE - Prejšnji teden smo že pisali o neurju s točo, ki je 5. junija popoldne zajelo severni del brežiške občine, potovalo pa je od Zgornje Po-hance do Bizeljskega v dvokilometrskem pasu. Prizadeto je vinorodno in sadjarsko področje bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste, najbolj pa ožje območje Sromelj. Škode na komunalni infrastrukturi ni, zelo pa so prizadete kmetijske obdelovalne površine, Tričlanska komisija je v dveh dneh po pregledu prizadetega območja izračunala višino škode, ki je omejena na pregledani del območja in zajema samo glavne kulture. V izračun je zajeta samo neposredna škoda na kmetijskih pridelkih, ni pa upoštevana posredna škoda zaradi prizadetega rodnega lesa in tistih poganjkov, ki so pomembni za pridelek v naslednjih letih. Vinska trta je prizadeta na priblihno 600 ha površin, kar je 2.100.000 trt s povprečno 55-odst. škodo. Prizadetih je okoli 110.000 jablan s povprečno 80 odst. škode, 50.000 hrušk s povprečno 70 odst. škode, 13.000 breskev s 70 odst. škode, 5.000 višenj s povprečno 90 odst. škode in 10.000 sliv s povprečno 50 odst. škode. V izračun je zajetih še 200 ha ekstenzivnih sadovnjakov in 60 ha njiv s koruzo s 30-odst. škodo. Po prvi oceni znaša škoda 728.505.000 tolarjev, od tega je dve tretjini škode na vinogradih in 20 odst. na sadovnjakih. T.G. llUA Trgovsko proizvodno podjetje 68000 Novo mesto Bršljin 37 Tel.: 068/324-442. Stranska vas 5 68333 SEMIČ Tel./Fax.: 068/67-270 Mobitel: 0609 613-101, 0609 622-213 KLIMA NAPRAVE DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Te!./Fax: 0608/61-450 ZUPANI VKOPRU KOPER - Na mednarodnem obr-tno-podjetniškem Primorskem sejmu v Kopru, ki je potekal od 30. maja do 4. junija, sta se, zlasti s svojo turistično ponudno, predstavili tudi Dolenjska in Bela krajina. V soboto, 3. junija, pa so se v Kopru srečali župani občin Koper, Kranjska Gora, Novo mesto, Metlika in Črnomelj, poleg njih pa so srečanju prisostvovali tudi predstavniki turističnih društev in organizacij iz teh občin. Danes v Dolenjskem listu na 3. strani • Množičen napad uši na 4. strani: • Skrivnostna pota ekološke rente • Nazaj v komunizem! na 9. strani: • Smrt zavita v skrivnost • Pretep zaradi neuslišane ljubezni od 11. do 14. strani: • Priloga Dolenjskega lista Tapetniki v Tomu nehali stavkati V sredo, 7. junija, zjutraj po 8. uri so (po enotedenski stavki) začeli z delom v oddelkih Tapetništva in Konfekcije - Janez Dule meni, da stoji za stavko sindikat MIRNA - Okrog 80 delavcev (od skupno 370) v oddelkih Tapetništvo in Konfekcija mirenskega Toma je po enotedenski stavki zaradi prenizkega izplačila aprilske plače po torkovih dolgotrajnih pogajanjih z vodstvom podjetja spet začelo delati v sredo, 7. junija. Torkova ponudba vodstva Toma je po besedah člana uprave Bruna Gričarja bila, da bi vsi delavci dobili 8.000 tolarjev v bonih in do 15. junija še 20.000 tolarjev regresa, a ker tega delavci niso sprejeli, so se vendarle dogovorili o izplačilu osmih TANJA GAZVODA ■BBBBBH^B KOČEVSKI ŠESTOŠOLCI V TABORU MLADIH - Štirje oddelki 6. razredov s 93 učenci osnovne šole Ob Rinži iz Kočevja seje v ponedeljek pripeljalo na enotedensko šolo v naravi v Tabor mladih v Dolenjske Toplice. Že prvi večer so v anftteatru pripravili zabavni program s plesom. (Foto: J. Pavlin) tisočakov v gotovini vsakemu stavkajočemu. O ostalih zahtevah stavkajočih se bodo pogovorili kasneje, tudi o regresu, katerega izplačilo je po zakonu možno do konca julija. Delavci bodo zdaj delali po dosedanjih, zanje še vedno hudo spornih normativih, zato utegnejo biti pravzaprav ti osrednja tema nadaljnjih pogovorov med njimi oz. sindikatom in vodstvom. Predsednik uprave Tom, d.d., Janez Dule pravi, da so v ozadju stavke “sindikalni hujskači”, ki naj bi v preteklosti doživeli več porazov v bitki z vodstvom Toma, zlasti ob dokazovanju strokovne upravičenosti postavljenih norm. “Sindikalistom ni v kratki zgodovini Toma uspelo pomagati nezakonito odstaviti direktorja (leta 1993) niti preprečiti pridobitve sredstev minstr-stva za delo za prekvalifikacijo (leta 1994), ko jim je bilo dokazano, kdo je proti vsaki rešitvi Novoteks -Konfekcije,” navaja Dule in še dodaja, da se je peti dan stavke prepričal, da sekretarka območne sindikalne organizacije Maroltova, ki je strokovno vodila pogajanja, žal zelo slabo pozna Tomove interne akte, posebej še pravilnik o uspešnosti. “Ko smo marca letos ustanovili še drugo hčerinsko podjetje - Tom Oprema, d.o.o. (avtokonfekcija), rezultati v Plastiki in v tej družbi pa pokazali pozitivne rezultate in dokazali realnost cilja, to je, da postavimo na noge ekonomsko in finančno samostojne programe, smo se odločili še za ustanovitev dveh novih družb - Tom Tapetništvo, d.o.o., in Tom Konfekcija, d.o.o. Da pomeni razporejanje delavcev v te nove družbe discipliniranje nezadovoljnežev, je čisto natolcevanje. Prej je to zavarovanje za delo pripravljenih delavcev pred posamezniki, ki hočejo na vsak način spraviti Tom na kolena,” poudarja Janez Dule. P. PERC PO AVSTRALIJI IN NOVI ZELANDIJI DOLENJSKE TOPLICE -Turistično društvo Dolenjske Toplice v sodelovanju s turističnima agencijama Van Gogh iz Maribora in novomeško Mano vabi v soboto, 17. junija, ob 20. uri v mali salon Zdraviliškega doma na predstavitev popotniškega popotovanja po Avstraliji in Novi Zelandiji. Predstavitev bo popestrena z diapozitivi, vsi zainteresirani pa bodo o počitniških aranžmajih seznanjeni po predavanju. Občani o županih in občinah Minilo je že skoraj pol leta, kar je naša državica dobila lokalno samoupravo, okoli katere seje dvignilo ogromno prahu, še preden smo do nje sploh prišli. Da rešitev ni idealna, je bilo jasno ves čas, vendar drugače kot s kompromisom pri sprejemanju sistema novega oblastnega sistema ni šlo, kako pa je s stvarmi, ki niso ne voda ne krop, pa je tudi marsikomu jasno. Občine, ki so ostale v okviru svojih prejšnjih meja in se v njih ni bistveno spreminjala niti kadrovska struktura oblasti, so spremembo sistema, kot kaže, še najlažje prebolele, precej težje pa je tam, kjer se je stari, že zdavnaj ustaljeni red obrnil na glavo, kjer so se risale nove občinske meje in kjerso nastale nove občine in občinice. Človek, ki spremlja ta kaos, dobi občutek, da se nekaterim novopečenim županom in občinskim svetom niti ne sanja, zakaj so na svojih mestih in komu za svoja dejanja in odločitve odgovarjajo. TVpi pa ljudstvo, ki na občini kar nenadoma ne najde več pravih vrat, kjer bi lahko uredili to in ono stvar. MARJANA KAVČIČ, vzgojiteljica iz Brežic: “Sprememb, ki jih je prinesla lokalna samouprava, nisem občutila, saj je občina ostala v istem obsegu. Mislim, da je to prav, saj smo se tako izognili raznim delitvenim bilancam in razdrobljenosti. TUdi glede možnosti razvoja, predvsem turizma, menim, da je tak obseg pravšnji, saj se lahko s turističnim potencialom, ki ga imamo, lažje predstavljamo navzven in smo tako tudi bolj prepoznavni.’’ MATJAŽ ZAJELŠNIK, ravnatelj OŠ v Kostanjevici: “Od 1. januarja v kraju ne opazim nobene spremembe, o delovanju občinskega sveta pa sem seznanjen samo iz časopisa. Težko verjamem, da bodo kakšne bistvene spremembe opazne v kratkem času, verjetno bo za to potreben še kakšen mandat. V nekaterih pogledih pa bi bilo za Kostanjevico bolje, da bi bila samostojna občina, saj temeljne pogoje izpolnjuje, žal pa smo kadrovsko prešibki.” JOŽE GOSENCA, tehnični vodja kmetijske zadruge Metlika: “Prav bi bilo, da bi bila Bela krajina ena občina, saj bi bila tako v zahtevah do države uspešnejša. Sicer pa v Metliki ni čutiti razlike med prejšnjo in sedanjo občino, saj je ostal teritorij isti, prav tako župan. Upam le, da se občinski aparat ne bo preveč širil. Občanom pa je najbrž vseeno, ali določene naloge opravlja upravna enota ali občina, le da bodo dobili dobre usluge.” JURIJ ŠVEGEIJ, strugar v Unior-jevem obratu v Starem trgu: “Pri nas so bila prizadevanja, da bi s KS Poljanska dolina ustanovili eno občino, a to na referendumu ni bilo izglasovano, in kar fr prav je, da smo ostali v črnomajski občini. Ta nam je v preteklosti veliko pomagala, kako bo vnaprej, pa še ne vem. Menim, da bi si tako v občinski upravi kot v upravni enoti morali prizadevati za dobro občanov, a se bojim, ,i_ i_________________i.. it., j: __5» da bo država na male ljudi pozabila. MARINA STARIČ, uslužbenka iz Radne vasi pri Trebelnem: “Asfaltirano imamo že skoraj vse, še prej so uredili telefonijo, tako da je v naši krajevni skupnosti po zaslugi sposobnega vodstva lokalna samouprava v zadnjih 5 letih dala tisto, česar si marsikje še močno želijo. Imam blizu do mesta, druge vasi bi potrebovale boljše zveze s središčem občine, saj imajo do Teb-niega tudi 15 km. Trebanjski župan se njega tudi 15 km. Trebanjski župan se mi zdi v redu človek.” ANICA KRNC, prodajalka v Mer-katorjevi samopostrežbi v Sevnici: “Premalo časa je še, da bi lahko govorila o kakšnih občutnih spremembah od zadnjih lokalnih volitev. Zdi pa se mi, da ima novi župan Jože Peternel kot domačin posluh tudi za drobne, a za ljudi še kako pomembne stvari, za meščane in vaščane, bodisi da gre za urejenost mesta, njegovih zelenic ali pa krajevnih poti. Sicer je pa že čas, da se prenehamo iti visoko politiko.” BORUT HOČEVAR, tajnik Krajevne skupnosti Kočcvjc-meslo: “Večina občin v Sloveniji je ohranila dosedanji status krajevnih skupnosti, se pravi, da so še naprej pravne osebe. jr • . . i. • tr' y . !.■>.. 'ntL'-!.- l • Izjema sta občini Kočevje in Ribnica, ki sta ta status ukinili. Se pravi, da naši krajani nimajo več pravice sodelovati pri upravljanju KS, čeprav bi se morala samouprava začeti vsaj na ravni KS in ne šele občine. Taka odločitev kočevskega občinskega sveta pa pomeni, da si je občina prilastila tudi premoženje, ki so ga ustvarili krajani, se pravi gasilske domove, zdravstvene postaje, otroška igrišča itd. BOJAN KOŠMERIJ, arhitekt iz Novega mesta: “Občina bi potrebovala urad za informacije, kjer bi vsak občan dobil navodila, kje lahko kaj uredi. Za sedaj še trkajo po vratih in na koncu izvedo, da usluge, ki jo iščejo, še ne morejo dobiti, ker ta služba pod novo oblastjo.še ni pričela delati. Meda ima za ta ca nim, da ima za ta čas župan v rokah preveč odločitev in sam tega ne zmore pravočasno in strokovno.” LUDVIK ZAJC, predsednik krajevne skupnosti Sodražica: “Z novo lokalno samoupravo se bo tudi za našo krajevno skupnost veliko spremenilo, če krajevna skupnost ne bo pravna oseba. Pristali bomo pravzaprav na ravni vaških odborov - kaj pa to pomeni, se ve. Ljudje tega niso pričakovali in se s tem tudi ne nameravajo sprijazniti. Z občino smo vedno zelo dobro sodelovali. Sedaj se je to že spremenilo, kako bo v bodoče, pa ne vem.” Drugače o naravnem parku Bodočnost Kočevske je v neokrnjeni naravi KOČEVJE - O Rhoenskem naravnem parku je minuli četrtek predaval v Kočevju strokovnjak in poslovodja tega parka Dieter Popp. Najprej je predstavil območje, ki meri 185.000 ha in je še nedavno sodilo med najbolj zaostale v Nemčiji, saj so se prebivalci ukvarjali le s kmetijstvom in se vozili na delo drugam oz. se izseljevali. Razmere so bile torej približno take, kot so danes na Kočevskem. Potem so sestavili projekt o tem, kako bi izkoristili svoje naravne danosti, obvarovali naravo, razvijali turizem. Park so razdelili na razvojne cone. Kmetijska svetovalna služba je pripravila programe o pridelovanju bio hrane, za katero zdaj iztržijo 3- do 5-krat več. Mlade so naučili, kako se da poleg rednega dela v mestu še doma kmetovati. Domači les so začeli predelovati v pohištvo in ga spet uporabljati pri gradnjah hiš, oživili so stare obrti. S svojimi izdelki so opremili gostišča in jih zalagali z govedino, mlekom, mlečnimi izdelki itd. Poleg tega so spet začeli negovati stare običaje, obujati stare obrti in rokodelstvo, obnavljati svoje narečje, zbirati stare pravljice itd. Vse to so uporabili pri razvijanju svojega turizma. Skratka, začeli so se zavedati, daje prednost njihove regije, njihovega parka, v tem, da bodo raz- BLAGOSLOVILI KRIZ Iz trebanjskega koša TREBNJE - V trebanjskem mestnem parku se bo prihodnji četrtek, 22. junija, ob 18. uri z nastopom in povorko Občinskega pihalnega orkestra Trebnje, mažoretk pivovarne Union, jahalnih konj Marka Marna s Hudej, rokometašev RK Akripol in harmo-nikašic Zupan iz Mengša začel splet kulturnih, zabavnih in športnih prireditev Iz trebanjskega koša. Generalna sponzorja sta zavarovalnica Triglav in pivovarna Union. Prireditev bo v imenu organizatorja - Turističnega društva Trebnje odprla predsednica Marija Cugelj, slavnostni govornik pa bo poslanec državnega zbora Alojz Metelko. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi že 8. razstavo domače obrti in kulinarike. Razstava v avli nekdanje trebanjske šole bo na ogled vse dni prireditve od 8. do 18. ure. Po koncertu harmo-nikašic Zupan pa bo za domače vzdušje poskrbel ansambel Akord. V petek, 23. junija, ob 19. uri bo v mestnem parku otvoritev mednarodnega Tabora likovnih samorastnikov. Nastopil bo kvartet harmonik trebanjske glasbene šole, zabavni večer pa bo sklenil ansambel Lojzeta Slaka. V soboto, 24. junija, dopoldne se bo pričel v športnem cnetru Vita teniški turnir za pokal mesta Trebnje, ob 18.30 bo v mestnem parku Pavlihovo gledališče Globus z lutkovno igrico za otroke, zatem pa bo v parku nastopila še grosupeljska folklorna skupina Račna. Za ples bo zaigral ansambel Rompompom. Nedeljski večer Po domače z ansamblom Zasavci bo tudi zadnja prireditev Iz trebanjskega koša, ki so jih pomagali pripraviti še Društvo kmečkih žena, Čebelarsko društvo in Društvo izdelovalcev domače obrti Trebnje, obogatili pa številni sponzorji. lični od drugih regij, saj prav to najbolj privlači turiste. Ko je odgovarjal na redka vprašanja, je Popp med drugim izrekel veliko pohvalnih besed o kočevski naravi. Izrazil je obžalovanje, daje ne reklamiramo bolj na tujem, saj so na Kočevskem najlepši gozdovi v Evropi. Teh si turisti žele in ne več toliko smučišč in kopališč. Poudaril je celo, da Kočevska zapravlja veliko kapitala, ker ne izkoristi svojih naravnih danosti, jih ne zna vnovčiti. Dodal je, da je treba uspeti z domačo blagovno znamko, predvsem z lesom in lesnimi izdelki, in seveda s turizmom. Profesor na gozdarski fakulteti v Ljubljani, dr. Dušan Mlinšck pa je med drugim dejal, da ima Kočevska posebnosti, kijih drugod ni, zato je drugi ne morejo prekositi. Razvoj tega območja naj poteka na osnovi teh posebnosti, saj bi bilo zelo škodljivo posnemati druga območja oz. stvari, ki so drugod že izpete. J. PRIMC DOLENJA VAS - V nedeljo so na pokopališču v Grčaricah blagoslovili nov križ. Župljani so se prvič po 54 letih udeležili blagoslova v tej nekdanji kočevski župniji, ki je bila leta 1987 ukinjena in je sedaj pridružena župniji Dolenja vas. Grčarska cerkev je bila požgana in deloma porušena 1943, popolnoma pa je bila odstranjena v letih 1949 in 1950. POSAVSKI VEČER Z SREČANJE DIABETIKOV NOVO MESTO - Društvo za boj proti sladkorni bolezni Novo mesto vabi vse sladkorne bolnike na 3. regijsko srečanje, ki bo v sredo, 21. junija 1995, ob 16. uri v prostorih zavarovalnice Tilia v Novem mestu, ki je pokroviteljica tega srečanja. Srečanje je namenjeno proslavitvi dneva sladkornih bolnikov, nanj pa so vabljeni sladkorni bolniki iz občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Semič, Šentjernej in Škocjan. Na srečanju bodo sodelovali zdravniki in medicinske sestre, ki se ukvarjajo s to neozdravljivo boleznijo. Pripravili so kratka predavanja o kroničnih komplikacijah sladkorni kome bolezni, o boleznih, ki sladkorno bolezen spremljajo, in o higijeni, predvsem o bolezni nog. Zdravstveni zavod bo predstavil novosti v zdravstvu. Na srečanju bodo s svojimi izdelki sodelovala podjetja, ki proizvajajo zdravo hrano, med drugimi ob 90-letnici svojega obstoja Perutnina Ptuj. Dolenjske pekarne bodo predstavile svoje dietetične vrste kruha, sodelovala pa bodo tudi podjetja, ki proizvajajo ali zastopajo proizvajalce izdelkov, ki jih sladkorni bolniki potrebujejo za lažje urejanje svoje bolezni. Sodelovali bodo tudi proizvajalci dietetičnih pijač. IZMENJA VA IZKUŠENJ - Dieter Popp (prvi z leve), predstavnik ga narodnega parka v Nemčiji, je na povabilo društva Kočevski obiskal Kočevsko iti predaval o izkušnjah z naravnimi parki v ^em.Jp0\ je pohvalil tudi kočevsko naravo, predvsem gozdove, ki so med naj y Evropi. (Foto: J. Primc) DANICO SIMSIC RADEČE - Pretekli petek je območni odbor Demokratske stranke Slovenije (DS) v tukajšnjem Domu kulture pripravil poslanski večer s poslanko DS v državnem zboru Danico Simšič. Sodelovala sta tudi član krila krščanskih socialistov pri DS in predsednik sindikata brezposelnih Andrej Magajna in Hardvik Pirnovar, predsednik komisije DS za upokojenska vpršanja. Pogovarjali so se o žrtvah vojnega nasilja, taboriščnikih, izgnancih, ukradenih otrocih in prisilnih mobilizirancih, o zagatah upokojencev, o socialnih vprašanjih in zaposlovanju. DEMOKRATI V KOČEVJU KOČEVJE - V ponedeljek zvečer je bil v Kočevju sestanek Demokratske stranke, na katerem je kočevski župan Janko Veber predstavil načrte o razvoju občine, predsednik demokratske stranke Slovenije Tone Peršak pa je govoril o tem, kako je in kako bo po svojih močeh njihova stranka pomagala tudi v republiških organih k razvoju tega območja. Ustanovili so tudi območni odbor DS za zahodno Dolenjsko (občine Ivančna Gorica, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Dobrepolje).. NAJBOUŠIŠTREKLJEVČANI - Na Štrekljevcu pri Semiču je bll°p0Č tradicionalno tekmovanje najboljših slovenskih gasilskih d.f.?V’.;hki se je pomerilo 20 moških in dve ženski ekipi. To je najmočnejši g na Dolenjskem, da pa so na njem zares najboljši gasilci, dokaz zultati vaj na motorni brizgalni in v štefetnem teku. V boju za p valnice Tilia in denarne nagrade so se tokrat najbolje odreza i pn^ 1f Šmartno na Pohorju, Domžale in Stranka vas pri Semiču. Priženi najboljša ekipa Šinkovega Turna I. (Foto: M.B.-J.) Štrekljevca (na fotografiji), le 0,6 sekunde za njimi je bil "I DOLENJSKA BANKA Izplačilo dividende po zaključnem računu 1994 Zbor banke je dne 30. 5. 1995 sprejel sklep o izplačilu delničarjem Dolenjske banke, d.d., v naslednji viši jdede 10% na vse delnice za leto 1994 ^ 6% na‘prednostne prinosniške delnice za lel° 1 Dividenda se bo izplačevala od 15. 6. 1995 dalje- iflff>e> Imetnike prednostnih prinosniških delnic prosimo, da v . njeni-predložijo delnice, ki jih bomo hkrati zamenjali za nop°n redstU-Zamenjava se bo izvajala na sedežu banke v oddelku s Seidlova cesta 3. Novo mesto. jjro Hkrati prosimo vse fizične osebe, ki še nimajo odp1 r°ngrn računa, da uredijo vse potrebno za njegovo odprtje sporočijo številko žiro računa za nakazilo divtde Dolenjska banka, d. d. . ,n(, Seidlova cesta 3, 68000 Novo mesto, poštni preda Telefon: 068/28-359. telefax: 068/32!-ON PRIHAJAMO K VAM - Pod tem naslovom je pretekli teden v Krkinem izobraževalnem centru potekala predstavitev izobraževalnih in informacijskih programov, ki sta jo pripravila Gospodarski vestnik in Video center iz Ljubljane. Iz Dolenjske se je seminarja udeležilo 35 delavcev, več kot 500pa so jih povabili. Ugledni strokovnjaki s tega področja so imeli programe s področja vodenja in kadrov ter marketinga in prodaje. Udeleženci so se razšli v upanju, da bodo sedaj na svojem področju uspešnejši, morda bo kdo to tudi opazil. (Foto: J. Pavlin) .......:. iimimiuiimirimi imiimiimiim-nirmnimmBto Ljubljansh pismo i . ~~~ .. tete ukrojili po S.V°L0be& postavi, niti ne zgub J :ak0v, Po ocenah stroko^ni^ Evropa se revežev otepa S “košarico za preživetje” obsojeni na čakanje na in nesporna, P°^( p0s«^, zgodba pa je uspe-venske^ zn ih gospodarstev. Sl« kcČ žavc bodo še toliko _ ravn1,!(y) njeni stroški dela ze n« rn7vilih dfŽ^V ' ’ j,W ,troski dela ze na manj razvitih držav ED y paf odst. izvoženih Pr<”^ raz^ain Naključje je hotelo, da so v Državnem zboru določili najvišjo in najnižjo bruto plačo tisti dan, ko so se domači in tuji strokovnjaki za vrednotenje dela na Bledu pogovarjali o tem, daje nujno za ustvarjalno delo odpraviti politizacijo iz našega sistema plač. Poslanci so potrdili letošnji dogovor o plačah, ki je predvidel najnižjo in najvišjo plačo v razponu od 45 do 700 tisoč tolarjev. Da bi bilo govorjenja na pamet manj, so za poslance in vse, ki lahko vplivajo na plačilni sistem, strokovnjaki napisali Modro knjigo o plačah. Iz nje je razvidno, da delodajalci vsaj 10 odst. zaposlenih ne bodo mogli zagotoviti niti 45.000 tolarjev najnižje bruto plače. Vse več pa je tudi takih, ki pravijo, da jim čiste plače ne povzročajo preglavic. Ne kaže prezreti tudi dobre šestine Slovencev, ki še vedno živijo pod žaljivo nizko določenim “minimumom za preživetje”. Tu je še krivični zakon o delovnih razmerjih za 145.000 zaposlenih v negospodarstvu, ki namesto o delu razmišljajo o stavkah in tudi stavkajo. Da o poslancih, ministrih in drugih individualistih, ki so si plače in njim dodane boni- rnanj ra :>dst. izvoženih P^^azr^ ■ najnižjem cc!1.<’Vi"jclk°vVl 1» Uvrsti'cv.^‘hi nujna‘i- Uvrstitev našib 1/1 -na tuV cenovne razrede je " y 0z-zmanjševanje deležui P pif. i^a na zaposlene v i proizvodu (^P/i lujo^t ... ; a,,.,...,4 zaskrUJ > »it venija morala začeti b elj^. mednarodne norme, Q M del*’ ” -pit ča, da morajo ,eči šali vsaj 68 odst. P \/ cIr-zai/i — mednarodne no.--' ^p, te plače. Konvencij ^jj, narodne organiza J J ča, da morajo naj" ^ ,>1» P r»Hst. P°vr v državi. «na Lanska povP' je bllV'i plača v državah b^0m£> >j' DEM. Pred dvema le'vHV o< k. ?a je kc tu in Pc (It hi E kc Pa S Pa 'ij Priznanja najuspešnejšim V metliški kmetijski zadrugi so se ob jubileju spomnili tistih, ki so vtisnili razvoju zadružništva in kmetijstva pomemben pečat NOV SENIK NA »oncno ENERGIJO >iiskoS,EV jE ' Na farm' M-Kmc- i!'irK"SKafn?ia *-iuWianode UJ|C prl ,oskrbl mesta sistem-, tu predstavnik poslovnega in o?cv^rC-at0r Dragan Mozctič Trak n?i m! Z“pan Janko Vebcr- Živi"<'rcjkaS°ankaPGrinCičPrCrCZala METLIKA - Preteklo soboto sov metliški kmetijski zadrugi pripravili za delavce, upokojence in člane zadruge prireditev ob 50. obletnici povojne ustanovitve zadruge, 80. obletnici ustanovitve vinarske zadruge in 120-letnici hranilno-kre-ditne zadruge v Metliki. O razvoju, trenutnem položaju in delu zadruge v bodoče je govoril direktor Ivan Kure, o razvoju zadružništva pa predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. Na slovesnosti so za prispevek k razvoju zadruge podelili številna priznanja. 39 delavcev je prejelo priznanja za 20 in več letno delo v zadrugi, 36 kmetov oz. članov zadruge pa za uspešno prodajo svojih pridelkov. Priznanja je prejelo tudi 8 upokojencev, ki so na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih s svojim delom oblikovali današnjo podobo zadruge. V zadrugi so se prav tako spomnili svojih bivših zaposlencev: dr. Julija Nemaniča in dipl. inž. Jožeta Maljeviča, ki sicer še vedno delata v kmetijstvu, razvoju zadruge pa sta vtisnila pomemben pečat, pa Jožeta Šukljeta st. iz Trnovca, pionirja zadružne zamisli in enega od nosilcev povojnega zadružništva ter Milke Pezdirc iz Podzemlja, ene izmed prvih zbiralk mleka, ki pri tem delu vztraja še danes. Plaket in posebnih denarnih nagrad so bili deležni trije kmetje, ki so imeli v zadnjih treh letih največjo kmetijsko proizvodnjo v občini. Največ grozdja je pridelal Slavo Koželj iz Metlike, največ mleka Peter Pezdirc s Krasinca, medtem ko se je v kombinirani pridelavi mleka in mesa najbolje odrezal Anton Starašinič, prav tako s Krasinca. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil upokojeni dipl. inž. Janez Gačnik, sicer dolgoletni direktor KZ. M.B.-J. T JESKE TRŽNICE želela Kri za dražln|co štirih s°že zrele i/TT Tudi borovnice tolar;,. „Ll,rsk' kozarec velia 400 vrtnejj?aVg0^pzd"c.jagodeVso m l20, jahnlto so bilc bananc ^kc 25o iVh 22>kr°mpir 135, hru-in k°ren los ? 1,60’ Paradižnik 150 'ačunal Kr ,tolarJev- Deladini je čck 140 ' Vektar'ne 480, korcn- P°r 22o’ v,iiU. °-J80’ kromPir 1^0, ^lje iso °lat0 2b°. Peteršilj 300, 'olarjev. paprik° P° 490 do 700 sejmišča U!Csecev Pujsov do treh 8||° 130 n„ vfnl'’ Prodanih Pa je 'ŠEN r,r JtV kl °8ram žive teže. M Vt>likih nraJu’ 1>0nujali so ‘udi lRarjev kiloor^eV P° 230 d0 240 Po 23n k^aai’ prodali pa sojih 'Udi 29 L24« tolarJev. Ponujali Žele v. ,-!’5 °draslih goved in ?So d’ohi"dar o prodaji le-teh c!fnetn delu ' poda.‘kov- Na stoj-0!V P'‘nuja|„ej,m|a •*<; 52 prodajal-hr°dje, beli,0. t.ekstl ne izdelke, h?V° 'n raho ,chl)iko> suho robo, h *acij0 : J'jno k|uetijsko meha- Pjačo Pasovi80’ za brano >n poskrbeli 4 bifeji. SODOBNA MESNICA - Poleg praznovanja visokega jubileja je metliška kmetijska zadruga v soboto odprla tudi prenovljeno mesnico pri samopostrežni trgovini. Kot je ob simbolični otvoritvi dejal direktor KZ Ivan Kure, se bodo potrudili, da bo v sodobni mesnici vedno velika izbira mesa in številnih mesnih izdelkov, tako da mnogi kupci, ki jih že ob otvoritvi ni manjkalo, ne bodo razočarani. (Foto: M.B.-J.) Množičen napad uši Prizadeta je skoraj vsaka bilka ječmena RIBNICA - Poskusni posevek jarega ječmena v Sušju so napadle uši tako množično, da je to pridelovalce žitaric presenetilo. Napadu uši ter nedavno opaženemu pojavu rje in plesni sta botrovala vročina in veliko vlage. Vremenske neprilike pa so tudi sicer spremljale izvedbo poskusa Kmetijske svetovalne službe iz Ribnice na kmetiji Antona Zidarja v Sušju od samega začetka. “Pri jarih žitih je tako, da čim hitreje poseješ, tem večji pridelek je, inž. kmet. Irena Šilc SSgfijsic/ nasveti Sxm za ureJen° ^'j ° |^Vchska knmr111 zanesU'v9: tri in pol hektarja velika povprečna Ca eta’ Pa četi, i-,*a n<: morc in ne bo mogla primerno preživljati 1 Standard-i dl se njena velikost podvoji. Dostojnega žtvljenjske-thn?aP°slitviir,^CZ ,bodka iz drugih dejavnosti preprosto ni. Ker Drd njinii jev,,« '"^“'Jivse težje, sije treba iskati druge možnosti, 'rt o.V tehl Dooln/i Perspektiven kmečki turizem. Žal Dolenjska Dn,. rajdaše dU moi-no zaostaja za Gorenjsko in Savinjsko dolino le „u,e vinornif10 zna tržiti lepot in domačnosti svoje z zidanicami va Primer Ima Pa tudi nekaj svetlih izjem, kakršna lai*Vcrycčina KlM“ krnctija Grofija iz Vira pri Stični. cL' lotili te rtr,-’ 81 b' ?e s.P.rimerno strokovno in denarno pomočjo kai “CJavn°s‘b niti ne ve, kako je z njeno ureditvijo, si poljih in storitvah*1" nainovcj^ pravilnik o minimalnih tehničnih Lm/lih Vrai'!,!' ' razvrščtt kmetije na turistične kmetije, kmetije llie tudiin nlz elmške kmetije, vinotoče in osmicc. Turistične jed;,0 en meni ,, °stuni najmanj prenočišče z zajtrkom. Pripravljajo k0| ‘n'ce, v nim e pa JC«J' P« naročilu. Urejene morajo imeti posebne Ck°r je ležišč P-U !ollko miz’ kot Je sob-in najmanj toliko stolov, 'n „ a "beti nri™ kmet|ja pripravlja poleg zajtrka še druge obroke, Soste P rnerno urejeno tudi kuhinjo, ki je skupna za družino p lMDetjja doleb> pravdna'*1 vrat ?*' t,Jdi izletniška kmetija imenovana lahko iW,a Pridelan J k sPrejme največ 50 gostov, ki jim nudi pretežno hj''k<> od one.?,nrano ln le domačo pijačo ter mineralno vodo. Za kijč Pa bior-i KI,"c smc 'mcl' gostilniške opreme (pulta), jedilni!, a prodal" ureJena na tradicionalen način. V vinotoču lahko Pa n Pijače i,,, u?01!0 doma pridelano vino, alkoholne in nealko-fi0nitni h., i. lladne narezke iz domače pridelave. Ime osmica Pf>dtdvidenn ;„iC"ta Prodaja domače vino na kraju pridelave. Vnostin ’ n se bodo kmetije, ki se ukvarjajo s to dopolnil-'>air,Cmbno ’ pnla8°dile novemu pravilniku v enem do dveh letih, 'ija i ?ž.elel(|’uv bo moral pravilnik spoštovati vsakdo, ki bo v ta ahk° uvedlakmečll-1"’ br°Z ka,ercga pa bo le malokalera krne- Inž. M vendar pa nam je bila zgodnja setev zaradi snega, ki seje tu zadržal zelo dolgo, onemogočena, tako da se je sejalo šele v začetku aprila. Na približno hektarju površine smo poskusno zasejali tuje sorte jarega ječmena astor, favory in vitez ter za primerjavo domačo sorto ječmena,” pojasnjuje kmetijska svetovalka iz Ribnice Irena Šilc, ki ta poskus vodi. Namen poskusa je dvojen: najti najprimernejšo sorto ječmena, ki bi pridelovalcem v Ribniški dolini, kjer sicer za žitarice ni ugodna klima, dajala največji prinos, obenem pa kmetovalcem dokazati, da so kultivatorji bolji od domačih sort, ki jih uporabljajo. Nizke temperature v aprilu in maju, predvsem slana in kasneje še suša, so nekoliko zavrlc rast ječmena, sedaj pa so posevek napadle še uši. “Prizadeta je skoraj vsaka bilka, kar je mnoge kmete zelo začudilo, saj niso vedeli, da je možno, da lahko uši tako množično napadejo žitarice,” pravi Šilčeva in dodaja, da so zato in ker tudi že opažajo napad rje in plesni, priporočili škropljenje s tiltom in pirimorjem. M. L.-S. OBVEZNO TESTIRANJE ŠKROPILNIC TREBNJE - Kmetijski zavodf Ljubljana in kmetijska svetovanja služba Trebnje organizirata v juniju obvezno testiranje traktorskih škropilnic in pršilnikov. Testiranje mora biti opravljeno vsaka tri leta, če lastnik uporablja škropilnike na lastnih površinah, in vsako leto, če opravlja usluge drugim. Nadzor bo opravljala kmetijska inšpekcija, kršitelji pa bodo morali plačati najmanj 50.000 tolarjev kazni. Testi- TRAKTOR ORJE SAM - Predstavitve traktorjev znanega nemškega proizvajalca Fendt na posestvu srednje kmetijske šole Grm na Bajnofu se je udeležilo blizu 300 dolenjskih kmetovalcev in učencev tamkajšnje šole. Precej zanimanja je veljalo predvsem demonstraciji oranja brez traktorista, pri katerem je traktor, ki se avtomatsko prilagaja brazdi, s pomočjo vrvi, zataknjene za posebno stikalo, vodila učenka omenjene šole. (Foto: J. Hartman) PRVA BELOKRANJSKA RAZSTAVA DROBNICE SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine in kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika organizirajo v nedeljo, 18. junija, pri gasilskem domu v Semiču prvo razstavo drobnice v Beli krajini. Na otvoritvi, ki bo ob 9. uri, bosta govorila semi-ški župan Janko Bukovec in poslanec v državnem zboru dr. Franc Zagožen. Ob 11. uri bo strokovno predavanje dipl. inž. Florjana Pe-perka o uporabi mineralno-vita-minskih mešanic, do 15. ure pa si bodo obiskovalci lahko poleg razstave drobnice ogledali še demonstracijo striženja ovac Borisa Grabrijana. Otroci obolevajo zaradi prašičje farme Stična? Zelena alternativa Slovenije pripravlja tribuno o svinjski farmi IVANČNA GORICA - V pripravah na javno tribuno “Svinjska farma” bo občinski odbor Zelene alternative Slovenije (ZA) v Ivančni Gorici drevi (15. junija ob 19.30) v družbenem domu v Ivančni Gorici spregovoril o prašičji farmi v Stični, ki po besedah predsednika ZA Ivančna Gorica Franca Heglerja zastruplja zrak z vonjavami in uničuje vodo, ker komunalna čistilna naprava ne more prečistiti vse njihove svinjarije in tudi ni zgrajena za potrebe farme. Zaradi farme naj bi, po He-glerjevih besedah, obolevali otroci, ki obiskujejo šolski center v Ivančni Gorici, ter krajani Stične in Ivančne Gorice. Na te obtožbe bo gotovo skušal argumentirano odgovoriti direktor prašičje farme v Stični Alojz Plantarič. Verjetno bo povedal tudi, kaj meni o rešitvi, ki naj bi jo predstavili na tem sestanku. Kot smo zvedeli, naj bi podjetje Biokrog iz Ljubljane predstavilo način pospešenega kompostiranja, posebej primeren za praznitev lagun gnojevke na prašičjih farmah, ki jo posebna naprava z mikrobiološkimi, anaerobnimi in aerobnimi procesi razgradi v uporaben kompost. P. P. ranje bo v soboto, 17. junija, od 8. do 12. ure pred zadružno trgovino v Šentrupertu in od 13. do 18. ure na igrišču pri osnovni šoli na Trebelnem. V torek, 20. junija, bo testiranje od 8. do 12. ure pred zadružno trgovino v Trebnjem ter od 13. do 18. ure pred zadružno trgovino na Veliki Loki. V sredo, 21. junija, pa bo testiranje od 8. do 12. ute pred zadružno trgovino v Dobrniču ter od 13. do 18. ure pri Tonetu Severju na Pristavci. