Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497.12 Ilirska Bistrica) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll 2001756,253 cobiss ® Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 roberf.dodiciSjporscbe.si AdriaticSlovenica | Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group MM TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XIX • št.: 253 • oktober 2011 J Cesta v gradnji r o-.—z f . — stran 3 i- f:| Rekonstrukcija Rozmanove ulice in ulice IV. Armade naj bi bila zaključena, vendar pa so bila dela, predvidena z načrtom in podpisano pogodbo, realizirana le delno. Ulici kljub zaključku del nista dokončani niti v zmanjšanem obsegu. Po izjavi župana Emila Rojca na nadaljevanju 7. redne seje Občinskega sveta, manjka zaključni sloj asfalta, manjkajo pa tudi sredstva v višini 282.000 evrov za plačilo dodatnih, že opravljenih del. Ker župan ni želel spremenjenega projekta predstaviti ter obravnavati na Občinskem svetu, so svetniki že drugič zavrnili odobritev 40 odstotkov dodatnih sredstev za plačilo opravljenih del. stran 4 a. Intervju Gregor - ŠB Golobič in dr. ijjjŠ Marko -n S* Pavliha V oktobru praznuje Dom starejših občanov Ilirska Bistrica dvajsetletnico delovanja. O tem, kako dom deluje danes, smo se pogovarjali z direktorico doma, Mirando Vrh. Vonji ter okusi Krasa in Brkinov Na 44. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki se je zaključil v sredo, 74. septembra, je tudi letos potekala skupna predstavitev Krasa in Brkinov, ki jo je že petič zapored organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana v sodelovanju z Občino Sežana in Občino Hrpelje - Kozina. Tomaž pometel s konkurenco stran 2 REBALANS PRORAČUNA SPREJET BUČlflDB LETOS ŽE TRETJIČ Bučjada je vedno tudi družabni dogodek. Letos sta jo ponovno obiskali stari prijateljici, zelo dobro situirana Žjefa (Jadranka Boštjančič), ki si je opomogla od kar je postala donna di eumpania v Italiji in nepismena Rozalija (Alenka Penko), ki je leta 1951 emigrirala v Ameriko. 4efa nam je zaupala, da prideta vsako leto,«zetu ki dajojo jst zestvvnj in se jouku splača.« V sredo, 5. oktobra se je Občinski svet Občine Pivka sestal na svoji 8. redni seji. Največji poudarek je bil na seji namenjen predlogu rebalansa proračuna Občine Pivka za leto 2011. i - um s stran 9 \zX/ FAirftEr IT®. RAČUNOVODSTVO FAKTURA d m. tel.: 05 / 6251111 e-mail: faktura@siol.net Visoko kvaliteten računovodski servis s tradicijo 18 let po primerljivih cenah NOVIM STRANKAM NUDIMO BREZPLAČNO RAČUNOVODSTVO DO KONCA LETA ! več na www.racunovodstvo-faktura.si Prevzem dokumentov in osebni sestanki na celotni Obalno-kraški regiji! Uvodnik Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem P red vami je nova številka Snežnika, ki vam prinaša obilico zanimivega branja. Preden se mu posvetite, pa vam dolgujemo pojasnilo glede objave popotnic novemu Snežniku v prejšnji številki. K spremni besedi smo povabili župane vseh treh občin ter tri primorske poslance, ki so aktivni tudi na našem področju. Gospod župan Emil Rojc ter gospa Breda Pečan, poslanka SD, se našemu vabilu žal nista odzvala, zato njihovih popotnic nismo mogli objaviti. Sodeč po vaših odzivih, ste prenovljeni Snežnik bralci lepo sprejeli. Tu pa tam nam jo je sicer zagodel kakšen tiskarski škrat, smo pa vašega odziva izjemno veseli. Trudili se bomo, da bomo s prihodnjimi številkami še boljši, vašim predlogom in grajam pa bomo z veseljem vedno prisluhnili. V tej politično vroči predvolilni jeseni pa ne pozabite - pot do cilja je navadno ovinkasta, vijugasta, polna slepih ulic ter