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Pridelava mladega rdečega vina Stroka ima za mlado vino natančno izoblikovane norme. Povprečen pivec bi rekel, da so vsa vina mlada nekje do božiča. Toda ni tako. Pod oznako mlado vino se pridelujejo v svetu pa tudi v Sloveniji samo tiste sorte, ki razvijajo organoleptične značilnosti “mladosti” že v slabem mesecu po trgatvi. Francozi so bili prvi, ki so pred približno dvajsetimi leti razvili postopek za predelavo grozdja, s katerim vino zadrži več vonja in okusa po grozdju, kot je to možno po klasičnem postopku. Avtor tega postopka je Michel Flanzy, profesor iz Montpelliera. Njegov sin Claude je bil letos član mednarodne komisije za ocenjevanje vin v Ljubljani. Clade Flanzy je nasledil svojega očeta kot profesor za vinarstvo na fakulteti v Mont-pellicru in je v vinarskem svetu zelo uveljavljena osebnost. V Sloveniji si štejemo za uspeh, da nam ga je uspelo dobiti na ocenjevanje vin v Ljubljano. V čem je posebnost postopka za ohranjevanja vonja in okusa grozdja v vinu? Poudarjam, da so se kot mlada vina obnesla predvsem rdeče sorte grozdja. Nekaj poskusov je bilo sicer tudi z belimi, toda opaznega uspeha ni bilo. Za organoleptično podobo rdečega vina je zelo pomembna mace-racija jagodnih kožic ali, po domače povedano, vrenje na tropu. V jagodni kožici je osnova kakovosti za rdeča vina. Zato ni vseeno, kako to jagodno kožico raztapljamo in katere snovi in koliko teh snovi prehaja v mošt. V jagodni kožici so shranjena barvila, aromatične in taninske snovi. Za kakovost vina so te snovi odločujoče. Umen kletar se trudi, da bi v času maceracije izlužil iz jagod- nih kožic dovolj teh snovi in da bi bile v vinu v pravem razmerju. Kot se pridelovalci vrhunskih belih vin - predvsem vin posebne kakovosti, ki se pridelajo iz prezrelega grozdja -trudijo, da bi dosegli najboljše razmerje med alkoholom, kislino in ostankom nepovretega sladkorja, tako je potrebno doseči pravo razmerje med aromatičnimi snovmi, barvo in taninskimi snovmi v mladem rdečem vinu. Običajno vrenje na tropu, ki je sestavni del postopka za vsako rdeče vino, ne zadostuje za kakovost “mladega vina”. Prof. Flanzy je poskušal prenesti jagodne kožice naravnost v jagodni sok v celem grozdju. Pri trgatvi so pazili, da se je grozdje čim manj poškodovalo. Celo grozdje so dajali v zaprte posode, ki sojih poprej napolnili s plinom C02 (ogljikov dioksid). Temperatura grozdja naj bi bila okrog 20 do 24° C. Pri taki temperaturi, ki jo v sončni jeseni prinesemo že z grozdjem iz vinograda, in v atmosferi C02 nastopi mace-racija drugačne vrste in aromatične snovi iz jagodne kožice prehajajo v jagodno meso ali sok. V 10 do 12 dneh je ta faza končana in tako spremenjeno ali oplemeniteno grozdje se razpeclja in zmeša z drozgo, ki prihaja iz vinograda. Obstaja torej dvakratna trgatev. Za pridobitev mladostnega karakterja vina zadostuje že 30 % pred-trgatve ali v CO, maceriranega grozdja. Scveda je tudi pri tem postopku nevarnost, da se grozdje iz prve trgatve pokvari, če smo delali površno. Ni pa nujno, da damo grozdje v zaprto posodo, lahko je to odprta kad, če jo tesno pokrijemo na primer s plastično ponjavo, ki dobro zapira. Lesena kad je lahko nevarna, ker je v lesu veliko mikroorganizmov, ki bi lahko sprožili cikanje grozdja. Varnejše so plastične kadi, še boljše pa cisterne s pokrovom. (Se nadaljuje!) dr. JULIJ NEMANIČ CVIČEK 95 V ŠENTRUPERTU - Okrog 1.500 ljudi se je zbralo v soboto in nedeljo na letošnji prireditvi Društva vinogradnikov Šentrupert. Oba dneva je bil pester kulturni in zabavni spored, nastopili so med drugim MoPZ Iimil Adamič iz Mokronoga, Oktet Škofije, Trebanjski oktet in MoPZ Tabor iz Cerknice. Pisana je bila vinogradniška povorka; podelili so potrdila o opravljenem kletarskem tečaju, gostincem priznanja za akcijo “Pri nas pa vemo kaj je dober cviček”, nadalje certifikate “Pridelovalec cvička." Vinogradniki pa so bili še najbolj ponosni na priznanja in odličja za vina, ocenjena na 23. tednu cvička. Predsednik društva Ivan Vovk, ki je ob Andreju Prijatelju z Mirne prejel veliko zlato plaketo za cviček, je s prav tako uspešnim vinogradnikom Petrom Brcarjem izročil odličje šampiona Jožetu Frelihu (na posnetku desni) za peneči vini, ki sta dobili tudi na ljubljanskem sejmu zlati medalji. (Foto: P. Nova Mazda 323 Sedan. Najbolj var n a. pri vašem trgovcu z voziu Znotraj zanesljivo večja kot zunaj. Nova Mazda 323. ABS, varnostna mehova (US-Airbag) od l,5i SE naprej in varnostna skrinjica. iiusEL« Novo mesto Podbevškova 4 Tel. 068/341-240 mazoa MAZDA NAJ BO i # t | v v • i Hvn iz MA^iri OiiCiM rima Skrivnostna pota ekološke rente 600.000 mark, ki jih je “Krka” plačala kot ekološko rento, seje izgubilo v lanskem občinskem proračunu - Kaj pa zdaj? .V -**T * NOVO MESTO - “Počutim se prevaranega!” ogorčeno vzklikne Ciril Klemenčič, predsednik sveta novomeške krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec, ko je govor o denarju, ki ga je tovarna zdravil Krka plačala občini kot ekološko rento. Ta denar je namreč v času prejšnje občinske oblasti poniknil v občinskem proračunu in danes o njem ni ne duha ne sluha. Tako je vprašanje, kaj bodo od te rente v resnici dobili tisti, ki bi jim edino pripadala - krajani, ki bodo prizadeti s širitvijo Krke. Gre za 600.000 mark. Krajevna skupnost Ločna-Mač-kovec oziroma njen svet je od konca leta 1992 pa do sprejema tega zazidalnega načrta konec lanskega leta o tem vprašanju, ki še kako zadeva krajane, predvsem najbližje Krkine sosede, pripravila številne javne razprave. “Večinsko mnenje ni bilo proti zazidalnemu načrtu in širitvi Krke, saj smo se ves čas zavedali, da je Krka del naše krajevne skupnosti in obratno,” pravi Klemenčič. “Bili pa smo proti temu, da bi v okviru tovarne postavili seži-galno napravo za posebne odpadke. Prav tako smo zahtevali, da je treba pri širjenju Krke strogo spoštovati zakon o varstvu okolja, s tem pa tudi zagotoviti izplačilo ekološke rente neposredno prizadetim krajanom. Tako so izzvenele vse javne razprave. Nikoli pa ni bilo niti besede o tem, da bi se v imenu krajevne skupnosti ali krajanov o tem pogovarjal ali pogajal občinski izvršni svet, kaj šele, da bi se pogajal pre- DNEVI OBRTI IN PODJETNIŠTVA NOVO MESTO - V tukajšnji športni dvorani bodo 21. junija ob 10. uri svečano odprli dneve obrti in podjetništva ’95. Med spremljajočimi prireditvami bo 22. junija ob 11. uri v zavarovalnici Tilia okrogla miza o obrtnem zakonu in izdaji obrtnih dovoljenj, 23. junija ob 17. uri bo pred dvorano kulturno zabavna prireditev s Kresom in ansamblom Pugelj. Na dnevih bodo prikazali nastajanje lončarskih izdelkov, in sicer bo prikaz 21. junija od 10. do 12. ure, 22. junija od 16. do 18., 23. junija pa od 10. do 12. in 16. do 18. ure. Dnevi obrti in podjetništva bodo za obiskovalce odprti vsak dan od 9. do 19. ure. Vstop je prost. Ciril Klemenčič ko njihovega hrbta zase oziroma za občino.” In prav to se je zgodilo! Takratni izvršni svet se je očitno s Krko pogovarjal mimo krajevne skupnosti in ljudi in ne da bi jih o tem vsaj obvestil. Zadnje javne razprave novembra lani se je udeležil tudi takratni predsednik izvršnega sveta Jože Preskar. “Ne takrat, ne prej, ne kasneje mi Preskar ni niti ome- IZLET NA STOL NOVO MESTO - Planinska skupina Trim kluba Krka vabi vse ljubitelje planinarjenja na enode-nevni izlet na Stol. Odhod proti Karavankam bo v soboto, 17. junija ob 5.30 minut, s posebnim avtobusom ali kombijem izpred stavbe Krka v Ločni. Za odrasle so stroški prevoza 1500 SIT, za otroke 1000 SIT. Organizatorji zbirajo prijave do 15.6. v Oddihu, tel št. 312 - 537. Izlet, na katerega priporočajo vzeti visokogorsko opremo (dobre čevlje, kapo, očala, rezervno perilo, gamaše, palice...), bo vodil Franci Somrak. Nazaj v komunizem! Direktor Krke Miloš Kovačič o omejitvi plač NOVO MESTO - Nedavno sprejeti zakon, kije omejil višino plač v Sloveniji na bruto 700.000 tolarjev, je povzročil veliko odmevov: takih, ki temu ukrepu pritrjujejo, pa tudi takih, ki mu močno nasprotujejo. Med temi sta tudi Gospodarska zbornica Slovenije in Klub manager. In kaj o tem misli Miloš Kovačič, direktor novomeške Krke, ene najuspešnejših slovenskih firm, ki veliko večino svojih proizvodov proda na tujih trgih? “Ta ukrep je poguben, saj nas vrača v preživele čase uravnilovke, v čase, ki so jih preživljali v Rusiji v času Hruščeva in na Kitajskem pod Mao Ze Dongom, ko so bili vsi enaki, ko se ni nihče za nič trudil in so samo čakali, da bo končno nastopil komunizem. Ta ukrep je v današnjih razmerah v Sloveniji absolutno destimulativen in že deluje nespodbudno. V bistvu sedaj najvišja neto mesečna plača znaša 320.000 tolarjev, in to z vsemi bonitetami. V Krki ima tako sedaj 25 ljudi enake plače. Hkrati je ta zakon prinesel to, da imata enako plačo direktor pekarne ali pogrebnega zavoda in direktor takega podjetja, kot je na primer Lek ali Petrol ali Krka. Pri nas pa smo uveljavljali prav obraten način: za določen promet je bila določena plača, če pa je človek s svojim zanesenim delom, sposobnostjo, garaštvom, odrekanjem pripomogel, da so bili rezultati veliko boljši od tistih, ki so mu postavljeni, je lahko dobil na leto tudi 4 plače več. Sedaj pa nena- Miloš Kovačič: “Za Slovenijo poguben in sramoten zakon!” doma nič. Največ toliko in konec! Promet bo padci, moji ljudje ne bodo več tako zavzeto delali in se trudili in bodo popoldneve in vikende raje v miru preživljali v vinogradih. Tak zakon je za Slovenijo poguben in sramoten! To je velikanska napaka vlade, še to bodo uničili, kar je bilo dobrega pri nas. Prav, naj bo plača omejena z uspešnostjo, naj bo odvisna od rezultatov dela. Vrhunski strokovnjak v Krki pač ne more biti plačan tako kot direktor firme, ki se napaja iz proračuna. Prav tako njihovega znanja in dela ne morem primerjati z delom poslancev. Če se hoče z njimi primerjali predsednik vlade, se pač naj, jaz se ne bom! Mislim, da gre tu za politično odločitev, saj je z gospodarskega stališča povsem nesprejemljiva. Na ta način si hočejo politiki pridobiti poceni točke pri slabo plačanih delavcih, pri nezaposlenih in pri nezadovoljni mladini. Vendar je to zelo zgrešena pot za reševanje teh težav.” nil, da potekajo taki dogovori s Krko,” trdi Klemenčič. 21. decembra lani pa sta izvršni svet in Krka podpisala “sporazum o medsebojnih obveznostih v zvezi s pripravo in sprejemom zazidalnega načrta Krke”, s katerim se je izvršni svet obvezal, da bo pripravil ta zazidalni načrt, speljal javno obravnavo in poskrbel za njegov sprejem v občinski skupščini do konca leta. Hkrati se je izvršni svet obvezal tudi, da uredi obveznosti do krajanov in do krajevne skupnosti. No, obveznosti v zvezi s priravo in sprejemom zazidalnega načrta, sprejete 21. decembra, izvršni svet ni samo v roku izpolnil, ampak je z njimi celo prehiteval: skupščina je odlok o zazidalnem načrtu Tovarne zdravil Krka ter v zvezi s tem potrebne spremembe družbenega plana sprejela že L decembra. TUdi Krka se ni obotavljala in je 27. decembra lani na žiro račun proračuna novomeške občine nakazala 48,9 milijona tolarjev. “Sredstva so bila porabljena za plačila obveznosti proračunskih porabnikov,” se konča dodatek k poročilu k zaključnemu računu občinskega proračuna za lansko leto. “Če je priprava dokumentacije in postopka stala 10 milijonov tolarjev, kar je ogromno denarja, bi moralo še skoraj 40 milijonov tolarjev ostati za izplačilo ekološke rente. Denarja pa ni nikjer!” je zgrožen Klemenčič. Tako seje zgodilo tudi z 1,5 milijona francoskih frankov, ki jih je Revoz plačal kot ekološko rento za lakirnico, in še pol milijona frankov kot razna sponzorstva, s kateri-mi si je, po resnici povedano, od občine kupil legalizacijo na črno zgrajene lakirnice. Klemečič, občinski svetnik, je predlagal, naj obveznosti do ljudi, ki izhajajo iz sporazuma, ki ga je izvršni svet sklenil s Krko in verjetno tudi z Revozom, kot naslednica prevzame in izpolni sedanja občina. ANDREJ BARTELJ POLNILNICA PLINA NA CIKAVI NOVO MESTO - Jutri dopoldne bodo v novomeški industrijski coni na Cikavi odprli polnilnico utekočinjenega naftnega plina ter preta-kališče in prodajno mesto kurilnega olja družb Istragas in OMV-Istra iz skupine Istrabenz. N/ DVE DESETLETJI VRTCA RDEČA KAPICA - Da je vsak otrok ustvarjalec, se že vrsto let zavedajo v vrtcu Rdeča kapica na Drski v Novem mestu, kjer so v petek popoldan pripravili prireditev “Pojem, plešem, se vrtim ”, V tem vrtcu so nasploh najbolj ustvarjalni: prirejajo razstave otroških likovnih izdelkov, vsakemu otroku so dosegljive police s knjigami, na voljo so izbrane igrače, igrajo na male ritmične inštrumente, telovadijo na orodjih in še kaj. Del vsega tega so ob prisotnosti staršev in gostov tudi pokazali. Ob srečelovu, karaokah in modni reviji je bilo lepo do večernih ur. (Foto: J. Pavlin) Prvi proračun nove oblasti NOVO MESTO - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta prejšnji četrtek so po dolgotrajnih zapletih in obtožbah, ki so kot projektili letali s sedanje občinske oblasti na prejšnjo in nazaj, povsem mirno sprejeli zaključni račun lanskega proračuna. Po daljši razpravi so sprejeli tudi letošnji proračun, in to v prav taki obliki, kot je bil predložen. Opozicija je sicer očitala, da gre za strankarski oziroma povsem pozicijski proračun in da pri njem sestavljalci in predlagatelji niso pokazali nobenega posluha za njihove predloge. Prav tako ni bil sprejet predlog, da bi proračun sprejemali po normalnem dvofaznem, ne pa po hitrem postopku. Kakor koli že, proračun mestne občine, “težak” 2,36 milijarde tolarjev, je sprejet, pripombe in predloge nanj pa naj bi upoštevali pri sprejemanju rebalansa proračuna. Ker so občinski skladi, ki so do sedaj poslovali samostojno, po novem del proračuna, je ta za skoraj 28 odst. ali za več kot 650 milijonov tolarjev zajetnejši. Za delovanje občinske uprave bo šlo iz proračuna dobrih 260 milijonov tolarjev ali 11 odst. proračunskih sredstev; za osnovno šolstvo v občini je namenjenih blizu 322 milijonov tolarjev (13,6 odst. proračuna), za otroško varstvo 391 milijonov tolarjev (16,6 odst.), za kulturo 165,5 milijona tolarjev (7 odst.), za cestno gospodarstvo 135 milijonov tolarjev (5,7 odst.), za socialno varstvo 118 milijonov tolarjev (5 odst.), za komunalno dejavnost 108 milijonov tolarjev (4,6 odst.) itd. Opozicijski svetnik Jože Derganc iz LDS je sestavljalcem proračuna očital, da so zelo darežljivi, ko gre za plače zaposlenih v občinski upravi in da bi lahko to postavko zmanjšali za 20 milijonov tolarjev, 15 milijonov je “pobral” še drugje, od tako prihranjenih 35 milijonov pa naj bi po njegovem namenili za investicije v šolstvu (20 milijonov), za dejavnost krajevnih skupnosti (5 milijonov) in “za podhranjeno kulturo” (10 milijonov), torej, kot je dejal, za dejavnosti, zaradi katerih občinska uprava sploh je. Očitke, da se občinska oblast do Knjižnice Mirana Jarca, kije nujno potreba temeljite obnove, obnaša ignorantsko, je župan Franci Koncilija zavrnil, češ da so v proračunu namenjeni 4 milijoni tolarjev za letošnja obnovitvena dela, kar pa naj bi v glavnem porabili za izdelavo projektne dokumentacije in za najbolj nujno obnovo stropov. “Če se ne bi nenadejano pokazalo, da moramo popraviti kandijski most, bi šel ta denar, se pravi 30 milijonov tolarjev, za sanacijo knjižnice. A tudi to je le kot kaplja v morje, saj je za celotno sanacijo te stavbe potrebnih najmanj 1,2 milijona mark, če bi se odločili za gradnjo prizidka, pa vsaj 8 milijonov mark,” je dejal župan. Glede na potrebe je močno okleščen tudi denar, namenjen za otroško varstvo v občini. Za to bi po normativih potrebovali za letos 530 milijonov tolarjev, v proračunu pa je namenjenih le 391 milijonov. TU je še vrsta drugih problemov, od tega, da bi morala občina pokriti stroške za lanski grafični bienale, da ni dovolj denarja za razvoj malega gospodarstva, varstvo okolja, da je za vso prometno varnost in preventivo v proračunu namenjenih borih 100 tisočakov. Skratka, kot vedno je glede na potrebe občinski proračun tudi letos premajhen. A. B. Bo v Smarjeti spet občina? Elaborat o utemeljenosti ustanovitve občine Šmarjeta - Snubijo tudi Belo Cerkev - Od novomeške občine le drobiž - Odločitev na referendumu ŠMARJETA - Vodstvo krajevne skupnosti Šmarjeta se je resno lotilo dela, ki naj bi pripeljalo do ustanovitve občine Šmarjeta. Na zboru krajanov marca letos so imenovali komisijo za lokalno samoupravo; ta je pripravila elaborat o utemeljenosti ustanovitve občine, ki so ga ljudem predstavili prejšnji četrtek zvečer v tamkajšnji osnovni šoli. Predstavitve tega gradiva sta se udeležila tudi minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič in poslanec v državnem zboru Tone Anderlič. KS Šmarjeta šteje 1855 prebivalcev in to (premajhno) število je pravzaprav edina stvar, ki jim “manjka” za ustanovitev svoje občine. Če bi se za skupno občino dogovorili s sosednjo krajevno skupnostjo Bela Cerkev, pa bi taka občina štela več kot 2600 prebivalcev. Sedanja KS Šmarjeta je, prostorsko gledano, skoraj taka kot je bila predvojna občina, poleg Šmarjete obsega še 15 naselij. Vodstvo je vsekakor prepričano, da bi bilo v novi občini za ljudi in te kraje precej boljše kot sedaj, ko sodijo v (pre)vcliko občino Novo mesto. “V zadnjih 15-ih letih smo v naši krajevni skupnosti sami ogromno naredili, sedaj teče že četrti samoprispevek, s tako zbranim denarjem in svojim delom smo zgradili vodovode, asfaltirali ceste, zgradili zdravstveno postajo, prostore za krajevno skupnost, kulturno dvorano, 3 gasilske domove, 2 mrliški vežici in še marsikaj,” so med drugim povedali. Po velikosti in razvitosti se primerjajo s sosednjo občino Škocjan. Škocjanski župan Povšič, ki se je tudi udeležil četrtkovega zbora krajanov, jim je na svoj neposreden in prepričljiv način toplo ŠMARJEŠKI “OBČINARJI" - Komisija za lokalno samoupravo v KS Šmarjeta je izdelala in predstavila zajeten elaborat o utemeljenosti ustanovitve občine Šmarjeta. Argumentom je prisluhnil tudi minister Boštjan Kovačič. (Foto: A. B.) priporočal, naj se izločijo iz novomeške občine in ustanovijo svojo. (Povšič je k novi občini “priključil” ne samo Belo Cerkev, ampak tudi KS Otočec.) “To bo občina, ki bo živela tako lepo, da se lepše ne da!” O ustanovitvi svoje občine, in to ne čez 4 leta, ampak takoj, so se ljudje letos spomladi izrekli tudi na zborih krajanov v vseh večjflt naseljih v krajevni skupnosti. V Šmar-jeti trdijo, da njihova krajevna skupnost že sedaj deluje tako, kot naj bi nova občina. “Če bomo ostali v občini Novo mesto, bomo stagnirali ali celo nazadovali, saj je v občinskem proračunu za našo krajevno skupnost za letos predvidenih bore * V razpravi pa je bilo slišati tudi odločen glas proti samostojni občini Šmarjeta, povezan z vprašanjem, zakaj vodstvo krajevne skupnosti sili ljudi stran od sedanje novomeške občine.Kakorkoli že, kot sta dejala gosta Kovačič in Anderlič, za postopek izločitve in ustanovitve sedanje občine se lahko odločijo le krajani na referendumu, zadnjo besedo pa bo imel državni zbor. 3 milijone tolarjev!” so svarili. Pri razvoju (želene) občine največ stavijo na turizem, ki je tudi sedaj daleč najmočnejša gospodarska panoga, na drobno gospodarstvo in obrt ter kmetijstvo in vinogradništvo, ki naj bi ju še bolj povezali prav s turizmom. A. B. NovomcškakroniSj v ________ —.—-—*—**“ GEŠEFT - Pa ga imamo, Droge-ric Markt, v našem preljubem stadtu alias Rudolfswertu. Einga B (vhod) iz gase, notri dobite tue Parfum Douche. Pogled na Haupj Platz. Tako je prav! Konkurenca Zakaj bi imeli samo New Pia«' Papershop, Motoroil. V vsako vsaj en tujeroden ali tujeimen spačen lokal! Pa tudi, če je Ga Trridc NEOSTIK - Pa je najbrž v KJ poplavi tujih in spačenih imenuj gi Lojzzamenjal WD 40 in ne0 Svojo ločeno ženo še vedno zv in tesno spremlja na vsakenn raku, včasih pa se, da se revež izgubil, bolj na tesno oprime kakšnega njenega telesnega najraje ima vrat. Pred časom je 1 zil, da sc mu je le s težavo tzmuzm. v avto, pa ji je najbrž hotel P?br) 40 ti. A kaj, ko je namesto z W ■ ključavnico povsem zamašit z r lom neostik. Zalepljena zena n sploh ni povedala policistom’ , jim ne privošči veselja, saj se je u lej izkazalo, da jih take, za J vedno le družinske zgode m gode, samo zabavajo. jev sramotno malo, je d0 S - ni ravnatelj te ustanove Janez m . predsednik občinskega s ,an. molčal. Morda je Mežana, * v jega gimnazijskega Prof^°nJatelj nekai mesecih, kar m večra m pozabljivost tako zdelala, d faV. spomni več, v kakšni stav"i.']e po-nateljeval, ali pa je posred' |jCije, slušnost članov vladajoče k „sv0. ki seveda ne smejo napada jega” proračuna. prora- SEKRET - V ta njihov P ^ čun so se opozicijski svet n ostro zapikali. Ko so hot za njševati sredstva, narnenj j. komunalno dejavnost, Je h n.cStu letel protiudarec. V Nove ^ ka. je samo eno javno stranišč , |e(oS terega je v proračunu m, predvidenih 1,8 milijona. jamov “Ta denar ukinemo, sekre najem, pa bo prihranek. , Ena gospa je rekla, zvezi z gornjo vestico o J -ein šitev. Sekret naj pusti)0* naj dajo občino! REVOZOV DAN ODPRTIH VRA1 NOVO MESTO - v 17. junija, bo v novom pray Revozu dan odprtin.'vr ■» sfC" zaprav gre za “drcizin^ „ji-čanje zaposlenih v tej 1' {po- hovih družinskih člano _,js- oblaščcnih prodajalcev ,uStri-erjev; Revoz v svojem u tr jsko-komercialnem sis ‘ pol- posluje blizu 4.000 ljud■ dne si bodo obiskova |gyjti ogledali delo v tovarni, a pa Revozovi avtobusni P. jitvc" bodo pripravili velik P , „3 prostor, na katerem b aU|t1 ■led avtomovili lirm ,V«lo Volvo, predstavili se zovi dobavitelji, P.os^ ..zabaVn tudi za pester družab ve£efa' program, ki bo trajal PRAZNIK BRUSNICE 95 g BRUSNICE - ,y..n juni-ja, bo v Velikih B tradicionalni Pra,zi’uri, ^ ifl Začel sc bo Žc ob J.u. učešenJ‘‘ tudi razstavo kmečth1 je ^L slabšim vremenskim niz^°V. letošnjem letu ^°l obljubljajo, da .?0,ičDrfredi*v'e J Glavni pokrovitcl Pr" zavarovalnica Trigl3 • IZLET ZA SLES PRIZADET JEMSBi-RiS ssssmggs^ krasen izlet v Prekm|>at v akv# Sj reki Muri, lonč.ar*‘J%ski f'd|i bomo izvrstno vino boni 0'% Postanek s kosilom b7i00 S na farmi, kjer gPJ'J° \cW'm dobite na tel. 23-52« d'■ vd'K dnevih. Ker je zanima'J p pohitite s prijavarnb.štvo jsJO^ [jmomaijski drobir SKLAD - Črnomaljci ugotavljajo, Ua.bl sc moral sklad Republike Slov-mjc za razvoj preimenovati v sklad razpad. V Črnomlju je po njihovem naredil le škodo, saj mu ni »Ho mar. kakn .. oa bi SC moral sklad Republike Slov-mjo za razvoj preimenovati v sklad razpad. V Črnomlju je po njihovem naredil le škodo, saj mu ni mar, kako podjetja rešiti, o, kako bi se dalo na njiho1 * * * o mar, kako podjetja rešiti, E !e’ kak.°.W se dalo na njihov zaslužiti. Zato je eden od Svetkov predlagal, naj ne bi na sklad in avo več pisarili pisem, ampak n !m0Vl1' 5kuPino, ki se bo lotila uslano™HoŠkom-a:da^rekel’naj nam. « j)0. omislJH- Komisij se ned ,ei,drž' ‘■'udna slava, saj se je že neštetokrat uresničil rek: “Če hočeš, misijo!"6 ™ narejeno- “stanovi ko- čakan-101113^' so Prepričani, da je in fy,na "“črte za oglasne deske ialitzie jICe na av,obusnih postava.-- Zlr Predolgo. Na občini odgo-. “morajo za omenjene na- železnire1 os,aviJ° na prehodih čez novifih ■ ° Pi°8° na Otovcu, Vra-čuvaimv'n V ^"nmlju pri porušeni Na žele-,' sernaf°rsko signalizacijo. spomnmT' so se s ,cm strinjali, a cija 40 m m S,ane ,akžna signaliza-hodo m 'iJ-°Sov tolarjev. Zato se karzohn^ ' ČrnomalJd sprijazniti Ji, b °2 k“vrJ|a"|mi. Andrejevimi kri' tjpjgjodpoMetliki ] CEV ki ^EKAJ BELOKRANJ-°ddai0 i°u! Predali televizijsko Va„Vn,°Lna°k„r°|-,ic ze|e • vzdrževanje metliš-sP°rnla(ii»^C ,ln Par^ov menjavala E"1 Pridn,v?tok' Pr' delu seje fan-»'k, cvedjA '• gospod Marjan Mladeni svet * s’rokovnjak, sicer pa nale 23 ParL°V-a Cc metliške Komu- i e0ika i,ske8a proračuna je ehih p0’Vr{;r zadeva urejenost zc-p,PHED C,n'kot iz škatlice. k,A 'N Pp r^Nl ROTARV klu-Smig0RED POSEBEJ pova-krajina imela v hotelu Bela paks°f0 op mlada nadarjena h edsedmictka Kristina Obržar »Jože Mk mefll5kega Rotary kli \^uj5Rejven_ i^c|avci 'K za.čeli delati. Vodilni iHiVnaPrei j,°Y sindikat pa še inhovina Pr°dajajo" svoje re- ŠSgSSS hjin l'»Vaiali ?slavkaj°čih, so de-tL^vinarskJu3 greza 85,nazad- Cka obm^0nferenci Paie sek-Cie navedh Slndikalne or8a- Wdnik, a cel° levilo 98. i^Ulc>nedTave Tom- d d- J«' C’d» ga‘E (.sPe')Potrjujenave- 'n^htOgrn^OPER SUŠO - Dru-V tea'0Jnio slkovv Šentrupertu je Ve|io Pr|reditev Cviček 95 »i^hu.K^ufi10 v deževnem Se^^iJal d°Slci i° Prvikrat dež iVi *■ teejn v običajne sušne dne-'!(}.Sei Ver;’ ,aj ”Odo vinogradniki \0,kak«!, nOsti Prej priklicali \No Procesija, Te dni je V.hrelest-'1,1 gospa iz hribovja {V,,0 >ho|i "e.8a Šentruperta tako a hi zde;i In Prosila boga, naj H^e^ažaUuničzalcg' "amočile za 12 nakla- •lij MŠi n naših občim ttMut v V Črnomlju trije zasebni zdravniki Zasebno prakso imata zobozdravnika in ginekologinja - Na koncesijo čakata še dve zobozdravnici, zaposleni v črnomaljskem zdravstvenem domu - Pacienti ne bodo prikrajšani pri storitvah ČRNOMELJ - V črnomaljski občini se, kot je zagotovil eden od občinskih svetnikov, veliko govori o prehajanju zdravnikov in zobozdravnikov v zasebno prakso. Zato občane toliko bolj zanima, kakšne posledice bo imelo to zanje in ali bodo storitve bolj kvalitetne. Očitno je, da se ljudje boje, da ne bi pri teh spremembah prav oni potegnili krajšega konca. Ne nazadnje tudi zato, ker v Črnomlju ni dežurnega zobozdravnika, in boje se, da bodo ostali še brez dežurnega zdravnika. V črnomaljski občini trenutno delata za javno zdravstveno službo, ki se financira iz javnih sredstev, dva zasebna zobozdravnika. Dr. • Kar se tiče dežurstev, so na občini pojasnili, da za razliko od splošnega zdravstva v zobozdravstvu ni stalnega dežurstva na območju vsakega zdravstvenega doma. Zobobol namreč ni opredeljen kot življenjsko nevaren. Črnomaljci i-majo najbližjega dežurnega zobozdravnika v Novem mestu, zobobole v Črnomlju pa lajšajo splošni zobozdravniki, ki, če je potrebno, pokličejo od doma tudi enega od zobozdravnikov. Anton Muc ima prostore v Ulici Staneta Rozmana, dr, Antun Cero-vac pa v Beltovi ambulanti. Za javno zdravstveno službo sta začela delati lani, opravljata pa enako dejavnost kot prej v črnomaljskem zdravstvenem domu. Marca letos je dobila na ministrstvu za zdravstvo koncesijo ginekologinja dr. Gordana Pavlovič Melinček, ki bo nadaljevala delo v najetih prostorih zdravstvenega doma Črnomelj kot zasebnica v javni zdravstveni službi. V postopku za izdajo koncesije sta še dve zobozdravnici, ki sta zaposleni v črnomaljskem zdravstvenem domu, in sicer dr. Andreja Palič in dr. Davorka Pavičič. Obe bosta opravljali enako dejavnost kot doslej, a v najetih prostorih zdravstvenega doma. Osnova za oddajo prostorov zdravstvenega doma Črnomelj v najem zdravstvenim delavcem je sklep občinskega izvršnega sveta iz lanskega leta, ki pooblašča zdravstveni dom, da pripravi pogodbo o najemu. Hkrati sklep zavezuje dom, da si za vsako pogodbo pridobi soglasje ustanovitelja, torej občine. Sedaj so v zdravstvenem domu oddane v najem tri ambulante s pripadajočimi pomožnimi prostori in s souporabo skupnih prostorov. Najemniki plačujejo neprofitno najemnino 8 DEM za kv. meter ter pavšalnih 300 DEM na mesec za souporabo skupnih prostorov in za pokrivanje tekočih stroškov. Pogodbe so sklenjene za štiri leta, a jih je moč podaljšati. M.B.-J. Od 19. junija v novi občini tudi nova Tiliina poslovalnica! Semič 14 Bodo otroci ostali brez varstva? V metliškem otroškem vrtcu vsako leto večja prostorska stiska - Če bo začel veljati nov zakon o vrtcih, bodo zavrnili 60 prošenj - Občina letos namenja manj denarja od načrtovanega METLIKA - Metliška občina je lani naročila načrte za razširitev vrtca, s katerimi so se letos na republiškem natečaju potegovali za denar. Vendar ga niso dobili, čeprav je prostorska stiska v vrtcu zelo velika. Do konca preteklega tedna je bilo okrog 80 novih prošenj za sprejem otrok, zato se v vrtcu bojijo, da jih bo jeseni ostalo zunaj najmanj 30 do 40. V metliški občini je zadnja leta vedno večje zanimanje za vrtec, a tako veliko kot letos ni bilo še niko- li. Ravnateljica Branka Hauptman to pripisuje dejstvu, da v tovarnah na zaposlene ne gledajo več s takšnega socialnega zornega kota kot nekdaj, zato hočejo imeti starši zagotovljeno varstvo za svoje otroke. Veliko novih prošenj je za jasli, kjer so skupine precej manjše kot v vrt- POMLAD JE MIMO ŠLA - Učenci in učenke Tekstilne šole Metlika so letos že večkrat pokazali, kaj znajo in zmorejo narediti. Ob zaključku šolskega leta pa so v petek na dvorišču metliškega gradu pripravili prireditev “Pomlad je mimo šla", na kateri so učenke l.b razreda pod mentorstvom Marije Roglič odigrale igro “Začarana Ančka ” (na fotografiji). Na modni reviji pa so učenci in učenke predstavili oblačila, ki so jih sami sešili pri praktičnem pouku. Ob tem še razveseljiva novica, da je ministrstvo za šolstvo in šport za naslednje šolsko leto metliški Takstilni šoli odobrilo program konfekcijski modelar po sistemu 3+2 za en oddelek. Gre za nadaljevalni program, po končanem šolanju pa učenci pridobivjo 5. stopnjo izobrazbe. Zanimanje za ta program je veliko, pogoj za vpis pa je le dober uspeh v zaključnem razredu in na zaključnem izpitu triletnega šolanja na tekstilni šoli. (Foto: M.B.-J.) cu, saj so tudi igralnice, grajene še po starih normativih, manjše. In tudi zato bo ostalo brez organiziranega varstva več otrok. Števila otrok v skupinah pa ne morejo več povečevati, ker že sedaj presegajo prostorske in kadrovske normative * Metliški vrtec si pomaga tudi s sponzorji. Tako jim je pri organizaciji enotedenskega plavalnega tečaja za male šolarje na grmski osnovni šoli v Novem mestu pomagala zavarovalnica Tilia, za kar se ji vrtec najlepše zahvaljuje. in v redne oddelke ne morejo sprejeti več kot 211 otrok. Hauptmano-va se boji, kako bo šele, ko bo sprejet novi zakon o vrtcih, saj predvideva v skupinah veliko manj otrok, kot jih lahko natrpajo sedaj. In če bo novi zakon v veljavi že do jeseni, bo ostalo zunaj vrtca celo 60 metliških otrok. Kako bo z dograditvijo vrtca, Hauptmanova ne ve, res pa je, da občina kot ustanoviteljica in vrtec sama ne bi zmogla te naložbe. Že lani je vrtec iskal začasne dodatne prostore, a mu jih zaradi zahtev inšpekcije ni uspelo dobiti. Zato so se odločili, da letos apelirajo na občane, če imajo primerne prostore za začasno rešitev prostorske stiske, da bi lahko sprejele v vrtec vsaj tiste otroke, ki nimajo nikakršne možnosti za varstvo. Akripol hoče biti sodobno podjetje Sožitje 150-čIanskega kolektiva z okoljem - Velika podpora športu in drugim v občini TVebnje - Pridobljen certifikat ISO 9001 v pomoč pri lastninskem preoblikovanju TREBNJE - V 150-članskem kolektivu Akripola, tovarne za proizvodnjo in predelavo polimerov, bodo, po besedah direktorja podjetja Dušana Pandže, ne glede na kapitalsko organiziranost podjetja (družbe) zadržali svoje vrednote. To pa pomeni, da bodo skrbeli za človeka (zaposlenega) in za sožitje Akripola z okoljem, v katerem živjjo delavci. Pri tem misli direktor na prispevke podjetja za kulturo, šport, ceste, komunalo, gasilce, medtem ko pravi, da je Trebnje zelo malo dobilo od drugih. V svoji 21-letni “zgodovini” so se v kolektivu, ki se je leta 1990 izločil iz Novolesa, kjer je pristal leta 1974, kot obrat za predelavo akrilnega stekla srečeval z vrsto prelomnic, ki so pomembno vplivale na razvoj in oblikovanje podjetja. Leta 1976 so tako dopolnili proizvodni program s predelavo akrilnega stekla v gradbene elemente, kot so svetlobne kupole, svetlobni trakovi in drugi uporabni izdelki. Leta 1987 pa so postavili obrat za proizvodnjo konstrukcijskega plastomera - polia-mida. Med tremi proizvodnimi programi je najpomembnejši aglas, proizvodnja akrilnih plošč, različnih dimenzij, barv, transpranetnih in zaprtih barv. Glede na namembnost uporabe izdelujejo še sanitarne in samogasljive plošče. Obstoječa teh-nologogija vertikalne polimerizacije po licenci danske firme Baling omogoča proizvodnjo do 135 ton plošč mesečno v dveh izmenah. Letos naredijo mesečno okrog 100 ton teh plošč, kar je celo nad ravnijo proizvodnje pred osamosvojitvijo Slovenije. Do leta 1990 so namreč akripolovci pretežni del plošč (60 odst.) prodali na trgih bivše Jugoslavije in doma. V najbolj kritičnem letu 1992 pa je proizvodnja litih akrilnih plošč padla celo na 50 ton mesečno! Danes izvozijo že več kot 40 odstotkov plošč v Hrva- Dušan Pandža, direktor Akripola ško, Avstrijo, Nemčijo in Češko, v zadnjem času pa se kažejo določene možnosti za izvoz še v Madžarsko, TUrčijo, Francijo in Avstralijo. Ob lastni predelavi doma največ teh plošč pokupijo metliška Kolpa, Plastoform Smarjeta in večji zasebni proizvajalci.Trenutno so v Akri-polu le polovično zasedene proizvodne zmogljivosti programa aluks. * Proizvodne zmogljivosti (6 ton) programa novilon, to je litega poli-amaida - najlona, ki so ga začeli izdelovati leta 1987 po angleški licenci, niso še nikoli dosegli. Precejšnje težave pri trženju noviluna vidijo v nepoznavanju lastnosti in uporabnosti plošč, okroglih palic in cevi iz novilona. Zato te izdelke zvečine prodajo doma, nekaj pa na Hrvaškem. V zadnjem času se odpirajo možnosti za prodor na Češko, medtem ko se s tem programom na zahodnem trgu sploh ne pojavljajo, ker je konkurenca izredno velika. Predelava akrilnega stekla (po licenci avstrijske firme Stadler) je sicer sposobna mesečno narediti za okrog 45 ton različnih gradbenih elementov, polovico pa jih izvozijo, predvsem v Avstrijo. Ravnateljica se boji, kako bo z vzdrževanjem vrtca, ki je bilo doslej redno, letos pa naj bi za vse potrebe dobili le 46,6 milijona tolarjev od načrtovanih 52,4 milijona. In prav letos so nameravali zamenjati cisterno za centralno kurjavo ali se preusmeriti na plinsko ogrevanje. Velik strošek imajo tudi z vzdrževanjem zunanjega igrišča, saj kljub temu, da je ograjeno in zaklenjeno, vdirajo nanj izven delovnega časa vrtca in delajo škodo. A ne le otroci, tudi odrasli vodijo na igrišče pse. Zaradi manjše vsote denarja je postavljen pod vprašaj tudi obstoj oddelka male šole na Suhorju ter obseg pouka zunanje male šole v Metliki. M. BEZEK-JAKŠE VEČER Z MUZIKANTI ČRNOMEU - Godba na pihala iz Črnomlja pripravlja za soboto, 17. junija, ob 17. uri na Gričku veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Na ta način želijo godbeniki prislužiti denar za tekoče delo, medtem ko upajo, da bodo druge stroške pomagali poravnati sponzorji in občina. VESELICA RDEČI KAL - Gasilsko društvo Dolenje Vrhe pri Dobrniču vabi v soboto, 17. junija, ob 20. uri na vrtno veselico z bogatim srečelovom, ki bo na Rdečem Kalu pri gostilni Rogelj. Igral bo ansambel Slavček. KRESOVANJE IN VESELICA MOKRONOG - Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog bo priredilo v soboto, 17. junija, ob 20. uri mokronoško kresovanje z gasilsko veselico in bogatim srečelovom. Za zabavo bo poskrbel ansambel Henček, gost večera pa bo tudi zabavna skupina Modra kronika. Na pomoč! UNIORJEV OBRA T ODPRL VRA TA - V Starem trgu ob Kolpi so v počastitev krajevnega praznika v soboto pripravili proslavo, na kateri je govoril črnomaljski župan Andrej Fabjan. Krajani so mu povedali, da želijo ureditev novega vodovodnega črpališča v Dolu, asfaltiranje ceste Stari trg-Sinji Vrh in preplastitev asfalta od Starega trga proti Črnomlju. Ob prazniku so pripravili tudi kadetski šahovski turnir, v Uniorjevem obratu pa dan odprtih vrat. Na ta način so želeli tovarno še bolj približati krajanom, proizvodnjo ročnega orodja za vodovodno inštalaterstvo pa si je v spremstvu vodje obrata Petra Madroniča ogledal tudi črnomaljski župan (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.) Odplake ogrožajo okolje Ob gradnji vodovodov ni denarja še za kanalizacijo, kaj šele za čistilne naprave - Koristen seminar TREBNJE - “V šestdesetih letih se je v trebanjski občini pričela intenzivnejša gradnja vodovodnih sistemov, ki še ni v celoti zaključena, saj je še precej naselij brez njih, je pa tudi še precej t.i. vaških vodovodov, kakovost vode v njih pa ne spremljajo v skladu s pozitivno zakonodajo in je po naših podatkih celo oporečna ali na meji oporečnosti,” poudarja direktor trebanjske Komunale Pavel Jarc. Ob izgradnji vodovodov so v preteklosti praviloma pozabljali ali pa za to nikoli ni bilo dovolj denarja, da bi zgradili še kanalizacije s čistilnimi napravami. Po besedah inž. Jarca so ob nastajajočih zagatah z odplakami Trebanjci v 80. letih vendarle pričeli tudi graditi kanalizacijske sisteme. Večji čistilni napravi so zgradili v Trebnjem in Mokronogu, manjšo pa v Velikem Gabru. Na podeželju pa je še zmeraj precej greznic in ker na vasi še nimajo javnih kanalizacijskih sistemov, okolje v precejšnji meri onesnažu- jejo ravno vaške greznice. V Komunali TVebnje so ugotovili, da znanja za varovanje okolja ni nikoli preveč, zato so konec maja pripravili v sodelovanju s celjskim podjetjem Okolje Consulting, tridnevni seminar o gospodarjenju z odpadnimi vodami. Na njem so ob devetih delavcih Komunale sodelovali še delavci dveh najbolje urejenih trebanjskih podjetij - Trima in Akripola, čeprav ne bi nekaj več znanja o tej problematiki gotovo prav nič ne škodilo še drugim podjetjem v trebanjski občini, ki imajo interne čistilne naprave. Slušatelji so se namreč seznanili ne le s teoretičnimi, temveč tudi s praktičnimi osnovami delovanja kanalizacijskega omrežja, o pomembnih podrobnostih, ki ji mora poznati vsak up-ravljalec kanalskega sistema, tudi o čiščenju odpadnih voda. Predvsem zaradi tega je bilo koristno sodelovanje na seminarju, ne pa morebiti zavoljo javne listine, ki so jo prejeli slušatelji. p. p. (23921 tv MŠŠ IZ NAŠIH OBČIN MM Kaj z okolico Rudniškega jezera? Deset let razprav, narejenega pa nič - Nizozemci niso verjeli, da v Evropi še obstaja kaj tako lepega, kot je kočevsko Rudniško jezero KOČEVJE - O ureditvi okolice Rudniškega jezera v Kočevju razpravljajo že vse od ukinitve Rudnika rjavega premoga. Pred desetletjem je bilo razprav več, potem pa je šel ITAS, naslednik Rudnika, v stečajni postopek in razprave so potihnile. Zdaj so ugotovili, daje končno le treba doreči, kaj z jezerom in njegovo okolico. O tem so razpravljali tudi na zadnji seji odbora za okolje in prostor. Sprejeli so zamisel predstavnika AG Inženiringa, inženirja Božidarja Rota, o ureditvi okolice jezera in jo bodo posredovali občinskemu svetu v potrditev oz. sprejem. Po tem programu bo precejšen del okolice jezera rezervat za ptice. Tu je namreč okoli 100 vrst ptic, med njimi nekatere zelo redke. Niso pa nič dorekli o rakih jelševcih in ribjem bogastvu jezera, pač pa je