stranskih poti. Veliko je ovir in distrakcij, ki vas nagovarjajo, da vendarle malce postojite, le za malenkost skrenete s te poti. Le za hip, saj boste kmalu spet nadaljevali. A svoje cilje boste dosegli le s trdno voljo in veliko truda. Le z nenehnim pridobivanjem in nadgrajevanjem doseženega se jim boste približevali. Sicer vam lahko ostanejo le bližnjice, ki mamijo v napačno smer. In če na poti do cilja kljub vsemu omagate, boste vendarle lahko zadovoljni sami s seboj, saj ste se trudili in naredili vse, kar je bilo v vaših močeh. Morda vam ne bo uspelo doseči cilja, vendar pa boste na tej poti dobili druge priložnosti, ki jih morda niste pričakovali. Bojan Oblak, odgovorni urednik Gostinsko - turistični zbor TOMAŽ PRIMC ABSOLUTNI ZMAGOVALEC Gostinsko-turi-stični zbor Slovenije, osrednja tradicionalna letna prireditev Gostin-sko-turistične zbornice, ki združuje gostinsko turistične delavce, stroko, različne institucije, proizvajalce, dobavitelje, kupce in tudi tiste, ki kreirajo pogoje poslovanja, je letos po- Tomažu so prijatelji pripravili sprejem tekal v Termah Čatež od n. do 13. oktobra. Že 58. Go-stinsko-turi-stičnega zbora se je udeležil tudi Bistričan Tomaž Primc. V štirih disciplinah, katere za- Tomaž z mentorjem, prof. Janezom Žustom jemajo sestavo ter postrežbo menija za osem oseb, barmanstvo, priprave jedi pred gostom (rezanje pršuta, priprava sadnega krožnika ter flambiranje mesnih jedi), zadnja disciplina pa je bila poznavanje slovenskih sirov in vin. V vseh disciplinah skupno je Tomaž Primc osvojil največ točk ter deklasiral konkurenco iz vse Slovenije. Z absolutno zmago si je pridobil tudi pravico nastopa na mednarodnem tekmovanju v Belgiji naslednje leto, kjer bo kot edini slovenski tekmovalec - natakar - zastopal barve Slovenije. Tomažu za izjemen dosežek čestitamo tudi v uredništvu Snežnika in mu želimo veliko uspehov tudi v prihodnje. Hrpelje - Kozina Vonji ter okusi Krasa in Brkinov na 44. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju A/o 44. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki se je zaključil v sredo, 14. septembra, je tudi letos potekala skupna predstavitev Krasa in Brkinov, ki jo je že petič zapored organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana v sodelovanju z Občino Sežana in Občino Hrpelje - Kozina. Letošnja predstavitev je temeljila na predstavitvi projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, ki ga delno sofinancira Evropska unija iz sredstev LEADER. V »Kraški hiši« so se predstavili obrtniki in podjetniki, izdelovalci izdelkov domače in umetnostne obrti, turistični ponudniki Krasa in Brkinov, tipični kraški in brkinski izdelki (vino, brinjevec, sadjevec, pršut, sir, med itd.), kraško-brkinska kulinarika ter kulturni običaji in dogodki. Dan Krasa in Brkinov je potekal v petek, 9. septembra, na skupni razstavni stojnici, kjer so se zvrstile degustacije kraških dobrot proizvajalcev, gostincev in ostalih ponudnikov. Predstavili so se tudi študenti Višje šole za oblikovanje materialov in fotografijo. Dve študentki šole sta obiskovalcev prikazovali obdelovanje kamna in predstavili razstavljene izdelke študentov. Prvič je bil predstavljen širši javnosti katalog Dobrote Krasa in Brkinov, ki je bil izdan v okviru omenjenega projekta. Sodelujoči razstavljavci so zbrani v sejemskem katalogu s predstavitvenimi podatki, predstavitvijo posameznih izdelkov in pridelkov ponudnikov in dogodkov. Dan Krasa in Brkinov je s svojo udeležbo in prijaznim povabilom na Kras in v Brkine popestrila kraljica terana 2011 Maruša Rogelja v družbi vinskih