nekdo izrekel le bojazen, da se lahko zgodi, da jezera ne bo, če z njim ne bodo pravilno ravnali. Pretežni del okolice jezera pa bo namenjen turistični, športni in rekreativni dejavnosti. Tako so predvidene posamezne cone za turi- stično vas, prostor za taborjenje z visokim standardom po ADAC (nemško združenje za motorizirane turiste) priporočilih, kopališče, športne terene, galoperski center, čolnarski klub, ribiški dom, več parkirišč itd., okoli jezera pa bo vodila tudi 3 km dolga sprehajalna pot. V okviru kopališča (za potrebe domačinov, Kočevarjev in turistov) so predvideni vsi potrebni drugi objekti in 50 m dolga steza za plavalna tekmovanja. Podobno imajo tudi drugi omenjeni glavni objekti še druge objekte, ki sodijo zraven. Prav je, da končno okolica jezera zaživi, kot zasluži. Gotovo pa je potrebno pri tem upoštevati tudi nekatera svarila o varstvu jezera, življenja v njem in njegovi okolici pa opozorila o izmerjenem radonu na eni izmed lokacij, predhodnem komunalnem opremljanju zemljišča itd. Ob tem si velja zapomniti izjavo Zastave so občinska last Zato jih KS več ne snema, saj ni pravna oseba - Tudi zelene površine niso pokošene - KS brez duše in telesa KOČEVSKA REKA - Čeprav smo že daleč od 1. maja, v Kočevski Reki še vedno visijo zastave, ki so jih izobesili v počastitev praznika. Medtem je bil namreč sprejet občinski statut, ki določa, da krajevne skupnosti niso več pravne osebe, se Slane Gabrič pravi, daje tudi njihovo premoženje last občine, tudi zastave, ki naj jih snemajo novi lastniki, saj se jih stari ne upajo dotakniti. Predsednik KS Kočevska Reka Stane Gabrič je sicer dal ostavko (ker ljudje na referendumu niso glasovali, da bi bila ta KS občina), a svet KS ostavke ni sprejel, zato opravlja še vedno najnujnejše naloge. O novem položaju KS je povedal naslednje: “Ne vem, kdo je zdaj odgovoren DEKLE DO DRŽAVNOSTI? KOČEVJE - Po sedanjih prizadevanjih, ki pa verjetno ne bodo Ki 1 n rm„,, Vir, Navezava na Ljubljano ostaja Velike Lašče bodo imele enovito občinsko upravo VELIKE LAŠČE - Občinska uprava v Velikih Laščah bo enovita. Zaposlene bodo imeli tri delavce, in sicer tajnico uprave in občinskega sveta ter dva administrativna delavca. Župan Milan Tekavcc bo svoje delo opravljal nepoklicno. “Delamo že štiri mesece, trenutno pa smo najbolj zasedeni s seznanitvijo pristojnih na republiki s primanjkljajem 5-ih milijonov tolarjev,” pojasnjuje delo občinske uprave župan Milan Tekavec. O tem so kot posrednika v pogovoru s finančnim ministrom Gasparijem že seznanili mestno občino Ljubljana Vič-Rudnik, v katero so bile še do nedavnega vključene tudi Velike Lašče in na katero so še vedno zelo močno navezani. “Praktično skoraj vse delamo še vedno skupaj. V Ljubljani nam vodijo tudi celotno računovodstvo. Če ne bi bilo tako in se sredstva ne bi prelivala, bi imeli že zdavnaj žiro račun blokiran,” dodaja župan. O sodelovanju z nekdanjo skupno občino, ki ga bo po njegovem mnenju tudi v prihodnje zelo veliko, se je župan izrazil pohvalno. Tako je denimo vesel, da se je še iz lanskih sredstev sprostilo 48 milijonov tolarjev za dograditev vodovoda na Tbrjaku, tako da bodo lahko z deli i Milan Tekavec skupine Nizozemcev, ki so si pred kratkim ogledali jezero in dejali, da gre za neverjetno lepoto in divjino ter da niso vedeli, da kaj tako enkratnega v Evropi sploh še obstaja. J. PRIMC Spet na igrah IZŠLA 4. ŠTEVILKA “OSILNIŠKE DOLINE” prijateljstva Sve- Kočevska ekipa spet druga - Take igre bodo leta 1999 v Kočevju za urejanje javnih površin, cest in drugega, kar je prej urejala KS. Za te namene namreč letos iz občinskega proračuna nismo dobili niti tolarja. Tako so zelenice nepoko-šene, ceste slabe itd. Dobivamo pa račune. Prej smo v KS oplemenitili od občine dobljeni denar 3-do 5-krat in več. Imeli smo človeka, ki je kosil zelene površine za 20 tolarjev na uro. Zdaj se lahko veselimo le dneva, ko bo kosila Komunala, ki je gotovo tudi pristojna za izobešanje in pobiranje zastav. Samo to bo zdaj veljalo precej več.” Z novim statutom so krajevnim skupnostim vzeli dušo (pravni status) in telo (žiro račun). Še marsikomu se bo kolcalo oz. se že kolca, ker je na referendumu glasoval proti samostojni občini Kočevska Reka. Vendar, ljudje so tako odločili, in tako naj bo. J. PRIMC KOČEVJE - Na Igrah prijateljstva srednje in zahodnoevropskih mest, ki so vsako drugo leto, sodeluje tudi ekipa mladih športnikov iz Kočevja. Na letošnjih, ki so bile v začetku junija v Angliji (Nord-seide), je kočevska ekipa med šestimi zasedla drugo mesto. Gre za igre v stilu “Iger brez meja”, se pravi za zabavno-športno prireditev. Ob tej priložnosti je bilo tudi srečanje županov prijateljskih mest (kočevskega je nadomeščal predsednik občinskega sveta Alojz Košir), na katerem so se dogovorili, da bodo sedanje srečanje na športnem in kulturno-zabavnem področju razširili še na gospodarsko. Župani drugih mest so opozorili Kočevarje, da lahko sodelujejo na evropskih natečajih za pridobivanje denarja, namenjenega ekološkim projektom, in da nam bodo pri tem pomagali. Dogovorili so se še glede izmenjave dijakov gimnazije in učencev osnovnih šol. Sklenjeno je tudi že, da bodo take igre čez dve leti v nemškem mestu Libenau, leta 1999 pa v Kočevju. Kočevarji so prijetno presenetili gostitelje in predstavnike drugih občin z nastopom Prifarskih muzikantov, saj nobena druga ekipa ni imela s seboj ansambla. Nekoliko neprijetno pa je bilo, da med predstavniki mest ni bilo kočevskega župana. Tudi promocijskega materiala za predstavitev občine Kočevarji skoraj niso imeli, so pa zato vsakemu županu podarili stensko uro z reliefom Slovenije, na katerem sta bili označeni tudi mesti Ljubljana in Kočevje. PETDESET LET VRTCA čanosti ob 50-lelnici vrtca Kočevje so zaključili 9. junija, ko je najprej kočevski župan Janko Veber odkril pri vrtcu Ostržek kip Ostržka, ki ga je izdelal akademski kipar Stane Jarm (na fotografiji), zvečer pa je bila še proslava v Seškovem domu. (Foto: J. Primc) OSILNICA - Te dni je izšla četrta številka lokalnega časopisa “Osil-niška dolina”, ki ga izdaja gibanje za osilniško dolino. Seveda to ni zgolj naključno, saj je namenjena tudi turistom. Časopis povzema vsa dogajanja, od gospodarsko-turističnih do krajevnih, obvešča o prireditvah, opisuje pozabljene dogodke in navade, prinaša Jarmove grafike, prispevke šolarjev, pesniške prispevke in članke o zgodovini kraja, ki ima bogato preteklost. Vsekakor bi bil takšen časopis izvrsten informator za sleherno občino. Vredno ga je prebrati in gre zanj izdajateljem resnična pohvala. Morda še dobronameren nasvet: še veliko privlačnejši bi bil, če bi bila naslovnica v barvah. A. K. PRAZNIK ŠOFERJEV VESELO PASJEVANJE KOČEVJE - Kinološko društvo Kočevje bo v soboto, 17. junija, organiziralo na travniku med Domom telesne kulture in klubom Pagat dan odprtih vrat. Trajal bo ves dan, nanj pa so vabljeni vsi občani, predvsem ljubitelji psov in njihovi rejci. V okviru te prireditve so že v ponedeljek odprli v Likovnem salonu razstavo “Veselo pasjevanje”, na kateri otroci razstavljajo likovne izdelke o psih. Razstava bo odprta še do sobote, 17. junija. KOČEVJE - Kočevsko Združenje šoferjev in avtomehanikov (ŽŠAM) bo imelo osrednjo prireditev za dan šoferjev in avtomehanikov 13. julij dva dni kasneje, v soboto, 15. julija, ob 17. uri, in sicer na mestni ploščadi. Začela se bo s parado godbe, mažoretk, uniformiranih članov ZŠAM in vozil. Izveden bo tudi kulturni program. Na slavje - njegova pokroviteljica je KS Kočevje-mesto - je vabljenih prek 200 gostov iz vse Slovenije. Po osrednji svečanosti bo kulturno-za-bavni program s športnimi igrami, in sicer pa bo na Kmečkem trgu. V Kočevju bolje kot v Ribnici V občini Kočevje 80 milijonov tolarjev izgube, v občini Ribnica 274 - Glavni zgubarji lesna industrija J. PRIMC KOČEVJE, RIBNICA - Bilance uspeha za lani je v (bivših) občinah Kočevje in Ribnica predložilo 477 pravnih oseb, ki so prigospodarile skupno 354 milijonov tolarjev izgube, in sicer na prvi stopnji (prihodki :odhodki) 68 milijonov tolarjev, na drugi (prihodki in odhodki iz financiranja: obresti, tečajne razlike, revalorizacija) 972 milijonov tolarjev izgube, na tretji stopnji (celotna izguba oz. dobiček - izredni prihodki in odhodki) pa 354 milijonov tolarjev izgube. Na četrti stopnji (upoštevana še čista izguba in čisti dobiček) je pokazal saldo 390 milijonov tolarjev izgube. VSE ZA KANALIZACIJO uspešna, naj bi Jarmov kip “Dekle s piščalko” stal v nanovo urejenem okolju na istem mestu do dneva državnosti. Prej pa je treba za tako ureditev, ki bi huliganom onemogočila dostop do “Deklice” in uničevanje tega kipa, zbrati 1,8 milijona tolarjev. KOČEVJE - Te dni potekajo po KS Kočevje-mesto zbori krajanov. Opravljenih je že dobra polovica in na vseh krajani zahtevajo, naj krajevne skupnosti obdržijo svoj pravni status. Na zadnjem zboru, ki je bil v Mahovniku, pa so se krajani odločili, da je treba vseh 35 milijonov tolarjev, kolikor jih je zagotovljeno za njihovo območje v občinskem proračunu, nameniti za gradnjo fekalne in meteorne kanalizacije. Po prvotnem predlogu pa naj bi šel za te namene le del tega denarja, del za obnovo vodovodnega omrežja in del za popravilo dotrajale ceste. Vendar so zdaj menili, da je najbolje dokončati kanalizacijo, ostalo pa preložiti na kasnejši čas, ko bo spet denar za to območje. ZADNJI KOVINARJI KOČEVJE - Te dni je končala šolanje zadnja generacija strojnih tehnikov v Kočevju, zdaj pa bodo opravili še maturo. Poslej v Kočevju ne bo več stojne šole. Strojne tehnike so potrebovali predvsem v Itasu Kočevje in RIKO Ribnica, obe ti prej največji podjetji pa sta zdaj v stečaju. Od srednjih šol (peta stopnja) bo tako imelo Kočevje le še Gimnazijo. ZABAVA OB ZAKLJUČKU LETA VELIKE LAŠČE - Osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč priredi prihodnji četrtek, 22. junija, s pričetkom ob 17. uri, zabavo ob zaključku šolskega leta. Igral bo ansambel Avia band. Zanimivo je, da so imele največjo izgubo podjetja lesne industrije. Deset najuspešnejših podjetij pa je: Lesdog Kočevska Reka, preko 56 milijonov tolarjev dobička; ITAS-CAS Kočevje, preko 23 milijonov tolarjev; POS Plastika Sodražica, preko 18,6 milijonov; SVS Ribnica, preko 18,5 milijonov; Moring Kočevska Reka, blizu 17 milijonov; Inoterm Ribnica, preko 16 milijonov; Flagmat Sodražica, blizu 16 milijonov; BVH-Hemes Draga, 15,8 milijonov; Hel.Com Loški potok, 11,66 milijona, in RIKO Ekos Loški potok, blizu 10,5 milijonov tolarjev dobička. Gledano v celoti, je bilo po poročilu kočevske podružnice Agencije za plačilni promet (pripravil ga je Filip Sporčič) poslovanje v kočevski občini finančno stabilno, v ribniški ga nestabilno. Direktorica Cirila Žlindra dodaja, da to pomeni, da so kočevska podjetja dobro opremljena, žal pa slabo poslujejo. Posebno zanimiva je primerjava bruto plače delavca. V Sloveniji (ki je lani tudi prigospodarila čisto izgubo), je znašala povprečna bruto plača delavca 89.340 tolarjev, v občini Kočevje 68.140 tolarjev in v občini Ribnica 70.825 tolarjev. Razlika med povprečjem v državi in na zahodnjem Dolenjskem sc torej povečuje in znaša že okoli 20.000 tolarjev pri mesečni plači v škodo Dolenjcev, medtem ko je še leto prej znašala ta razlika le 10 do 12.000 tolarjev. 1 J. PRIMC Do srede junija telefoni vsem? Celotna vrednost tretje faze naložbe v telefonijo na območju KATC Krmelj znaša 98, na območju KATC TVžišče pa 41 milijonov tolarjev - Poslej 1200 priključkov pri dokončanju večletnega projekta zgraditve 12 km primarnega voda pričeli že v kratkem. Prihodnje neizbežno navezanost na Ljubljano oz. bivšo skupno občino župan utemeljuje z dejstvom, da v Velikih Laščah nimajo izpo- KRMELJ, TRŽIŠČE - “V prvi polovici junija načrtujemo dokončanje tretje gradbene faze telefonskega omrežja na območju KATC Krmelj in tehnični pregled. Tako bo omogočeno prednostno vključevanje vseh tistih naročnikov, ki so že pred leti plačali telefonski priključek. Hkrati z zamenjavo telefonske centrale v TVžišču naj bi razširili še telefonsko centralo v Krmelju, to pa pomeni, da bodo do telefona prišli še drugi interesenti. Opozoriti želim še, da za naselje Budna vas na območju KS Šentjanž ne načrtujemo izgradnje telefonskega omrežja, ker je že napeljano z območja trboveljske poslovne enote Telekoma, seznam novih interesentov pa smo odstopili trboveljskim kolegom,” je dejal pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenije, PE Novo mesto, Andrej Zupanc. stave republiške uprave. Radi pa bi, tako kot tudi v novih občinah Ško- fljica, Ig, Brezovica in Dobrova- prej v občini Ljubljana Vič-Rudnik, nekatere storitve, ki so v pristojnosti republiške uprave, približali prebivalcem. .. T _ M. L.-S. Ko so januarja lani pričeli v Mirenski dolini, na območju krajevnih skupnosti Krmelj, Šentjanž in Tržišče izgradnjo krajevnega in med-krajevega telefonskega omrežja, je bila gostota telefonskih priključkov na območju krajevne avtomatske telefonske centrale (KATC) Krmelj le 4,2 priključka na 100 prebivalcev. KATC Tržišče takrat še ni bilo in je bilo vseh 37 naročnikov priključe-nin na krmeljsko centralo. Zaradi velikih stroškov so izgradnjo omrežja razdelili na tri faze; v prvih dveh so na območju KATC Krmelj vključili 250, na območju KATC Tržišče pa 156 novih naročnikov. Sedaj poteka na območju obeh central tretja gradbena faza in razširitev obeh telefonskih central. Na območju KATC Krmelj gradijo omrežje za naselja Lipovec, Jelovec, Planina, Gaberjc, Kržišče, Kamenica, Brezje, Goveji Dol, Polje, Gabrijele, Spodnje in Zgornje Mladetiče, Trcbež, Pijavice, Leskovec, Orehovica, Kal, Svinjsko, Kladje, Gabrje, Kij, Mali in Veliki Cirnik, Srednik in Cerovec. Na območju KATC Tržišče pa gradijo omrežje za naselja Škovec, Spodnje in Zgornje Vodale, Pavla vas, Križ, Telče ter Velike in Male Drušče. Centralo v Krmelju bodo povečali na 900 priključkov, dosedanjo analogno centralo v Tržišču z 200 priključki pa zamenjali z novo, digitalno s 300 telefonskimi priključki. " ***\ Drobne iz KočevjaJ RAZBIJANJE SF. NADANJE - Na stavbi bivše kavar ' bodoče knjižnice je razbitin <■ , več šip. Sicer pa je za vsak vi .’ se pravi v soboto in nedeljo zj • ko zapušča naša zlata mlad"’, ko klube, po mestu kot v obs J . vanem Sarajevu: polomije111 . prekucnjeni in poškodovani Z‘ . niki za steklo itd. To počenjaJ , no^SemikkSbi^ bi tudi pri nas uvedli take predp* da vsak odgovarja za tisto, počne, tudi mladoletnik. J ^ sposoben razbijati in uni jra imi iuui za LEP DUH ALI SMRAD-sončnih dneh mnogi v m®* , sm. jo nos, češ da prihaja iz Rj } rad. Nekateri stari Koce" J £. pravijo, da je to blagi dul’’0kRinža nanja lepše vreme mjetak ^ dišala že od nekdaj, ne „cj. zaradi odplak in “cvetenj •„ stvo pa je, da Rinža cv seveda pa je to možno K, ‘ a Rinži dovolj vode. “Cvetenj pospešujejo tudi fekalne odp,o z ki se stekajo naravnost njenega desnega brega. občan sprašuje-MEDVED ODGOVm - Zakaj so na Rudniškem J& zrastle stavbe na kolen ■ ratit - Ker po desetih letih r,.^:ejftt> ni sprejet program o uredi in njegove okolice. {Ribtiiškizototfj^ PREIMENC>VANJE U^iški preimenovanjem ulic . jo občini sta se prejsnj3 ,j ^alo■ občinska skupščina uM"» slove-dane vse od osamosvoji ,ms|o; nije. Takrat so iz muhe nar sa) ,, ki jih je na koncu preg e lld, M Jlll M« o v• domnevno zaključeni o^d s( setbj imenovanju ulic novaP pesed b° marsikaj niti sami n jeli- tančno vedeli, . . Po novem bodo rlt?.n'. p;snikc si! svetniki obravnavah z p * občinskega sveta v dv "‘ isfli|j k°. bodo obravnavali in pot ^\ep° vrnili pregled predhodne seje obcinsk b s(o0« oziroma tistega, kar je bi' Up I nega med eno in drug ia|cšn^ mo, da se jim žara ...0 kaj načina dela ne bo zgo oSlance >, dobnega kot prejšnj^ P vnaf občinske skupščine ob ob u|iC. predlogov za prcinten nSevnišltiga^l NAJPREJ ZVEZDA’^iintaj; SKfcaSSfeS* cem oz. žrtvam fašistjčriff1 strtSssSgjjS zvezdo. Pred krajevnih P nl,zvc‘ je krajevna skupnost odi :5. do nadomestila z novo, . breZ,V močnejšo. Neznani osa j ti pa so se pod okrilje' eSh C| bote na nedeljo sP.e‘ StSKSVsJfe naokrog vse, ker je .gjm sa.s-lepo uspevalo. p.f f LjobnO/^iii morebiti isti storilci P -ujm ta li nad spomenikom po ^ j. na pokopališču v Ga J je Pr jj URŠK1N TEK • stavniki sevniške Lisce’,nskisui) vsi, ki nekaj dajo na«sigi in še posebej smučanju- OIjto< oddahnili, ker se P° E cCl< novega logotipa "VjLi, m podobe Lisce v Ljubi a bi|Vdi 5K, dobnem dogodku, kotK ^gr«.^- teki Dakota', še v ugledn‘„a »'$> diskoteki Bes. poJ^rk Ijših slovenskih smu j Id ja Hrovat. Na pof* 1^ %cit> f' l«; Urška je namreč obJ v** J, s svojo druščino sprav sood; |H h,.i;A;nn hranil ° uti. likšno količino hrane, oS,rinc‘bU, bolje rejeni gostje kar Zagf js. ' ....t'° Še-djeP"|,t> če bi se to ponovi bi morda ' lili, kako hudi časi „rjzanejJjjr*i? našo smučarijo, boljj11? ja ti sleherno priložnost, ti sienerno pruuzi— . kako je potrebno p° . Iu, porni tekmovalni sc sp< koraku poskrbeti, “K P P- polnijo “baterije.” i ponovno odpira. Koliko ap|tja zopet izrečenih in kohko P popisanega, ostaja še osedanj> šanje. Ve se le, da se zel . ^or11 občinski svetniki pred sp J 0JItr kakršnekoli “dokončne britij čitve o tem, podrobno • (cniZt vsem, kar je bilo v zve_.n0 težk0, storjenega. To pa bo izt j„ ne' saj v zmešnjavi pred^S v nenatančno oblikovanih Apjčin stanci takratne občinske sk^ lf8v 6 DOLENJSKI LIST &sS^S=ftrd: g'asbena skupina [Zjžiieflovice ) VidmnvS C ^S ZA ROME' BivSi PriiavlI Slndlkalistki. ki je sedaj »"a na zavodu za zapo-Je’se preko javnih del obeta 11* R°™- Tako se tU bodo a°hL0lj5‘4®si: če ne drugega, Saniz njf Sedaj VSaj smd'kaIno or-B Z'ran'. upamo pa, da iih nc ho ganiZraTSedajvsajsindikalnoSr: dolete a -awPam° pa' daj'h nc b0 CdaelatenaUS°da’ k°tje Vid' raH o’ e^° drugjam- skupai kako Jlm je hudo. Vse "'inaJiLPi0t0lafilmcdzaP°s'eni-PUfočcnih J" eden najbolj sveže Panova r„i.Zaan tlld' kot desna žulim niožem3 ln ?ekretar- kije osta-konu Om , raz!°žil, da ima v za-n^re?reeeadnJ° bescdo' Vedno Mojstd. £esJe ,ako!” prav je NA STREHI - Če-K C |°r zdravstvenega stvenih del-, "a srečanju zdrav-zuani|vde'av«v,na Senovem na-strehe t: [° nov,co. da zadnji dež Omočil rv,acr.naprej zarnaka, ni Tako niorn- s"*C°if od^at,' A, ta^^ogll odzvati™Kaj teti?’P°trebnns'J'xPač zivlienje Jati! 0 SI J'h jc vnaprej re- j-uti! je vnaprej re ^kimTAh° SLEPILO? ■ C^nad ^^bHa cerkvica v 'tičnn bkrati n„,ežen! eesto, očitno "o .. Potegnili tudi clek- ni io u:i i la cerkvica v cesto, - Ca k?,naPcliavntegni 1' tudi nejJ ježi nb °j saJ jc bila cerkvi- ! glavi . _______ Hal kabel jmalije m°8o& kdo H, "trk Dren °a razbil luč ali Branja. PreProsto posledica Branja. HrtProsto posledica fefessass: ssiQ!Sy®as» Pri-. Prinesli 'nc,ne 'deje: otroke, 'Sčnem' meti, nabrane na razl!,-,.. Prostoru m !§S8S^Š33Ž fife’ igrič m m,gradami'Z feSBjS&SSS IttJpMnoi'b' po končani za- ifecass.«« !.4>za^at'tudina ^,a,iHina^™ »gradeč C’ 'C da bi bi|e 'i>hi?PREV0ZNIKE ?^l°ii;y Soboto, 17. ju- ,Se fcžice n ° "?a Obrtni zbor-“ 'C n- ve predavani.. ... ..... KScerib0 ‘J3 Obrtni zbor-nt^vnj^^n.-utasvetovalca SiHovoHr‘Jlsejenamree {?'“,?«Ptjissrs h prevoznikov. ttMUt 12 MASI H OBČIM ttMMfc 10vedelavce -- je v,u- veo?ILU^,TOMAŽ-RazPra-p°d veffljm ten Sp°^e bolj ubog in Dol n fi m t?rorJem nasprotnega Občina ne plačuje za komunalo ZA PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO Brez tržnih dejavnosti bi se Kostaku slabo pisalo - Že nekaj let brez izgube, a z velikimi likvidnostnimi težavami - Največ neporavnanih dolgov ima občina KRŠKO - V krškem Kostaku, Komunalno stavbnem podjetju, kije lani praznovalo 40-letnico delovanja, so danes zadovoljni, da niso ločili tržnih dejavnosti (70 odst. celotnega prihodka) od dejavnosti gospodarskih javnih služb. Po končanem lastninjenju je občina Krško lastnica 21 odstotkov kapitala podjetja, ki zdaj čaka na registracijo kot delniška družba. domestni vir pitne vode ali pa namestiti čistilno napravo. V zajetjih Brege in Drnovo se od leta Kostak že nekaj let ne ustvarja izgube, in to predvsem zaradi širitve tržnih dejavnosti in pridobivanja strank v sosednjih občinah. S komunalnimi dejavnostmi je lani predvsem zaradi zamrznjenih cen komunalnih sotritev ustvaril 6 milijonov tolarjev izgube. Podjetje se srečuje z velikirni težavami zaradi nelikvidnosti, h kateri največ pripomore dolg občine Krško. Ta je Kostaku konec minulega leta dolgovala kar 197 milijonov tolarjev, v prvih petih mesecih pa poravnala le 54 milijonov. Zaradi teh zaostankov Kostak ne plačuje podizvajalcem -obrtnikom (konec leta je bil dolžan 72 mio tolarjev), ki so zdaj v velikih težavah, vsem dobaviteljem pa je bil dolžan kar 240 milijonov tolarjev. Podjetje s 285 zaposlenimi želi na področju osnovnih komunalnih dejavnosti rešiti ravnanje z odpadki v občini ter uvesti avtomatizacijo in telemetrijo na vodovodnih sistemih. V letu 1992 so redno odvažali smeti le iz naselij mestnega značaja, letos pa naj bi z odvozom že pokrili vsa predvidena naselja, razen za 19 odst. prebivalcev, ki živijo v nestr-njenih naseljih. Ločeno zbiranje odpadkov zavira predvsem neorganiziran odkup uporabnih odpakov. Za odvoz bi potrebovali dodatna sredstva, zaradi česar so občini že jeseni predlagali uvedbo posebne takse za te namene, kakršno imajo že v nekaterih drugih občinah. Črna odlagališča še vedno ostajajo, čeprav jih počistijo, zato na tem področju pogrešajo ostrejše kazni. Krčani imajo na svoji deponiji v Stari vasi prostora še za največ dve leti, zato so zainteresirani za regijsko deponijo. Študija o njeni izgradnji je tik pred zaključkom, tako da naj bi se posavske občine letos dogovorile o izvajanju posameznih faz. Kostak ima v upravljanju 140 km primarnega omrežja vodovodov, 165 km sekundarnega in §0 večjih objektov. Značilnost večine objektov je, da so precej stari, zaradi česar se povečujejo stroški obratovanja. Izračunali so, da bi morali vsako leto samo za vzdrževanje in obnovo vložiti 151 mio tolarjev, čeprav bodo z vodarino letos iztržili le 140 mio. Na zajetjih Drnovo, Brege, Dolenja vas, Raka in Rore je voda bakteriološko neoporečna, medlem ko so drugje prisotne tudi bakterije fekalnega izvora. Najslabše je na Senovem in v Kostanjevici, kjer bo treba poiskati na- • Na področju vodooskrbe bodo še letos dokončali telemetrične sisteme za Rore, Zdole in Podbočje, sicer pa bi radi stalno nadzirali kakovst vode in prišli tudi do okolju bolj prijaznega dezinficiranja vode (namesto kloriranja ozon, UV žarki itd.) Lani so skupaj z občinskim Centrom za obveščanje obnavljali radijske zveze, ki so nujne za hitro ukrepanje na komunalnem področju. KRŠKO - Krajevna skupnost Krško priredi ob krajevnem prazniku v petek, 16. junija, ob 19. uri v kulturnem domu Krško slavnostno akademijo v počastitev 50. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom, 50. obletnice vrnitve izgnancev in 5-letnice samostojne Slovenije. Slavnostni govor bo ime! dr. Tone Ferenc. Uro pred slavnostno akademijo bo v mali dvorani kulturnega doma Krško slavnostna seja skupščine KS Krško. Ob krajevnem prazniku bosta v soboto še dve prireditvi s pričetkom ob 9. uri: na bazenu v Krškem bo “Lilegov memorial”, v športni dvorani v Leskovcu pa rokometni turnir. V nedeljo pa vabljeni na planinski pohod od ribnika Resa na Grmado ob 9. uri. 1989 pojavljajo nitrati, od lani tudi nad dovoljeno mejo v letnem povprečju, kar kliče po takojšnji sanaciji. B. DUŠIČ GORNIK Ob občinskem prazniku Ernest Eory dan beestaniškišga VRTCA - Petek, 9. junija, je bil za malčke, vzgojiteljice in starše v Brestanici poseben dan, saj so prvič pripravili dan vrtca. Dopoldne so z lutkovno igrico nastopili otroci iz Mohorjeve ljudske šole iz Celovca, popoldne pa so dali duška svoji ustvarjalnosti še domači otroci. Delo je potekalo v likovni, lutkovni, glasbeni, tehnično - cvetličarski in kuharski delavnici. Otroci so kasneje svoje izdelke tudi razstavili, zaključili pa so s piknikom. Vrtec, ki je lani novebra praznoval 20 let, sicer pa v Brestanici deluje že 33 let, je v petek privabil tudi številne starše, mnogi so se v program in pripravo nanj tudi aktivno vključili. (Foto: T. Gazvoda) Požar ne pozna meja Sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi gasilci pote-ka že dalj časa, potrebno bo podpisati še sporazum Na slavnostni seji občinskega sveta razglasili dobitnike priznanj občine - Nastop pevcev iz Velikega TVna KRŠKO - Ob občinskem pra-zniku, kije posvečen prvemu izgonu izgnancev iz naših krajev v Srbijo -peljal jc tod mimo iz Slovenske Bistrice že 7. junija 1941 - prvim padlim borcem s področja krške občine ter pričetku vrnitve "konfinirancev in izgnancev iz taborišč leta 1945, jc bila na gradu Brestanica slavnostna seja občinskega sveta, ki so se je udeležili tudi župani sosednjih občin in predsednik državnega sveta Ivan Kristan. Razglasili so tudi dobitnike priznanj občine Krško za leto 1995, ki jih bodo podelili na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti. Znak občine Krško prejme Gasilska zveza Krško za svoje 40-letno delovanje, nenehno skrb za zmanjšanje požarne ogroženosti celotnega območja občine kakor tudi za skrb pri opremljanju gasilskih društev v občini; Jože Habinc za prizadevnost pri razvoju gospodarske infrastrukture občine, še posebej za izjemne dosežke pri zastavljanju in izvajanju programov v KS Krško, in Edo Komočar za dolgoletno delo za razvoj tovarne Labod - Libna Krško, kjer je bil direktor, kakor tudi za njegov prispevek pri delu AMD Krško, še posebej za razvoj speed-waya. Občinski svet je priznanji občine podelil poklicni gasilski enoti Krško ob 15-letnici delovanja in za dosego zavidljivih rezultatov pri kadrovskem, tehnično-tehnološkem razvoju ter pri učinkovitem posredovanju vsepovsod tam, kjer je bilo potrebno; Antonu Bohorču pa za prizadevanja pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti, še posebej za aktivno delo v KS Rožno - Pre-sladol, kjer je gonilna sila. T. G. ODKRILI FRESKO IZ 15. STOLETJA - Prebivaci Viher so se skupaj z župnikom Ludvikom Žagarjem odločili, da obnovijo podružnično cerkvico sv. Urha pri Vihrah v leskovški župniji, le lučaj od magistralne ceste. Pri odstranjevanju ometa so na zunanji strani naleteli na čudovito fresko, ki je po oceni priznanega umetnostnega zgodovinarja dr. Emilijana Cevca iz prve polovice 15. stoletja, iz časa pozne romanike, upodablja pa Jezusa na križu ter Marijo in sv. Janeza. Tako bo potrebno najprej odstraniti omet, ki so ga v preteklosti nanesli povrhu umetnine, nato pa bodo fresko sneli in restavrirano obesili v cerkvico. (Foto: T. G.) Na slavnostni seji občinskega sveta so se predstavili tudi ljudski pevci iz Velikega Trna. MOKRICE - Prijateljstvo in sodelovanje med Gasilsko zvezo Slovenije in Hrvaške traja že vrsto let, vzadnjih 20-ih letih je bilo treba veliko srečanj z gasilci ob meji. Kot je na delovnem srečanju 7. junija na gradu Mokrice povedal predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, jih reka ne ločuje, pač pa združuje, zato je v interesu obeh strani, da pride čimprej do sporazuma, ki bo to sodelovanje - predvsem pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami - formaliziral in pravno uredil. Na razgovoru, ki so se ga udeležili slovenski in hrvaški predstavniki, med njimi predsednik HVZ dr. Franjo Gregurič, podpredsednik HVZ Teodor Fricki in pomočnik ministra Zdravko Židovec, sta si obe strani izmenjali teoretične in praktične izkušnje na področju zakonodaje. Če je slovenska stran z zakoni na področju gasilstva zadovoljna - gasilska zveza je krovna organizacija, ki povezuje poklicne in prostovoljne organizacije, urejena pa so tudi lastninska razmerja -pa hrvaška zakonodaja nekaterih stvari nima dobro rešenih. Najboljše sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci je v Mariboru in Sežani ter Celju in Novem mestu; glede na to, da je pri nas v IT enotah 400 poklicnih gasilcev, pa je stališče države, da je to število pravšnje, mogoče celo preveliko. Kot je povedal državni sekretar v ministrstvu za obrambo Miran Bogataj, je bila v času sestanka pobuda za sklenitev sporazuma v vladni proceduri, sporazum pa bo omogočil lažji prehod meje in pomoč v primeru naravnih nesreč na eni ali drugi strani. Predstavniki obeh strani so si izmenjali tudi mnenja in o srečanju gasilcev ob meji, sodelovanju in izmenjavi gasilske mladine ter o medsebojnem informiranju. T. G. Brestanica skozi čas Ob krajevnem prazniku BRESTANICA - Ob brestaniškem krajevnem prazniku in ob 1100. obletnici prve pisne omembe kraja Rajhenburg je bila na tamkajšnjem gradu Rajhenburg v soboto, 10. junija, osrednja proslava. Ob tej priložnosti sta s ciklusom slovenskih srednjeveških ljudskih pesmi nastopili pevka Bogdana Herman in harfistka Mojca Zlobko. Proslava jc bila tudi priložnost za podelitev krajevnih priznanj, ki so jih prejeli: Milica Pohle, Miran Resnik in Kostak Krško. Priznanja krajevne skupnosti z bronasto plaketo so pre- Kljub težavam lansko leto uspešno Hipotekarna banka, d.d., Brežice v lanskem letu naredila znaten korak v poslovanju z ob-čani - Jamstveni kapital več kot 1.020 milijonov tolarjev - Prva delitev dividend banke BREŽICE - Leto 1994 je za Hipotekarno banko, d.d., minilo v izjemno težkih razmerah. To je bilo leto dokazovanja, da ta banka zasluži mesto med slovenskimi bankami, da so njeni viri realni, da so njene naložbe varne in da so vodstvo in zaposleni sposobni zagotoviti uspešno poslovanje. Kljub nemalo težavam je bilo lansko leto za Hipotekarno banko uspešno leto. DAN ODPRTIH VRATNA OŠ RAKA - V četrtek, 1. junija, je bil na osnovni šoli na Raki poseben dan. Učenci in učitelji so pripravili dan odprtih vrat, povabili pa so starše in vse, ki so hoteli videli in zvedeli, kaj počnejo in kako živijo v šoli. Stene hodnikov so bile polne priznanj, plakatov, medalj in rož. Po šoli se je razlegal delovni nemir. Delo so predstavili v 13 delavnicah: glasbeni računalniški, dramski... Ob zaključku dneva so prikazali delo, prepleteno s plesom, pesmijo in smehom. Starše so uspeli prepričati, da radi delajo. Uspešno je bilo izpeljano poplačilo dolgov skupine LIypoco, Banka Slovenije pa je umaknila predsana-cijski postopek. Iz stanja naložb v nefinančne organizacije, ki je bilo po poplačilu terjatev do skupine Hypoco praktično nič, so prišli do konca leta do zneska okrog 600 milijonov tolarjev, in to komitentov, katerih 98,4 odst. po kriterijih Banke Slovenije spada v A skupino. Uspešno so prebrodili tudi kontrolno točko 30. september, ko Banka Slovenije v bankah preverja kapitalsko ustreznost. Z jamstvenim kapitalom več kot 1.020 milijonov tolarjev so si zagotovili pravico opravljanja vseh bančnih poslov doma in v tujini razen zbiranja deviznih sredstev občanov. V banki so izpeljali reorganizacijo in na popolnoma novih osnovah uvedli integralni informacijski sistem, tako da so kljub povečanemu obsegu dela leto zaključili s 16 zaposlenimi, kar Hipotekarno banko, d.d., uvršča med prvih deset bank v Sloveniji. Vpeljali so tudi bančno kartico, komitentom pa omogočajo poslovanje z Eurocard kartico. Število komitentov s tekočim računom se je povečalo za 26,19 odst., tistih z žiro računi pa kar za 80,95 odst. Na deviznem področju so utrdili poslovanje z obstoječimi koresponden-tnimi bankami, dodali pa so jim še banko Zveze slovenskih zadrug v Celovcu in NLB, d.d., filialo v Milanu. V okviru svojih deviznih računov v tujini so na prilivni strani imeli za 24,1 milijona nemških mark prometa, na odlivni strani pa 23,7 milijona mark prometa. Kot je na zboru banke konec maja povedal direktor mag. Martin Kopač, je končni izid 50 milijonov tolarjev dobička, kar bo omogočilo prvo delitev dividend banke, in to za prednostne delnice kumulativno za zadnji dve leti, nekaj pa bo ostalo tudi za redne delničarje. V letošnjem letu si kot glavne naloge postavljajo znatno povečanje poslovanja (povečanje depozitnih poslov, emisija obveznic), kar bo omogočilo širjenje naložbenih poslov tako v domicilnem prostoru Posavja kot tudi izven. Posebno pozornost bodo posvetili izboljšanju ponudbe v poslovanju s tujino. To bodo, če bo sistem omogočal, realizirali preko bančne skupine, sicer pa s sodelovanjem z eno od bank, ki ima to področje dovolj dobro razvito. Nadaljnji razvoj v poslovanju z občani pa bodo pospešili tudi z novo agencijo v Krškem in v Ljubljani. jeli Irena Fiirst (na sliki), Franc Zorko, Jože Zevnik, Stane Fabjančič in Tespack Brestanica. Krajevna priznanja s srebrno plaketo so dobili Cvetka Kinčič, Rafko Orožen, Anton Omcrzel, Niko Kurent in DKD Svoboda, dramska sekcija. Priznanje z zlato plaketo pa je dobila lovska družina Brestanica. Ob tej priložnosti so v muzeju brestaniškega gradu pripravili pregledno razstavo Brestanica skozi čas, saj so želeli primerno obeležiti obletnico prve omembe Brestanice, ugotovili pa so tudi, da sq je od izdaje zbornika Brestanica v letu 1982 nabralo veliko zanimivih in novih zgodovinskih podatkov in spoznanj o Brestanici, da so se odločili to predstaviti javnosti. Da bi dojeli čas, v katerem je nastala listina, ki pomeni prvo pisno potrditev obstoja kraja, razstava posega globlje v zgodovino in prikazuje čas od prazgodovine, obdobja Rimljanov in naselitve Slovanov do današnjih dni. _ T. G. > FESTIVAL GLASBE XVI. SIECAIJE PIH ALKIH OlUESTfOV s O0LEIJSIE ir SELE SSAJIKE PO SLEDI LJUDSKE USTVARJALNOSTI - V razstavnem P^'^0, knjižnici v frančiškanskem samostanu v Novem mestu so v soboto, ,J^anjc zvečer odprti razstavo panjskih končnic novomeške ljubiteljske sj'jarrslv0rn pa Oberstar. Utvarjalka je po poklicu višja medicinska sestra, s slikars gjne se ukvarja že dlje časa in ima za seboj že nekaj skupinskih in tri san razstave. Najbolj jo pritegujejo tihožitja in cvetlični motivi, predvsen slikane panjske končnice kot plod preprostega, a motivno pestrega ^ fl(J ga ljudskega slikarskega izročila. Oberstarjeva sledi vzorom doka] in svoje panjske končnice, ki so to seveda le po obliki, slika nabožne _ n(JJ. motive iz ljudskega izročila, le redko stopi iz teh okvirov in na konč lika kak svoj motiv, kot je denimo.sv. Frančišek v Novem meslUf.)nacabH' razstave sta pospremila nastopa vokalno-instntmentalne skupine repcjj0 na in solistke Irene Yebuah. Slikarko in njeno delo je Prel^stav>.Č,nrwli) Pevec. Na sliki: slikarka v pogovoru s p. Felicijanom. (Foto: M. M PIHALNI ORKESTER IZ STRAŽE - Kol zadnji so se na srečanjuPj^fkol i iz, ^i i\ziz,il - i\ui zaanji su st nu *'«'**■ v domačini in gostitelji, glasbeniki Straškega pihalnega orkestra, ki b uspešno vodi dirigent Miro Saje. Letos aprila so se na mednaro movanju pihalnih orkestrov iz !1 evropskih držav v Italiji odlict ^ orkester je v drugi kategoriji zasedel 1. mesto, Miro Saje pa je bil Pw° najboljšega dirigenta. (Foto: L. Murn) Prvi koraki do knjige To je osnovna naloga Oddelka za mladino, k* ga že 21 let vodi Slavka Kristan. * Obiskovalci vaše knjižnice so predvsem otroci. Katere knjige in avtorji so jim zdijo trenutno najbolj privlačni? Naši najmlajši in mlajši uporabniki v začetku ponavadi posegajo po manj kvalitetni, lahki literaturi in stripih: Pet prijateljev, Miki Muster, Asterbc... Zasvoji jih tudi svet pravljic, saj berejo tako ljudske kot tudi umetne in sodobne. Nujen spremljevalec pravljic pa so ilustracije, ki so iz leta v leto kvalitetnejše (npr. Marjana Mančka, Alenke Sottler, Marjance Jemec - Božič,..). Malčki pri nekaterih knjigah uživajo samo ob slikah, zlasti to velja za knjige v tujih jezikih. Veliko je povpraševanje tudi po slikanicah - npr. Beli medvedek, Mavrična ribica. Nasploh mislim, da mladi bralci posegajo po knjigah, kjer so glavni junaki njihovi vrstniki ali pa živali. Izredno brana pa so dela Kiistnerja, Vikinga, Suhodolčana, Kovačeve, Dahla, Pavčka. * Na Oddelku za mladino so najpomembnejše tiste akcije, ki otroka za zanimiv način zbližajo s knjigo. Kakšne so? Veliko možnosti je. V času šolskih počitnic in tudi že sedaj lahko osnovnošolci pri nas rešujejo mednarodni knjižni kviz z. naslovom Zemlja je naš dom. Žrebanje pravilnih rešitev bomo imeli v ponedeljek, 28. avgusta. Vsa leta pripravljamo tudi srečanja z raznimi umetniki, ure pravljic, vrtce na obisku. Letos pa sem uvedla novost - družinsko bralno značko z naslovom Koraki do knjige, ki bo, tako vsaj želim, postala tradicionalna. 3. aprila, na mednarodni dan knjig za otroke, je 70 malih šolarjev prejelo priznanje in priponko Mavrična ribica. Odziv je bil zelo dober. * Menite, da televizija kot medij slik odvrača otroke od branja? Nekateri mladi resda komaj še utegnejo obdržali stik i■ Pa ne samo to. Le je lc »a od preveč, otroka tudi odv • družinskega življenja m ^ iateliev. Nevarna je za _ ’ družinskega življenja m j^r jatcljev. Nevarna je za ’snjč-otroku lahko nadomestir „ nost z navidezno rcsničn • j., on nhonom Hfila OaSlVnCb*1’ - nost z navidezno rcsrlic' „a, Ig" ga obenem dela pasivn g r.iAim^tnitivu pa b ga obenem dela pasiv o j rice v računalništvu pa šund v literaturi. mjiiu v iiiciaiuii. i/DtfS^J • Kolikšna je dnevna W knjig? -t-V.inO »b«« p«” dan nas obišče P a jz-.200 bralcev, dnevno■ I Na posodimo najmanj 500 LjainO jamo na knjižnico m njihovo potrebo po bra -L’ na®1 Hn nnctanpin in OSt3^ J t„ njinovo poircuu da postanejo in ostan ctja uporabniki ves čas, se uporabniki ves čas, s j,jtn drugih, starosti in P^n;jga je primernih oddelkih- jpona' pač edina stvar na svetu, naj- ia možnost pogovora .,0 pac edina stvar na . naj ja možnost pogov/ofJ ; č!p-večjimi misleci in u.rne 0* veštva, in to kadar si sa . LIDIJA Slavka Kristan: “Na Od mladino v Novem ’nes,\n0! t tudi za stalno dobav novosti. Je pa to ved"0 „atn<-f zdaj dotok denarja v nominalno za tretjina slovenskemu narodu in ki gotovo ni bila čas, naklonjen umetniškemu ustvarjanju, vendar nastalo presenetljivo število likovnih del. Ko so v muzeju pregledovali svoje fonde, so našli zanimivo in bogato zapuščino likovne in dokumentarne vrednosti. Za razstavo so si nekaj del sposodili šc od Knjižnice Mirana Jarca, posavskega in belokranjskega muzeja, kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca ter od zasebnika Jožeta Severja. Tako jim je uspelo v dveh prostorih zbrati prek 150 slik, grafik, grafičnih map, risb, kipov in plakatov 18 avtorjev. Pri izboru niso postavljali ideoloških meril, kar bi bilo nedvomno napačno izhodišče, zato si obiskovalec lahko ogleda, kaj vse so likovniki, ki so se sicer različno ideološko opredelili, ustvarili med viharji zadnje svetovne vojne na dolenjskih tleh. Njihova dela nam danes v polstoletni časovni razdalji, ki nam omogoča, da jih zremo brez ideološke navlake, govorijo predvsem z jezi- JURIJ DALMATIN SEVNICA - V soboto, ob 20.30 se bo z letnim koncertom sev-niškega okteta Jurij Dalmatin v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom začel letošnji cikel Grajskih poletnih prireditev. Organizator teh je sevniška zveza kulturnih organizacij, večina pa jih poteka na grajskem dvorišču. STRAŽA - “Glasba je življenje, je slogan, ki v Straži resnično živi,” je v pozdravnem govoru na tradicionalnem srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele Krajine, v soboto, lO.junija, dejal Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto, ki je bila generalni pokrovitelj prireditve. Na 18. prireditvi po vrsti, ki se je v soboto popoldne ob 16. uri začela za gasilskim domom v Straži, se je letos predstavilo 9 orkestrov, trije pa so nastop odpovedali: dva člana ZPOD - BK (Kamanje, Metlika) in gost, pihalni orkester z Doberdoba. Obiskovalci prireditve so lahko opazili, da letos prvič ni bilo organiziranega sprevoda orkestrov skozi Stražo, manjkal pa je tudi skupni nastop orkestrov ob koncu srečanja. “Razlog za to odločitev je predvsem slaba organizacija in priprava na skupno predstavitev, ki je bila vsako leto slabša. Letos je vzrok organizacijskih težav tudi udeležba pihalnega orkestra iz Straže aprila na mednarodnem tekmovanju v Riva del Garda v Italiji. Včasih smo namreč teden dni pred srečanjem pripravili tudi t.i. kulturni teden v Straži, ki je bil lep uvod in priprava na to tradicionalno prireditev. No, prepričan sem, da skupni program tu ima svoje mesto in jtomen in mogoče bo ravno ta prekinitev pripomogla, da ga bomo v bodoče spet izvajali, seveda bolje pripravljeni,” je razložil Jože Koporec, ustanovitelj in vseskozi tudi predsednik Združenja POD - BK, ki je obenem tudi najstarejši član pihalnega orkestra iz Straže. Orožje ni utišalo muz na Dolenjskem V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo likovne ustvarjalnosti med 2. svetovno vojno na Dolenjskem - Prek 150 del 18 avtorjev - Izbora niso narekovala ideološka merila Na 18. srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine nastopilo 9 orkestrov - Prvič brez skupnega sprevoda in programa Pomlad ob Krki in Savi PIŠECE - Slikarska kolonija “Pomlad ob Krki in Savi” sc je po razstavi v Pleterjah in Kostanjevici ustavila še v Pišecah. Avtorji, za katere bi človek pomislil, da pravzaprav nimajo ničesar skupnega, in ki se običajno, preden pridejo v kolonijo, med seboj sploh ne poznajo, v novem okolju in med novimi ljudmi po nekajdnevnem skupnem bivanju ustvarijo čudovite in enkratne odseve sveta. In prav to se je zgodilo v Pišecah, kjer se je v začetku maja zbralo pet avtorjev, ki so po starosti, spolu, afinitetah in slikarski poetiki različni. Kot je zapisal kustos Vodnikove domačije iz Ljubljane, se je tudi na tokratni koloniji potrdilo, da “umetnost ne nastaja le v velikih centrih, kot je na primer Pariz, ampak tudi tam, kjer se želja in odprtost ljudi povežeta v znanje, sposobnost in ustvarjalno moč slikarjev. To pa se jev Pišecah zgodilo”. Tako je bila na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah prvič razstava te vrste, dela pa so razstavljena v kleti, ki jo je vodja Galerije Otočec, Janez Rozman, imenoval “čudno, vendar fantastično okolje”. Razstavo je odprl župan občine Brežice Jože Avšič, za glasbeno opremo pa je poskrbel citrar Peter Napret. RUSKE ROMANCE IN CIGANSKE BALADE NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto in Dolenjski muzej priredita jutri, v petek, 16. junija, ob pol devetih zvečer koncert ruskih romanc in ciganskih balad na muzejskih vrtovih. Nastopili bodo Duo Ira Roma iz ruskega mesta Samara ter igralca ljubljanskega Mladinskega gledališča Olga Kacijan in Janez Škof. Če bo deževalo, bo koncert v preddverju muzeja. Vstopnice lahko dobite danes in jutri dopoldne v Domu kulture, popoldne in eno uro pred koncertom pa v recepciji Dolenjskega muzeja. Festival glasbe v Straži Vseh 9 nastopajočih pihalnih orkestrov je imelo letos na račun ukinitve skupnega sprevoda in nastopa podaljšan čas za izvedbo programa - 10 minul. Ljubitelji te zvrsti glasbe so lahko uživali ob igranju pihalnih orkestrov iz Dobrepolj (dirigent Josip Mihelčič), Kostanjevice (Toni Homan), Kočevja (Slavko Rančigaj), Šentjerneja (Sandi Frank), Novega mesta (Anton Čeh), Črnomlja (Tone Kralj), Trebnjega (Igor Tršar), Ribnice (Igor Kovačič) in Straže (Miro Saje). Izvajanje solo programa posameznih orkestrov je strokovno spremljal Alojz Zupan, profesor glasbe iz Ljubljane, ki je na koncu prireditve dirigentom povedal svoje mnenje in pripombe. L. MURN Peter Napret Likovna kolonija še v Pišecah Z MIHO MATETOM OSILNICA - V soboto, 17. junija ob 19. uri pripravlja civilno gibanje za osilniško dolino literarni večer, katerega gost bo pisatelj Miha Mate. Literarni večer bo v kulturnem domu, kamor seveda vabijo vse ljubitelje doline, sosede in prijatelje. V sklopu turistične ponudbe Osilni-čani za to poletje pripravljajo še več kulturno zabavnih prireditev. Med zelo pomembne spada oživitev sejma “Petruvo v deželi Klepca”, ki bo L julija z nizom vzporednih prireditev, prikaz domačih običajev, predvsem pa prvovrstna turistična privlačnost za goste, ki že v teh dneh oblegajo obkolpske bregove in so celotno Osilnico spremenili v izredno turistično vzdušje. Župan Anton Kovač pričakuje, da bo v kratkem tudi prva poroka v novi občini, ki jo bodo gotovo izpeljali po starih domačih navadah. . „ A. K. S. ŽIVANOV RAZSTAVLJA KRONOVO - Prejšnji četrtek je dipl. arh. Marta Račečič v imenu novomeških podjetij Arhitckton in Media art v gostilni Prešeren v Kro-novem odprla samostojno razstavo v Rakovniku pri Birčni vasi živečega akademskega slikarja Steva Živano-va. Umetnik razstavlja 16 akvarelov, pastelov in olj z dolenjskimi motivi, ki govore o njegovem romantičnem realizmu. Slikarja je predstavil višji kustos Jožef Matijevič iz Dolenjskega muzeja in med drugim poudaril, da narava neizmerno navdušuje umetnika in ga sili v razkošne pripovedi. Idilične dolenjske pokrajine podaja Živanov z realistično vedrino. Njegove podobe niso zahtevne, z jasno likovno govorico pa pritegujejo gledalce. Razstava, ki je prodajna z izredno dostopnimi cenami, bo odprta do 25. julija. Ob tej priložnosti so se zahvalili Gregorju Prešernu, ki je v prenovljenem večjem gostišču ponudil prostor tudi umetnostnim predstavitvam. ^ ZAKLJUČNI KONCERT BREŽICE - V sredo, 14. junija, je bil v svečani dvorani brežiškega gradu zaključni koncert glasbene šole Brežice za šolsko leto 1994/95. MARINC V RADOVLJICI . RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša v Radovljici bodo jutri, 16. junija, ob 18. uri odprli razstavo slik akademskega sikarja Jožeta Marinča, ustvarjalca, ki živi in dela v Kostanjevici na Krki. Razstavil bo najnovejši cikel slik, s katerimi potrjuje, da sodi med tiste predstavnike mlajše generacije slovenskih slikarjev, ki samozavestno in prepričljivo govore o vrednosti življenja. Razstava bo odprta do 9. julija. OD GIMNAZIJSKIH “STEZIC" DO “JAJCA" - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bil minuli četrtek, 8. junija, zvečer literarni večer in pogovor s pisateljico Lidijo Gačnik Gombač (na sliki v sredini). Avtorica je po rodu doma z Mirne, šolala se je na novomeški gimnaziji, v Ljubljani diplomirala iz slovenskega in ruskega jezika, zdaj pa živi in dela v Mariboru. Z literarnim ustvarjanjem se je začela ukvarjati že v gimnazijskih letih, najprej s poezijo in potem s prozo, ki jo je objavljala v Stezicah, Dolenjskih razgledih in Samorastniški besedi, kasneje pa se je pojavljala tudi na straneh osrednjih slovenskih revij. Na večeru je prebrala dvoje črtic iz svojih doslej izdani knjig “Magdalena Magdalena " in “Jajce", nato pa je v pogovoru, ki ga je vodila bibliotekarka Jadranka Zupančič (na sliki levo), za žal maloštevilne obiskovalce nekoliko odstrla zavese svoje literarne delavnice, iz katere prihaja zanimiva, bolj mračno ubrana, a izbrušena in precej vase zaprta proza, ob nji pa prav tako izbrušeni prevodi del niške ustvarjalke Martine Cvetajeve. Za glasbene predahe je poskrbel kitarist Boštjan Jerman. Večer pa je s predstavitvijo knjižnega programa grosupeljske založbe Mondena zaokrožil njen predstav-nmik Bontl Dolenc (na sliki desno). Pri Mondeni, ki izdaja izključno slovenske avtorje, je izšla tudi zadnja knjige Lidije Gombačeve “Jajce". (Foto: M. Markelj) NOVO MESTO - Dolenjski muzej seje v proslavljanje 50. obletnice zmage nad nacizmom in fašizmom vključil s pripravo že četrte letošnje izvirne razstave, ki jo je pod naslovom Likovna ustvarjalnost na Dolenjskem 1941-1945 pripravil višji kustos Jožef Matijevič. Razstavo so odprli v petek, 9. junija, na slovesnosti pa so govorili direktor muzeja Zdenko Picelj, avtor razstave Jožef Matijevič in novomeški župan Franci Koncilija. V kulturnem programu sta nastopila kitarista Dušan Pavlenič in Boštjan Jerman. V Dolenjskem muzeju so se pri oblikovanju letošnjega programa razstav odločili, da 50. obletnice zmage ne bodo počastili s klasično zgodovinsko razstavo o dogodkih pred pol stoletja, marveč z razstavo, na kateri bodo prikazali pogosto spregledano plat dogajanja med 2. svetovno vojno, in sicer likovno ustvarjalnost v viharnih časih. Star latinski izrek pravi, da, ko govori orožje, muze molčijo, razstava pa priča, da ta rek ne drži, saj dokazuje, daje med drugo svetovno vojno, kije vsekala še posebej krvave rane kom umetnosti in nam tako na-jpristneje pričajo o minulih časih in človeku. Tudi likovna dela, ki so nastala kot izrazito propagandistična, a so jih ustvarili resnični umetniki, imajo danes več kot zgolj dokumentaren značaj. Prav pretresljivo je, kako tako domobranski kot partizanski plakat eden ob drugem izpričujeta trpljenje slovenskega človeka, v zavest pa nam ob ogledu prihaja predvsem to trpljenje, ne več ideologija, ki ga je izrabljala za svoje namene. Lahko bi rekli, daje umetnost prerasla plotove, ki sojih ji postavili. Tako je po besedah Jožefa Matijeviča sleherno delo na tej razstavi “plod prizadevanja naših likovnih umetnikov, kijih moramo gledati skozi optiko njihove li-kovnoustvarjalne prizadevnosti in ne po barvi ideološke opredeljenosti". Kot dopolnilo razstavi je Dolenjski muzej izdal razstavni katalog z Matijevičevim zapisom o vojnem likovnem ustvarjanju na Dolenjskem ter kratko predstavitvijo avtorjev in razstavljenih del. M. MARKELJ ZORKO V GALERIJI “V OKNU” SEVNICA - V tukajšnji galeriji V oknu, ki so jo maja letos odprli v trgovini Elektrotehne v središču Sevnice in jo vodi kipar Rudi Stopar, je pripravljena nova razstava, in sicer so razstavljena dela kiparja in slikarja Janeza Žorka, slovenskega umetnika, ki živi in dela v Parizu. Ustvarjalec se predstavlja z dvema malima skulpturama, dvema grafikama in oljno sliko. Kotiček, v katerem kipar Stopar stalno razstavlja svoja dela, pa je tokrat prepustil predstavitvi mladih sevniških karateistov, ki dosegajo lepe uspehe. PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE MOJA DOLINA STARI TRG OB KOLPI -ZKO Črnomelj in Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba bosta jutri, 16. junija, ob 20. uri zvečer v osnovni šoli v Starem trgu ob Kolpi predstavili pesniško zbirko Moja dolina ljudske pesnice Marije Wolf iz Radencev. Knjiga je pred kratkim izšla v pesniški zbirki Siga. V kultUrnem programu bosta sodelovala KUD 11ip-hop iZ Črnomlja in Vokalni kvartet Stična. ŽE ČETRTA - Razstava o likovni ustvarjalnosti med 2. svetovno vojno je letos že četrta luštna razstava Dolenjskega muzeja. Na sliki: direktor muzeja Zdenko Picelj in kitarist Dušan Pavlenič. 8 DOLENJSKI LIST Št. 24 (2392), 15. dežurni oročaio -^■isatass—“■'■ 4 KOSILNICO • V iasu od 2- d0 Žanov? Je,ncznancc v naselju Stare ^^nsssxsss OŠt&ki?? '20.000 tolarjev. V0jNrNcKDRUGE SVETOVNE Brežic „k 5' ',un0a Je Slavko M. iz vnI“by«l'ipoiK... "<*naecAvRlC!-■ 5- JunUa popoldne je vlomil v P°dJc,iu Trimo v Trebnjem radei,i„ ®arder°bno omarico in uk-2Rdefejl^ ’? ,olarie- Lastnika A. R. ‘olarjev Kaaje oSkdoval za 107.000 fo°nDsEsel prenosni tele-Glp p; ‘^u.n,Jaie neznanec v podjetju kradelnr'r V Ge8e'nici iz pisarne nika niJ! f nosn> telefon in s tem last-Mkodovalza 35° 000 tolarjev. Soi<=nec?KP.sSSTEUNINO - °b' PSumljcn no?vD?b’ 38"lc,ni S. H., je ^erjeQ ■ P?5kod°vanja tuje stvari, IVvrt ..-Junija Ob 1 liri tt cnmio! -fi in-il našli mrtvo cisti?f?yJE.' Kočevski poli-davSr bl l.3-junija obveščeni, jalolri ?dnJem Potoku pri Ban-doma^einc*4aj dn' n*so videli kovjf .‘^e, S9-letne Neže Jur-Polici?,2- . rednjega Potoka 2. na>o našli" drUgi iskalci so j° 10°modhišctVKOna|3Otikakih tovil,, n Sc- Komisija je ugo- je'la-daic umrla zato, ker ji nas“|lP°Vedal« srce. Znakov ^Jja niso odkrili. pevska stranpota iUniiaje M?EETN,KI KRADLI - 5. •°V'*a. da ;lriCa Stekič iz Kočevja ugo-lz8inii0 ■ 1 Je v zadnjih nekaj dneh ^oli40 ori^fn.0vanja 2.750 DEM in ?dkri|i n!|.?,! ? aricv' Policisti so hitro 2 ukradcni ° e,tne storilce, vendar so ,92,10 tehnik denarjem že nakupili asegli. Zasf?° blag°. katero so jim lcev Dre,fr0 S° skuPai z ovadbo rŽGLBPI ca'ltoži'stvu. kopija je cEJE: Jože Podržaj iz ^ev-skiJ ,JuniJa zvečer sporočil ^^vskim P°^,c*stom, daje bil s svo- ..P°roCi|0 ,i P° radiu in kmalu dobili »M Vasi G??®takc8a Psa 'JudJe vidc- ° \l2r°čili sr - n'e' Psa so tud‘ na^li in tori "N'avto £ y.lom|jeno v njihov (M^ian.-,. Po lcistl so ugotovili, da J'"esc*"1' raZbi' na “Vtu steklo in >dovo i;ad,° Plaupunkt, pro-u> na pP! nj,e ln karl>co za točenje >2a0 r(;,u tako LIKoško- ^^'ŠVRAT. ]i^tni(', or!?'kOValccm bodo pokazali dclt>rrt v n JC-l ’ j‘h seznanili s svo-Ptvih petih mesecih letos. Orožje zanima tudi Slovence Našli in zaplenili veliko količino orožja pri Dragotinu iz Obrežja pri Brežicah - V Novi Gorici dva Belokranjca prodajala orožje - Ali pogrešate ukradene predmete? NOVO MESTO - Delavci novomeške Uprave za notranje zadeve so v prvih dneh junija zabeležili kar tri večje uspehe. Že dalj časa namreč odrivajo ilegalno ponudbo orožja, kije na tem območju zaradi vojne v sosednji državi toliko večja. Tako so 2. junija v Škocjanu aretirali 43-letnega Dragotina V. iz Obrežja pri Škocjanu. 6. junija je UNZ Nova Gorica na tamkajšnjem območju aretirala dva Belokranjca, ki sta skušala prodati nekaj kosov orožja, pri hišni preiskavi pa so našli bombo. Pojasnjenih pa je tudi nekaj vlomov. Delavci UNZ Novo mesto so v petek, 2. junija, ob 11. uri na parkirnem prostoru pred mesnico v Škocjanu v sodelovanju s kriminalisti mobilne kriminalistične skupine UNZ Ljubljana aretirali oboro-ženejga preprodajalca orožja Dragotina D. iz Obrežja. Pri pregledu osebnega vozila osumljenca so v sodelovanju s preiskovalnim sodnikom in okrožnim državnim tožilcem ■ našli in zasegli večjo količino raznovrstnega orožja in bomb. Na podlagi odredbe sodišča so na njegovem domu opravili še hišno preiskavo, kjer so našli še nekaj orožja. Do aretacije je prišlo na podlagi preverjenih informacij. Zaradi suma oboroženega odpora so kriminalisti za obvladovanje osumljenca uporabili prisilno sredstvo (fizično silo “ključ”). V žepu hlač so našli pištolo znamke Deringer z nabojem v cevi, pripravljeno za strel. Dragotina so kasneje zaradi bolečin v ramenu odpeljali na pregled v bolnišnico, kjer je zaradi poškodbe rame ostal na zdravljenju. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja “nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelivnih snovi” po 310. členu KZ RS je zoper Dragotina podana kazenska ovadba, za takšno kaznivo dejanje pa je zagrožena zaporna kazen od 6 mesecev do 5 let. It* ^ 'M -At ZGOREL JE. *VTO IN SKORAJ TUDI VOZNIK KOČEVJE - 23-letni D. M. iz Slovenske vasi je 1L junija ob 1.55 ustavil avto pred gostilno Mako v Stari Cerkvi pri Kočevju. Potem je začel vžigati motor, čeprav je bil avto že v pogonu, se pravi, da je motor deloval. Vžiganje je nadaljeval, dokler se avto ni zares vžgal in začel goreti. Voznik je še vedno sedel v njem, dokler ga ni potegnil ven Silvo Kraus. Gasilci avta niso mogli rešiti in je popolnoma zgorel, voznika, opečenega po rokah in obrazu, pa so odpeljali v Univerzitetno bolnišnico Kliničnega centra v Ljubljani. POZIV OČIVIDCEM! KRŠKO - 9. junija v času od polnoči do pol ene je neznan voznik osebnega avta vozil iz Brestanice proti Drnovem. V semaforiziranem križišču v Krškem je vozilo trčilo v semafor, ga izruvalo, neznani voznik pa je odpeljal neznano kam. Voznik ali sopotniki so bili ob trčenju poškodovani, saj so se na pločniku nahajali sledovi krvi. Policisti so po odpadlih delejh laka ugotovili, da gre za vozilo črne barve, ki je verjetno poškodovano po prednji strani. Vse, ki bi o nesreči karkoli vedeli, naj obvestilo policijo v Krškem po telefon 21-092 ali 92. OROŽJE JE PRJŠLO IZ HRVAŠKE - Dragotinu iz Posavja so delavci UNZ zaplenili veliko količino orožja: več pušk, pištol, eksploziva, okoli 5.000 nabojev različnega kalibra in ostalega pribora za streljanje. Kriminalisti UNZ Nova Gorica pa so 6. junija aretirali dva Belokranjca: 49-letncga M. G. in 24-letnega T. Š., ki sta poskušala prodati nekaj kosov orožja. Na domovih osumljencev so naredili hišno preiskavo, pri tretjem vpletenem -46-letnemu J. Š. pa so našli bombo. Vsem trem so odvzeli prostost in jih ovadili po 310. členu. 9. maja pa so kriminalisti UNZ Novo mesto odkrili 36-letnega Sandija K., ki je utemeljeno osumljen več vlomov v vikende, osnovne šole, vrtce in v skladišča. Pri GASILSKI PRAZNIK DOLENJE KAMENCE - Gasilsko društvo Kamcnce pripravlja v nedeljo, 18. junija, ob 16. uri sprevod uniformiranih gasilcev, odkrili bodo kip sv. Florjana, delo Janeza Potočarja iz Potočne vasi, prevzeli pa bodo tudi novo gasilsko vozilo. Po uradnem delu bo vrtna veselica z ansamblom Henček. PADEL Z GOSPODARSKEGA POSLOPJA ORLAKI - 9. junija se je hudo poškodoval 44-letni Jože T. iz Orla-kov. Ob 20. uri je namreč splezal na gospodarsko poslopje, da bo pripravil krmo za živino. Krmo je začel metati proti vhodu, pri tem pa je zgubil ravnotežje in padel z višine dveh metrov. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. KOLESARKA UMRLA BREŽICE-8. junjaob22.20 je 27-letni Iztok V. iz Ormoža, ki začasno stanuje v Brežicah, vozil avto po regi-onalni cesti od Župelevca proti Brežicam. Na Bizeljski cesti ga je zaradi neprimerne hitro-sti pri hiši št. 81 zaneslov21-letno kolesarko Liljano D. iz Bukoška. Kolesarko je odbilo na pokrov motorja, nato na streho. Liljana se je tako hudo poškodovala, da je v jutranjih urah v brežiški bolnišnici umrla. ZASEGLI OROŽJE MALI KAMEN - 23. maja so delavci UKS Krško pregledali stanovanje 58-letne Danijele B. z Malega Kamna. V kleti so v prostoru za kanalizacijo našli puškomitraljez, avtomatsko puško, urni mehanizem za aktiviranje eksploziva in več nabojev. Naslednjega dne pa so 24-letncmu Aleksandru J, kateremu je orožje pripadalo, zasegli še brzostrelko ruske izdelave. Zoper njega so podali kazensko ovadbo tožilstvu. ‘<’7-janifMihliLcNO PREHITEVANJE 0k a8rehrf 1 .3 je 51-lctna LenaT. hi»fc*ju i-».V°2l^a °d Gmajne proti kSavm" PriliP Je pričela pre-V>r°,i p P2cd seboi v trenutku, ko V iz 7?VI no pripeljala 31-letna V0vi a0 j« ~;a8reba. Voznici sta trčili Ct SdS izr'0/6v av,°’kigajc dr,.* Obr,.j:'12 Liračanice od Gmajne i*j^iJc aJU' Odpadli deli so poško-VnNiže nlkl 8°vozil Nikola G. Va'Ca 1 en °.brežia Prot' Ljubljani. ‘n nk? -Jc P° trčenju padla iz (j k|rnCrr. _ e2ala hudo ranjena na Pa sc v Pr°stOru, ostali trije vozni-llCzgodi niso poškodovali. Materialne škode je za 1.700.000 tolarjev. NI UPOŠTEVAL ZNAKA STOP -12. junija ob 15.20 je 19-letni A. D. iz Srebrnič vozil avto po lokalni cesti iz Zaloga proti Potoku. Ko je pripeljal do križišča z regionalno cesto Straža - Novo mesto, kjer je prometni znak “ustavi", ni ustavil, ampak je zapeljal v križišče v trenutku, ko se jc iz smeri Novega mesta pripeljal kolesar 53-let-ni A. B. iz Novega mesta, ki je trčil v avto A. D. Kolesarja je vrglo na pokrov motorja, nato pa na vozišče. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. DAN ODPRTIH VRAT TREBANJSKE POLICIJE TREBNJE - V petek, 16. junija, bodo od 11. do 17. ure vrata policijske postaje v Trebnjem odprta za občane. Izkušeni policisti in kriminalisti bodo odgovarjali na vprašanja o javnem redu in miru, vlomih in tatvinah ter prometni varnosti, poseben poudarek pa bo na mladinskem kriminalu in mamilih. Občani si bodo lahko ogledali tehnično opremo, telekomunikacije, orožje, alkoteste, kriminalistični kovček z opremo in drugo. Policisti ne bodo občanov seznanjali zgolj z delom na postaji, ampak bodo zaradi naraščanja vlomov v stanovanjske hiše, zidanice in avtomobile dali poudarek preventivi. V posebnem programu bodo policisti pokazali borilne veščine, vodnik s psom pa bo pokazal poslušnost in obrambo. hišni preiskavi so našli veliko predmetov: nekaj so jih že vrnili lastnikom, za nekatere predmete pa jim kljub naporom lastnikov ni u-spelo najti. Zato prosijo, da se oškodovanci oglasijo na policijski postaji Novo mesto. Brez znanega lastnika so še: več avtoradiov, računalnik Commodore 64 s priključki, adapterja za telefonske priključke Panasonic, nožna tlačilka za zrak, žepni računalnik Sharp, zvočnika, reflektorska luč, ribiška palica, avtomobilska antena, modra rotacijska luč, električni podaljšek, trije električni vrtalni stroji, brusil-ka, električna žaga, trifazni električni števec, avtomobilski zračni kompresor, več električnih stikal, električne žice, več plastičnih vložkov in vijakov. T. GAZVODA Ribniška stranpota VZBUDITI POZORNOST - Bahri T. iz Ribnice je minulo sredo, 7. junija, v popoldanskih urah iz neznanega vzroka zaužil večjo količino raznih tablet. Kasneje se je sam napotil v ribniški zdravstveni dom, kjer pa tamkajšnjim zdravnikom ni dovolil, da bi mu izpaznili želodec. Zato so ga odpeljali na Klinični center v Ljubljano. S tem dejanjem je Bahri T. verjetno želel vzbuditi pozornost svoje bivše žene Jožefe T., ki je o dogodku tudi obvestila ribniške policiste. KOLESAR POŠKODOVAN - V sredo, 7. junija se je okoli 12. ure v Žlebiču na odcepu proti Sodražici zgodila prometna nesreča, v kateri je dobil kolesar Miran Stanovnik, čeprav je bilo sprva videti precej hujše, k sreči le lažje telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo, ko je Jože Z., ki je vozil osebni avtomobil iz ribniške smeri, v križišču zavil proti Sodražici in pri tem zaustavil pot kolesarju, ki je vozil neposredno za kombijem, kateremu je Jože Z. pravilno pustil prednost. Kolesarje pri tem trčil v desno stran vozila, pri čemer gaje vrglo preko avtomobila na rob cestišča. Na avtomobilu je nastalo za približno 100 tisoč tolarjev škode. TATVINA KOLESA - Neznanec je Matjažu T. minulo sredo ukradel iz notranjosti zaklenjene žičnate ograje skladišča Mercator na Cesti na Ugar žensko gorsko kolo in ga s tem oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. EKSPLODIRAL BOJLER NOVO MESTO - V nedeljo, 11. junija, ob 3.20 je v stanovanjskem bloku na Se-idlovi ulici v Novem mestu v stanovanju S. R. eksplodiral 80-litrski bojler. Ugotovili so, da se je voda zaradi okvare termostata preveč segrela, varnostni ventil pa pare ni puščal, zato je prišlo do eksplozije grelca. Pri tem je razbilo obe steni kopalnice, poškodovana so vhodna vrata, garderobna omara v hodniku, podrla se je stena med kopalnico in kuhinjo, poškodovani so kuhinjski elementi. Zaradi močne eksplozije so počila tudi stekla na hodniku stanovanjskega bloka. Škoda je velika, a Še ni ocenjena. V skrivnost zavita smrt V Brežicah je v spopadu med kosovskimi Albanci eden umrl, stanje drugega pa je bilo v torek še vedno kritično BREŽICE - V petek je bilo okoli 21.45 je v stanovanjskem bloku v Šolski ulici 4 najprej slišati prerivanje, ropotanje, prerekanje in vpitje, potem pa strel in v nekaj naslednjih sekundah še 6 strelov. Ena oseba je umrla, druga je bila hudo ranjenjena, tako da je bilo v torek ob zaključku redakcije njeno stanje še vedno kritično. 28-letni Fatmir B., državljan Slovenije, seje tistega popoldneva s 33-letnim Ahmetom B. iz Brežic mudil v lokalu Santa Lucija v Brežicah. Med njima je prišlo do pretepa. Ahmeti B. se je odpeljal na dom svojega starejšega brata in se skupaj z njima odpeljal v Brežice na Šolsko ulico 4 k Mejdiju H., pri katerem se je tisti čas nahajal Fatmir. Nekaj pred deseto zvečer sta pri vhodnih vratih pozvonila. Vrata je odprl Jashr G., kije takoj poklical Fat-mira. V tistem trenutku je videl, da ima Ahmet v rokah manjšo sekiro, brat Halit pa pištolo. Stanovalca sta skušala vrata zapreti, vendar jima to ni uspelo. Halit je roko, v kateri je imel pištolo, potisnil v notranjost stanovanja in izstrelil 7 nabojev. Krogle so zadele in hudo poškodovale 32-letnega Mejdija, takoj zatem pa je v sobo vstopil še Ahmet in v sobi s sekiro večkrat udaril Fatmira po glavi in ostalih delih telesa, tako da je peško-d-bam takoj podlegel. Jashr, ki je v krvavem obračunu ostal nepoškodovan, je stekel do soseda, ki je poklical policijo in prvo pomoč. Policisti so že eno uro po streljanju prijeli storilca na njunem domu. Fatmir je v bloku na Šolski stanoval približno pol leta. S sosedi se ni družil in o njem nihče ni vedel nič, opažali pa so, da v podstrešno stanovanje prihajajo tudi drugi, tako da so stanovalci le ugibali, koliko jih v resnici stanuje nad njimi. Fatmir je prišel v Slovenijo leta 1988, ko so ga ranjenega skrivaj prepreljali v Klinični center v Ljubljani, saj je sodeloval v znani stavki v kosovskem rudniku, poškodovan pa je bil v napadu policije. Tu si je potem uredil življenje: imel je gradbeno podjetje Mej-hag, zato so k njemu hodili delavci, ki so delali zanj. Koliko jih je bilo, se ne ve, sosedje pa veno povedati, da so na stopnicah pogosto srečevali nove obraze. Pozorni so postali nanje tudi pred približno 14 dnevi, ko je bilo vlomljeno v prav tako podstrešno stanovanje nasproti Fatmirovemu, ki je v lasti HPG-ja. V stanovanju je menda živela tudi ženska z otrokom, ki pa so je videli dva dni pred nesrečo odhajati s kovčkom. Ali je bila usodni trenutek v stanovanju, se ne ve, eden izmed sosedov pa je slišal otrokov jok in tudi vzklik ženske. V stanovanjski blok, ki je bil prej last gozdnega gospodarstva in so se ljudje med seboj poznali, je prišel mednje nekdo, ki se je zaradi drugačnega načina življenja in običajev, ki vladajo med kosovskimi Albanci, razlikoval od njih. Verjetno ravno zaradi teh razlik pa ostajajo vzroki tako krvavega obračuna še zakriti. T. G. »t** v. m m I STANOVANJE JE ZAPEČATENO - Vrata podstrešnega stanovanja v Šolski ulici št. 4 so zapečatena, zakaj je za njimi prišlo do krvavega obračuna s pištolo in sekiro, pa še ni znano. VARUJTE SVOJE PREMOŽENJE! Protekt, d.o.o., Novo mesto, podjetje za varovanje premoženja in oseb, vam po zelo ugodnih cenah ponuja najsodobnejše alarmne naprave za: — stanovanjske hiše — gostinske lokale — delavnice — vse ostale objekte POSEBNO UGODNO, TEHNIČNO VAROVANJE V ČASU LETNIH DOPUSTOV! Možnost priklopa na nadzorni center! Vse informacije na tel. 322-152 od 7. do 9. ure Pretep zaradi neuslišane ljubezni Obtožena sta trdila, da ju sploh ni bilo zraven - Dve povsem različni zgodbi -Sodišče verjelo napadenemu in pričam - Pol leta pogojne zaporne kazni_ NOVO MESTO - 10. decembra 1993 zvečer je pred gostilno na Štrekljev«! blizu Semiča prišlo do pretepa, v katerem je Dušan Ž. izgubil 4 zobe, bil pretepen in obrcan, posledice pa so vidne tudi na obrazu. Kaj seje pravzaprav dogajalo tistega zimskega večera, na glavni obravnavi ni bilo najbolj jasno, saj sta vsaka stran trdili svojo, čisto drugačno zgodbo. Matija R. iz Semiča, ki je bil obtožen napada, je povedal, da ga sploh ni bilo zraven, saj je bil tisti čas pri Nataši K., kjer so kartali. Medtem ga je po telefonu poklical kolega Martin S. in mu rekel, naj pride k njemu. Ko je prišel na Omoto, sta ga pričakala še Franc G. z železnim drogom v roki in Dušan Ž. Ker je takoj videl, da mu ne kaže nič dobrega, je takoj odšel, policije pa o poskusu napada ni obvestil, saj so bili prijatelji. “Dušan je mogoče poškodbe dobil kje drugje, saj rad pije in je mogoče kje padel,” je Dušanove poškodbe pojasnil Matija. Drugobtoženi Mladen K. z Osojnika je sicer tisti večer z Dušanom Ž. v bifeju pil, dal mu jc celo za pijačo, vendar, kot sam pravi, je šel po tem na predavanje in tistega večera z Matijo sploh ni bil skupaj. “Iz bife- ja sem šel s kolegom. Da je bil Dušan pretepen, pa sem izvedel šele naslednji dan, ko je prišla k meni poizvedovat policija. Z Dušanom nisva imela neporavnanih računov.” Dušan Ž. se spominja, da je šel tistega večera na tehnični pregled. Z njim je bil takrat 17-lctni Franc G., ki je stanoval pri njegovi ženi. Dušan je šel na Štrekljevcc na pivo, fant pa ga je tisti čas počakal v avtu. “Mladen je napad name načrtoval, zato mi je tudi plačal pivo. Potem mi je rekel, naj grem ven, me na silo popokal, zunaj pa sem jih že dobil po glavi. Pritekel je še Matija in oba sta me brcala in tepla. Spominjam sc, da jc bila v avtu Nataša K., ki je kričala, naj me pustita pri miru, naj me le nekaj vprašata,” se spominja Dušan. Tudi Franc je samo opazoval, ko sta napadalca odšla, je L23<>2), 15. junija 1995 poškodovanega odpeljal k Martinu S., od koder so poklicali Natašo, telefon pa je dvignil Matija. “Martin gaje vprašal, kaj dela preglavice, Matija pa mu je odgovoril, da se bo oglasil in zadevo končal. “Govorilo se je namreč, da hodim k Nataši,” jc povedal Dušan. Enako je dogo- * Matija in Mladen, ki sta bila obtožena, da sta drugemu povzročila hude telesne poškodbe, za kar kazenski zakonik RS predvideva denarno kazen ali zapor do enega leta, je sodišče spoznalo za kriva in vsakega obsodilo na pogojno kazen 6 mesecev zapora in enoletno preizkusno dobo. Sodba še ni pravnomočna. dek opisal tudi Franc: “Ko smo prišli k Martinuje prišel še Matija, skočil je na Dušana, vedar ga jc Martin odvlekel stran.” Dušan je šel še isti večer k zdravniku, poškodbe obraza in zob pa so še danes vidne. T. GAZVODA DOLENJSKI LIST Igor in Vlado zmagala v Velenju Slovenija seje med moškimi in med ženskami uvrstila v prvo evropsko atletsko lig0 - Vlado Kevo je zmagal kljub poškodbi - Igor Primc je rekord še približal 60 VODI MALIBU RIBNICA - V osmem kolu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Grafit-Malibu 2:3, Grafit-Biba Market T2:6, Sodražica-TP Jurjeviča 5:4, Trgovina SAN-Gostilna Murn 3:2, Prestige-Di-vji jezdeci 3:4. Vodi Malibu z 21 točkami, na listi strelcev pa Janez Nosan z 17 zadetki. VELENJE - Tekma evropskega atletskega pokala Bruno Zauli v Velenju je minila v znaku premoči tako moške kot tudi ženske slovenske reprezentance, ki sta se uvrstili v prvo evropsko ligo, precejšen delež pri tem uspehu pa sta imela tudi novomeški metalec diska Igor Primc in brežiški metalec diska Vlado Kevo, ki sta vsak v svoji disciplini zmagala in prinesla svoji reprezentanci po 7 točk. al zaradi tega izpustili nekaj treni ■ gov. Če bi Fabjan nastopil, bi se la1111 tako v teku na 10 kilometrov kot tu na pol krajši razdalji boril za Pr' mesto, tako pa sta Velenjčana Iz™ Hrapič in Bekint Bahtiri tekmi konca- J NOVOMEŠKI KLUB IMA BARKO - Člani tani ustanovljenega Jadralnega kluba Novo mesto so prejšnji teden v Izoli prvič prizkusili 7,BO metra dolgo jadrnico Elan express, ki so jo predvsem z denarnimi prispevki članov, nekoliko pa tudi s pomočjo pokroviteljev kupili od zasebnika. Deset let staro plovilo bodo uporabljali predvsem za tečaje in vadbo, z njo pa nameravajo nastopiti na nekaterih jadralnih regatah na Jadranskem morju. Mladi Dolenjci daleč pred vsemi Sentjernejčani med osnovnošolci v atletiki še vedno na slovenskem vrhu - Med posamezniki izsto-_______pata šprinterja Kristjan Kralj in Maja Nose in dolgoprogašica Petra Radišek VELENJE - Dolenjsko atletiko zagotovo čakajo še boljši časi, tako vsaj sc da sklepati na osnovi izidov najbolj množičnega športnega tekmovanja za osnovnošolce v Sloveniji - šolskega atletskega pokala. Tako kot že nekaj zadnjih let so prednjačili mladi atleti in atletinje iz Šentjerneja, med najboljšimi pa so bili še mladi