vitezov. Dogajanje na stojnici so vsekakor popestrile kmetice iz Društva kmetic Sežana, ki so mimoidoče opominjale na »delo na črno« in urejale pričeske z raznimi dodatki iz ko- ruznega ličja. Na dan Krasa in Brkinov smo pripravili degustacijo kraških in brkinski dobrot, tako brinjevec in sli-vovec Fileta iz Slop in Igorja Šiškoviča iz Slivja, jabolka in jabolčni sok Sadjarstva Pečar iz Prešnice, jabolčni štru-del gostilne Križman iz Tubelj, krhlje, češpe in drugo. V okviru skupne predstavitve so se predstavili: Jernej Bortolato s.p., Kamnoseški izdelki umetnostne obrti iz Pliskovice, Obdelava naravnega kamna in unikatni kamnoseški izdelki umetnostne obrti Leon Mahnič s.p., Mitja Bolčič s.p., Mizarstvo iz Klanca pri Kozini, Radovan Gregorčič s.p., Eletraart iz Sežane, Milan Škapin, Dea Sežana, DRM d.o.o. iz Sežane, Izdelovanje nogavic Pika d.o.o. iz Komna. Občine so predstavile ponudbo društev, turistič-no-informacijskih centrov, turističnih kmetij, proizvajalcev kraških dobrot, kjer so se še posebej predstavili: Pršutarna Kras iz Šepulj, Vinakras Sežana, Konzorcij terana, Društvo vinogradnikov. Društvo Kraški brinjevec in Brkinski slivovec, sadjarstvo Pečar, sirarstvo Žerjal iz Tomaja in Mahne iz Tater ter Društvo čebelarjev. K celoviti predstavitvi Krasa in Brkinov so prispevali še Višja šola za oblikovanje materialov in fotografijo, Škocjanske jame in Kobilarna Lipica. V času trajanja sejma so se na razstavnem prostoru oglasili številni obiskovalci in povprašali po različnih informacijah o Krasu in Brkinih ter prireditvah, turistični in gostinski ponudbi. Mednarodni obrtni sejem v Celju si je tudi letos ogledalo več kot 130.000 obiskovalcev, sicer po prvih ocenah organizatorja za 10 odstotkov manj kot lansko leto. Sejem je izjemna priložnost za predstavitev obrti in podjetništva ter celotne turistične ponudbe. Zbornica in občine Krasa in Brkinov so to priložnost izkoristile tudi letos - po prvih vtisih in ocenah je predstavitev ponovno uspela. Tudi tokrat seje izkazalo, daje skupna predstavitev vsekakor bolj odmevna, ekonomična in daje večje rezultate. Tudi letos je skupna predstavitev v Hiši Krasa in Brkinov, kjer se srečujejo obrt, turizem, gostinstvo in družbena sfera dobila sejemsko priznanje za avtohtonost in umetniško vrednost razstavnega prostora ter na njem razstavljenih izdelkov. Priznanje je podelila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Priznanje Srebrni ceh Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije pa je že drugič prejel Radovan Gregorčič s.p., Eletraart, umetniško ustvarjanje iz Sežane, za unikatne, ročno izdelane namizne svečnike in svetilke. V njegovih izdelkih se izraža znanje obdelovanja kamna, lesa in kovine. Vsak izdelek, v katerem so uporabljeni materiali, ki izhajajo iz kraškega sveta, kot sta npr. kraški kamen in kalcitna siga, pripoveduje svojo zgodbo. Marija Rogan Šik, OOZ Sežana, Foto: Eva Mihelič in Tjaša Gerič Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: sneznik@siol.com info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Tisk: Delo d.d. - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 10.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik, razen prispevkov s področja občine Pivka, katere je za objavo pripravila občina Pivka. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnikje brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Hrpelje - Kozina. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 21,60 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 21.10.2011. Pravilnike nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Ilirska Bistrica iKimrmme iiimmh me« ? Rekonstrukcija Rozmanove ulice in ulice IV. Armade naj bi bila zaključena. Vendar pa so bila dela, predvidena z načrtom in podpisano pogodbo, realizirana le delno. Ulici kljub zaključku del nista dokončani niti v zmanjšanem obsegu. Po izjavi župana Emila Rojca na nadaljevanju 7. redne seje Občinskega sveta, manjka zaključni sloj asfalta, manjkajo pa tudi sredstva v višini 282.000 evrov za plačilo dodatnih, že opravljenih del. Ker župan noče spremenjenega projekta predstaviti ter obravnavati na Občinskem svetu, so svetniki že drugič zavrnili odobritev dodatnih 40 odstotkov sredstev za plačilo opravljenih del. V Snežniku smo že obsežno poročali, katera dela so bila predvidena s projektom, ki ga je potrdil prejšnji Občinski svet in za katera je bila sklenjena pogodba. Poročali smo tudi, katera dela je župan Emil Rojc samovoljno črtal. Kljub temu, da je bila vrednost projekta spremenjena za več kot 20 odstotkov, župan za zmanjšanje investicije ni pridobil predhodnega soglasja in sklepa Občinskega sveta, čeprav Odlok o veljavnem proračunu občine za leto 2011 in republiški zakon to določata. Tako je namesto več kot 800 metrov obnovljenih cest, teh le za slabih 500 metrov, pa še te niso v predvideni širini. Posledično je zaradi tega tudi toliko manj obnovljene meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda, telekomunikacij in javne razsvetljave. Parkirišče pri gimnaziji in glasbeni šoli ni končano, prav tako ni zgrajen nov vhod iz Podgrajske ulice k blokom na Rozmanovi ulici, ki bi bil zaradi nepra- Zakaj je prišlo do zmanjšanja obsega del, (še vedno) ni jasno Naj spomnimo: Kot izhaja iz proračuna občine za leto 2010 in primopredaj- seji dne 16.12.2011 obvestil Občinski svet z obrazložitvijo, da so v projektu rekonstrukcije Rozmanove ulice cene bistveno višje, glede na primerljiva dela s projektom Hrušica in se je projekt za Rozmanovo začasno ustavil, dokler se ne dobi realne vrednosti projekta, potem pa se bo projekt nadaljeval. V članku v Primorskih novicah (22.12.2010) je bilo zapisano, da bi del denarja župan preusmeril v projekte, ki zadevajo gospodarstvo, če bi se izkazalo, da so bile cene Da bo investicija zahtevala dodatna sredstva, je bilo znano že v mesecu maju, ko so dela še potekala nega zapisnika med prejšnjim županom Antonom Šenkincem ter sedanjim županom Emilom Rojcem, je bilo v proračunu občine za leto 2010 in v Načrtu razvojnih programov za leto 2011 predvidenih 1.428.500 evrov Rozmanova ulica je ostala brez novega in varnega križišča s Podgrajsko. vilnega sedanjega križišča z vidika varnosti občanov nujno potreben. Pločnik je namesto predvidene širine L6 metra, ki bi zagotavljala normalno varnost šolarjev, tako širok le 1,3 metra. To pa je glede na ovire na samem Pločniku ter visokih stranskih zidov za varnost pešcev Premalo. za rekonstrukcijo omenjenih ulic. Na osnovi sredstev v proračunu je bil v juliju 2010 objavljen razpis in po izbiri izvajalca je bila 9. novembra 2010 podpisana pogodba za izvedbo načrtovanih del, v višini 1.402.436,73 evrov. Župan Emil Rojc je takoj ob prevzemu funkcije projekt ustavil in o tem na 2. redni Rozmanove res previsoke. V proračunu občine za leto 2011, ki ga je pripravil župan Emil Rojc in ga predložil v obravnavo občinskemu svetu na 3. seji 27. januarja, so bila sredstva znižana iz 1.428.500 evrov na 700.000 evrov, brez kakršnekoli utemeljitve in obrazložitve, da se bo investicija krčila in zmanjšala na polovico. Iz obrazložitve šest mesečnega poročila o izvrševanju proračuna občine za leto 2011, ki ga