športniki iz novomeških osnovnih šol Grm in Šmihel ter iz Dolenjskih Toplic. Med mlajšimi dečki so zmagali mladi atleti iz novomeške osnovne šole Šmihel, osnovna šola Grm je bila tretja, Krško sedmo in Šentjernej osmi, nastopilo pa je 30 šojskih ekip. Pri starejših dečkih je bil Šentjernej drugi, Grm pa tretji. Med deklicami je šentjernejska ekipa obakrat zmagala, medtem ko so bile Dolenjske Toplice pri mlajših deklicah šeste. Tekmovanje pa ni le ekipno, ampak tudi posamično in prav med posamezniki so se nekateri mladi dolenjski atleti še posebej izkazali. V skoku v MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR NOVO MESTO - Novomeški nogometni klub Elan bo v soboto, 17. junija, ob devetih zjutraj pripravil mednarodni nogometni turnir za mlade nogometaše. Nastopala bodo moštva dečkov do 11. leta in do 13. leta iz Celovca, Zagreba, Ljubljane, Črnomlja in Novega mesta, istočasno pa bosta na obeh polovicah velikega nogometnega igrišča po dve tekmi. Zadnje tekme naj bi dečki odigrali okoli 6. ure popoldne, po turnirju pa bodo organizatorji pripravili družabno srečanje in rajanje ob zvokih ansambla Rubin. SREDNJEŠOLCI RAZOČARALI LJUBLJANA - Dolenjski in posavski srednješolci so na finalnem tekmovanju slovenskega srednješolskega atletskega pokala razočarali, saj so osvojili precej slabša mesta, kot smo vajeni. Še najvišje so segla dekleta novomeške gimnazije, ki so bila med ekipami četrta, Brežičanke so bile devete, dijakinje STZŠ Novo mesto so zasedle 12., atletinje SEŠ Novo mesto pa 13. mesto. Med fanti so bili najboljši atleti STZŠ Novo mesto, novomeški gimnazijci so bili enajsti, brežiški pa trinajsti. Med posamezniki velja pohvaliti predvsem Aleša Tomiča s STZŠ Novo mesto, ki je v teku na 2.000 m dosegel čas 5:14,32 in za več kot 6 sekund premagal drugouvrščenega Repanška iz Ljubljane, medtem ko je bil v teku na 1.000 m Dejan Gradiša z iste šole tretji. daljino sta z grmske osnovne šole Jernej Kastelic in Matej Podkrižnik med starejšimi dečki osvojila prvi dve mesti, Šentjernejčan Darko Drobež pa je bil v skoku v višino drugi. Med Dolenjci vsekakor največ obeta Šentjernejčan Kristjan Kralj, ki je s časom 7,20 s zmagal v finalu teka na 60 m, precej pa je pripomogel tudi k zmagi šenljernejske štafete 4 X 100 m. Med starejšimi deklicami je bila, podobno kot Kralj med dečki, s časom 8,11 s najhitrejša Šentjernejčanka Maja Nose. Tudi Sevničanka Petra Radišek, ki je na 1.000 m edina premagala mejo treh minut (2:59,35), ni imela resnejše konkurence. Med mlajšimi dečki je bil na 60 m najhi- VOZNIKI, POZOR, tudi počasi se daleč pride! je geslo 26-letnega Jožeta Voroša iz Murske Sobote, ki je sicer svetovni rekorder v vožnji s 3 m visokim enokolesom. Da bi slovenske voznike opozoril, da divjanje po cestah nima smisla in da se da tudi počasi kam priti, se je prejšnji teden iz Murske Sobote odpravil na 600 km dolgo pot do Portoroža, obiskal pa je tudi Dolenjsko. Na sliki: med kolesarjenjem skozi Novo mesto, kjer mu je dobrodošlico izrekel tudi novomeški župan pred zavarovalnico Tilia, pa ga razen prvega moža Novega mesta ni pričakalo prav veliko počasne vožnje željnih voznikov, ki jim je Voroš želel povedati tudi to, da je kolesar na cesti med avtomobili zelo občutljiv in da avtomobilisti nanje premalo pazijo. V Gabiju mladi za Frutabelo Dve zmagi za Astro, med najstarejšimi dečki v kategoriji A pa je zmagal Krčan Gregor Zagorc GABRJE - Podgorski vasici Gabrje in Brusnice sta v soboto imeli v gosteh smetano najmlajših slovenskih kolesarjev, ki se tudi letos merijo na tekmovanjih za pokal Frutabela. Progo so organizatorji iz kolesarskega društva Krka Novo mesto ob izdatni pomoči prizadevnih domačinov speljali tako, da so kolesarji vseh treh kategorij štar-tali v Brusnicah in nato v Gabrju pod Gorjanci naredili več krogov. Kljub izredno močni konkurenci -na Startu so bili vsi najboljši mladi kolesarji iz vseh slovenskih klubov - so tekmovalci iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine dokazali, da med vrstniki spadajo med najboljše. Med dečki v skupini C, ki so morali premagati 10-kilometrsko progo, je zmagal Jaka Ivanetič iz ljubljanske Astre, Janez Škoberne iz krškega Savaprojekta je bil drugi, Črnomaljec Janez Muhvič tretji, najboljši krkaš Gorazd Matko pa četrti. Poprečna hitrost najmlajše skupine je znašala 23,3 km/h. Dečki v kategoriji B so prevozili 14,5 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 27,4 km/h, spet pa je zmagal član Astre Matic Strgar, krkaš Jure Zrimšek je bil drugi, Matevž Kastelic pa četrti. Dečki v kategoriji A so imeli progo, dolgo 17,5 km, ki jo je najhitreje prevozil Gregor Zagorc iz krškega Savaprojekta; vozil je vozil s povprečno hitrostjo 26,65 km/h. NOČNI TURNIR NOVO MESTO - Malonogomelni klub Bife Viktor iz Regrče vasi bo v soboto, 24. junija, z začetkom ob 20. uri, pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko in še kaj več zveste po telefonu 27 071 ali 321 789. PRESTOPNI ROK ZA KEGLJAČE NOVO MESTO - Tekmovalna komisija pri območni kegljaški skupnosti obvešča vse klube, da je novi prestopni rok od 15. junija do 15. julija. trejši Krčan Aleš Jamšek, na 1.000 m pa Sevničan Borut Veber. Krčan Mir-za Ibračevič je vrgel žogico 71,52 m daleč in zmagal med mlajšimi dečki, Stopičan Janez Barborič pa je bil tretji; v isti kategoriji je bil Matjaž Bukovec iz Šmihela drugi v teku na 300 m. Grmčanka Ines Cigoja je bila v metu žogice druga, Mari Kuselj iz Šentruperta pa tretja. V skoku v višino je bila Šentjernejčanka Mojca Koligar druga, v isti disciplini je bil med mlajšimi dečki Grmčan Sašo Rebernik tretji, v metu krogle pa med starejšimi deklicami tretja Janja Smolič iz Šentjerneja. NAJBOLJŠI NOVOMEŠKI UPOKOJENCI ČRNOMELJ - Belokranjska društva upokojencev so v začetku junija pripravila 20. športne igre upokojencev z Dolenjske in Bele krajine. 42 ekip z 250 tekmovalci se je pomerilo v petih športih. V šahu je bila najboljša Stična, v balinanju Grosuplje, v kegljanju pri moških in ženskah Kočevje, v streljanju Novo mesto, v pikadu pri moških Metlika in pri ženskah Črnomelj. Skupni zmagovalec je bil DU Novo mesto. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri pripravi športnega srečanja upokojencev, predvsem pa OŠ Loka, Krki in SKB iz Novega mesta, Dolenjski banki, Beti, Kometu in Kolpi iz Metlike, Iskri Semič, Zvezi društev upokojencev Slovenije in pokroviteljici občini Črnomelj. Naslednje športne igre upokojencev bodo v Kočevju. J.D. V Za večino slovenskih atletskih reprezentantov je bila velenjska tekma evpropskega pokala vrhunec ali pa vsaj eden izmed vrhuncev sezone, prav gotovo pa to velja tudi za Igorja Primca in Vlada Keva, čeprav sta imela oba precej različno konkurenco. Vladu Kevu, ki ima že nekaj časa težave s poškodbo in trenira s pol moči, se ni bilo treba prav truditi, saj bi za zmago zadostoval met, ki bi bil za skoraj 10 m krajši od njegovega osebnega in državnega rekorda, tako daje bilo zanj skromnih 62,14 m povsem dovolj, da je premagal Izraelca Gillerja in Hrvata Švedoviča. Drugače je bilo z Igorjem Primcem, ki je tekmoval z nekaterimi atleti, ki imajo svoje osebne rekorde precej boljše od njegovih 59,02 m, vendar je očitno, da so fantje svoje najboljše rezultate dosegli še v času, ko je bilo na področju dopinga precej več dovoljenega in je bila doping kontrola redkejša in manj natančna. Ker Igor nikoli ni jemal nedovoljenih stimulativnih sredstev in so njegovi dosedanji izidi predvsem odraz njegovih dejanskih sposobnosti in dela, sedaj v primeri z večino konkurentov napreduje. Ravno zato njegova zmaga tokrat ni bila vprašljiva, saj je prvi letošnji vrhunec načrtoval prav za velenjsko tekmo. Njegov prvi met, ko je vrgel komaj čez 55 m, sicer ni napovedal tistega, kar se je zgodilo le nekaj minut zatem. Že v drugi seriji je Igorju met uspel, disk pa je pod idealnim kotom jadral daleč in pristal 6 cm dlje od njegovega osebnega rekorda, čeprav je Igor izmet zaključil na tleh brez poskoka, ki bi mu lahko prinesel vsaj še en meter. S trenerjem Gačnikom sta v nedeljo načrtovala prvi met čez 60 m, vendar bosta morala na ta dogodek še nekoliko počakati, glede na Igorjev postopni in zanesljivi napredek pa čas novega državnega rekorda ni več daleč. Najboljši slovenski šprinter Novo-meščan Tomaž Božič je na tekmovanju nastopil kar trikrat. V teku na 100 in 200 metrov je imel precej močno KOMAC SE ŠE NI ODLOČIL KOČEVJE - Gregor Komac, državni reprezentanti in najboljši igralec NTK Melamin, se še ni določil, v katerem klubu bo igral v prihodnji sezoni. Vse bo odvisno od denarja. Grega bi najraje ostal v Kočevju in soigralcem pomagal v jesenskem mednarodnem tekmovanju. Če v Kočevju ne bodo zbrali dovolj denarja, bo športno pot nadaljeval v enem izmed boljših slovenskih klubov ali v tujini. kokurenco, zelo hiter pa je bil predvsem ciprski Grk Marcoullides, ki je na obeh razdaljah zmagal. Tomaž je na 100 m tekel nekoliko počasneje kot na tekmah pred evropskim pokalom, ko mu je do izidov pod 10,70 sekunde nekoliko pomagal tudi veter v hrbet. Izid 10,90 je zadostoval za 4. mesto. Na 200 m je bil Tomaž, ki seje na prvi polovici proge z Marcoullidesom boril za prvo mesto, potem pa mu je zmanjkalo moči, z 22,47 peti. Nastopil je tudi v slovenski štafeti 4 X lOOm, ki je osvojila 3. mesto. Žal je v reprezentanci manjkal državni prvak na 10 kilometrov Novo-meščan Matjaž Fabijan, ki si je pred dnevi izpahnil palec na nogi in je mor- POHOD PO TRUBARJEVI POTI VELIKE LAŠČE - Planinsko društvo Velike Lašče je ob sodelovanju tamkajšnje osnovne šole minulo soboto izpeljalo 3. tradico-nalni pohod po Trubarjevi poti. Čeprav je organizatorjem vreme malce ponagajalo, se je pohoda udeležilo 130 pohodnikov, kar je nad dvakrat več kot lani, ko jih je bilo le 60. Prvi pohodniki so krenili iz Velikih Lašč že ob 8. uri, pot pa jih je nato peljala preko Retij in Podsmreke do Trubarjeve domačije na Rašici, kamor so prispeli okoli 22. ure. Organizatorje poskrbel za prevoz pohodnikov nazaj v Velike Lašče, prav tako pa tudi za prijetno vzdušje na Trubarjevi domačiji. Z organizacijo pohodov po poti književnikov Levstika, Stritarja in Trubarja nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, zato so vpeljali priznanja za udeležbo na pohodu, in sicer bronasto Levstikovo nagrado za 2. udeležbo, tej pa sledijo srebrna Stritarjeva in zlata Trubarjeva nagrada. la bolj na repu. I.V. ŠMARJEŠKI TEK ŠMARJETA - V Šmarjeti ravajo letos prvič pripraviti velik reditev za tekače rekreativce j ^ movalce, imenovano Šmarješki katero bi se sčasoma radi poSta . po bok Radencem. Prvo tekmova J vsoboto, 17.junija,ob ,4:url',n.|(ilo-rekreativcem bo namenjen 1 , fl(jo metrski trimski tek, ciciban1 . morali preteči 600 m, za mlajše elre, gorije bo proga dolga 3 kilo člani in veterani pa bodo te a lovično dolžino maratona oz mali maraton. Mimopeški tek trinajst^ Mirnopečani pričakujejo okoli tisoč tekačev -prijavljenimi je tudi že maratonec Mirko Vind*_^ MIRNA PEČ - Mali maraton oziroma tekmovanje na polovični progi pravega maratona je v Sloveniji dobil domovinsko pravico predvsem po zaslugi prizadevnih organizatorjev tredi-cionalnega mirnopeškega teka, ki ga bodo v soboto, 24. junija, s Startom ob 17. uri pripravili že trinajstič, seveda pa bo prireditev tudi tokrat štela za odprto prvenstvo Slovenije in dolenj- •aktivnitekj Stangelj v Italiji za Di Renzom Uspešen nastop prvega Krkinega moštva v Italiji, kjer je bilo vse podrejeno Gorazdu Štanglju ____• Derganc drugi v Pordenonu - Dvojna zmaga krkašev na Veliki nagradi Pazina NOVO MESTO - Gorazd Štangelj, kolesar novomeške Krke, od katere domači strokovnjaki letos največ pričakujejo, ponovno dokazuje, da je narejen iz pravega testa, saj je na dirkah, kjer nastopajo le amaterji, sposoben uvrstiti se prav med najboljše. Tokrat je na izredno močni enodnevni dirki v italijanskem Vare-seju pripeljal na cilj drugi. Na mednarodni kolesarski dirki, ki šteje tudi za nagrado Oscar Gazzete, je Krkin stroj deloval kot namazan, vse pa je bilo podrejeno uspehu Gorazda Štanglja, kije imel od Novo-meščanov na zadnjih kilometrih 173 km dolge dirke 15. targo d’oro cita di VETERANI INLESA PRVI RIBNICA - Veterani Rokometnega kluba Inles so na državnem klubskem prvenstvu v Kamniku osvojili prvo mesto. V konkurenci šestih ekip so v finalu premagali Šoštanj z 18:15. (M. G.) RETELJ ALI KRALJ? NOVO MESTO - Na spisku slovenskih reprezentantov, ki bodo julija v Haagu nastopili na mladinskem svetovnem prvenstvu v namiznam tenisu, sta tudi dva Novomeščana, čeprav bo na tekmovanju nastopil le eden izmad njiju. Kljub temu, da so ostali člani reprezentance že določeni, pa si je vodstvo reprezentance pustilo'še nekaj časa, da se odloči, ali bo v Haagu nastopil mlajši Matjaž Retelj, ki je’bil na nedavnem državnem mladinskem prvenstvu v Novem mestu tretji, ali pa bo oblekel slovenski dres Tomaž Kralj, ki je mladinec zadnje leto in višje kotira med člani. Varese največ moči. Dirka je imela kar nekaj težkih klancev, na katerih se je še posebej izkazal zmagovalec gorskih ciljev na dirki Po Sloveniji italijanski reprezentant Marco Di Renzo, ki je bil tudi tokrat nepremagljiv in je dosegel svojo 10. letošnjo zmago; 33 sekund za njim je na cilj pripeljal Gorazd Štangelj, 25 sekund za Novo-meščanom pa drugi Italijan Bijago Konte; za njimi je zaostal tudi dvakratni mladinski svetovni prvak Figu-eras. Tbdi sicer so se konec prejšnjega tedna Krkini kolesarji dobro izkazali. Na Veliki nagradi Pazinu je 120 km najhitreje premagal Andrej Gimpelj, drugi je bil Bogdan Fink, tretji pa najboljši Hrvat Vlado Miholjevič. Starejši mladinci so kolesarili na 130 km dolgi dirki za 14. nagrado DISKRIMINACIJA PO MIRNOPEŠKO Čeprav so si ženske na mnogih področjih že izborile enakopravnost, pa tega Mirnopečani, ki letos že trinajstič z velikim pompom pripravljajo mirnopeške teke s prvenstvom v pol-maratonu, ne priznajo. Glavni organizator je namreč človek z doktorskim naslovom in predava na eni izmed ljubljanskih tehniških fakultet, zato o njegovih računarskih sposobnostih ne gre dvomiti. Možakar je izračunal, da so moški 2,14285-krat več vredni od žensk. Za tolikokrat več denarja bo namreč dobil zmagovalec tekmovanja od zmagovalke, ki bo morala preteči natanko tako dolgo progo. Kaj pa, če bo najhitrejša ženska hitrejša od najhitrejšega moškega'! Enzo Fadelli v Pordenonu. Zmagal je kolesar italijanskega kluba Caneva Wa!ter Bessega, Novomeščan Martin Derganc je bil drugi, v skupnem seštevku gorskih ciljev pa je zmagal, medtem ko je bil Martinov klubski kolega Andrej Filip enajsti. Slovenska državna reprezentanca, v kateri sta tudi Srečko Glivar in Bogdan Ravbar, nastopa na izjemno težki, predvsem gorski dirki po Avstriji, kjer je šlo na prvih petih etapah najbolje Ljubljančanu Borisu Premužiču; na peti etapi se je s smelim pobegom izkazal tudi Glivar. Več o dirki Po Avstriji, ki še traja, bomo poročali v naslednji številki Dolenjskega lista. sko prvenstvo v tej atr disciplini. V polmaratonu sv ' na tekači glede na rojstni ^tih 21,095 km dolgi progi pomcr‘1' b [e( (mladinci, mlajši in starejši pa mlajši in starejši veterani), tek |anjCe v treh kategorijah (mladinke, in veteranke). ,raton“ Poleg prvenstev v P° m jnSeda) bodo Mirnopečani kot vedno fj. pripravili še vrsto drugih teka v5j reditev. Trim tek bo dolg 1*J !j tekači bodo nastopali v enC,t ,0 p goriji, na tej razdalji pa se.r rjpad' naslove prvakov pomerili tuo r^jod niki slovenske vojske. Starejši jjpfl J12. do 14. leta starosti bodo te ja|el m daleč, mlajši dečki 421,87 in cicibani 210,95 m daleč. jrrio-Še lani je bila pokrovitelj1® e pa peških tekov Krka, letos V*‘M pomoč priskočil Telekom, s P |tUsil| katerega bodo organizatorji P (Uje privabiti čim boljše d0,jl . „0val6a tekače na dolge proge. Zm B ^0°' polmaratonske preizkušnje ^ 71) 150 tisoč tolarjev, zmagova ‘ go-tisoč, kolikor bo dobil tut pted- uvrščeni med moškimi. Lani lani je prvo nagrado Etiopjj® ptol° Mekonnen, kije ntirnopes sp3 pretekel najhitreje do sedaj, eSeb bo njegov dosežek poskus1 najboljši slovenski maratone. 0ko- Vindiš. Organizatorji pričakuj' p#: li tisoč udeležencev, ki se ■®n7g490*)l vijo po telefonu številka 06» 78 027 najkasneje do ' JUNAKI KRŠKE NOČI - Postavitev rejlektorjev ob krški speedwOfsK :e ta^ je izkazala za odlično potezo prizadevnih delavcev AMD Krško, ' a junake dirke za zlati znak Krškega, Gerharda Lckšeta, M°nsa ,Jst, & Lazsla Bodija, videlo precej več ljudi, kot bi jih sicer, pa tudi neva" tekmovanje molile nevihte, je manjša. ■s&P Št. 24 (2392), 15. \ > I L. L l 1>V° mesto. lS.junija 1995 rgovci priponke, kupci račune ni dneva, ko ne bi vsak izmed nas obiskal kakšne liste e’J?a čePrav samo zaradi nakupa kruha in mleka. Toda u nai°zf)mina t0> “d vum prodajalec na blagajni izroči račun ep ,uPven° blago ali ne? In ko račun dobite, ali ga spravite v as 0n Pa Sa pustite kar v trgovini? Je dolžnost prodajalca, da ekJfZon na dstek z računom? Ste morda tudi opazili, da že ken aSQ Pr°dujalci nosijo na svojih delovnih haljah priponko prQšanm In Pdimkom ter navedbo svoje funkcije? Odgovori na %Ja’ dfko mora biti, so jasni, saj so določeni z zakoni. je ^d?aIe treba spoštovati. Ali jih in kakšne so kazni, če jih numen nasše akcije, med katero smo obiskali nekaj JUcno obranih trgovin. ^druopir 1' oglcda,a trgovino Kme-“Mencor , . avMirni Peči. Vse takrat ijisoimS0dajalkcvsam opostrežni trgo- ^nom Drii "a balji priponko s svojim 1 ^Pastem °m 'n lunkc'j°. ob nakupu ^■Pos,Sntamcc‘) Pa sem dobila tudi :®avestni in ^ P0VcdaI, da so glede is»se Dri n• • uobstaiaj° tudi kontrole, ki kazni Zacnkrat končale še brez n?in5S5S,Sem se Preselila v Novo Id • °^enjka > amoP°strcžnoprodajal- Kračun, velja od 6. oktobra 1993. Če ni tako, sledijo sankcije po zakonu o trgovini. Zagrožene kazni so: za odgovorne osebe najmanj milijon tolarjev, za poslovodjo pa 75.000 toalrjev - vedno se plačata obe. Nošenje priponk (med drugim) kontrolira Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Na Enoti Novo mesto je za to določenih pet republiških tržnih inšpektorjev, ki takšne (ne)pravilnosti odkrivajo v sedmih občinah: Novem mestu, Trebnjem, Metliki, Črnomlju, Škocjanu, Šentjerneju in Semiču. Pravijo, daje splošni vtis dober, da prodajalci nosijo priponke, sicer pa je namen te novosti (če to po skorajda dveh letih sploh še je) predvsem izboljšanje kvalitete in varstva potrošnikov. (Ne)izdajanje računov potrošnikom Zakon o trgovinski dejavnosti iz leta 1990v okviru varstva potrošnikov v 12., 13., 14. členu določa tudi obveznosti prodajalca o izdajanju računov in o pravicah kupca. “ Trgovec na drobno mora v prodajnem objektu za blago, ki ga prodaja, vidno prikazati ceno, določeno v trgovski knjigi, in se te cene držati; izdati mora račun za prodano blago (račun, paragonski blok, odrezek registrske blagajne); vsem potrošnikom mora prodajati blago pod enakimi pogoji; v skladu z zveznim zakonom mora zagotoviti deklaracijo, garancijski list, atest in tehnično navodilo o uporabi,...” V 15. členu zakona pa piše, da ima potrošnik pravico in obveznost preveriti ceno, kakovost in količino kupljenega blaga ter vzeti račun, s katerim lahko najpozneje v treh mesecih po nakupu reklamira blago. Ima tudi pravico, da ga v prodajnem objektu obvestijo o njegovih pravicah ter da pristojnemu inšpekcijskemu organu prijavi ugotovljene pomankljivosti. Če torej prodajalec kupcu ne da računa, stori prekršek, ki ga določa 70. člen zakona o prometnem davku, in sicer je najmanjša kazen za pravno osebo 60.000 tolarjev, za odgovorno osebo 20.000 tolarjev, za zasebne podjetnike ali obrtnike pa 100.000 tolarjev. Sodniki za prekrške pravijo, da se pri določanju višine kazni upoštevajo tudi individualne olajševalne okoliščine (nekaznovanost, obžalovanje, priznanje) ter premoženjske in osebne razmere. In kaj se zgodi, če kupec ne vzame računa? To je njegova dolžnost, ki jo določa 76. člen zakona o prometnem davku in če se ne izvaja, se na podlagi 58. člena zakona določi kazen za kršitev v višini 2.000 tolarjev. Pristojni organ davčne inšpekcije mora kazen izreči in izterjati na kraju samem. Epilog Kakorkoli že gledate na omenjene zadeve in jih upoštevate ali ne, nekaj je gotovo jasno: tako zakon, ki določa nošenje priponk z navedbo osebnega imena in priimka ter funkije prodajalca, kot tudi zakon o obveznem izdajanju in sprejemanju računov blaga za prodajalce in kupce prinašata predvsem izboljšanje položaja in zaščite potrošnikov. Prodajalec ni več trnu frfatorievi Blagovnici na It Mir 0l,ew“ OŠ PRIMOŽA TRUBARJA V VELIKI HI LAŠČAH Najbolj urejena šola v Sloveniji a Vzela)- Delavka za bla-jčj'8 Pa nj j da PriP°nko vedno VC'ie ne zase C a ŠC nobcnc kontrole i> račUn ne za kupce, če tova ,rež|jivenrr!iPodobna je bila tudi y?lCtT1 PodCfke V novomcškem 5 6 Jk MČrCator ‘ Standard Kot ?Pl°h nj 0v^’ k' Je rekla, da teh JCfnmestu!!!' °biskala Elektrotehno ie i,°d Prijazne °b nabavi ba‘erij dobila ^.»jih ravn0Pnrdajalke pa otlgovor’ itrij,ala inšpekcij ajše vdajanjuračunovbla- ;>j ner"lhčen'bil kaznovan. Osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč se poleg vrste uspehov ponaša tudi z nazivom najbolj urejene šole v Sloveniji v letu 1994. Pri nas je šola že kar manjša posebnost: je osrednja šola za računalniško opismenjevanje na razredni stopnji, ima svojo lastno zobno ambulanto in trgovinico, okolico šole pa spreminjajo v sprostitveno-rekreacijski eenter. KSBi&ZSgL. Sl2l 8arni ln papirnici Mladinska !>%Sem2 Ca Pas!a -r?la Žc “,oliko” denar-“Ckjda boir^h; pa baterije), 'Irta". mile nr račun zaradi 'ega )ske slnjk Jlb razlagajo različne Zbe oziroma zakoni. > '“S?* Priponk \d Ji*. l8/93\ Cn zakona o trgovini f; dana k0. ] °Zlr,°ma dfuga točka 6. 0KpQdpisaU,POnitcvTa Pravilnik, Sk£ odno l0venski minister za 10se 'n razvoj Davorin V osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah vse kar sije od čistoče in urejenosti. Nič ni razbitega, polomljenega ali uničenega. Po stenah hodnikov so razo-bešena dela učencev, v avli pa visijo slike priznanih slovenskih umetnikov, ki so se rodili, živeli *li delali na območju Velikih Lašč in bližnje okolice tega predela zahodne Dolenjske. Če pogledaš navzgor, te na obeh straneh velike avle preseneti bujno zelenje, za katero skrbe učenci iz vrtnarskega krožka, ki na leto vzgojijo in uspešno prodajo več tisoč sadik raznih rož. Tudi sicer so otroci na šoli zelo pridni. Praktično nimajo niti enega problematičnega otroka, ki bi sc ukvarjal ali bil povezan s kakšnimi kriminalnimi dejanji. Nasprotno, ravnatelj šole pravi, da ni niti takšnih, ki bi zganjali kakšne pobalinske lumparije. Prav zato pa na šoli z veseljem poskrbijo, da so otroci za svojo pridnost nagrajeni, med drugim tudi z izleti in ekskurzijami. Tako so bili v Velikih Laščah med prvimi v Sloveniji, ki so pričeli s sedaj že tradicionalnimi srečanji učencev z zamejskimi Slovenci. Učenci šestih razredov vsako leto odpotujejo na Koroško v Avstrijo, kjer si ogledajo kraje in se seznanijo z dogodki, ki so pomembni za začetke slovenstva, učenci sedmih razredov se srečujejo v Italiji z učenci osnovne šole Bazovica, osmi razredi pa odhajajo za dva dni med zamejske Slovence v Porabje. Poskrbljeno je tudi za učenec nižjih razredov. Učenci tretjih razredov gredo vsako leto v poletno šolo v naravi, učenci petih razredov pa v zimsko. Dodatno pa šola organizira tudi planinsko šolo, in sicer za šeste razrede, ki so se po tednu dni pred kratkim vrnili z Blok. Svojevrstna nagrada učencem, ki izpričuje skrb za njihovo čim boljše počutje v šoli, je tudi topla malica, kije niso deležni le otroci na centralni šoli v Velikih Laščah, marveč tudiv vseh treh podružničnih šolah v Karlovici, Robu in na Turjaku. V skrbi za dobrobit učencev dajejo na šoli zelo velik poudarek zagotavljanju njihove varnosti, pri čemer so uspešni, saj do današnjega dne še niso zabeležili nobene nesreče. Še posebno pomembno pa se jim zdi, da otrokom zagotovijo dobre učitelje. “Vsi naši učitelji, med katerimi so razen dveh vsi domačini, imajo ustrezno izobrazbo in to si štejemo za uspeh,” pravi ravnatelj Zgonc. Skupno imajo 28 učiteljev, ki skrbe za 353 učencev, kolikor jih imajo s podružničnimi šolami vred. Sicer pa je na šoli zaposlenih 62 delavcev, med katerimi so tudi delavci velikolaškega vrtca, ki je priključen šoli. V občini Velike Lašče, ki nima industrije, so tako kolektiv z največ zaposlenimi. Med uspehi, ki so plod dolgoletnega dela in prizadevanj šole, gre v prvi vrsti omeniti to, da so danes v Sloveniji osrednja šola za računalniško opismenjevaje otrok na razredni stopnji. To pomeni, da v pouk na razredni stopnji vključujejo vsebine računalništva ter da s tega področja organizirajo izobraževanje za razredne učitelje iz vse Slovenije. Za to, da so danes to, kar so, ter da imajo na šoli 32 računalnikov pa tudi po zadnji tehnologijii opremljeno računalniško delavnico, so se morali v veliki konkurenci z ljubljanskimi šolami, saj so Velike Lašče do nedavnega spadale v V enem od učnih kotičkov, kijih urejajo okoli šole, so postavili zid in vanj vgradili vse kamnine, ki jih je moč najti na območju velikolaške občine. anonimna oseba in kupec ve, kdo mu prodaja in na koga se lahko obrne v primeru reklamacije blaga, ki pa brez računa o plačilu ni možna. Sicer pa se prepričajte kar sami. LIDIJA MURN ljubljansko občino Ljubljana-Vič-Rudnik, dolgo boriti. Kaj bo šoli, ki dosega odlične rezultate tudi na različnih športnih teknovanjih in je nosilka naslova državnih prvakov v gimnastiki pri mlajših deklicah ekipno in posamezno, prinesla nova lokalna samouprava, še ni znano. Prav lahko se zgodi, da občina s skromno odmerjenimi sredstvi ne bo zmogla pokrivati vsega tistega, kar ima šola že vpeljano in je izven rednega programa. Takšen program je denimo angleščina na razredni stopnji, ki jo imajo že tretje leto tretji in četrti razredi centralne šole in podružničnih šol. Če bi se to zgodilo, bi bila škoda, saj šola občini tudi veliko vrača in misli nanjo. Dokaz za to ni le letos doseženo zlato Cankarjevo priznanje, na kar so v Velikih Laščah, kjer je knjiga doma, še posebno ponosni, marveč tudi njihova zobna ambulanta, v kateri zasebna zobozdravnica opravlja 4o odst. storitev za otroke in 6o odst. za odrasle. Dodaten dokaz pa je tudi uresničevanje zamisli, da bi okolico šole spremenili v sprostitveno-rekreacijski center, v katerega bi zahajali učenci, njihovi starši kot tudi ostali občani. To želijo doseči preko sodelovanja učencev in učiteljev s čisto poučnega stališča. Tako naj bi center kot celoto sestavljali posamezni t.i. učni kotički, kakršen je denimo lani narejeni zid, . v katerega so vzidane in na njem vpisane vse kamenje, ki jih je moč najti na območju velikolaške občine. Takšen kotiček, ki bo okolici v okras, učencem pa v pomoč pri spoznavanju rastlinskega in živalskega življa v mlakah, bo tudi učna mlaka, ki jo pravkar dokončujejo. V načrtu pa imajo še ureditev prostora za šolo na prostem, postavitev čebelnjaka, cvetličnega paviljona in še in še. To še zdaleč ni vse o načrtih šole, še manj pa o njenih uspehih in pridobitvah, kakršna je tudi trgovinica, v kateri lahko učenci kupijo vse, kar potrebujejo pri vsakodnevnem delu in življenju v šoli in jim zato med šolskimi odmori ni potrebno “tekati po mestu”. Dovolj pa je, da bralec lahko dojame, zakaj je šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč prejela naziv najbolj urejene šole v Sloveniji v letu 1994. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE 1HHI Priloga Dolenjskega lista 11 BggSlSHMMi ______OA. A H Aš POGOVOR; NOTAR ANDREJ TIRAN Notar za večjo pravno varnost Kdor je moral v tem mesecu že overjati podpise ali druge listine, se je namesto na sodišče ali upravne enote odpravil k notarju. Notarska funkcija pri nas sicer ni nekaj povsem novega -notariate smo namreč ukinili pred 50. leti - kljub temu pa ne bo odveč, če se z njihovim delom podrobneje seznanimo. Zato smo se pogovarjali z notarjem Andrejem Tiranom, ki ima svojo pisarno na Prešernovem trgu 5 v Novem mestu. * ________ ^ ■—i - V čem sc razlikuje delo notarja nekoč in danes? “Notariat je zelo stara institucija. V Evropi seje pojavila že v Avstro-Ogrski, bila je tudi v stari Jugoslaviji in nekatere značilnosti tega poklica nadaljujemo tudi sedaj. V starih časih so notarji predvsem sestavljali javne, zasebne in druge listine, ukvarjali pa so se še z drugimi opravili v zvezi s nekaterimi postopki pred sodišči. V spominu starejših ljudi je notar oseba, pri katerem se je moral zglasiti, če se je prepisovalo, delilo ali prodajalo premoženje. Včasih je imel notar večjo pomembnost oziroma družbeno veljavo v primerjavi z odvetniki kot danes. Danes lahko oboji sestavljajo vse zasebne listine, od javnih pa so nekatere listine pridržane le notarjem.” - Sestavljanje zasebnih listin je le ena od funkcij notariata, ki pa jo lahko opravlja tudi odvetnik. Katere so še naloge notarja? “Ker je notariat javna služba, je s tem povezana osnovna funkcija: sestavljanje javnih listin. To so listine o pravnih poslih, najpogosteje so različne pogodbe, javne listine o izjavah volje, oporoke, javne listine o drugih dejstvih, iz katerih izhajajo določene pravice, npr. potrditve dejstev.” • Zakon o gospodarskih družbah določa, da notarji sodelujejo tudi na skupščinah delniških družb. Kakšna je njihova vloga? “V njegovi pristojnosti je tudi sestava tistih listin, ki so vezane na življenje in funkcioniranje gospodarskih družb. Gre za ustanovne akte in akte družb, ki urejajo status teh družb, za njihovo funkcijo v ekonomskem smislu. Notar pri gospodarskih družbah sodeluje ves čas življenja takšnih družb, pri vseh statusnih spremembah, spremembah kapitala, skratka pri vseh pomembnejših odločitvah.” - Eden izmed pogojev za notarjevo pisarno je bil tudi ustrezen prostor, katerega del predvideva hrambo. Kaj sodi v notarjev arhiv? “Notariat hrani listine, najbolj običajna je hramba oporok, hrani pa tudi denar in vrednostne papirje z namenom, da po nalogu stranke te papirje ali denar nekomu izroči -gre namreč za posredniško funkcijo. Notar opravlja tudi nekatere posebne naloge po nalogu sodišč. Zakon o notariatu predvideva, da sodišče v nekaterih postopkih, predvsem v zapuščinskih in nepravdnih postopkih, notarju poveri določene funkcije oz. naloge v zvezi s cenitvami in popisom premoženja in podobno, odvisno od tega, kaj bi notar po oceni sodišča lahko v konkretnem postopku delal. - Osnovna funkcija je izdajanje javnih oz. notarskih listin, to je notarskih zapisov, zapisnikov in potrdil. Listine imajo značaj javnih listin... “To pomeni, da imajo določen javnopravni pomen, kot bi listino izdala kakšna javna ustanova. To je tudi glavna opredelitev za razlikovanje med javnimi in zasebnimi listinami, kot so npr. oporoke, kupoprodajne pogodbe, darilne pogodbe... Te zasebne listine, kijih lahko notar tudi sestavlja, v nekaterih primerih pa jim lahko podeli celo značaj javne listine, če so za to zakonski pogoji. Sestavijo jih lahko stranke same ali pa odvetniki. Nekatere zasebne listine, ki jim notar z zapisom v obliki notarskega zapisa daje javnopravni značaj, imajo tudi izvršilni naslov. Tak naslov je pomemben pri tistih pravnih razmerjih, ko stranka obtiči pred problemom: doseči svojo pravico, kije predmet pogodbe. Običajno so bile stranke v takšnih primerih prisiljene s tožbo priti k sodišču, zahtevati Andrej Tiran ugotovitev takšnih pravic oz. upravičenj, s sestavo takšne listine pri notarju pa se ta pot bistveno skrajša. To pomeni, da je ta listina direktno izvršljiva. Tako stranka na lažji, krajši in cenejši način pride do svojih pravic. To ne velja za vse listine, ampak le za tiste, ki nasprotni stranki nalagajo določene obveznosti.” - Novost, ki jo ljudje najbolj občutijo v teh dneh so overitve podpisov na pogodbah, prepisov listin, podpisov, spričeval in podobnega. Verjetno se največ ljudi odpravi k notarju ravno zaradi overitev, s^j jih opravljajo samo notarji? “To so do sedaj ljudje opravljali na sodiščih oz. občinskih upravnih organih, zato tudi takšna množica ljudi ob dnevih, ko so tu uradni dnevi za druge službe. Res, največ ljudi pride v pisarno ravno zaradi overitev, tu je tudi največ problemov in sta zato potrebni potrpežljivost ter strpnost na obeh straneh. Notariji imajo na voljo malo izkušenj, po katerih bi se zgledovali in utirajo pionirsko pot notariata. Trudimo se čim bolj približati ljudem in čim bolj skrajšati čas, ki ga ljudje namenjajo za urejanje pravnega prometa.” - Marsikdo si notarja predstavlja kot za- stopnika, kot smo bili navajeni pri odvetnikih. Ali notar sploh še lahko zastopa stranko? “Predvojni notarji so imeli tudi nekatere funkcije zastopanja pred sodišči oz. državnimi organi. Danes lahko notar zastopa stranko samo v nepravdnih postopkih pri sodiščih, in še to le v zadevah, ki se nanašajo na notarske listine, ki jih je ta notar sam sestavil. Notar ni zastopnik, ker delo notarja oz. njegove pristojnosti opredeljuje načelo popolne nepri-stranosti in objektivnosti do strank, ki so udeležene v postopku pri notarju. Notarje v vsakem trenutku dolžan za interese strank enako skrbeti. Nedopustno je gibanje na eno ali drugo stran.” - Se bu z uvedbo notariatov povečala pravna varnost ljudi? “Smisel uvedbe te ustanove je večja pravna varnost in red pri urejanju pravnih razmerij, v katere stranke stopajo, hkrati pa prinaša tudi poenostavitev postopkov in približanje pravnega svetovanja in pomoči občanom. Predvsem se stvari urejajo na enem koncu od začetka do konca, da ljudem ni treba od vrat do vrat, z istimi ali celo nižjimi stroški. Največji napredek je pri tem, da sc uvaja institucija, ki je neposredno pristojna za pravno svetovanje in pravno pomoč občanom. Prej je bilo to le na sodiščih in odvetnikih, nemalokrat pa so se srečevali z zakotnim pisaštvom. Marsikdo se je lotil setavljanja pogodbe sam ali mu je pri tem pomagal kdo drug, seveda brez odgovornosti za posledice, ki so nastale zaradi slabo sestavljene pogodbe, stranka pa je bila lahko deležna zelo velikih premoženjskih posledic. Uvedba notariata bo sčasoma pri ljudeh vzbudila zaupanje in spoštovanje do te oblike pravne pomoči kot v drugih državah, kjer je postala sestavni del življenja pri urejanju pravnih razmerij. V Italiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji - torej v državah t. i. sistema latinskega notariata, kamor sodimo tudi mi - so pri svojih državljanih dosegli ravno to, da si brez notariata nihče ne ureja ničesar, najmanj pa da bi šel pisat pogodbo, se zadolževat ali prevzemat obveznosti, če pri tem ne sodeluje stroka v takšni meri, da so njegovi interesi zavarovani.” - Slišati jc žc bilo pripombe, da so cene pri notarjih visoke. Kakšna jc pravzaprav notarska tarifa? “ Ravno cena je bila pri sestavi pravilnika o notarski tarifi odločilnega pomena in je bil od lanskega leta, ko se je začel postopek vz- postavitve notariata, v največji meri Pre. ,f. usklajevanja in razčiščevanja. Sestavj tarife je upošteval ekonomsko s'tuaCS državi in cene prejšnjih storitev odvetw ^ zato so cene približno v okvirih prejšnj _ nekatere storitve celo nižje. Socialno t ženim lahko notar storitev opravi ceo . plačno. Tarifa je predpisana kot obve ne dopušča odstopanj, odstopanje pa) internih predpisih Notarske zborn:icea je hud disciplinski prekršek, ki 'ma a posledico tudi prenehanje funkcije n Notar izdelka niti ni dolžan izročiti,«#*^ stranka storitve ne plača, zakon pa možnost avansa. Praksa uporabe tan l. enotena in se dnevno usklajuje v vse ljivih primerih. Vse nejasne prinje takšnih je nekaj - si zapisujem, in ce s , mu zaračunal preveč, mu denar vrne - Kako jc z delovnim časom? u “Tudi la je po vsej državi enoten..v ); ure so od ponedeljka do četrtka od in od 14. do 16. ure, v petek pa od "• ^ od 13. do 14. ure. Notar lahko dela u . delovnega časa, celo ob nedeljah 1 P ^ kih, vendar se tarifa podvoji. SicerP L’ storitve odvisna od vrednosti pre ^ - V Sloveniji jc sedaj 66 notarjev. ^ mesto sta bili sicer predvideni dve t mesti, za zdaj je odprta le vaša p** to povečalo število obiskov privaS) vfiik “Ker sta začela delati tudi notarl ^ njem in Črnomlju, bo to pisarno nilo, pričakujem pa, da se bo min' jS/* pravosodje ponovno odločilo za ra dar so pogoji za notarsko funkcijo ^ ta funkcija zahteva ustrezno znanj^ Miki šnje. Koliko ljudi ima notar še za^arn inef prepuščeno njemu samemu, Potre oS|eni* činu organiziranja dela. Imam za" . ^ dve administrativni moči z b°8a' ji#’ njami v finančno-knjigovodskem strativnem poslovanju z znanjcn1 ^ J štva. Glede na velik obisk se mi Je u stva. Ulede na velik odisk sc r vaiv misel, da bi zaposlil še ®n^|[udi/ Dnevno obišče pisarno 50 do - - iW gi pridejo le po nasvet, ki ga ne zara. - Za delo notarja so predpisan . ^ goji glede izkušenj na področju p šne so vaše? . aVo “Zadnja tri leta sem bil javni P ^ lec za področje regije, pred tem se ^ i načelnik uprave inšpekcijski ^ namestnik javnega tožilca v N° na začetku pa sem bil pravnik y.q\]$ TANJA OAZ' O Trimo Na osnovi sklepa uprave TRIMO, d.d., Trebnje, komisija za izvedbo licitacije razpisuje javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev, in sicer: 1. Osebni avto VW PASSAT CL, letnik 1990, izklicna cena 14.