je župan občinskemu svetu predložil na 7. redni seji 6. oktobra, pa izhaja, da je občina z izvajalcem del podpisala dogovor o zmanjšanju obsega del. Občinski svet in javnost o tem dogovoru niso bili seznanjeni. Iz 1,4 milijona na 700.000 - zatem pa na 1,1 milijona Po ponudbi in pogodbi naj bi bila investicija (sicer neuradno, njeno obravnavo na občinskem svetu župan že devet mesecev zavrača), sestavljena iz sedmih vsebin: ceste (380.000€), fekalna kanalizacija (80.0006), meteorna kanalizacija (220.0006), konstrukcije, zidovi (150.0006), vodovod (170.0006), javna razsvetljava (90.0006) in telekomunikacije (70.0006). Kakšna je nova finančna konstrukcija in nov obseg del po spremembi in zakaj je potrebno plačati 40 odstotkov več finančnih sredstev za skoraj polovico manj del ni znano, saj župan zavrača predložitev projekta občinskemu svetu in s tem javnosti. Na vprašanje svetnika Vojka Mihlja na 3. izredni seji v , dne 17.10.2011, ali so dela v Rozmanovi ulici in Ulici IV. Armije končana, ker je pri gimnaziji prometni znak z drsečim avtom in opozorilom »cesta v gradnji« je župan Emil Rojc odgovoril da niso, ker manjka zaključni sloj asfalta na rekonstruiranem delu cest, ki ga bo morala občina položiti in plačati kasneje. Iz 700.000 evrov, ki jih je župan v proračunu predvidel namesto 1.428.500 evrov, je tako investicija narasla na skoraj milijon ali natanko za 280.000 evrov, kolikor je bilo predvideno v rebalansu proračuna za leto 2011, oziroma 272.731 evrov, kolikor je bilo predlagano v prerazporeditvi na tretji izredni seji, vse to v manj kot 14-ih dneh. Niti Občinski svet Občine Ilirska Bistrica, niti javnost pa ne vesta, kateri znesek je pravilen. Če pa k temu prištejemo še sredstva v vrednosti 100.000 evrov, kolikor naj bi po ocenah stal zaključni sloj asfalta, bo rekonstrukcija Rozmanove stala 1,1 milijona evrov, ob tem, da je narejenih le za približno polovico od prvotno načrtovanih del. Bodo odstranjevali nov asfalt ali dvigovali jaške? Župan Emil Rojc je na sedmi redni in tretji izredni seji dejal, da je za razpoložljiva sredstva v višini 700.000 (namesto 1.428.500) evrov odgovoren Občinski svet, ki je potrdil tak proračun, ne pa on, ki je to zmanjšanje predlagal in kot je to razvidno v šestmesečnem poročilu o izvrševanju proračuna za leto 2011, tudi zmanjšal obseg del. Potrdil je tudi, da je naročil dodatna dela v okviru zakonskih možnosti, vendar brez zagotovila finančnih sredstev. Za vsa ostala dodatna dela, ki so se pojavila, naj bi bila kriva referent občinske uprave in izvajalec nadzora del. Vendar pa seje, vsaj po izjavah župana sodeč, za preko- 280.000 € znašajo dodatna dela v Rozmanovi 100.000 € bo stal zaključni sloj asfalta račitve vedelo že v mesecu maju. Občinski svet naj bi tako dodatna sredstva zagotavljal šele po petih mesecih. Župan je na seji zagotovil, da je bilo izvedenih 85 odstotkov del predvidenih po osnovni pogodbi, podžupan Vojko Tomšič pa je na tretji izredni seji teden dni pozneje izjavil, da je sedaj za bistveno manj denarja narejeno približno 75 odstotkov tistega, kar je bilo v skladu s pogodbo. Črtala so se samo tista nepotrebna dela, ki niso pomembna. Ostali del sredstev pa se je namenil za gospodarstvo. Ta projekt je bil zanesljivo voden gospodarno in za občane bistveno bolj racionalno. Z njima pa se ne strinja nekdanji župan, sedaj svetnik, Anton Šenkinc: »Predvidevam, da ni bilo narejenih niti 50 odstotkov vseh, s pogodbo predvidenih del. Določena dela so bila črtana, izvedena pa nekatera dodatna dela, brez odobritve občinskega sveta. Katera so ta pa ne vemo, ker nam župan kljub večkratnim pozivom noče predstaviti novega projekta, prav tako noče obrazložiti, zakaj potrebuje dodatna finančna sredstva. Če je to, da bomo morali odstraniti nov asfalt ali dvigovati vse jaške, pokrove in rešetke, da bodo položili zaključni sloj asfalta in s tem končali cestišče gospodarno in racionalno, pa naj občani presodijo sami! Prepričan sem, da bomo takšnih gospodarnih in racionalnih projektov, kot je ta, v naši občini v bližnji prihodnosti videli še veliko.« -y:if ' V' j= GSM CENTER debi Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si «• PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PONEDELJEK - PETEK g00 _ 12°0 jn 15°°. 19« SOBOTA g°0- 12oo mmmmmmii jČČhŽABEST PAKET ■ PAKET POVEZANI • INSTANT INTERNET od i/j ilo :)0 lo|ŠŠI vmmmšiM SAZMOA12MESECEVRATEWim VMi-1 ilirska Bistrica 20 LET DOMA STAREJŠIH ORGANOV Direktorica doma starejših občanov Miranda Vrh Dom starejših občanov Ilirska Bistrica v tem mesecu praznuje dvajsetletnico obstoja. Svoja vrata je odprl 77. oktobra 1991. Takrat je bil to velik in slavnosten dogodek za občino Ilirska Bistrica. Rešen je bil marsikateri problem starostnikov in njihovih družin in tako je postal varna streha marsikateremu občanu. Ob tem jubileju se je na povabilo odzvala direktorica doma Miranda Vrh in odgovorila na naša vprašanja. Pred dvajsetimi leti je bil v Ilirski Bistrici odprt Dom starejših občanov. Kakšna pridobitev je bila to za občino Ilirska Bistrica? Za bistriško občino je bila to velika pridobitev, saj so ljudje, ki so potrebovali domsko varstvo, do takrat morali sprejeti gostoljubje domov v drugih krajih, zavod pa je domačinom odprl tudi precejšnje število prepotrebnih delovnih mest. Tako danes zaposlujemo 114 pridnih, požrtvovalnih in strokovno usposobljenih delavcev. V domu skrbite za 231 stanovalcev, kaj starostnikom, ki preživljajo jesen življenja, pri vas pravzaprav nudite? Naši uporabniki imajo danes na razpolago 79 enoposteljnih, 36 dvoposteljnih in 20 štiriposteljnih sodobno opremljenih sob. Nekatere eno in dvoposteljne sobe so v obliki garsonjer, kijih stanovalci po želji lahko opremijo s svojo opremo. V Domu deluje splošna ambulanta, enkrat tedensko pa tudi nevropsihiatrična ambulanta. Stanovalci imajo na razpolago šiviljo, pedikerske in frizerske usluge ter vsakodnevno duhovno oskrbo, ki se izvaja v domski kapeli. V pritličju centralne stavbe je bife, ki je namenjen širšemu krogu obiskovalcev. Skrbimo tudi za zunanje uporabnike. Izvajamo dnevno varstvo starejših, prehrano-pri-našanje kosila na dom, pranje in likanje perila ter izposojo ortopedskih pripomočkov. Bistriški dom velja za urejeno in uspešno ustanovo, tako po zunanji ureditvi kot strokovnosti in skrbi za stanovalce. Lahko temu pritrdite? Seveda. Za dosedanje delo smo prejeli številna priznanja, največja pohvala in priznanje za nas pa pomeni zadovoljen stanovalec. Takrat, ko naši stanovalci izrazijo zadovoljstvo z namestitvijo in našimi storitvami vemo, da smo na pravi poti, kajti zaradi njih smo tukaj. Potrditev o strokovnem in uspešnem delu prejemamo tudi od raznih strokovnih inštitucij in od Varuha človekovih pravic, ki nas občasno nenapovedano obišče. Gospodarske in socialne razmere v državi so napete. Država je pričela posegati po varčevalnih ukrepih. S kakšnimi težavami se zaradi tega soočate v Domu starejših občanov? Zavod za zdravstveno zavarovanje že nekaj let konstantno znižuje sredstva domovom in bojim se, da je zadeva prišla tako daleč, da se bo to dejanje začelo odražati tudi na zniževanju standarda bivanja v domovih za starejše. Če ZZZS negovalnim