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. 2. Osebni avto VW GOLF CL 4-E 1.6, letnik 1992, izklicna cena 14.500 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. 3. Viličar Litostroj V-8-ds, letnik 1979, izklicna cena 15.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. 4. Hidravlični oder "Olga Meglič”, letnik 1984, izklicna cena l. 600 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. 5. Hidravlični krivilni stroj Litostroj, tip HCK H 1 -200, leto izdelave 1993, izklicna cena 52.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. 6. Sestavljalna naprava za izdelavo I zvarjencev, dolžina 12,00 m, širina 2,65 m, maksimalna izdelava I zvarjenca je možna 1,50 m, izklicna cena 15.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. 7. Portalni varilni stroj ISKRA, namenjen za vzdolžno varjenje ravnih in konično oblikovanih zvarjencev s praškom OP 100, izklicna cena 19.500 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. 8. Elektrohidravlični večvretenski vrtalni stroj BEH 80 DALMA-STROJ, leto izdelave 1984, izklicna cena 12.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti. Javna licitacija za osnovna sredstva pod zap. št. 1 do 5 bo v torek, 20. junija 1995, ob 14. uri pri vratarnici II v TRIMU, d.d., Prijateljeva 12, Trebnje. Za osnovna sredstva pod zap. št. 6 do 8 pa v TRIMU, d.d., Podružnica Dobova, Selška cesta 47, v sredo, 21. junija 1995, ob 14. uri. Javna licitacija se bo opravila po sistemu videno-kupljeno. Varščina znaša 10% od izklicne cene v tolarski protivrednosti in se vplača na blagajni TRIMO, d.d., 1 uro pred začetkom javne licitacije. Kupec plača tudi prometni davek v višini po ustrezni tarifni številki. Interesenti bodo prejeli pogoje licitacije v pisni obliki ob ogledu osnovnih sredstev, ki je možen na dan licitacije 1 uro pred samo licitacijo. , MOŽNOST PREKVALIFIKACIJ 2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAMI (V. S STROJNI TEHNIK TRGOVINSKI POSLOVODJA GOSTINSKI POSLOVODJA ŽIVILSKI TEHNIK rDOKVAS^] TOPN^lJ T R E R N J F. Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Trebnje, Kidričeva 2 tel.: (068) 44-558 fax: (068)-44-183 VPIS V ŠOLE ŠOLSKO LETO 1995/96 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 5., 6., 7. IN 8. RAZRED VIŠJEŠOLSKI PROGRAM VIŠJA POSLOVNA ŠOLA - VPIS V 2. LETNIK Smer: zunanjetrgovinsko-komercialna VISOKOŠOLSKI PROGRAM (VII. STOPNJA) fakult# 3-LETNE POKLICNE ŠOLE (IV. stopnja) ŽIVILSKI DELAVEC ZA POKLICE: PEK PREDELOVALEC SADJA IN ZELENJAVE MESAR TRGOVEC PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA GOSTINSTVO ZA POKLICA: KUHAR NATAKAR 4-LETNE SREDNJE ŠOLE (V. STOPNJA) EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK ADMINISTRATIVNI TEHNIK VISOKA POSLOVNA ŠOLA - 1. letnik Ekonomske Ljubljana (ŠTUDIJ NA DALJAVO) Smeri: - management - turizem podjetništvo - mednarodno poslovanje - podjetniške finance - zavarovalstvo - bančništvo - računovodstvo - poslovno informiranje VISOKA POSLOVNA ŠOLA - VPIS V 3. LETNIK Smeri: - podjetništvo - podjetniške finance INFORMACIJE O PROGRAMIH IN POGOJIH OSEBNO NA GORNJEM NASLOVU ALI PO TET (068) 44-183, 44-558, VSAK DAN OD 8. DO ^ VODILNO DOMAČE prehrambeno podjetje išče honorarne sodelavke (lahko tudi mlajše upokojenke) za predstavitev (degustacijo) proizvodov v večjih slovenskih mestih. Predviden obseg dela je od 10 do 20 ur tedensko. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod “Prehrana”. Pooblaščeni prodajalec in serviser UGODNI KREDITNI POGOJI STARO ZA NOVO te&- Nm AKCIJA do konca meseca JUNIJA posebne akcijske cene pri zamenjavi staro za novo. Tel.: 068/322-066, 0608/21-485 FELICIJA v prodaji tudi že z dodatno opremo, darilo ob nakupu Tel.: 068/322-006, 068/44-025 na zalogi SAMARE IN NIVE. Darilo ob nakupu. Tel.: 068/322-066, 0608/21-485 KOVINAR Novo mesto Ljubljanska 36 68000 NOVO MESTO Delavski svet podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA - reelekcija . Pogoja: g^eb — najmanj srednja strokovna izobrazba kovinske ,^6' najmanj pet let delovnih izkušenj pri odgovorn" nalogah ,nilWn0»' Kandidat mora predložiti ustrezen elaborat organ razvoja podjetja. „vv8dn Prisne prijave naj kandidati pošljejo na gornji nasio po objavi z oznako »za razpisno komisijo«. spreien O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh P° sklepa. S .***--' M nagradi v Črnomelj in krško Žreb je izmed reševalcev 22. nagradne križanke izbral Vido Derganc iz Vrnomija in Ivanko Hlava iz Krškega, uergančevijc pripadla denarna nagrada, ava pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. današnjo križanko in jo rojite najkasneje do 26.junija na naslov: MoKliSl’ G'aVni trg 24> p p' 212’ truii ^ovo mesto, s pripisom . ;ANKA 24. Oyojnico brez poštne an,.ke 'ahko oddate v naš poštni nabi-mk pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 22. NAGRADNE KRIŽANKE bran raV'lna re5itev 22. nagradne križanke se, BA\i AV-rVOdoravnih vrsticah, glasi: MAT, SNOV amAaBaE^ACUA' R0LER’ AKT’ AVa rv!^AA'T0M HANKS, EVA, NAR-SET’?uARE’ UŠKA’ RN- MATIC, TIL, ARa’AFRL' mizoguči, rakovice, Rak' ara, hram, tara. pRgišče MISLI is / ven*j1. ,0J>omeni predvsem izoblikovati zate ’ a 1 “osl°janstvo tistemu, ki se obliku- je. NarnH . S' PERTINI sestavi ?^estva ne bodo samo še naprej amJa. “mozaika človeške domovine, ču Li, Se "° nJegova vloga v duhovnem ‘Kekovem življenju še poglobila. liurt H ■ B PAHOR To SS0 ’o,'ludie’ ki ™ zbirajo, ki vpijejo. Plešejo 6> kl umiraj°> umirajo pa tudi Izvor t l R HANDKE Mahu je v iztrganosti od bistva. J. ZALOKAR /mat JOŽE IXH MATEHAL ZA METLE MATB/A TČND ZmJBVE KDCRKAJ NASRJE ICLCBAR- NK3 I^FB3AŽB^ MONGLVUOAR VBOGDCU DOBUSKI UST DOLENJSKI UST 2N0ČAJ hudi MJTKVMH TQ N06LNA PCCPCRA IZDELCVAe LECLR ET10PSN W€Z GRŠKAČFKA EfTBPRI EBDGRftDU PRELAZ NA AVCN \a^ESTD VPAWSTANU FRANCMN PREDSEDNK PRED2SVE. VOJNO (PERRE) RADOAKTTV. ŽLAHT.PUN MANJŠE NAŠEL F OKRASN mjBJ POTO/ALN NAČRT BRJSN KAMBsI OFFFCAPL Človek z največjim bogastvom CAKKAR K/AN LRSKA FESEM PBGAMSN KRAJ OSffiN ZAIvB< JAPONSKI DRŽAVM< (HROBUM) MAN LOTRIČ BCUN STRUP KHAVEC ME SLO/. PSATHJCE VAŠTETCME AMB*ŠN FB/EC (FRAiSKE) ŽBJNOČE Te d ' ii Ton?1. sejyu Kostantinu izteka bivanje v Zdravilišču Šmarješke navad Kostantino, ki bo konec leta srečal Abrahama, je in ni je do en ^°St v šmarjeških Toplicah. Prijazen in skromen možak PdšeTa S nad Kanalom pri Novi Gorici, v zdravilišče pa je četrti ^^habilitacijo po presaditvi srca. Kostantino je namreč presadki ^ ^ S° mU V tjahljanskem Kliničnem centru uspešno a srce. ^Kot alvTr^QZtlar sem N L motorno žago delal v-p “ __________0_ *a nikoli ■OVS*cna gozdu in na Banski planoti *eta 199QISern bolan,” je povedal. “Konce b°lezen ?.,Pa|Se 'V? Ic *car na lcPcm lotila dve leti del-1 ° m' ie Pc^at' srcc.” Najprej je hujšo oslabe-mescccv pre- boTmcf-N Lan'je kar 8 ........... «— °dl°čim7u ' Na Jcsen so m' rekli, naj sc He morem P.resad',cvsrca. Videl sem, da tako pntem * S',n ^ rekel, kar bo, pa bo.” jn v noči s i 3 a Primernega darovalca srca '°ne Gahr-niA- ^bmar letos gaje prof. dr. 'fdil Src d'č z ftkipo operiral in mu pre-. Lleta k: n- ^uda sem d°b'*srce 20-lctnega N Povedai ujT'rla v prometni nesreči,” zbudil in , oslantino. “Okoli poldne sem se P°^u,il, km pSem v'dcl svetlobo, sem se Pritekle » ' Se P°n°vno rodil. Solze so mi iebitr0oPKCrac'j' Ivo ni imel nobenih težav in Vs,al iz nnu'Vr ln trcli' dan po operaciji je že **■» hvaleč e' bie morem povedati, kako p 1rbel zamenHprof' dr- fg«rju Kranjcu, ki je . rijelčjA.. °Peracijc, prof. dr. Tonetu »k in mp 'P Ie’ scm slišal, moj primorski j! so tako 5 ‘,Udi m°jib let, vsemu osebju, Oljenje pr- ™c 1 zantc in mi podarili novo n'h s,rokovnl ncS Vemo Premalo o teh izvrst-, Po dohrjc h’ kl so tudi čudoviti ljudje.” A°Inice dn 'lre^ lednih je šel Kostantino iz ‘darjeJkp t °!' sred‘ maja pa je prišel v “Pači ‘°pl,ce "a okrevanje. ^aktive,. d°lgo telesno povsem a1?3 ntočnnoSt|alje,tCŽko operacijo, mišice ■krbitrio z-i s “bele in v našem zdravilišču A0|jŠuie r ’-1da si krepi muskulaturo in P^Utjp », 12iCnO konHiriin in cnln^nn lice"1'" Svg''2a'ri tedne, na predlog dr. dni ,Paso mu bivanje podaljšali še : <|belosf I 1 Pri njem ere res za hudo n P>oh, bveljav,- - r_______r- aVeiu v t ikum pro8ramu, ki pa v razvitem »'h v z* pTlmcrih traja 6 tednov. V 10 bcSt koS|!r V",ŠČU sc J6 funkcijska sposob-b°ljšala v., lno^ga srčnožilnega sistema ‘ Okob 30 odst., vendar, poudarja dr. Ivaškovič, gre tako dobre rezultate pripisati v prvi vrsti dejstvu, daje bila pacientova začetna sposobnost izredno slaba. “Kot dolgoletni gozdni delavec svoje telo oziroma njegove sposobnosti poznam, vem tudi, kako sem se počutil pred operacijo in dokler nisem prišel v Šmarješke Toplice. Gre za veliko spremembo na boljše, neprimerno močnejši sem in bolj sposoben, to občutim dejansko na vsakem koraku,” pravi Kostantino, ki je sploh prvič v življenju v zdravilišču. “Prej za to ni bilo ne potrebe, ne možnosti, ne časa. Oba z ženo sva bila zaposlena, doma še kmetija in živina, v 20 letih sem naredil skoraj tri hiše, samo delo sem poznal. Sedaj se bom pa lahko bolj posvetil sebi in družini, imam dve hčeri in dva vnučka...” Po njem so v Kliničnem centru srce presadili še enemu človeku in Kostantino je tega 42-letnega moškega tudi obiskal. Nasploh je Kostantino od petih ljudi, ki so jim v Sloveniji uspešno presadili srce, najstarejši in drugi, ki je po presaditvi na rehabilitaciji v Šmarjeških Toplicah. “Tukaj je vse tako lepo in dobro, da tega ne morem prehvaliti; narava je čudovita, zdravilišče izvrstno, osebje in njegov odnos do pacientov enkraten. Res, na vsakem koraku doživljam to in sem ganjen in hvaležen, v prejšnjem življenju, da tako rečem, tega pač nisem bil ne deležen ne navajen. Kako rad bi videl, da bi lahko vse ljudi, ki so bili in so še tako dobri z mano, pogostil v svojem domu na Kalu!” Te dni bo Ivo Kostatino odšel domov. “V gozd bom še šel, saj ga imam zelo rad, samo ne več z motorko. Šele sedaj vidim, kako je svet lep in kako je življenje dragoceno. Prej tega nisem opazil ali nisem znal ceniti. Kako > l Dr? ' •"'••kiviju ni ajjiuauu dravstvene I . DarPs,av Ivaškovič, vodja '*antinaAS U2Bc v ^marjcških Toplicah. Iva;, Po^l a 1 i°znaa ,°r; r^"jc v Šmarješke Top- --unjv pwvjuij-uiii av, ca < ,e*°st m:r,pri nicm 8rc res za hudo os-■ °h- Reh kU, atUre in fizičnc zmogljivosti vlicnl* 1 ltaciia poteka po svetovno ZDRAVNIK RAZLAGA mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Rak debelega črevesa in danke Odstranitev tumorja z operacijo Kirurško zdravljenje raka debelega črevesa in danke je najpogostejši način zdravljenja bolnikov pri vseh stopnjah bolezni. Običajno odstrani kirurg tumor skupaj z delom zdravega črevesa, preostala dela črevesa pa zašije. Strokovno pravimo, da se napravi anastomoza (ali povezava). Pri zelo zgodnj i obliki (0 in I) sc lahko tumor v celoti odstrani s koloskopsko elekroresekcijo. Debelo črevo se začne v desnem spodnjem kotu trebuha, pod jetri, oziroma pod desnim rebrnim lokom zavije, poteka do vranice oziroma do levega rebrnega loka. Tam ponovno zavije in poteka po levi strani trebuha do danke. Približno 20 centimetrov dolg del debelega črevesa pred danko se imenuje danka. Desnostranska hemo-kolektomija pomeni, da se odstrani debelo črevo skupaj z žilami, ki ga prehranjujejo, na desni strani in se napravi anastomoza med tankim in ravnim delom debelega črevesa. Pri tumorjih na ravnem delu debelega črevesa se naredi anastomoza med desnim debelim črevesom in danko. Bolnikom s tumorjem v levem delu debelega črevesa se napravi levostranska hemikolektomija ali odstranitev danke in anastomoza danke s preostalim delom debelega črevesa. Včasih pa je potrebno zaradi dolgotrajne prekomerne razširjenosti debelega črevesa pred rakasto zožitvijo odstraniti celotno debelo črevo (to imenujemo totalna kolektomija) in narediti anastomozo (povezavo) med tankim črevesom in danko. Izpeljava črevesa skozi trebušno steno je nujna, kadar leži tumor nizko v danki. Danka je 15 cm dolg končni del črevesa in jo delimo v tri tretjine. Če leži tumor v zgornjih dveh tretjinah, se odstrani danka in napravi anastomoza. Če pa je tumor v spodnji tretjini, se danka amputira. To pomeni, da sc danka klinasto izreže, črevo pa sc izpelje skozi trebušno steno ali kot strokovno pravimo, napravi se anus preter. Pri nekaterih bolnikih v nujnih primerih ali ob komplikacijah med operacijo se lahko napravi začasna razbremenilna izpeljava črevesa skozi trebušno steno. Nekaj tednov kasneje, pri ponovni operaciji, se anus preter zapre in napravi ustrezna anastomoza. Obsevanje in sistemsko zdravljenje dopolnjujeta operativno in tako izboljšujeta prognozo. Z obsevanjem navadno zdravijo bolnike s tumorji danke, kijih zaradi spremljajočih bolezni ali drugih vzrokov ne morejo zdraviti kirurško. Z obsevanjem pred operacijo se želi bolnikom z velikimi tumorji danke lokalno zmanjšati stopnja tumorja in tako omogočiti kirurški poseg ter izboljšati nadaljnji potek oziroma prognozo bolezni. Tudi po kompletnih operacijah danke so, za razliko od raka debelega črevesa, ponovitve bolezni pogoste. Zato se vsem bolnikom z II. in III. stopnjo raka danke priporoča pooperativno obsevanje skupaj s sistemskim zdravljenjem. Zdravljenje z zdravili imenujemo sistemsko zdravljenje, saj zdravila podobno kot rakave celice po krvi potujejo v vsak del telesa. Bolnike z rakom debelega črevesa in danke zdravijo s kombinacijo citotoksiČnih in imunskih zdravil. (Se nadaljuje) . „'A * ■ Ivan Konstantino je lepo, da sije sonce, da raste trava, da dežuje, da so ptice in vse to. Res, sedaj bom bolj užival v tem, saj imava oba z ženo pokojnino. Nimam kaj reči, kar lepo penzijo so mi dali. Jeseni bova pa v Šmarješke Toplice prišla skupaj z ženo.” Za bogastvo mu pa ni, pravi. Sicer ga pa že ima. Največjega. Šo mu ga vsadili v prsi. ANDREJ BARTELJ praktični K praktični KRI praktični ^ praktični Z !oR°i Domiselni svečniki Poleti, zlasti med dopustom, boste zvečer zagotovo radi posedeli na terasi pred hišo. Da pa bo počutje še prijetnejše in celo romantično, namesto luči prižgite sveče. Svečnike, ki bodo plamene na svečah varovali pred vetrom, lahko naredite sami doma, in sicer tako, da steklenicam odrežete vratove. Potrebujete debele rokavice, primerno steklenico, nož za steklo, bombažno nitko, vedro mrzle vode in špirit. Nataknite si rokavice, da se ne urežete. Na steklenico narišite črto, po kateri boste odrezali vrat. Rišite s flomastrom. Nato zarežite po črti na steklo linijo z nožkom. Pritiskajte, da bo slišati škrtanje. Najbolje je, da naredite rez v eni potezi. Dvojno zloženo bombažno nitko namočite v špirit ter jo ovijte okrog steklenice po zarezani črti. Nitko prižgite /in ko gori, vrtite steklenico. Ko nitka dogo-/ ri, potisnite steklenico takoj v vedro z mrz-/ lo vodo in vrat bo počil po zarezani črti. Če se to ne zgodi, ponovite postopek. Rob odrezane steklenice obrusite s papirjem. Jagodova marmelada Kadar imamo veliko jagod na vrtu, si lahko skuhamo jagodovo marmelado. Na 2 kg zrelih jagod damo 800 g sladkorja. Jagode očistimo, operemo in osušimo na krpi. Ponovno jih preberemo. Vsi sadeži naj bodo čvrsti in zdravi. Jagode pretlačimo skozi gosto cedilo. Dodamo sladkor, dobro premešamo in pustimo stati v posodi, pokriti s čisto krpo, 12 ur. Potem prelijemo jagode s sladkorjem v kozico. Segrevamo na srednje močnem plamenu in mešamo, pene, ki se nabirajo na vrhu, pa posnamemo. Marmelada je kuhana, ko se kapljica, ki jo kanemo na krožnik, ne razleze. Marmelado nalijemo v čiste kozarce, rob kozarčkov pa obrišemo s krpo, namočeno v alkohol. Kozarčke zapremo in jih shranimo v hladnem in temnem prostoru. Če dodamo marmeladi med kuhanjem vrečko vanilijevega sladkorja, bo še bolj aromatična. "'I Hemoragična bolezen kuncev V majski številki Mojega malega sveta J. S. z Uršnih sel prosi za nasvet, ali naj posoja kunčjega samca za pleme po vasi, kjer se je lani pojavila kunčja kuga. Odgovor je seveda ne, saj gre za nalezljivo hemoragično bolezen kuncev, ki jo v pogovornem jeziku imenujejo kar kuga. Ta bolezen, ki jo v Sloveniji poznamo komaj šest let, je naredila v naši kunčjereji že velikansko škodo, celotno rejo pa še vedno postavlja na kocko. Po izjemno kratki inkubacijski dobi pomori v tednu dni vse odrasle kunce, kar je za rejca prava katastrofa. Zanesljivo preventivno sredstvo je le pravočasno cepljenje, saj gre za zelo obstojno virusno obolenje, ki sc lahko širi celo z zamrznjenim mesom. Za rejce, ki se podrobneje zanimajo za to bolezen in zdravljenje, naj navedemo, daje svoj čas Kmečki glas izdal posebno brošuro s slikami in navedenimi možnostmi preventive in daje pri izdajatelju ta brošura še na voljo. y Izbira regulacije j za centralno ogrevanje Velikost prihrankov energije z vgradnjo kvalitetne regulacijske naprave znaša glede na neregulirane ali pa ročno regulirane ogrevalne sisteme različno, odvisno od vrste regulacije. Pri izbiri primernega načina regulacije seje pametno posvetovati s strokovnjakom. Ta vam bo glede na vaše želje, vašo hišo in način ogrevanja v njej izbral primerne elemente, ki bodo, povezani v regulacijski sistem, zagotavljali primerne bivalne pogoje in prihranke pri energiji. Še tako moderna regulacijska naprava ne pomeni nič, če ni pravilno projektirana, nastavljena, vzdrževana in upravljana. Zato še nasvet: pazljivo in s potrpljenjem preberite navodila in se posvetujte s strokovnjaki! Ne kupujte naprav po nasvetih trgovcev ali naprav, lepih na pogled, z veliko elektronike, kije ne potrebujete! Za lažjo odločitev so vam v pomoč energetski svetovalci, ki vam z brezplačnimi nasveti svetujejo o racionalni rabi energije v vašem domu - v Novem mestu tcl.068 28 866 in v Brežicah td.0608 62 050, int.256. sp [fj KM J | ZM A POLI CA Sedem let v % !t'i * ,->v L A V*»*tKfr« TELOVSKA PROCESIJA - Danes je telovo, zapovedan cerkven praznik, ki pride na prvi četrtek po prazniku sv. Trojice. To je praznik v čast sv. Rcšnjemu telesu, ki se obhaja od 13. stoletja dalje. V Novem mestu so ga praznovali zelo slovesno s procesijo. Nekdaj so bile te procesije silno imenitne. Udeležili so se jih vsi pomembni meščani, ki so imeli poseben vrstni red v njej. V procesiji so hodili poleg cerkvenih dostojanstvenikov, pridružili pa so se jim še obrtniki, mladina, vojaki, godba itd. Udeležili so seje tudi okoličani. Deklice so imele za to priložnost bele oblekice in košarice s cvetnimi listi, ki sojih trosile ob štirih postajah - oltarjih, kjer seje procesija ustavljala in molila. Ena od teh postaj je bila pred Rotovžem. Sv. Rešnje telo so nosili pod baldhinom - nebom. Po ulicah, kjer seje procesija vila, so meščani na okna postavili goreče sveče. Telovska procesija je imela v mestu veliko gledalcev. Bila je pomemben cerkven in družabni dogodek. Na fotografiji je telovska procesija v Novem mestu leta 1897. (Pripravila Ivica Križ, kustodinja Dolenjskega muzeja) Hi mmmm Veselo življenje godcev- Mnogo obrtnikov je godcev. Nekteri so si opomogli in kupili lepe kmetije. Na piru dobi godec s harmoniko ex offo 4 for. Tudi o drugih veselicah živi godec dobro - šestica je gotova, zraven pa pijače, več, nego more nositi želodec in glava. Po 4 noči ne spe - kako bodo potem zidali. Vsaki ima prav, ki si omisli in nauči harmoniko igrati - mnogo veselih ur si s tem pripravi in v kratkem življenji je veselje vedno naj več. Za bodočnost jim ni mar - Narod živi od danes do jutri, od jutra do poldne brez brige za bodočnost. Rumanjska vas pogorela pred 8 leti, še zdaj niso podelali vsega - v vežah je vse razdrto, tudi podov še ni. pozneje Tako imenovana “afera JBTZ”, ki stoji med pomembnimi mejniki novejše slovenske zgodovine - nekateri jo celo postavljajo na sam začetek odločilnih sprememb na poti v državno samostojnost Slovenije - ta afera oziroma njeno politično ozadje in odgovornost ključnih ljudi na oblasti v tistem času je po sedmih letih uradno še vedno zavita v meglo in nima jasnega zaključka. Taka bo najbržosta-la še nekaj časa, kljub temu da ta trdi oreh skuša že tretjič streti parlamentarna komisija in kljub temu da so ob sedmi obletnici procesa proti Janezu Janši, Ivanu Borštncrju, Davidu Tasiču in Janezu Zavrlu na vojaškem sodišču v Ljubljani prvi (zaprti) trije iz omenjene četverice pri založbi Karantanija izdali zajetno knjigo SEDEM LET POZNEJE ter v nji poleg svojih doživetij in pogledov uvrstili tudi zajeten kup dokumentov, ki zgovorno pričajo o dogajanjih pred aretacijo, med procesom in po njem. Afera je dobila nekaj novih močnih osvetlitev s strani in iz ozadja, pike na i pa ji po mnenju avtorjev knjige ni mogoče postaviti, zato ker je “boter vseh kriminalnih dejanj še vedno na oblasti oziroma razpolaga z velikanskim vplivom na vse tiste dele države oziroma njenih inštitucij (parlament, policija, sodstvo), ki bi morali dati relevantne odgovore, pa se to enostavno ne zgodi”. Knjiga je razdeljena na štiri sklope: prvi trije prinašajo osebna pričevanja Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Janeza Janše, četrti sklop pa 41 dokumentov o procesu, od kronologije dogodkov aprila, maja in junija leta 1988, ki jo je sestavil analitski oddelek SDV, do sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katero so sodbe vojaških sodišč v Ljubljani in Beogradu spremenili ter obtožene oprostili obtožbe. Dokumenti so razvrščeni v štiri dele, ki pokrivajo obdobje priprav na aretacije, čas aretacij, zapora, delovanja Odbora za človekove pravice in sojenja, spopad med Udbo in politiko na eni ter Odborom in javnostjo na drugi strani ter dokumente političnega ozadja. MILAN MARKELJ ginia Satir. Knjiga je v slovenskem prevodu pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Najbrž ga ni človeka, ki bi menil, da živi v najboljši možni družini, in ki bi mu zgoraj zapisane besede ne zbudile radovednosti. Morda ravno dovolj-šnjo, da se ne bo ustrašil 310 strani obsežnega priročnika, ki ga poznajo in cenijo bralci že v več deželah sveta. Avtorica gaje napisala pred dobrimi dvajsetimi leti na osnovi bogatih izkušenj, ki jih je dobila pri svojem delu z več tisoč družinami, ki so v stiski iskale njeno pomoč, spoznala pa je tudi številne uspešne družine. Ugotovila je, da v sleherni družini, tako moteni kot uspešni, tako naravni (oba starša in otroci) kot cnostarševski ali institucionalni (domovi za mladoletne ipd.), v temelju delujejo iste silnice, ki oblikujejo posameznika v bolj ali manj usklajeno bitje. Te silnice so samovrednotenje, sc pravi občutki in predstave, ki jih ima posameznik o sebi, sporazumevalni načini, ki jih ljudje izdelajo, da bi se razumeli, pravila o tem, kako bi morali čutiti in delovati, kar se razvije v družinski sistem, ter način, kako ljudje vzpostavljajo stik z drugimi ljudmi in ustanovami zunaj družine, čemur avtorica pravi povezava z družbo. V svoji knjigi pomaga bralcu odkriti, kako delujejo te silnice v njegovi družini, hkrati pa mu kaže smeri, kje lahko kaj spremeni na boljše. Izdelala je celo vrsto vaj, ki pomagajo pri tem. In čemu prizadevanja za boljšo družino? Po trdnem prepričanju avtorice je družina mikrokozmos sveta, je prostor, v katerem se oblikujejo in ustvarjajo osebnosti. Usklajene osebnosti pa so imperativ časa. Avtorica meni, daje naše obdobje začetek novega obdobja človeškega razvoja, ki ga najgloblje določa sposobnost življenja v harmoniji, zato je osebnostna rast v usklajenega posameznika tako dolžnost in nuja kot edina pot človeštva v boju za obstanek. MILAN MARKELJ Ln^-O1=1 ID^JDLp^J AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. SERVIS VOZIL 15% popusta na delo - avtomehanika - avtokleparstvo ()b tovinskem plačilu avtohčarstvo - avtoelektrika Vaše poškodovano vozilo popravimo s pomočjo raztegovalne mize CAR-O-LINER in elektronske merilne naprave CAR-O-TRONIC. O stanju vozila dobite računalniški izpis. PRODAJA REZERVNIH DELOV IN OPREME - originalni rezervni deli RENAULT - RENAULT boutique oprema - avtoakustika BLAUPUNKT Možnost obročnega j - strešna okna VVEBASTO odplačila na čeke. j - ostali avtodeli in avtooprema PRODAJA VOZ11, - prodaja novih vozil RENAULT - odkup in prodaja rabljenih vozil Nove, občutno nižje cene za vozila CLIOI, Krediti za CLIO po 7%, ostala vozila od 10% dalje. Ugoden leasing in krediti brez. pologa! Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu, prodajalni rezervnih delov in servisu ali nas pokličite na tel. 068/324-533. V AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Prodajamo v Novem mestu na Novem trgu v kareju "L": - poslovni prostor št. 2 v etaži D objekta B površine 90,36 rn2 ; - 5 poslovnih prostorov v etaži D objekta A skupne površine 190 m s pripadajočimi sanitarijami v izmeri 20 m Cena za m2 poslovnega prostora je 2.400,00 DEM preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ostale informacije dobite po tel. 068/322-023 ali na sedežu družbe v Novem mestu, Pod Trško goro 83. NOVOSTI Družina za - Mladinska knjiga je izdala antologijo hrvaške lirike iz domovinske vojne V TEM STRAŠNEM ČASU. - Prof. dr. Jožko Šavli je izdal novo knjigo SLOVENIJA, PODOBA EVROPSKEGA NARODA, v kaleh podaja svoje, od uradnega zgodovinopisja dokaj drugačne poglede na zgodovino Slovencev. - Založba Obzorja je izdala knjigo Draga Medveda NAJLEPŠE TRTE NA SL0VEN- Moralnost v okolici Šentjerneja-Prešestovanja malo, tudi treznih ljudi je mnogo. Pohvalil bi posebno Staro vas. Kurbarija je tudi mnogo manja nego vprečinskižupi, srednji brojza nezakonsko deco jekletu 15 po priliki, čez 18 se ne vzdigne. Zadnjih 20 letje razmera zakonskih in nezakonskih otrok ostala enaka, včasi nekaj več in zopet nekaj manj, ali napredek ne vidi se prav ne na eni ne na drugi strani. nas cas “Če mislite, da obstaja boljše družinsko življenje, kot je to, ki ga trenutno živite, potem se vam bo ta knjiga zdela vredna truda,” je za konec uvoda v svojo knjigo DRUŽINA ZA NAŠ ČAS zapisala ugledna ameriška družinska terapevtka Vir- SKEM. - Pri DZS je izšel 0RNIT0L0ŠKI ATLAS SLOVENIJE, ki ga je pripavil ornitolog Iztok Geister. - V zbirki Studia humanitatis so izšle tri nove knjige: TRI RAZPRAVE 0TEORIJI SEKSUALNOSTI Sigmunda Freuda, STRUKURA IN FUNKCIJA V PRIMITIVNI DRUŽBI Regi-nalda Radcliffe-Browna in HALF PA PU Nade Šabec. Srednja gradbena šola ja gr Kranj, Cankarjeva 2 64000 Kranj Telefon: 064-221-621 Telefax: 064-221-631 vabi k vpisu v Delovodsko šolo za program Delovodja v gradbeništvu (V. stopnja), ki ga bomo začeli izvajati.’ Šolskem letu 1995/96. Izobraževanje poteka ob delu in.*ra*a 20 mesecev. Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpit01"’ Pogoji za vpis: — končana triletna poklicna šola (kamnosek, pečar, zidar, tesar, slikopleskar, polagalec podov, stavbni steklar, dimnikar); — najmanj 5 let delovnih izkušenj v poklicu. Več informacij dobite v tajništvu šole. ali L- ■ .c:..'. . —8 Edini predlog, ki so ga Novomeščani uresničili leta 1865, je bilo preimenovanje mesta iz uradnega Neus-tadt v Rtidolfsvvert, kar je po svoje določen kazalec gospodarske nemoči Novomeščanov. To ni bilo prvo preimenovanje mesta. Ob ustanovitvi mesta 7. aprila 1365 je dobilo ime po svojem ustanovitelju Rudolfu IV., zato Rudolfsvvert. Med ljudstvom pa seje obdržalo ime Novo mesto za to novo naselbino. Prvega septembra 1783 so ga tako tudi uradno poimenovali Neustadt. Zadnje preimenovanje ob proslavi petstoletnice Novega mesta je povzročilo pravo zmedo pri imenovanju tega mesta. Pojavijo sc štiri variante: Rudolfswert, Rudolfovo, Novomesto in Novo mesto. V zvezi s tem je zanimiv članek v Novicah leta 1866: “Ostrmel sem, ko ugledam v 3 listu letošnjih Novic, potem pa tudi v Slovencu ( 5 listu ) novo ime Rudolfovo za staro slovensko Novo mesto. Vedel sem že, da se sme nemško ime Neustadt prekrstiti v nekdanje Rudolfswerth ali da bi se smelo stari slovenskih imen domačih prekrščevati. /.../ Veliko težje je vsemu narodu znano mestno ime zatreti nego kakmu novem kraju ime nadeti in ga razglasiti. Treba pa je tudi pomisliti, da preprost Slovenec tujega imena s pritaknjeno domačo končnico (Rudolf- ovo) izgovorjavo, zato ker ime Rudolf za usta trdega Slovenca ni stvarjeno. /.../Nekateri pisatelji naši so počeli pisati: Novomesta, pri Novomestu, za Novomestom itd. Živa duša ne pravi iz Novomesta, nego ves narod govori iz Novega mesta. Tako pa govori po svoji stari pravici. Te stare pravice mu ne smemo kratiti tedaj noben pisatelj. /.../Dozdeva se mi, da je počel najprej naš vedi pisatelj p. Ladislav pisati: Novomesto, z Novomesto itd. češ, ker ni nemško ime (ondaj Neustadt) na dvoje razdeljeno, čemu bi pa bilo slovensko. Ali zbog nemščine ne smemo narodnega jezika kvariti. ” Najbolj dosledno se je slovenskega imena Novo mesto ( t. j. pisanega skupaj ali narazen) držalo uredništvo Novic. Njihova politika je bila taka, da “kader pišemo po nemški pišemo po novem vsigdur Rudolf-swerth, vsled razglasa deželne vlade. ” >lm Jn* Ternovee Društveno življenje v Novem mestu v obdobju 186S do 1«8» enskih voditeljev ni pričakovati nobene podpore za p> ^ in potrebe ubogih Dolenjcev, da so oni marveč Z(*rul>, 5g da *° z Auerspergom na njihovo škodo”, sCširi glas. slovenski vodniki svoj dolenjski glas dali in proda" zedinili so se z Auerspergom z naj strupar Glede vprašanja, kako pisati Novo mesto - skupaj ali narazen -, najdemo v Novicah dne 9. marca 1863 zapis, da je bilo v deželnem zboru sklenjeno, “da naj se od sedaj naprej piše Novo mesto skupaj kot ena beseda in naj se govori iz Novomesta, pri Novomestu. ” Vsa dilema se je razrešila leta 1865, ko je deželna vlada 27. 