bolnišnicam priznava ceno preko 100 €/dan, prizna domovom za primerljive storitve le 15 €/ dan. Za namestitev oziroma sobivanje staršev ob bolnem otroku bolnišnicam namenjajo 36,67 €/dan, medtem ko nepokretnemu uporabniku v domu v povprečju le 15 €/ dan. Gre za evidentno neenakomerno razporejen denar iz javnih sredstev in za kršenje osnovnih zakonskih pravic naših uporabnikov. Nasploh gre trend sprememb v to smer, da se vse več doslej brezplačnih storitev prelaga v plačilo in na ramena uporabnikov storitev, kar je nesprejemljivo, ker stanovalci in svojci tega ne bodo zmogli. So se cene oskrbe v vaši ustanovi zaradi tega kaj povišale in koliko se bo to poznalo na kakovosti vaših storitev? V letošnjem letu v našem domu nismo dvigovali cen oskrbe, ampak smo jih v me- secu marcu le uskladili z uradno objavljenimi koeficienti, glede na podatke pa bo to v naslednjem letu neizogibno. Ne glede na finančne kazalce zagotavljam, da bomo tudi vnaprej gospodarno ravnali in za čimbolj zmerno ceno zagotavljali čim višjo kakovost naših storitev. Kajti naši stanovalci si zaslužijo najboljšo oskrbo. Kmalu po odprtju je bil dom leta 1997 in 2001 dozidan, kasneje je dobil lep park in večnamensko dvorano. Katere investicije ste v domu izpeljali v letošnjem letu? Res je. Dom se je ves čas dograjeval in posodabljal tako da smo na svojo ustanovo zelo ponosni. Tudi v letu 2011 smo izvedli dve investiciji, ki bistveno izboljšujeta kvaliteto življenja naših stanovalcev. Posodobili in razširili smo vhodno avlo, kjer deluje recepcija, v ozadju glavne stavbe pa smo uredili čudovit vrt za rekreacijo, animacijo in počitek naših stanovalcev. Poleg zaposlenih za stanovalce skrbijo tudi občani in razna združenja in društva. Za koga vse ima dom odprta vrata? Vrata našega doma imamo široko odprta tudi za svojce naših stanovalcev, zunanje sodelavce, prijatelje in obiskovalce, zato v naših prostorih svoje programe izvaja veliko izvajalcev, v katerih programe je vključen širši krog občanov. Tako v naših prostorih svoje programe izvajajo Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo DAM, Društvo Jesen, Zavod Karitas Samarijan ...občani pa se lahko vključijo tudi v vsakodnevne verske obrede, psihoterapijo,jogo, pilates, aerobiko, fitnes, itd. Za obletnico ustanovitve ste izbrali prisrčen slogan »Darilo jeseni«. Zakaj ste izbrali ravno ta stavek? Mi zagotovo vemo, da v družbi prevladujoča miselnost, da je starost obdobje bolezni, nepomembnosti in nemoči nikakor ne drži. Kajti če starost pogledamo iz drugega zornega kota, je kot je- sen in taka kot smo jo opisali v našem sloganu. Lepa, barvita in ustvarjalna. Za konec bi vas vprašal, kakšna je vizija doma, ki ga vodite? Vizija našega doma je vodenje sodobne domske politike, ki je razvojno naravnana ter prilagojena željam, potrebam in psihofizičnemu stanju naših uporabnikov. Naš osnovni cilj je izvajati vsestransko visoko strokovne storitve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zadovoljstva stanovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih delavcev. Ob tem pa želimo ohraniti prijetno vzdušje in mladosten delovni elan. Primož Rojc 1 Pogovor z. Intervju: Gregor Golobič »Model seje izčrpal, potrebujemo spremembo sistema," je na konvenciji Zaresa, kjer je dobil zaupnico ter predstavil strankin radikalni Manifest za novo ekonomijo, dejal Golobič. Z njim smo se pogovarjali dan po kongresu... Zakaj novo ime »Zares, socialno-liberalni«? Odločitev o spremembi imena je v prvi vrsti vsebinsko povezana z Manifestom za odgovorno ekonomijo, ki smo ga sprejeli na konvenciji, in nikakor