10. z razglasom za slovensko ime namesto Novega mesta določila ime Rudofovo. Za razliko od Novic je v drugih časopisih vladala prava zmeda, uporabljali so vsa štiri imena. Načeloma je držalo, da so časopisi za uradne zapise in za zapise v nemščini uporabljali ime Rudolfsvvcrth. Zanimivo, da Novomeščani med svoje želje niso uvrstili izgradnje “dolenjske železnice”. Prvič so o njej govorili na redni seji obrtne zbornice v Ljubljani 28. oktobra 1864. S tem se začenja njena “odisejada”. Vprašanje izgradnje dolenjske železnice dobi političen, nacionalen in gospodarski pomen. Iz Novega mesta so sc vrstile deputacije občinskih mož in pošiljale peticije tako v Ljubljano kot na Dunaj. Močno je razburjal Novomeščane načrt, da bi speljali železnico v smeri Ljubljana - Žužemberk - Dolenjske Toplice - Metlika. Proga bi tako tekla mimo fužin na Dvoru in v Gradcu, mimo Dolenjskih Toplic in premogovnih ležišč pri Črnomlju. Zagovorniki te smeri so predvsem poudarjali koristi, ki jih bo ta proga prinesla “fužinam, ki nudi delo nad 300 delavcem in razcvet Dolenjskih Toplic.” Nadalje ugotavljajo, “koliko različnih fabrikse bi dalo ob Krki napraviti”. Seveda je bila to voda na Auerspergov mlin, kar je zaostrilo odnos med njim in Novomeščani. V časopisju se pojavi celo vrsta člankov, ki dokazujejo, da “dolenjska železnica brez postaje pri Novomestu je monstrum! S,popolno pravico tedaj terjamo za Novomeščane in za veči del Dolenjcev, da se napravi pri Novomestu postaja.” Kajti v Novem mestu so imeli Dolenjci okrožno sodnijo “kakor tudi glavno šolo velik del Dolenjcev pa okrajno sodnijo, politično uradnijo, kapitelj itd. Zraven pa se vprašamo, ali se obrajta prav nič promet novomeški? V Novomestu so veliki sejmi zelo važni in močni in tudi tedenski so veliki. /.../ Za dolensko stran je Novomesto eden najvažnejših krajev, torej bi se moralo na to mesto najbolj ozirati. Po načrtu gre železnica po desnem bregu JKrke do Karlovca - čeravno je mogoče in skoro gotovo, da se bo to posestvo grofa Auersperga velik brž ko ne prevelik ozir jemalo. ” Kajti ob progi Ljubljana - Trebnje - temeniška dolina - Novo mesto - Karlovac “je bogastvo cele Dolenjske tako rekoč nakopičeno. Živen-oreja je v lepem stanu, tisti kraji imajo bogate gozdove, lepe travnike, dobre vinograde, velike zaloge premoga in druge rude, kamor celo Auerspergove fužine po njo hodijo. Vasi po tistih krajih so obljudene in imajo zadosti Sadnikov, po katerih pa sadje konec jemlje žalibog vsled prevelike oddaljenosti od Ljubljane. ” Poleg tega bi bilo boljše in slajše dolenjsko vino bolj dostopno kupcem, “katerim ga je sedaj boljprilično m Hrvaškem in Ogrskem kupovati.” Vse to so bili argumenti Novomeščanov, ki so hoteli žeicznico od Ljubljane preko Trebnjega po temeniški dolini v Novo mesto. Kakšne odmeve in razburjanja je prinašala “dolenjska železnica”, nam kaže tudi Trdinovo pismo Janezu Bleiweisu julija 1872. Zaradi neprijetnega vtisa, ki gaje prinesla dolenjska deputacija iz Ljubljane, “da odslov- sovražnikom našega naroda." Jeza na prvake v t--je bila med narodnjaki tako velika, da se je č'lta ^ odločila, da Bleivveisu ne pripravi sprejema, ko je P-v Novo mesto s “servilno potujočo komisijo za ze co”. Zavzemanje za izgradnjo dolenjske železnice njeno obljubljanje je postalo odličen priporn°cC|g70 volitvah. Na volitvah za deželnega poslanca lc>a so na primer kandidati nemške stranke v svoji PrC j -------------- ‘7red iilni agitaciji med drugim v Novem mestu cc °, nosom železnico merili” in za “kolodvor kline za ji riudurn zciczriitu rncriii m lnlili Iz n hnsln \ rnlitVi'. ™ _,»l jci glejte koga boste spet volili ko bodo volitve. izmed volilnih kandidatov na Dolenjskem si ni Vn|gn-privoščiti luksuza, da ne bi zagovarjal izgradnjo J7. be> jske železnice. Zato so ob volitvah kar deževale o J^. ^ kako si bodo, če seveda bodo izvoljeni, prizadev* njeno izgradnjo. ori'0 Zaradi vsega tega se je o železnici veliko 8° ]a in leta 1870 so bili prepričani, da sc bo izgradnja z -jg “Fantazia je tolika, da so videli nekateri s svojimi uC^Ci delavce, nekateri ne prodajajo že zdaj lesa, češ da bo j0 ko se bodo delale priprave za železnico. Nekateri m » 0 na Hrvaško, ker se nadejajo boljega zasluška■ ... jepjjt vesele se tisti, ki imajo konje, da si bodo privozi ‘ ( krajcerjev." Zanimivo pa, da “od železnice (dode^ , „ih, pričakuje nihče veliko koristi, zlasti ker slišijo od u da je povsod slubej, ko pridrdra v kak kraj hlap011 ' ' mMMrnf . r ^ ^im ^ ... biv'toMN° VOZILO - Novomeška občina in župan sta res na psu, saj je Itsledn-L11 s sab>0 °dnesla vse kar je bilo vrednega in uporabnega, njenemu sejc t'.Pa ni Preostalo drugega, kot da si inventar nakupi na novo. Župan 'U^‘Za nakuP novega službenega vozila, ki bo glede na prazno IH0 jn 0gujno bolj skromno. Kot nekdanji komunalec pa se zavzema za lo n, i ekološko neoporečno prevozno sredstvo. Niti za pošteno dvoko-*«J*'*wi denarja, prvi poskus z enokolesom, ki je sicer priljubljen ^om c.jUsanl°v, pa mu je uspel, saj so ga podprli štirje Prekmurci. e čana, ki bi mu hotel podati roko, v ponedeljek pred Tilio ni bilo. ? PREDSTA VI - V torek, 6. junija, je bilo v prostorih vrt- Stajj^ Novo mesto v Ločni, še bolj živahno in veselo kot sicer. Sten, so °troc!’ s,ari od 4 do 7 let, so namreč pripravili veliki koncert, na TpkiaviJ* °l>isk0valcem predstavili kar s 23 skladbami, večino ob sprem-lle'*gas VZP°RtebPce Tončke Rozman. Nastopila sta otroški pevski zbor, i°d, v t° vklJučeni otroci iz vseh skupin, in instrumentalna skupina vrtca Sin0 sodelujejo otroci po interesnih skupinah. Instrumentalno * fan>kajšnja vzgojiteljica Tončka Rozman, ki je povedala, da ^ nairazlflaeno be,° ‘n do je odziv otrok zelo dober, saj že navdušeno igrajo Slofon ‘ neJše instrumente: zvončke, flavto, blokflavto, citre, ksilofon, [nek, g ■ -ar 50 ,ud‘ dokazali). Podoben koncert so v vrtcu pripravili še v upoLnfka dopoldne, ko so otroci s svojim petjem in igranjem razvese-°]ene delavce vrtca Labod, starostnike. (Foto: L. Murn) ^HVALa RK KOT A$odh fiREZJE Jven in°i *^°l Brezje je zelo to1"1' naisf6 nekaj 'et pripravlja ^< rej*im krajanom pri- 5>n£raa.re,eanjaLetoss“za C°,C'‘*let z avtobusom v harJlav° Pa smo imcli še kjerprej Sinm'!nikarJa in fot°grafa. pu,.s\ P KU PLEN KJI BKAJKOVIlN s p>osli_jS^lcri nlea i^Ice?1: , ' Studio D IVANKA ANDKOlC ANDREJA JEVMKM- [STANE MARIJA HjMILKNA FKELIII ||GAZVODA ^UNK-BOBAŠ-ANICA K ELI M EMILI moe1s|lakJ^zipai JOŽICA I KORINT sTmca VERČE ...... FT Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9, DOPOLNILO V Knj ižni polici^DolenjskegaliSj KJ1JI taš, 2ijeIVan Zorani^ Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po S 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Župan in občinski svet proti šoli Dol. list št. 22, 1. junija Novinar Dolenjskega lista g. Bar-tclj A. je enostransko opisal moj denacionalizacijski postopek, in sicer tako, kot da mi nič ne pripada. Za pravo razsodbo pa je potrebno poznati tudi drugo plat, ki se razlikuje od objavljenega sporočila. Po mnenju novinarja g. Bartlja se je vodstvu šole pri nameravani gradnji “zataknilo” s parcelo (manjšim sadovnjakom). To je smešno, saj se je vodstvo odločilo za zbiranje denarja za gradnjo na spornem zemljišču, ko je bil zakon o denacionalizaciji že sprejet (1.1991) in je veljal moratorij za kakršnokoli gradnjo na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije. Šola ni imela ne takrat ne sedaj za nameravane grad- nje ne lokacjjskega ne gradbenega dfi ni predvi- dovoljcnja. Gradnja tudi ni predvidena po urbanističnem planu. Lahko sklepam, daje ravnatelj zavestno zapeljeval ljudi in podjetja glede gradnje. Ob neupoštevanju gornjih predpisanih dejstev (Zakon o graditvi objektov) je celo naročena, izdelava tehnične dokumentacije. Že ob zbiranju denarja je bila dana informacija, da je že izdelana, kar ni res. Vprašanje je, kako zakonit in human je bil način zbiranja sredstev za dograditev šole z vročanjem položnic staršem, kar naj ugotavljajo za to rije. Ali se števila otrok predlagajo ukinitev vrtcev na Mestnih njivah in Šmihelu, kar g. Bartelj piše in ugotavlja na isti strani časopisa v svojem drugem članku. Nesmiselno bi bilo (zaradi pomanjkanja denarja) sedaj vlagati v Grmsko šolo, ki bi bila kasneje prazna, in je bolje preusmeriti denar v osnovnošolsko gradnjo v Šmihelu in na Drski. Smotrno bi bilo, da se učenci iz tujih okolišev vrnejo v matične šole. Teh je po pisanju vsaj 42. Grmska šola je torej umetno prenapolnjena. Tako bi bile razmere pri telovadbi in v razredih bolj urejene. Zanimivo je, daje v hišnih stanovanjskih prostorih, ki so bili daljši čas prazni in so pod denacionalizacijo, vodstvo šole šele pred kratkim organiziralo v njih interesne dejavnosti itd., in s tem želelo dokazati, da v hiši poteka pouk in drugo. Taka dejanja kot ovira za denacionalizacijo so pravno nična. Jasno je, da so dejavnosti bivših skupnih služb v hiši lahko tudi na drugi lokaciji v mestu, saj je dovolj prostora. To velja zlasti za računo-vodsko-knjigovodski servis osnovnih šol. Je pa to stvar sporazuma, kjer so bili naši predlogi ugodni in prilagodljivi. Novinar močno zavaja s tem, ko pravi, da zahtevamo hišo v posest. Zahteva po posesti jele glede praznih prostorov v hiši. Za ostalo smo predlagali sporazumno harmonično reševanje od vsega začetka postopka! Zlasti to velja za pritlični del. Predlagali smo celo brezplačno uporabo za čas po dogovoru. Po novinarju je bila hiša kasneje v slabem stanju. Povedati moram, da je bila upravičencu pred odvzetjem nepremičnin ponujena za zamenjavo od občana iz Novega mesta njegova lastna hiša na Glavnem trgu, katera je veljala v mestu za urejeno in eno boljših. Gospod Bartelj pozablja, da bi že upravičenec lahko obdržal lastništvo in nepremičnine, drugim ne bi bilo treba vzrdrževati! Bi pa tudi morebitna izpadala 50-letna najemnina bila zadostna za prenovo. Tu je treba dodati, da so bili razlaščenci širom Slovenije večkrat podnajemniki drugod (in so še) ali pa so si sami uspeli ponovno zgraditi hišo ali odkupiti staro, kar še poveča celotno kateri se zrcali tudi v razpadajočih mestnih hišah in odrinjenih razlaščencih, podnajemnikih. Lahko povem, da mi je neki poslovnež, za katerega lahko le ugi- ske ponudbe, s številnimi reklamnimi napisi na fasadah objekta, s parkiranjem na za to nepredvidenih utrjenih površinah itd. Ne gre od- sam, ali je bil ravnateljev posrednik ali vodstva šole, nudil 20.000 DEM ali več v dar samo za podpis soglasja h gradnji. Vprašanje je bilo celo za odkup celotne nepremičnine. Oseba je po oddani pritožbi telefonirala in ostro opozorila, naj se njeno ime ne omenja. Poleg tega sem izvedela za obrtnika, s katerim naj bi se pogajal ravnatelj Marjan Špiler, za oddajo prostorov v naši hiši v najem za poslovne namene. Zanimivo, da v tem primeru to ne bi oviralo pouka, interesnih dejavnosti v hiši ali gradnje. Lahko se vprašamo, če niso to že prvi koraki zasebnega šolstva in morda tudi elitnega. Morda pa bo Grmska šola kmalu delno privatizirana? Če bi to vedeli starši volilci, verjetno ne bi nekateri tako dobrovoljno dajali denarja pred “procesom lastninjenja”. Bilo bi prav, če bi bila pred tem izvršena denacionalizacija ukradenega. Ker nimam v lasti niti enega kv. metra stanovanja, menim da mi to v rojstni hiši pripada. Zahtevam le to, kar mi zakon vrača. Prizidek (ali učilnice), če bo sploh potreben v taki meri po izgradnji šol, je lahko tudi drugod ali pa se poišče druga rešitev, morda nadgradnja bodoče nove telovadnice. Novinarja pa prosim, da ne izkorišča moje zadeve za napade na župana in kritiziranje mestnega sveta. OLGA JULIJANA PEČAR Glavni trg 21, Novo mesto rekati poslovne pobude številnim mladim podjetnikom, naj bo, ven- spoštovanju vsaj minimal-tidardov reda in prilagajanja dar ob sp nih stanc posamičnih interesov "skupnim In javnim interesom. Le v tej luči lahko Uprava mestne občine obravnava protestno pismo in druge pritiske, ter skuša izvajati ukrepe za zagotav-ljanje reda vsaj tam, kjer je to mogoče oz. je za to pristojna (površine javnega dobra, usklajevanje interesov pri uporabi platoja pred stavbo Novi trg 6 za službeno parkiranje ipd). O nastajajoči prometni problematiki na Novem trguje 11.5.1995 razpravljala projektna skupina za drevored, obrobne ceste in javne poti, park) in PTT Novo mesto, sedaj Pošta in Telekom kot lastnika zemljišča okrog stare PTT. Po naši presoji je parcelacija izvedena tako, da omogoča vknjižbo (so)lastnine in drugih stvarnih pravic v zemljiški knjigi, kar je tudi osrednje vsebinsko vprašanje upravljanja in funkcioniranja kompleksa Novi trg. Novi trg je del Novega mesta, javne površine na Novem trgu so del javnih funkcionalnih površin bralcem izid nove pesni--, Staneta Pevca Trncvet,krjet« K. Tiskarni Novo mesto - Dole") založbi v zbirki Utva. Med drugi omenja tudi sponzorstvo oM Trebnje in zavarovalnice 11 dam naj le, da je avtor skoraj * loti sam financiral disketni z P tisk svojih pesmi. Urednjkza|ožbe-FRANCI SAU mesta. Res, da so v kontaktu z ob- promet, ki jo je imenoval župan Me lestne občine Novo mesto. Tudi zaključki projektne skupine so osnova za delo in ukrepanje uprave mestne občine. Na konkretne zahteve, izražene v protestnem pismu, dajemo sledeča pojasnila: Parkiranje na ploščadi Naš sekretariat s ploščadjo še ne GIP Pioni Zahtevajo parkiranje na platoju Dol. list št. 22, 1. junija niso pooblaščene institucije mogoče starši upirali m pritoževali? Že od vsega začetka imam vtis, da je ravnatelj skušal pospešeno ravnati tako, da bi pokril z investicijo nepremičnine (sadovnjak, hiša), ki so zapadle pod denacionalizacijo, da jih ne bi bilo mogoče vrniti. Glede gradnje bi omenila, da je pričakovati, da se bo število otrok na Grmski osnovni šoli zmanjšalo, saj je v gradnji na desnem bregu Krke nova osnovna šola, katero s preprojektiranjem celo zmanjšujejo, ker ni dovolj otrok. Nataliteta že več let pada. Zaradi majhnega kupiti staro, kar še povec njihovo izgubo kapitala. Gospod Bartelj ne pove, da je bilo v postopkih denacionalizacije na prvi stopnji vse “pripravljeno” za negativno reševanje mimo zakona. Kdo je vplival na člane komisije, lahko le ugibamo. Kot je slišati, naj bi prizidek vseboval tudi podzemne garaže, v delu šole ob plavalnem bazenu pa bi bil fitness center. Načrtovana telefonska centrala Telekoma za desni breg mesta pa bi bila tehnično primernejša na drugi lokaciji mesta in ne v prizidku šole. V njem bi bilo nejasno bodoče lastništvo. Tudi za to centralo je prostor drugod v mestu. Moti me prehudo žaganje okrasnih dreves ob hiši, saj niso bila vsa slaba, kot tudi nevzdrževana okolica. Je pa tudi stvar zelenih in ostalih, ki skrbijo za ureditev področja Grma in Novega mesta. Nenavadno je, da g. novinar te nove degradacije Grma-Kandije ni opisal, čeprav je vnet naravovarstvenik. Kot da ne vidi zaradi “javnega interesa”, Članica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto ga. Darinka Smrke je na 6. seji občinskega sveta prebrala protestno pismo lastnikov poslovnih prostorov v poslovno-trgovskem centru Novi trg v Novem mestu. Enako pismo je bilo tudi sicer poslano na organe mestne občine, na upravo mestne občine, na nekatere javne službe in medijem. Pismo komentira dogajanje na Novem trgu, odločno odklanja dosedanje poskuse popolne zapore uporabe ploščadi in ob zaključku postavlja tri zahteve: zagotoviti režim delne uporabe ploščadi za dostavo blaga in kratkotrajno parkiranje; začeti postopek za dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu, s katerim naj se opredeli možnost parkiranja “pod posebnim režimom”, kar navaja ureditveni načrt; in javno obravnavati predlog parcelacije kareja “L”. Kompleks Novega trga še ni zaživel v polni vsebini, opredeljeni z urditvenim načrtom, a smo že priča neredu pri uporabi skupnih in javnih površin, ki se izraža zlasti z neurejenim parkiranjem na osrednji ploščadi trga, s posegi na javne površine pri urejanju zunanje gostin- upravlja, saj mu od GlP Pionir še ni bila predana v upravljanje (ploščad ima še status gradbišča). Dejstvo je, da ploščad ni bila grajena in finali-zirana za “parkiranje pod posebnim režimom”, kot opredeljuje ureditveni načrt, zato sedanje početje na ploščadi povzroča škodo na tlakih, ki so bili finalizirani kot pohodna površina. Pridobili smo zasnovo možne ureditve parkiranja in vhodno izhodne kontrole (ocena stroškov 4,4 mio brez gradbenih obdelav talne površine in fizičnih razmejitev ploščadi). Ko bo GIP Pionir predal ploščad našemu sekretariatu v upravljanje, bomo skušali vzpostaviti red na ploščadi v duhu sprejetega ureditvenega načrta. Dopolnitev odloka o sprejetju ureditvenega načrta Menimo, da dopolnitev odloka ni potrebna, saj odlok dopušča dostavo blaga in parkiranje “pod posebnim režimom”; morda bi bila potrebna obvezna razlaga odloka. Spreminjanje namembnosti ploščadi (npr. parkiranje v večjem obsegu) pomeni spremembo ureditvenega načrta, ki gaje moč sprejeti po enakem postopku, kot sam ureditveni načrt (osnutek, predlog, razgrnitev, javne obravnave itd.); menimo, da za to ni pravega razloga, saj smo ureditveni načrt sprejeli šele pred kratkim (30.6.1994), kompleks gradili in končno tudi poslovne prostore prodajali in kupovali ob režimu, ki ga je uveljavil ureditveni načrt. Javna obravnava predloga parcelacije Načrt parcelacije je sestavni del ureditvenega načrta in podlaga za izvedbo parcelacije; o tem je tekla javna obravnava v postopku sprejemanja ureditvenega načrta. Parcelacijo (oblikovanje novih parcel) je izvajala Geodetska uprava Novo mesto in jo delovno usklajevala z lastniki sosednjih zemljišč, ki so pri tem edine upravičene stranke v postopku, to pa so občina Novo mesto za stavbo Novi trg 6 in za zemljišča javnega dobra (Kettejev jekti v lasti posameznih pravnih oseb, vendar je to tako povsod v mestu v stiku z javnimi površinami, tudi na Glavnem trgu, Prešernovem trgu, Florjanovem trgu in drugod. Za uveljavljanje (prometnega) reda na teh površinah (trgih) so sicer interesi in potrebe sosednjih lastnikov vredni upoštevanja, odločujoč pa je tisti interes, ki ga izražajo odločitve, sprejete na zakoniti osnovi od za to pristojnih organov. Za Novi trg velja ureditveni načrt, sprejet po vsem predpisanem postopku. Za njegovo vsebinsko spreminjanje vodi pot prek ponovnih javnih obravnav, kaj Novomeščani v tem mestu (na Novem trgu) želimo, kar vse mora rezultirati v take ali drugačne odločitve občinskega sveta Mestne občine. Do tedaj pa so veljavni javni dokumenti obvezujoči za vse. FRANCI KONCILIJA, župan FELIKS STRMOLE, sekretar LAP A mi . j i UM---------i-:~o ZmOtU” J „,|jU ., tanovljeni gimnazija , bile vzporednice črn?g.rnu,. . nazije. V Dobličah pri C šk3tci{{ bila izvedena dva ped f,j6, ki J, 'n° tjWf i;" S =353;* iskovalo 71 deklet i metJ* 1 S za osnovnoMJjsi^ ~ . ij obiskovalo 71 deklet i zinef'j1 L, V času najugodnejšu’ j0val? ^ Hi novomeškem okrožju ^jtelj ^ eSKT^jKJS Si prebivalstva do ustanov ^^ šole na osvobojene«1 bj|i Sj Jt prišlo. Organizirani se jn d^jii jjS nješolski tečaji za Fj vjeta vta) v Mokronogu in za degls0 pO% A Lanšprež pri Mirnu 1^111)* A ..fess-žžž I 2s=s®ss3S k Osnovnošolski ,n ,^06°^/’ llL prosvetni delavci z s0 ozemlja in vojaških ci -zjra!' us' ki so sc strokovno °r8%noi«lL|j«< di novembra 1944 SO V ki so sc strokovno di novembra 1944 so uti tanovili “Strokovno zv in profesorjev” Vi K* (] * televizijski spored e pravico do sprememb sporedov! SOBOTA, 17. VI. PONEDELJEK, 19. VI četrtek, 15. vi. Slovenija i gssfflff '2S TEDENSKI !ZBOR iA*tDEJEVKLOBIJK.3/5 5 TAT KOLES i43 ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. iz-*«nja,5/26 S^uMAČE ,lftj»“s;rEGAMEsiA'ponov. ![fSvNvAaDioMARiBoR ^Risanka ST0’TVl8nca g§5®sss;,* sig»ssrv#u a«50VNA borza N0Vrr>m^JA^’aracr-naniz-' 23/28 0'0 ŽIVLJENJE, amer. nanalj., 2/16 >UA2 '2.50 Vid? J^Saika ln(!„Slra,n'' 23-00 Euronews - 13.55 ^C“lek); 15.25 Kinoteka: PoSast iz J*vvrtinci njS1 CB>'16-40Tedenski iz-Hmc, !7'2,5.S«« (ponov.): Princ iz Bcl-N,°vo živ'jenje(l/16) -i '20.05 v • 5 ‘olt l°k, oddaja za mladost-■kadili t/z,Crn' Rosl '21.05 Mahabharata ,!'UiraC'fiOiikritike'23'05Sola‘ **NAIa 7.00 Vjjj J^obe (pon^14* '®°8 TV prodaja -10.15 Luč s vession r (ponov' slasb- oddaje) -11.35 Ha-17 ;fenov- oddaje o plesu) -12.05 TV i ie°akt it VProilaja -17.40 Unpato(ponov. N (4 ftTdkih)'l9-«) Vreme -19.10 Luč !°ttoP'20.vip 'amcr- nadalj.) -20.00 Magne-/•35 vrcm re~ Poroto (48. del. amer. naniz.) farama« i] 00 Holcl Oklahoma (amer. tj", kino ki^f Paris (Potov. 8. dela) - 23.25 'Rvfrtavjjj. (ponov. oddaje o filmu) - 0.15 8'sva (ponov. glas. oddaje) ., . 16. VI. v?5u* i IZBOR feSass !l45SM^ROCKA iliPollRT°NOSNO OBDOBJE, nem- SSSgs-* '5nftS0NAŠEsTEzicE DjJ ^EVniki P°n0V' 5panskc8a filraa l^SoKORBR '^ISANKAl8nca Išiasu i..v,Al J|/22 ^VNSKl MOST, amer. naniz., JU ŽIVLJENJE, amer. nadalj., Gin, DNEVNIK OBSEDENOSTI, ilalij. Oj12»0ak' ’ '3-00Euronews -13.35 Teden-V,^)iHit o medenih tednov (nemška na- ;WV):vfrlzi«; 16'25 0smi dan; l7-15 . "iinje,,ccn sanjač; Novo življenje (2/16) ^c^Sre'19',5Pogleime!-2005 \>i 20,7?° (amer. nadalj., 1/6) - 20.50 C'N Kali5 °P(nii 4S- ritka amer. nadalj.) -11.05 V' I7.lo?,nov- glasbene oddaje) - 1135TV 'llhVi« «C1 Oklahoma (ponov. amer. VSvetlohIikTV Pro(laja -19.00 Vreme -k |g|a,k riti amer. nadalj.) ■ 20.00 . daja ) • 20.30 Obalna straža $V'2l.35 nZ'l'2,.2°Vreme-21.25Tcdcn H|>ikZa parjeni harlem (amer. film) -1 leta us ienc (4. del amer. naniz.) -N, Nov a, . dtl amer. naniz.) - 0.10 Pred »nov d:,de|aamer.naniz.)-0.35Živeti K!°t'l93n7sddajcl'1815 Kol° sri’tt • JCJ'2| ne' J Ottvnik, vreme, šport - 20.10 N.>ja). ,,°brl ljudje - 22.35 Živa resnica 5 Leo 05 Poro^Ha • 23.25 S sliko na No{iB„1° M'je kdo iskal?- 20.55 Sto °uaue (amer. film) SLOVENIJA 1 8.15 - 1.10TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.15 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 9.30 POD KLOBUKOM 10.15 MLADA EVROPA POJE 10.25 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.40 TARZAN IN AMAZONKE, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR VEČERNI GOST MALO ANGLEŠČINE, PROSIM TEDNIK, ponov. FOTOMODEL LETA 17.00 DNEVNIKI 17.10 MORSKI PSI, amer. dok. serija, 1/3 18.00 RPL- STUDIO LUVVIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 ONA + ON 21.30 NARAVA IN TEHNIKA, angl. poljudno-znan. serija 22.00 OZARE 22.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj., 4/16 23.30 STEKLENA HIŠA, nemški film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Zgodbe iz oper: Umor na Manhattnu (angl. glas. serija 3/ 4) -11.00 Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avslrij. nadalj., 11/15); 11.55 Turistična oddaja - 12.40 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 11/22)'!2.40Novo življenje (amer. nadalj., 3/16) -15.25 Športna sobota -18.30 Alpe-Dona-va-Jadran -19.05 Karaoke - 20.10 Južnjaška uteha (amer. film) - 21.55 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Tom Sawyer (ponov. risanke) - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Učna leta (ponov. 17. dela amer. naniz.) -18.00 Dance session (ponov.) -18.40 Klasična video glasba (ponov.) - 19.00 Generacija transformerjev II. (risanka) - 20.00 Vreme - 20.05 Sicilija (dok. oddaja) - 20.35 Splošna praksa (26. dei avstral. naniz.) - 21.30 Smrtonosni udarec (amer. film) - 23.10 Vreme - 23.15 Razjarjeni harlem (ponov. filma) - 0.55 Erotični film NEDELJA, 18. VI. SLOVENIJA 1 7.15-0.55 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.55 OTROŠKI PROGRAM OČIVIDEC, angl. dok. serija, 11/14 8.25 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 9/26. 8.55 ŽIV ŽAV, ponov. 9.55 NEDELJSKA MAŠA, prenos 11.00 OTROŠKI PROGRAM SPREHOD PO STARI LJUBLJANI, ponov., 8/9 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 [JUDJE IN ZEMLJA 12.30 ŠENTVID PRI STIČNI: 26. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV (prenos) 13.30 POROČILA 13.35 MALI BUJSKA CESTA 2000, ponov. amer. nadalj., 1/6 15.35 ŠEF!, češka naniz., 2/5 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 PRESODITE 21.25 KRONIKA LUTKOVNEGA FESTIVALA 21.40 NATIONAL GEOGRAPH1C, amer. dok. serija, 12/16 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: ZABAVLJAČI, angl. nadalj., 1/2 SLOVENIJA 2 Opomba: Murska Sobota: Konjeniški turnir v preskakovanju ovir 18.l5do 18.45; Trnovo ob Soči: SP v kajakih in kanujih 18.45 do 19.15 7.50 Video strani - 8.00 Euroncws -10.00 Tedenski izbor -11.00 Sova (ponov.): Novo življenje, 4/ 16; Ona + on -13.00 Krvavo križevo znamenje (amcr.-angl. film) -16.55 Spomini na Mauthausen -17.15 Zlata krogla - Portorož '95 (ponov.) -18.15 Športna nedelja - 19.20 4 x 4 o živalih in ljudeh - 20.10 Amcrikancc v Parizu (amer. film) • 22.05 Šola življenja (dok. oddaja) - 23.00 Biblija KANALA 8.05 20.000 milj pod morjem (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali - 11.20 Splošna praksa (ponov. 25. dela) • 12.10 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah)-12.25 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -18.15 Žametne vrtnice (ponov.) - 19.00Generacija transformerjev II (2. del risanke) -19.30 Sicilija (ponov. dok. oddaje) - 20.00 Vreme - 20.05 Beverlj Htlls 90210III (ponov.) - 20.55 Beverly Hills 90210(18. del amer. naniz.) - 21.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.25 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 23.15 Adidas streetball (reportaža) - 23.35 Smrtonosni udarec (ponov. filma) SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 TEDENSKI IZBOR UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, danska nadalj., 13/13 10.25 ZNANJE ZA ZNANJE 10.50 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA -DOPOLNILO 11.15 JUŽNJAŠKA UTEHA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 14.50 TEDENSKI IZBOR 15.50 OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 PRAVLJIČAR, amer. naniz., 7/9 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.40 ABC-ITD., TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRVI KROG, kan.-franc. nadalj., 4/4 20.55 GOSPODARSKA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPH Y BROWN, 26. epizoda amer. naniz. NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj, 5/16 SLOVENIJA 2 12.30 Video strani -13.00 Košarka (posnetek) - 14.30 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.00 Presodite!; 16.10 Poglej me! - 16.55 Sova: Zabavljači (angl. nadalj, 1/2); -18.45 TV avtomaga-zin -19.15 Sedma steza - 20.05 Pro et contra - 20.55 Vojna povratnika (angl. nadalj, 5/6) - 21.45 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 449. dela) -11.05 Žametne vrtnice -11.50 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 12.35 Video strani -17.05 Video igralnica (ponov.) -17.35 Adidas stretball (ponov. reportaže) -17.55 Klasična video glava (ponov. glas. oddaje) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (450. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v čudežni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (31. del španske humor, naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 Vojni ujetnik Gar-vvood (amer. vojna drama) - 22.45 Obalna straža (ponov. 11. dela) - 23.35 Adidas streetball (ponov. reportaže) - 0.00 TV prodaja TOREK, 20. VI. SLOVENIJA 1 9.45 -0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 11/13 10.40 AMERIKANEC V PARIZU, amer. film 12.35 TV AVTOMAGAZIN 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA 13.50 SOBOTNA NOČ 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 10/26 17.40 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 5/13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZGODBE MEDENIH TEDNOV, nemška naniz, 6/8 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA 'ALO, 'ALO, angl. naniz, 4/6 NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj, 6/16 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani-13.00 Euronews-15.05 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15.30 National geographic (amer. dok. oddaja); 16.20 Karaoke -17.20 Sova (ponov.): Murphy Brown (amer. naniz.); 17.50 Novo življenje (amer. nadalj, 5/16) -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Gore in ljudje - 20.55 Roka rocka - 21.45 Zgodbe iz malega mesta (finska drama 2/3) - 22.40 Aliča (kulturni magazin) - 23.30 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 450. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 12.05 TV prodaja -12.20 Video strani -17.05 Vojni ujetnik Ganvood (ponov. filma) -18.15 Generacija transformerjev II (ponovitev L dela risanke) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (451. del amer. nadalj.) • 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (10. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Dežurna lekarna (ponov. 31. dela španske naniz.) SREDA, 21. VI. SLOVENIJA 1 9.45 -0.40 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED. amer. risana serija. 10 21 10.45 VELIKI DNEVI 20. STOLETJA, franc. dok. serija. 2.3 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 NARAVA IN TEHNIKA, angl. poljd- noznanst. serija. 5/6 12.30 ALPE-DONAVA- JADRAN 13.00 POROČILA 15.30 TEDENSKI IZBOR VOJNA POVRATNIKA, ponov. angl. nadalj, 5/6 16.20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUVVIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2. VREME. ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: PREMETENKA, kan. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 ŽARIŠČE 23.10 SOVA PRINC Z BEL-AIRA. amer. naniz, 11/24 NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj, 7/16 SLOVENIJA 2 Opomba: Atene: Košarka Slovcnija:Francija 10.25 do 12.00 12.50 Video strani - 13.00 Euronesvs • 15.20 Zgodbe iz školjke -15.55 Tedenski izbor: Prv i krog, (kan.-franc. nadalj, 4/4); 16.40 Videošpon -17.25 Šova (ponov.): žAlo, žalo (angl. naniz, 4/6); 17.55 Inšpektor Morse (angl. naniz, 6/16) -18.45 Od- krivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 6/26) -19.15 V vrtincu - 20.05 Ambasadorji znanosti (prenos iz CD) - 21.00 Športna sreda - 22.20 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 451. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.25 TV prodaja -12.40 Video strani -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (452. del) - 20.00 Sedem veličastnih (videoleslvica) - 20.30 Paris (8. del. amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.10 Tropska vročica (ponov. 10. dela amer. nadalj.) - 0.00 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) KOLPA d.d. Rozmanova 38 68000 Novo mesto Komerciala VELIKA AKCIJSKA PRODAJA ZARADI PRENOVITVE SALONA KOLPA, ROSALNICE 5, METLIKA POPUSTI DO 60% od 19.6. do 15.7.1995 Prodaja izvoznih programov Kolpa san: * prodaja kopalnih kadi že od 10.000 SIT • prodaja tuš kadi že od 5.000 SIT * prodaja tuš kabin • prodaja umivalnikov že od 2.800 SIT Prodaja klasiranih proizvodov Kolpa san in Kolpa ker in opuščenih programov: • prodaja kuhinjskih korit Kolpa ker že od 10.800 SIT * prodaja kuhinjskih pip, popust 30% (francoski proizvajalec) Salon v Rosalnicah 5, Metlika, bo odprt vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Tel. (068) 59-492 in 58-273; fax. (068) 59-491 TELEVIZIJA NOVO MESTO ’ Ica/lal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE . in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. juri NACE VAM VOŠČI in ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI Arija* d.o.o. ATIK PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax. 068/324-424 JUNIJSKA SUPER PONUDBA VOZIL Opel CORSA od 17.100 DEM ASTRA od 23.500 DEM VECTRA od 28.900 DEM CALIBRA od 42.500 DEM FRONTERA od 44.100 DEM Pontiac od 46.500 DEM POSEBNA PONUDBA: rabljena vozila ROVER z vso opremo in klima napravo po izjemnih cenah! Kredit na 4 leta brez pologa ali leasing! radio ' 104.5 —-r f]$ji|n 105.9 r-~ 91.7^ Gume J/ 107.3 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 Komunalno stavbeno podjetje “KOSTAK” KRŠKO obvešča vse občane občine Krško, da bo v času od 15.6. do predvidoma 1.8. popolna zapora lokalne ceste ŠUTNA -PLANINA na odseku DOL - MLADJE. Obvoz bo označen in urejen po komunalni cesti ŠUTNA -BREZOVICA - GRADEC za smer Planina, za krajane bližnih vasi pa tudi po komunalni cesti ŠUTNA - HRASTEK - BRLOG -MLADJE. Zapora je neobhodno potrebna, zaradi izvedbe del sanacije plazu na omenjenem odseku. 1. Iščemo delovodjo za oddelek kmetijski stroji Pogoj; poznavanje kmetijskih strojev oz. dela z njimi; 2. delavca skladiščnika za delo v trgovini gradbenega materiala. Pogoj: poznavanje dela z viličarjem. Obe delovni mesti sta odprti v GRAMAT GRIL, d.o.o., Sela pri Dolenjskih Toplicah. Pismene ponudbe pošljite na naslov: GRAMAT GRIL, d.o.o., Grosuplje, Rožna dolina 9. Tel.: 763-363, Grosuplje Tel.: (068) 65-682, Dol. Toplice Po pooblastilu lastnikov VVindischer oddajamo v najem POSLOVNE PROSTORE v stavbi bivšega hotela Kandija (Kandijska c. 40 v Novem mestu). Pismene ponudbe pošljite do 20.6.1995 na naslov: INVESTBIRO Novo mesto, d.o.o, Mirana Jarca 33,68000 Novo mesto. Informacije na tel. (068) 21-187. Neposredni ogled prostorov je možen 20.6.1995 od 16. do 19. ure. DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Martini Zgonec iz Škofljice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden to ksna * 1 (3) Želena Kočevska - ANS. VIHARNIK. 2(1) Svatovska - ANS. DORE 3 (6) Mi Slovenci vinca ne prodamo - ŠALEŠKI FANTJE 4 (2) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV 5 (5) Pa kaj potem - ANS. RUBIN 6 4) Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBERJA 7 (9) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA 8 (7) Družinski praznik - ANS. MELOS 9 (-) Vračam se spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA 10 (8) Pomembno je nekoga imeti rad - ANS. SLAPOVI Predlog za prihodnji leden: Hvala, oče - ANS. ROBERTA PRAPROT-NIKA. KUPON ŠT. 24 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto dnevi obrti in podjetništva 95 21.6.1995 m2A. 6.1995 Športna dvorana Mar oj. Novo mesto C3l>močna CDbr^tna Zbornico [\|ovo merbo in f^ektanina /^\gencija (NJOkJ/^ organrzi-ra-fca -zanimivo sejemsko pri-reditev -ra-zsiavno-frrocJajnega -značaja, na kateri Ido pr>edrtavilo svaje p-roi-zvode in rtoritve pr*ek 60 okr»tnikov in podjetij "i naj-ra-zličnejšik podmočij. |\Ja sejmu ko mogoče kupovati po konkurenčnik cenak naj-ra-zličnejše blago, tam pa se ko opr»avila tudi ma-rsikater»a stor*itev.\/sekakor* pa smo prepmičani, da ko sejem -zakvaljujoč r»a-znolikosti -ra-zstavljalcev -zelo -zanimiv -za vse, tudi -za okiskovalce, ki so prišli samo potešit svojo -radovednost. "Z_a popestr»itev in dodatno -začimko [gnevom obrti in podjetništva HQ5, ko v petek “23. Č>. Zabavni večer* s plesno skupino |*\T*es in ansamklomPugelj. \/si kodo dobrodošli, predvsem pa tisti, ki so -radi dokr*e volje, ^ejem ko odprt od Q do IQ. ure, vse sejemske dni je vstop prost. Pa naj še kdo reče, da se v |\Jovem mestu nič ne -zgodi! SKB BANKA D.D. PE NOVO MESTO Novi trg 3 tel.: 068 323 613, 323895 fax: 068 324 598 Zbirno vas na ogled novega načina opravljanja bančnih storitev na daljavo SKB TELEBANKING Obiščite nas na našem razstavnem prostoru vsak dan od 9. do 19. ure. Obrtna hf(i/t Novo zadruga ■■■ ^E^ ^ mesto Adamičeva 2, 68000 Novo mesto, tel.: 068 341 802, fax: 068 342 059 OD TEMELJA DO KLJUČA SERVIS ZA ČIŠČENJE OBJEKTOV BINE BAJC •-p. NOVO MESTO. Saldlov« 8 t*IJfax:068/26-666 mobital:0609-611-262 Vabim Vse zainteresirane na demonstracijo čiščenja objektov na Dnevih obrti in podjetništva "95 V Novem mestu. TERMOTEHNIKA" več kot trgovina" , je naš slogan in ravno to vam Želimo dokazati na sejmu v Novem mestu. -21.6.95 VABIMO na predstavitev novih ogrevalnih sistemov in plinskih instalacij -22.6.95 PREDSTAVLJANMO kopalniško opremo z geslom "Novogradnja ali obnova kopalnice z izvedbo od A do Ž vse na enem mestu." -23.6.95 OPOZARJAMO na posebno predstavitev elektroinstalacijskcga materiala in programov GEWIS in TEM. TERMOTEHNIKA P ®; Proizvodnja in trgovina z tehm n blagom na debelo in drobno Novo mesto, Mlinarska pot > ' ^3 tel. h. c.: 068 322 550, 323 903, V fax: 068 322 050 -24.6.95 SVETUJEMO in sprejemamo naročila za izvedbo vseh instalacij s področja ogrevanja, plina, vodovoda,... Vsi posli sklenjeni na sejmu, prinašajo poseben sejemski popust in druge ugodnosti. Vljudno vabljeni! NSUA d.0.0, NOVAK IZPUŠNE CEVI l\la Lazu 1, 68000 Novo mesto. telJ1ax:068/22-979. 341-856 DRUŽINSKO PODJETJE "NOVAK", KI IMA VEČ KOT 20-LETNO TRADICIJO IZDELOVANJA IZPUŠNIH CEVI ZA DOMALA VSE ZNAMKE IN TIPE AVTOMOBILOV. NASI ADUTI SO GARANCIJA, KVAUTCTA.KAATCK DOBAVNI AOKf IN KONKUACNČNC CCNC. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA NAŠEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA DNEVIH OBRTI IN PODJETNIŠTVA "95 20 let Izkušnje za prihodnost! Z modernimi tehnologijami in znanjem rešujemo vaše probleme. Evidence, obračuni, pisanje bodo lažje obvladljivi z našo pomočjo. Preprosto vse, kar potrebujete za evidence v trgovini in gostinstvu. Prodajamo preverjene artikle znanih svetovnih proizvajalcev: CANON, EPSON, OLYMPIA, OLIVETTI, SHARP, STAR, kakor tudi domačih: MEGAHIT, AERO SERVIS TRGOVINA G t r m o v a 3 68000 Novo mesto teletu.: 068 321 (61 068 22 344 Obiščite nas na obrtnem sejmu v NOVEM MESTU od 21.6.1995 do 24.6.1995 (Armstrong kmm D%opg -stropne obloge -podstrešja -pregradne stene -stropni sistemi STBAU DIIIDIMA -svetila za vgradnjo JLLUMINADONE TECN1CA INTE XK. RIER ;0eo9^12-BOS^/ X_INTER1ER_T Prešernov trg 1, Novo mostof telVfiKiOBB/321-028, mobitel:* DULINEX d.o.o. PROIZVODNJA - TRGOVINA - ZASTOPSTVA Glavni trg 14, 68000 Novo mesto tel.: 068 324 281; 324 282 Fax: 324 288 PRODAJA LESNOOBDELOVALN1H STROJEV, SUŠILNIC ZA LES IN ORODJA ZA OBDELAVO LESA. V Sloveniji zastopamo priznane italijanske firme: NARDI, SCM, MINI - MAX, GARNIGA fXa ffineoi/t oGrii in pocfjeinifi/ua ^95 prisfuGnifi valim zefjam. OGiščiie nas ! ŽARKO KRESE GLAVNI TRG 2,68000 NOVO MESTO' izdelovanje ključev in brušenje rezil, prodaja na drobno: trezorjev, ključavnic, kovinskih omar in drugih pripomočkov za zavarovanje premoženja /MI^STVo ip T,GOVIf4>\ K^AjNC KOŠENICE 32, NOVO MESTO tel - mizarstvo: 068 324 135 - trgovina : 068 321 674 proizvodnj'a lesenih izdelkov in prodaja: sedežnih garnitur, postelj, vzmetnic, bele tehnike, video, TV in HI-FI aparatur INTEL servis d.o.o. TRGOVINA IN STORITVE Župančičevo sprehajališče 1 68000 NOVO MESTO tel.: 068 324 261 STORITVE ČIŠČENJA: -NA DOMU -POSLOVNIH PROSTOROV -PROIZVODNIH PROSTOROV ČISTILNA OPREMA: -ČISTILA -ČISTILNI PRIPOMOČKI -ČISTILNI STROJI Miran Zorko s.p. ELEKTROD Vidmarjeva ul. 17 68000 Novo mesto tel.: 068 322 656 pager: 849 858 — montaža in servis in elektronskih t*aP \ avtomehanika fv J n NISSAN ■SP* jjlliR^rJI DELI HIe in kSTORITVE DOSTAVNO VANETTE ČARGO jDDNLKREDITNI ~Zi- iVrOMEHAMKA viMBIHI OTOČEC, ŠENTPETER 51, NOVO MESTO, TEL .:068 85 180 ASJK Novo mesto tel.: 25-705 POTO, LABORATORIJ, ATELJE, TRGOVINA P^SJ _________■ Nakupu filma prejmete ZA VSE FOTOGRAFIJE PRI PRVI IZDELAVI BREZPLAČNO ALBUM *•*« ZA I.S nri vn PRI IZDELAVI FOTOGRAFIJ ^ZVIJANJU FILMA IN FOTOGRAFIJ DOBITE NOVI FILM BREZPLAČNO! Vabimo 'Jas na ogled našega proizvodnega programa na dneVih obrti in podjetništva "95 in ogled prozVodnje, Ob potoku 10. izpušne Ob potoku 10, 68000 Novo mesto tel. .068/322-643, 322-278 fax:068/323-585 računalniki \£Mcomputer COMPAOL Rozmanova 9, 68000 Novo mesto, tel.: 068 321 638 TRŽ ENJE IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME računalniške mreže NOVELL tiskalniki • inženiring »proizvodnja MAJCEN d. o.o. Uvoda 10, 68000 NOVO MESTO, 1.1:068 322 193, 068 322 165 fax: 068 322 600 program ALUMINIJASTO STAVBNO POHIŠTVO -izdelava aluminij oken in vrat -zimski vrtovi -zapiranje balkonov -fasade program: KLJUČAVNIČARSTVO - vsa zaključna dela v gradbeništvu POLEN J SK A BANKA Vabimo Vas, da nas v času Dnevov obrti in podjetništva ”95 v Novem mestu,obiščete na našem razstavnem prostoru. Dolenjska banka d. d. R O LETARSTVO ROLETE (pvc, aluminij) že od 3000 SIT/m2 ŽALUZIJE že od 2250 SIT/m2 VERTIKALNE ŽALUZIJE že od 2500 SIT/m2 -na razpolago je široka paleta (cca 60 odtenkov) Šentjemejska c. 13 68000 Nwo mesto -pogonski mehanizem po izbiri, tudi elektromotor SbSSiS6 3 32M?3 in daljinsko upravljanje -montaža, servis in nadomestni deli JJadimo uas na ogledna naš razstavni prostor na Tšnevi/i odrti in podjetništva w93 in u našem razstavnem salonu. budnaj.,,.,,. ZASTOPSTVO - TRGOVINA Koštialova 5a. Novo mesto tel.: 068 22 762. fax: 321 347 Vse, ki želite razširiti svoj prodajni program vabimo na predstavitev na dnevih obrti in pcd/elniSlva '95. Predstavili vam bomo: BARVEN baterije celoten program kvalitetnih, okolju prijaznih baterij z dolgo življensko dobo. MARCCO Program usnjenih pasov za ročne ure, poleg tega pa vam nudimo pestro izbiro kvalitetnih ročnih ur z 10% sejemskim popustom. l)vbl)anlka | 68000 Novo m.ito M.! 068/322-251 321-391 REKLAMNA AGENCIJA j elmol _ d.o.o. Novo momto Trgovina, proizvodnja, projektiranje in montaža Prodaja: BTC objakt B/17 Ljubljanska 27 tol.: 068 324 400 fax: 068 323 644 VELEPRODAJA ELEKTROTEHNIČNEGA MATERIALA RAZSVETLJAVA POSLOVNIH PROSTOROV INDUSTRIJSKA IN ULIČNA RAZSVETLJAVA 'lise posfortte pantmje in gatnte/tesi/iane tfabimo, do nas obiščete na /tagstai/nem p/tosto/iu. v v C RIALI C JE KOVINSKA OPREMA 3 PESKALNA TEHNIKA g LAKIRNA TEHNIKA ® FERRO ČRTALIČ Sela 47a, 68350 Dolenjske toplice, tel.:068/65-062 S Strehca - trgovina, krovstvo, kleparstvo Salopek vas vabi na Dneve obrti in podjetništva "95, kjer vam bodo nudili: - kritine različnih vrst, - pločevino, TUGOMIR SALOPEK S.p. - krovsko - kleparsko orodje, trgovina, krovstvo, kleparstvo - kleparske izdelke,... 68351 STRAŽA, Ul. Talcev 41. le 1/1» 068/83-110 V Strehci bodo v okviru sejma na razpolago strokovnjaki za: -Tegolo Canadese (sreda 21.6."95) - Bramac (četrtek 22.6."95) - valovito kritino Evrovel 2000 (petek 23.6."95) Obiščite nas na Dnevih obrti in podjetništva "95 in se prepričajte o naši ponudbi. to je STREHCA - več kot streha nad glavo EMT ELEKTROMEHANIKA MIHAEL TRAVNIKAR s.p. Dalmatinova 15 68250 Brežice teVfax: 0608 64 439 PRODAJA. MONTAŽA IN SERVIS GOSTINSKE OPREME stroji za ekspres kavo, mlini za kavo, pomivalni stroji, ledomati, salamoreznice LA SAN MARC0 faema gaggia ASTOR1A EMONEC elmontage ICEMATIC aristarco honved CARPIGIANI KORACIN IVAN s.p. IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV IZDELUJEMO: "PREDMETE IZ ŽICE ZA POTREBE HLADILNE TEHNIKE "ŽIČNE MREŽE ZA OPREMO TRGOVSKIH LOKALOV "ZAŠČITNE MREŽE ZA VENTILATORJE Dol. Kamence 14,68000 Novo mesto, tel.: 068 323 658 v Bršljinu Vse za domače mojstre! Vse za mizarje Razrez vseh vrst mizarskih plošč po vaših željah Kuhinjske plošče Profilirane zaključne letve vseh vrst Pohištveno okovje Sponsko okovje Laki, lepila, lužila Mizarstvo Kovač, Vavpotičeva,10 BrSljin 68000 Novo mesto tel.: 068 321210,324 380, fax: 324 380 Ki MA-TvAl V,, o*" NOVA IDEJA PATENTIRAN SISTEM IN MODEL l-l PANGCŠr "zračni čistilec odtokov" Z MOČNIM CURKOM TAKOJ ODMAŠI ZAMAŠENE IN UMAZANE ODTOKE VSEH VRST. L1 leto garancije Kandijska c. 39, Novo mesto, tel.:068 341 24 Generalni distributer za firmo TV RECOR VIDEO-RADIO TV SERVIS IN TRGCVINA NCVO MESTO d.o.o. Fbd Trško goro 45, 68000 Novo mesto, tel/fax:068 321 229, P.P. 222 LIKI DELOVNE OBLEKE Ljubljana IZREDNA KVALITETA tel 061 375 700; 371 453; 375 873 IZREDNE CENE N#UA d.o.o. REKLAMNA AGENCIJA ljubljansko 1 68000 Novo malto tol.i 061/322-251 321-331 VIDIMO SE NA DNEVIH OBRTI IN PODJETNIŠTVA "95, V ŠPORTNI DVORANI MAROE V NOVEM MESTU OD 21.DO ■24.6.1995 •y'vww-.A/w'^wy'y^'y\A/\/'yw'y/'V'yy\/ywvy'y\/'y'vww'yy\A/'y\AAAA/v'yv'y\/'yv'yvwvyy/^,'. ESPERO NEXIA RACEP od 24.990 DEM .. od 19.366 DEM KOMPAS HERTZ 061/IS 92 007 • MEGA AVTO 061/264 087 POLIET 0601/64 687 • ATHENS 062/25 860 AVTOTEHNIKA CELJE 063/36 511 VAREX, G.M.C. 064/331 013 • AVTO HIT 068/26 077 DAEWOO od 16.990 DEM ... . -v. V v «S asj s' ' s mamm GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER CELOVŠKA 206, LJUBLJANA, 061 / 15 91 33 PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: GLADKA VRATA - hrast, mahagoni, - belo pleskana VRATA "STIL" in "KLASIK" - hrast PODBOJI - z nadsvetlobo ali brez - gladki ali stilni - globine podbojev: 10,12,15, 22 in 28 cm -za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje P ” " j L -vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo -vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS m JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:634-261 NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444, METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716, KRŠKO, CKZ 21, tel.: 0608/21-236, BAVEX Trebnje, KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje /ll\ Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE V poletnih mesecih — JUNIJ, JULIJ, AVGUST — smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO. Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave, za najmlajše razposajenost v počitniškem klubu — vse to za nepozaben dopust. — 5-dnevne počitnice že od 299 DEM (polpenzion — BGW) — 7-dnevne počitnice že od 399 DEM (polpenzion — BGW) VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK! KAS JE LEPO Tvdi PRIČAKUJEMO VAS V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69221 Martjanci telefon: (069) 48-210, 48-106, telefaks: (069) 48-607 V SPOMIN Prenehalo je hiti Tvoje plemenito srce; zatisnila si utrujene in žalostne oči. 1 ŠlM TEREZIJI ZUPANČIČ iz Sevnega 2 :rkv'- Miniloje leto.odkarTe ni več ne na njivi ne na cesti Pr0 j hiŠ°’ kamor si tako rada zahajala po tolažbo, ne na klop' P Doma ni več. Pogrešamo Te, ljuba mama. Matj3 ’ Žalujoči: hčerka Cvetka z možem Cvetkom, vnuk vnukinji Nataša in Violeta z možem Alešem ,n Angelca OSMRTNICA Po kratki in hudi bolezni je umrl naš upokojeni sodelavec JOŽE GLIHA s Sel pri Dolenjskih Toplicah Od pokojnika smo se poslovili v nedeljo, 11. junija, na pokopališču v Dolenjskih Toplicah. Ostal nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o. Novo mesto ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob smrti nas<^ pff nepozabne mame, tašče, babice babice . I MARJANB 2 Šinkovec roj. Labanc pomagali, nas tolažili in ji darovali cvetje ter sveče, se is|2$/“ hvaljujemo. Posebna zahvala sosedom, pevcem KUD ‘ zapete žalostinke in zaigrano Tišino, g. kaplanu pa za °L,re,T’1' pogrebni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojno po!>t na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 31.5.1995 DOLENJSKI LIST Št. 24 (2392), 15. j» IP KRKk Na podlagi programa lastninskega preoblikovanja podjetja KRKA, p.o., Novo mesto, ki ga je z odločbo št. 1331 /95-mg z dne 10. 5. 1995 odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ter skladno z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, Podjetje KRKA tovarna zdravil, p.o„ Novo mesto, objavlja Program lastninskega preoblikovanja podjetja I • Firma in sedež podjetja: KRKA, tovarna zdravil, p.o., Novo mesto, Šmarješka cesta 6. Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Novem mestu, enota °vo mesto, s sklepom Srg 198/89, številka registrskega vložka I -97/00. Matična številka: 504361 I 3- Šifra in opis dejavnosti: 01 1910 ^snovna dejavnost podjetja je proizvodnja zdravil in farmacevtskih surovin, kemikalij, pomožnih sredstev in dietetičnih izdelkov, kozmetičnih preparatov, steklenih vlaken, medicinska ^Habilitacija in gostinsko-turistična dejavnost, raziskovalno-razvojne storitve, storitve kontrole ov°st'. izobraževanje, trgovina na veliko in malo, zunanjetrgovinska dejavnost. ^raVna oblika organiziranosti: Podjetje je organizirano kot družbeno podjetje s 100-odstotno družbeno lastnino. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja: - upravičenci iz naslova interne razdelitve 20% - upravičenci iz naslova notranjega odkupa 10% - upravičenci iz naslova javne prodaje delnic 70% Rredvidena kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - interna razdelitev delnic - notranji odkup delnic - javna prodaja delnic od tega: za gotovino za certifikate 20% družbenega kapitala 10% družbenega kapitala 70% družbenega kapitala 40% 30% 7' Javni poziv: 7- '• Interna razdelitev delnic član St*e 'KRKA, p.o., Novo mesto, poziva vse upravičence - zaposlene in njihove ožje družinske 2dr? vfKdaj zaposlene in upokojence KRKE, p.o., Novo mesto, KRKE Kozmetike, d.o.o., KRKE da I^l.1^3, c',0'a’ KRKE Novoterm, d.o.o. in ostalih podjetij, v katerih ima KRKA kapitalski delež, deskah V ro'<'u dni od vključno dneva objave v časnikih Delo in Dolenjski list ter na oglasnih Pri inte R°^etia zamenjajo lastniške certifikate za začasnice (kasneje delnice) ter tako sodelujejo So 'ce j2 'n,eme razdelitve imajo naravo delnic iz 23. člena zakona Vadne, glasijo se na ime in so neprenosljive dve leti od izdaje, razen z dedovanjem. p‘1 Notranji odkup delnic KRKA, p.o., Novo mesto, poziva vse upravičence - zaposlene, nekdaj zaposlene in KRKF°lMnCe *KRKE. P-o„ Novo mesto, KRKE Kozmetike, d.o.o., KRKE Zdravilišča, d.o.o., v roku'lnVOterTn' doa 'n osta^ podjetij, v katerih ima KRKA kapitalski delež, da lahko Podje+ ^ dn' oc* ključno dneva objave v časnikih Delo in Dolenjski list ter na oglasnih deskah ^ )a sodelujejo v notranjem odkupu delnic. kapj^ni' °^kup bo potekal istočasno kot interna razdelitev delnic, in sicer v višini 10% družbenega Sotovi3' 2 uP°^evanjem 50-odstotnega popusta. Upravičenci bodo delnice lahko vplačali z Sterne ° obračunanih, toda neizplačanih plač in z morebitnim presežkom certifikatov iz Uredbe 'Z notraniega odkupa imajo enake lastnosti kot delnice, ki jih določa 3. odstavek 35. člena Rr6oblik° RnPrav' Programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega Pepren °rania P°djetij. Delnice, ki jih udeleženec dobi v zamenjavo za certifikate, pa so delnice S''Ve dve 'et' °d 'zc*aje, razen z dedovanjem. Po preteku dveh let so enake kot ostale e Programa notranjega odkupa. 8. c p 6na delnic in način vplačila revalop3 * ena deloic znaša 5.202,00 SIT za lastniške certifikate, pri gotovinskih vplačilih pa se °dkUDnz'ra z rastjo drobnoprodajnih cen od 1. 1. 1993 do dneva objave razpisa. V notranjem ^ I uelnic se na revalorizirano ceno prizna 50-odstotni popust razpj^6 'z Sterne razdelitve in notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali in vplačevali v KRKA t6131 r°' 62 ANGLEŠČINO (priPrava"i' (I „ lo) za osmošolce instrui - 05°V NOVEM MESTU °.^^.*2ld' cca 30 m2, primerna za P'” .,cki ( M5 ,vski/?j }«*'i BTC NOVO MESTO,tr^joO, F j 50 m2, naprodaj. ® ^ dam. «(068)49-478. DVE OVCI z jagenjčkoma prodam za 450 DEM. « (0608)57-341. 5311 KOZLIČKA, starega 8 tednov, prodam. «40-163. 5313 NEMŠKE OVČARJE, stare 5 6tednov, brez rodovnika, prodam.« 50-140, zvečer. 5318 KAMENJE za škarpo oddamo. « 40-739. 5320 SMREKOV OPAŽ raznih dimenzij ugodno prodam. ® (063)844-238. 5324 OVNA za zakol ali za nadaljnjo rejo prodam. «(068)60-137, zvečer. 5329 DVA KOZLIČKA, stara 2 meseca, prodam. Franc Žvar, Dol. Leskovec 64, Brestanica, «(0608)70-345. 5332 VINO rose in šmarnico prodam. « (068)59-068. 5333 KRAVO za zakol ali za pleme prodam. « 87-393. 5342 KAKOVOSTNO belo vino rizling, silvanec, muškat, rumeni plaveč, z analizo, ugodno prodam. « (0608)89-131. 5344 KRAVO po izbiri in 50 1 slivovke prodam. ® 85-733. 5347 BIKCA, črno - belega, starega 10 dni, prodam. Janez Miklič, Gor. Kamence 9,« 22-254. 5352 UČBENIKE za 8. razred osnovne šole prodam in kupim dvoredno sejalnico za koruzo. « 58-252. 5355 PRAŠIČA, težkega 140 do 160 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. « (0608)79-270. 5357 DIATONIČNI HARMONIKI Kapi, vr hunsko, cis, fis, h, za 2700 DEM in Melodija, b, es, as ter h, e, a, d, za 1550 do 1600 DEM prodam. « (068)60-383. 5359 KOPALNIŠKO OPREMO, zeleno, dve peči na trda goriva in televizor Samsung, ekran 36 cm, prodam. « 85-827. 5363 KOŠNJO SENA prodam. Alojz Levičar, Dol. Leskovec 21, Brestanica. 5365 PUJSKE, stare 9 tednov, 2 prašiča, 90 kg, in kvalitetno vino cviček prodam. « (0608)78-056. 5381 PRAŠIČA za zakol prodam. « 73-750. 5383 ORGLE Solton, nemške izdelave, izredno ohranjene, prodam. «(068)76-153. 5386 JABOLČNI KIS, grablje Sip in »rost-frei« ogrodje štedilnika z bojlerjem prodam. « 26-726. 5393 LABRADORCE, čistokrvne, brez rodovnika, stare 8 tednov, izredno lepo leglo, prodam. « 24-725. 5397 TELICO FRIZIJKO, staro 1 leto, in garažna vrata prodam. « 24-127. 5406 POHIŠTVO (kuhinjo, dnevno sobo, spalnico), staro 3 leta, odlično ohranjeno, store, 120 AVTO - MU1U v >re, primerne za trg«0 jjjji F ji OJ. Možna uporaba v J V prostorov. „,.cta °° V CENTRU Novega m 258-store, cca 30 m2. * (9^ JaITio. ^ BALIRAM SENO m slam naslov: Dopisna svetop nlp nasiov: uopisua Novem mestu staji v Novem mestu 0 Ste žalostni, obupani, 7 p.p.22, Semič. službojfa}!!^ ------------------ OKREPČEVALNICA f no zaposli dekle za^22-95^ no zaposli dekle za det o jCo)£ “MS M venca (-ko), za slrSfhb°s0botal'! %, ffs venca (-ko), za _£otah, takoj zaposlim. Ob ^ ,-1)373-3 praznikih zaprto. ® t (IZMIKIH _ jnetijy ' GOSPODINJO letujem sam, zaposlim- Q(^0l dan. GOSPODINJA ~ stanco/ kmetujem sam, zaposlim- ^0i tovljcno! ® 76-079, od 1 ,, VOZNIKA - P*?.°P^poslj^fr«S lanlno prodajo p(Jai J0\>i"1 h mamo samo kandida {M 44-257, od 10. do I^VVB TUJA FIRMA P je. ko. Belo krajino in P°sa J ,rA .JKSSKS*^ .i ZA VZTRAJNE done oSCv srednja Sola, avto 'clefo" J« nosi. * (069)22-048. , nioiti fafy stu*«100'-"' «,l4 »vasiH ja soia, avi«, •-® (069)22-048. DEKLE •tetam UE.HL.C. t.a viv.- J. Hrana in stanovanje v dimo DOBRO PLAČANO deil A mo. ® (069)45-546. komercialiste« p0P° « AGENTE za prodajo ^2j33. • ga področja iščemo PIZZERIA zaposli dekleta _ ’ :. ..i. no v pizzerii ali PR*' — ^ PRIJAZNO srnicj-- jj m»; pripravljena živeti Pr .^em0' \ službo išče 5293 SPREJMEM delo na domu ® 21-043. _ stanovanja CmmPOLS0BNO STANOVANJE v m«tu oddam. ® 28-118, zvečer. Kos!ani:iNPOI'SnNO STANOVANJE ?v ^.vsirSaTn^^^nr,*'068’25- mcuu!i!lrtBNO SNOVANJE v Nolem V K»4a?M* P003- 5390 sobno stan™ v najem dvoinpol- ^M8)82-097JC' KaSnqe m°ŽCn °d544PA YURENA Sola tujih jezikov Marjana Kozine 49 A tel. fax. 341-434 Tečaji za osmošolce: angleščina kot priprava na srednjo šolo. Za srednješolce: angleška in nemška slovnica ter konverzacija Tečaja priporočamo dijakom, ki imajo popravni izpit! jenitne ponudbe “°P (tofe6' W <0^)755-906, non- ja Amos 5146 Pri2nf,Ham uspešna ,irTia z ekskluzivnim raeikom, namenjenim zdravju, vabi k sodelovanju po vsej SLOVENIJI NAVSp&° V0U0 DO DEU organizatorje skupin, zastopnike in komercialiste medicince mlajše upokojence *WJE JE DENAR. DENAR JE DELO! |)amnn6r,»r)nudbe 2 re,erencami v,.,.,pošl|lte v 8 dneh na naslov: StOOO^jubl^ ° 0 , Haidrihova 21/A' uuo Mubljana, s pripisom “ZA roser ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Kvalitetno, poceni in hitro! Se priporočamo! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in ata FRANCA OSTRONIČA iz Zagorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala! Žalujoči: žena Mari, sin Franci z Lavro, hči Irena s Francijem in vnukinja Sara TANIN iz Sevnice išče TERENSKEGA PREDSTAVNIKA za odkup kostanjevega lesa na širšem območju Dolenjskih Toplic. Informacije po telefonu (0608) 41-349. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta ALOJZIJA KOZLEVČAR iz Novega mesta, Rozmanova 8 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, družini Bohte in vsem ostalim, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Tiskarni iz Novega mesta, Agenciji SDK Novo mesto, trgovini Borovo, g. župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru Šmihel za občuteno zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ko zab!J®n|edebe|ostijelah-061/150 7r '"P^etno. Tel.: tabletke5 °7’ voldafar MONTERJI! izkušn-'"10 2 delavca z spufe« Pri montaži deimK h stropov in pre-tonslste" 2 mavčno-kar-krsB m' Pioščami. rK055, d 0-°- Clrie 6- ^1^0608) 75-494; 75-051 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica, sestra r 1 Iv ■ PEPCA KRALJ ■r ■ Verdun 1 pri Uršnih selih Mkmm udeleženka I. kongresa AFŽ 1943 v Dobrniču Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, še posebno družinama Nose in Medic. Vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Hvala tudi osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, DO Novoles Straža, Labodu, Krki, Tovarni zdravil Novo mesto in Občini Novo mesto, godbi iz Novega mesta, pevcem iz Birčne vasi, Francu Murnu za govor pred domačo hišo in ob grobu Albini Ferbežar v imenu ženskega aktiva bork in aktivistk pri ZZB Novo mesto ter Dragu Celiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala! Vsi njeni Uem, 2n„Sd zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijate-strani jCem’-H* s° nam pomagali v težkih trenutkih, nam stali j *n svete 7ni-1*' !°*aIie' pokojnemu darovali vence, cvetje,: ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in bratranec LOJZE VIDMAR iz Zbur 16 čin • wuuciku novomesice ooinisnice za lajsan ln gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubezen, delo, dobrota in trpljenje -bili so tvoj smisel življenja. V komaj 67. letu starosti je nenadoma prenehalo biti plemenito srce naši ljubi mami, babici in svakinji FANIKI PAVLIN roj. Makovec iz Čadraž 9 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem M- KZ Krka Novo mesto, Uprava, družinama Metelko in Bobič ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: vsi njeni . rv f v - 4 ih ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in tast FRANC MEDIC iz Dol. Lakovnic 1 '•^Ht in j,,? ZabvaUujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ra?iii sožal”Cem’ *C' so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izbili na 7art^; Pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospre-PeVskem'n niL' Potl- posebna zahvala Zupančičevim, Bohtetovim, er kolekt' °ru 'z Šmihela, g.župniku za lepo opravljen obred lv°m VVO, Revoz in DSO. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga mama, teta, sestrična in botra FRANČIŠKA RANGUS iz Drame 13 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnici darovali toliko lepega cvetja in sveč. Posebna hvala za dolgoletno pomoč pri zdravljenju velja družini Kovačič, patronažni sestri Jožici Verstovšek, dr, Vesni Šoštarič, Internemu oddelku novomeške bolnišnice ter družinam Košak,vLindič in Grabnar. Zahvala velja tudi razlaščencem, Občini Šentjernej, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! " Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zdaj ni več moj ljubi, dragi dom... Vsem, ki ste se s toplo besedo sočustvovanja in s prelepim cvetje poslovili od naše ljubljene mame, babice, prababice in sestre SLAVICE RUPNIK rojene Cibic se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Novo mesto, Sežana, 12. junija 1995 n JTi V SPOMIN Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi, dobri mož, očka, sin, brat, stric in nečak MARKO SALMIČ iz Novega mesta iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat in stric FRANČIŠEK TRŠČINAR Vinja vas 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Piletiču, osebju Interne bolnišnice, Domu starejših občanov, sodelavcem Revoza-adjustaža in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Franc, hči Jožica z družinama, bratje, sestre z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Za tabo ostala je neizmerna bolečina, večna, strašna praznina. V 20. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, nečak in vnuk ROK KNAFELJC iz Gubčeve 12 v Novem mestu Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, nam ob težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, svečke in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej družinam Stanojevič, Gardene in Janžekovič, njegovim prijateljem, sodelavcem v Revozu, Zdravstvenemu domu v Novem mestu ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: oči, mamica, brat Damjan, stara mama Nežka in ostalo sorodstvo tr”***' & I ■df ""'i ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za hišo in družino dala, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ' ANA LEŠNJAK iz Volčkove vasi 8 Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti v njen tihi dom. Žalujoči: hči Ani, sin Tone, hčerke Mimi, Martina, Pepca in Mihelca z družinami ter vnuki in pravnuki DOLENJSKI LIST PORTRET TECjA TE(JnA Vrh mamilske ledene gore Janez Debeljak naprej pa se je začel sistematično ukvarjati z raziskovanjem kulturnih, zgodovinskih in jezikovnih posebnosti krajev. Po 20 letih je tako v Ribnici nastal Park kulturnikov, v katerem je s kipi, plaketo ali drugače predstavljeno preko 60 pomembnih mož, ki so bili rojeni na področju Ribnice in so v svojem življenju dosegli Konec prihodnjega tedna se bo izteklo letošnje šolsko leto. Počasi pa se izteka tudi dolga in plodna poklicna pot profesorja slavistike na ribniški osnovni šoli Janeza Debeljaka. Resda se to ne bo zgodilo še tako kmalu, saj ga, čeprav starega že 63 let, od upokojitve ločita še dve leti, mirne duše pa bi lahko rekli, da je storil že vse, kar se je storiti dalo, ali kakor pravi sam: "Kaj bistveno novega se ne da več povedati. ” Jeseni bo izšla 3. knjiga Slovstvenega in kulturno zgodovinskega vodnika po Sloveniji, in sicer za Dolenjsko. Celotno gradivo za zahodno Dolenjsko, ki predstavlja pravzaprav tudi krajši povzetek celotnega njegovega dela, je pripravil Debeljak. Z njim si je tudi potrdil naziv svetnika, čeprav ga je lahko utemeljeval tudi s številnimi drugimi deli, od knjižice o Levstiku, ki jo je izdal ob 150. obletnici njegovega rojstva, preko dela o Trubarju, izdanega 1986. leta ob 400. obletnici smrti, do knjižice o Loškem potoku in podobnih drugih vodnikih po krajih, ki jih je s kulturnozgodovinskega in jezikovnega vidika raziskoval na področju Dolenjske od Turjaka pa vse do Kolpe. Njegova raziskovalna pot se je pričela z diplomskim delom "Lokalni elementi v Levstikovih delih ”, za katero je leta 1958prejel študentsko Prešernovo nagrado. Za Levstika se je tedaj odločil zaradi tega, ker je tudi Janez Debeljak doma iz Retij pri Velikih Laščah kakor Levstik. Od tam pomembne rezultate bodisi na kulturnem, umetnostnem, gospodarskem ali političnem področju ali pa so se proslavili kot meceni. Imena nekaterih med njimi je Debeljak potegnil iz arhivov ponovno na piano, kar pa takratni oblasti ni bilo ravno povšeči, tako da za leta 1982 izdano monografijo o Ribnici, ki je bila po konceptu in večini prispevkov pravzaprav Debeljakova, ni požel pohvale. Zakaj je neutrudno delal naprej, na primer na obeh Festivalih humorja leta 1986 in 1988, sodeloval pri pripravi Podob Gallusovega časa, ki so jih izdali ob 400. obletnici Gallusove smrti leta 1991, Debeljak pojasnjuje: “Sem eden zadnje generacije študentov prof. dr. Antona Slodnjaka, ki nas je navdušil za terensko delo in v nas vcepil, da poklica ne smemo vzeti le kot opravljanje neke dolžnosti, marveč da moramo vanj vložiti vse svoje umske in druge sposobnosti. ” Za študij slavistike, ki ga je zavlekel na 7 let, ker se je moral kot kmečki sin iz družine z enajstimi otroki sam preživljati, se je odločil, ker sta ga privlačila literatura in jezik kot jezik. Sicer pa so ga, kot je bilo to v tistih časih pred2. svetovno vojno v navadi, na pot študija popeljale odločitve drugih, na primer njegovega učitelja, ki je "pritisnil” na starše, da so ga vpisali na klasično gimnazijo, čeprav bi bil Janez takrat raje posta! mizar, kot daje moral v šolo. Danes mu za to ni žal, ljubezni do lesa, ki jo ob prostem času izpričuje z rezbarjenjem, pa je ostal zvest do danes, ko se mu po dolgih letih obeta, da se mu bo lahko neko-likanj bolj posvetil. M. LESKOVŠEK-SVETE Grozljivo spoznanje, daje belokranjsko podnebje zelo ugodno za gojenje indijske konoplje ČRNOMELJ - Še v delegatskem sistemu so črnomaljski delegati na zasedanju skupščine večkrat vprašali, kako je s pridelovanjem, prometom in uživanjem mamil v občini. Dobili so pomirjajoče odgovore, češ da v Belo krajino pride vse bolj pozno, naj bo dobro ali slabo, in tako je tudi za mamila ta dežela še imuna. S temi odgovori se delegati najbrž niso sprijaznili, sicer ne bi večkrat postavljali skoraj enakih vprašanj v zvezi z mamili. Njihova bojazen, ker živijo ob državni meji, ki ob sedanjih razmerah na Hrvaškem lahko prinese veliko slabega, ter slutnje, da se v Beli krajini dogaja nekaj, kar le ni povsem po zakonih, so se žal uresničile. A ne šele letos, že lani in predlani, torej takrat, ko so jim odgovorni zatrjevali, daje v občini, kar se tiče mamil, vsaka panika odveč. Kot so lahko slišali svetniki, ki so nasledili delegate, so lani v občini zabeležili šest kaznivih dejanj uživanja mamil in pet kaznivih dejanj proizvodnje in prometa z mamili. To je zelo veliko povečanje v primerjavi z letom 1993, medtem Halo, tukaj je bralec Dolenjca Dober kruh iz Šentjerneja - Za zebre vedo le stari Novomeščani - Vsega je kriv župan - Mestni fantje niso sposobni popraviti koša - Nesramni kolesarji izzivajo nesrečo Prejšnji četrtek zvečer dežurni novinar izjemoma ni imel prav veliko dela, krivo pa je bilo najbrž vreme, saj je po nekaj deževnih dneh posijalo sonce, kar so ljudje izkoristili za košnjo in nujna opravila na vrtu. Tudi prvi klic je bil nekoliko nenavaden, saj Marija Lipovšek iz Novega mesta ni govorila čez oblast in tudi sosedov ni kritizirala, kaj šele da bi se lotila direktorjev. Poklicala nas je, da bi nam zaupala, kako dober kruh pečejo v Šentjerneju. Vsak dan ga okoli 9. ure pripeljejo tudi v Novo mesto, v samopostrežno trgovino na nekdanji Zagrebški cesti, ki se danes menda imenuje Kandijska. Tudi M. Vrabič je poklical iz Novega mesta, vendar ni mislil nikogar pohvaliti. Takoj je začel kritizirati novo občinsko oblast. Pravi, da so prej imeli na občini tudi kakšno službo, ki je poskrbela, daje bilo mesto urejeno, danes pa so zelenice po mestu še najbolj podobne sibirski stepi, kjer trave tako kot v Novem mestu nima kdo pokositi. Tudi cestne oznake so ponavadi na novo premazali že, ko je skopnel zadnji sneg, letos pa sredi junija niti prehodov za pešce ni videti. Novo-meščanom svetuje, naj, preden krenejo čez cesto, dobro pogledajo, če za volanom sedi poznan obraz, kajti le stari Novomeščani še pomnijo, kje naj bi bile zebre, če pa za volanom sedi tujec, naj si ne drznejo prečkati ceste! Če je bila prej odgovornost za take stvari kolektivna, jo mora po njegovem mnenju, sedaj prevzeti župan. Mira Gligič iz Krmelja nas je opomnila, da smo v članku na 9. strani “Denar le krinka za napad z bombo” v enem stavku pomotoma zapisali ime Mihael namesto Rudolf. Miri se za napako opravičujemo in objavljamo pravilno zapisan stavek: “Rudi in Božo sta se poznala že dalj časa, nikoli sc nista prepirala, Rudi pa je Božu tudi pomagal pri delu, ki ga je za to pošteno plačal.” Luka L. iz Ulice Slavka Gruma je povedal, da že dalj časa gleda edino otroško igrišče sredi betonske džungle, kije v izredno slabem stanju. Sprašuje se, če fantje, ki so pred časom tam igrali košarko, niso sposobni popraviti zlomljenega ' koša in razbite table. Na vasi menda ni tako. Tun so njihovi vrstniki sposobni urediti si celo igrišče ter zbrati denar za koše in gole. Tjaša T. iz Šentjerneja se veliko vozi po dolenjskih cestah in večkrat se ji dogaja, da mora skopo odmerjeni prostor na njih deliti s kolesarji, ki tam trenirajo. Pravi, da so nekateri zelo nesramni in da se, kljub temu da jim “v škarje” peljeta dva tovornjaka, ne umaknejo. Če vadi skupina s spremstvom klubskega avtomobila, je vse lepo, prav in varno, če pa se peljeta le dva v štric, je lahko to zelo nevarno. Ne skrbijo vsi vozniki za varnost kolesarjev tako kot Tjaša, zato naj ne izzivajo nesreče! I. V. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. r *R7 NOVINARSKO OCENJEVANJE VIN - Že tretjič zapored je revija Slop organizirala ocenjevanje vin, na katerem slovenski novinarji ocenjujejo tista slovenska vina, ki so na mednarodnem ocenjevanju pred vsakoletnim vinskim sejmom Vino v Ljubljani dobila najvišje ocene. Na podlagi teh ocen Stop podeljuje svoja priznanja - bakhose. Tako je letos Stopovega bakhosa v kategoriji belih suhih vin dobil sovinjon ’94 Edvina Širce iz Dutovelj na Krasu; med rdečimi vini so novinarji najbolje ocenili koprski merlot, letnik 1979, v kategoriji belih vin s preostankom sladkorja pa Vinagov sivi pinot, suhi jagodni izbor, letnik 1989. Po mnenju nekaterih najimenitnejših vrhunskih ocenjevalcev bi moralo prav to vino tudi na mednarodnem ocenjevanju postati šampion v svoji kategoriji. (Pokušal, ocenjeval, slikal in pisal: A. II.) ko prej takšnih primerov v občini niso poznali. V resnici je primerov v zvezi z mamili še veliko več. Omenjene številke pomenijo le vrh ledene gore. Bela krajina ima namreč zelo ugodno podnebje za gojenje indijske konoplje, kar je dobro znano mnogim po Sloveniji, ki se ukvarjajo z mamili. Zato ne čudi, da so našli indijsko konopljo na belokranjskih jasah, sredi njiv, skrito med druge poljske pridelke, nekateri pa jo pridelujejo kar na vrtovih. Koliko te trave pa je uspelo pridelovalcem tudi požeti? Kakor koli že, očitno je, da gre tokrat zares, česar se dobro zavedajo tudi na policijski postaji, prav tako kot dobro vedo, da sami ne bodo kos vsem, ki so se lotili nedovoljenega “kmetovanja”. Zato ni odveč poziv vsem, ki bi karkoli vedeli o gojenju indijske konoplje, naj to sporočijo policiji. Morda bo kakšno mlado življenje tudi s pomočjo občanov rešeno iz krempljev mamil in njihovih brezobzirnih razpečevalcev. M. BEZEK-JAKŠE GOC IN POSTRV VELIKANKA - V petek, 8. junija zvečer, je ribič Gorazd Bratož-Goc iz Novega mesta v Krki pri Srebrničah (v mešanem revirju) zapel 77 cm dolgo in 6 kilogramov težko postrv šarenko (amerikanko), kar je nekaj nenavadnega za ta ribiški revir. Ribo je ujel na umetno ribico, z njo pa je imel precej dela, predno jo je spravil na breg. Riba naj bi bila še en dokaz več, da se Krka v gornjem toku izboljšuje, ker drugače tam ne bi živela postrv. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) OČIŠČEVALNI SPUST KOSTEL - Turstično športno društvo Kostel je v soboto pripravilo peti ekološki očiščevalni spust z kajaki, kanuji in raftingi od Srobotnika do Žage. Več kot 30 ljubiteljev Kolpe je v štiriurni akciji potegnilo iz globin in z brežin reke za dva tovornjaka smeti. Društvo je v letu evropskega varstva narave organiziralo več akcij: odvoz smeti, z oznakami so uredili kraj, poskrbeli za čiščenje ulic, cest in voda. Nasploh pa bodo posebno pozornost namenili ureditvi prostorov za kopanje ob vodi. Društvo se za sobotno akcijo še posebej zahvaljuje novomeškemu Cestnemu podjetju, ki je omogočilo odvoz smeti, in kočevskemu Potapljaškemu klubu, čigar člani so smeti “nabirali” v globini reke. M. G. POGLEJ IN ZADENI NA OTOČCU OTOČEC - V petek, 23. junija, ob 8. zvečer bo v dvorani teniškega centra na Otočcu potekala priljubljena televizijska oddaja Poglej in zadeni -Model 1995, ki jo vodi Stojan Auer. V predprodaji bo vstopnice moč kupiti od jutri naprej v novomeški poslovalnici Globtoura. Število vstopnic je omejeno. I) Mil 1.0: APERITIV i \\(,0 RESI \VKACI.IA jjjiTANGO DARILNI KUPON Druga obleka, druga hrana V Dolenjskih Toplicah dajo veliko na hrano DOLENJSKE TOPLICE -“Tako kot obleko zamenja ob različnih letnih časih človek tudi hrano,” pravi Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice. V tem zdravilišču so še posebej znani po tem, da ob raznih priložnostih pripravijo dneve posebne kuhinje, od francoske, italijanske, do ribjih specialitet, ob martinovanju, za božič in novo leto pa koline, posebne jedi ob velikonočnih praznikih in še kaj. Pred kratkim so imeli dneve spomladanske kuhinje in so pripravljali specialitete iz mlade sveže zelenjave. “Včasih je veljalo, da so take jedi primerne le za prilogo k žpravim' jedem, sedaj pa iz mlade sveže zelenjave delamo izvrstne samostojne jedi za kosilo ali večerjo,” je povedal poznavalec. Tako pripravijo nadevane bučke, musako iz jaj- čevcev, ohrovtovo sarmo s šam- pinjoni in rižem, parmezanov kipnik, zelenjavno rulado in številne druge okusne dobrote. “Taka hrana je lahka in zdrava, pri pripravi pa je treba paziti, da cim več vitaminov in drugih zdravilnih snovi ostane v zelenjavi.” V Dolenjskih Toplicah imajo veliko stalnih gostov, ljudje precej prihajajo tudi na nedeljska kosila, tako se morajo kar naprej truditi, da jim postrežejo zmeraj s čim novim, drugačnim. “Najbolj Peter Kotar smo veseli, ko nam gost reče, da je bilo lani ob taki priložnosti a prejšnjo nedeljo na kosilu ze dobro, sedaj je pa še boljše, gostinstvu je tako, da se mo zmeraj dogajati nekaj novega, cer gostje niso zadovoljni m tu gostinec otopi. Enkrat za zme J so minili časi, ko so bili gosji, tu® tuji, zadovoljni s čevapčiči, zre kom, pečenko, krompirjem domačim vinom. Sedaj mi vsa priložnost izkoristimo, dajo P pestrimo in olepšamo *u. kulinarično ponudbo, pa naj g za kresovanje pri cerkvi sv. J®, za Krstnika na Cerovcih, za lov piknik ali pa slavnostno veče J ■ t_ __i - ____: mol* In še nekaj: pravi gostinec mora znati gostu tudi prav svetovati, to tako glede jedi kot glede p J . če, ki sodi zraven. To dana J gostje znajo ceniti,” pravi Ko * ki govori iz svoje dolgole prakse. A- B- FINKOVAPRVAV STEPU V SLOVENIJI IN PETA V EVROPI KRŠKO - Josipa Fink, mlada plesalka posavskega plesnega kluba Lukec, seje pred kratkim udeležila mladinskega evropskega prvenstva v stepu, ki je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani. V močni konkurenci plesalcev iz 11 evropskih držav je dobro zastopala Slovenijo in Posavje, saj je kljub manjši smoli (plesni čevelj se je zataknil v desko odra) dosegla 5. mesto. Skupaj z evropskim prvenstvom pa je potekalo tudi državno prvenstvo v stepu in Finkova je postala še državna prvakinja v stepu 1995. V BAZEN Z VALOVI! ČATEŽ - Danes, v četrteM*^ uri bo poletna termalna • • • Termah Čatež bogatejša za p ^ zen z valovi v Sloveniji, hkra E na začela obratovati tudi s° s sa-samopostrežna restavracij Ionom in pivnico. ROCK KONCERT ČRNOMELJ - V Mlad"“ v kulturnem klubu Bele kraj ufj Črnomlju bo v soboto ob ^ g0 rock koncert skupine Dar home. pogovarja drugemu: sploh, saj sem prvič v ,ale. tako čisti vodi, kakršna 1 Dva krapa, ki ju je n > vod°’J i je ujel, vrgelv Pos0‘lL~n vesy'e pogovarjata. Pa pravi ea Kakšna sreča! * tako čisti vodi, — . Ni res ‘nite! V'tn. “Nič se ne izgovor] 1 j da lovite postrvi - ^ gol bj” sem, morali “Že, že, gospoi r-c, ze, guspuu' ’ toda deževnika sern P 1 torej nisem lovil z Ž‘v0 Z "asi K Sita Pol, % hr s i i Si !kih H S H S ‘'OVf N H N t ?