ne pomeni odrekanja konceptu nove politike, pač pa njegovo nadgradnjo. Poleg tega je sprememba imena tudi odziv na ustanavljanje novih političnih gibanj in list, ki se definirajo kot "nova". Kot je dejal podpredsednik stranke Franco Juri, je sprememba imena odraz dejstva, da je stranka Zares v odnosu do družbe in gospodarstva socialna, v odnosu do demokracije in človekovih pravic pa liberalna. Javnomnenjske raziskave Vam trenutno niso najbolj naklonjene. Kakšen rezultat pričakujete na volitvah? Tudi pred 3 leti ali pa nedavno ob koprskih volitvah, nam ankete niso pokazale rezultata, ki smo ga potem dosegli na volitvah. Nanje gremo utrjeni in dobro pripravljeni. Samozavestni smo zaradi rezultatov našega dela, kot npr. prekinitev tajkunskega kreditiranja, sprejem zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, onemogočenje, da bi energetski lobi na davkoplačevalce prevalil ogromne stroške nevzdržnega projekta Teš6. S programom Odgovorne ekonomije se še izraziteje postavljamo proti kapitalsko-političnim omrežjem, ki želijo breme izhoda iz krize prevaliti na najšibkejše. Najboljše zagotovilo, da bo se bo glas teh načel slišal tudi v novem parlamentu, pa so prepričljivi in v okolju poznani kandidati. Kako komentirate napovedane kandidature novih strank in list (Jankovič, Virant, TRS...)? Pred tremi leti v ozračju strahu smo bili edini, ki smo zbrali dovolj poguma in odločnosti za upor proti samozadostni politiki. Veseli nas, da se je vzdušje spremenilo in da bo skupna zahteva po korenitih spremembah bolj glasna. Pri tem pa bomo pozorni, kdo postavlja v ospredje vprašanje družbene pravičnosti in solidarnosti, novih in trdnih delovnih mest, spodbujanja zdravega gospodarstva, ne pa varčevanja na račun najšibkejših in spornih privatizacij - tako v gospodarstvu kot v zdravstvu ali šolstvu. S kom v koalicijo? O tem se bomo odločali na podlagi ocene, na kakšen način bomo najlažje izpolnjevali programske zaveze. Če bi se o tem, kar smo zapisali v Manifest za odgovorno ekonomijo, lahko sporazumeli z drugimi strankami, bi z njimi lahko stopili v koalicijo. A smo zaenkrat edini, ki trdimo, da ni mogoče naprej s popravki sistema, ker je sam sistem napačen. Želimo si, da bi se o tem in o prekinitvi politično kapitalskih omrežij lažje dogovoriti z novimi političnimi akterji. Kateri so po Vašem mnenju trije najbolj pereči problemi v naši državi, s katerimi se boste najprej spopadli? 1. Okrepitev pravne države; 2. Okostenelost birokracije; 3. Premajhna gospodarska aktivnost in posledična brezposelnost - vse bolj tudi med mladimi. Kam s 110.000 brezposelnimi? Ključna je skrb za zdravo gospodarsko rast, ki spodbuja odpiranje novih delovnih mest. Naprej je potrebno izločati administrativna ozka grla, ki so pogosto največja ovira malim in srednjim podjetjem - v seštevku največjim zaposlovalcem. Naš program namenja 1% BDP letno za ustvarjanje t.i. zelenih delovnih mest. Kako se boste lotili pokojninske reforme? Obnoviti je potrebno socialni in medgeneracijski dialog. Stabilnost pokojninske blagajne ne more biti predmet kratkoročnih političnih igric ali prestiža. Zato je nujna prilagoditev pogojev upokojitve dejanskemu podaljšanju življenjske dobe ob upoštevanju vseh posebnih okoliščin. V tej luči smo septembra vložili tudi zakon, ki delodajalcem onemogoča neplačevanje pokojninskega prispevka za zaposlene. Kakšno zdravstveno politiko si predstavljate? Celoten slovenski zdravstveni sistem je potrebno prenoviti oz. ga prilagoditi času. Ključne spremembe morajo iti v smeri zaščite bolnikov, kar pomeni zagotovi- tev ustrezne mreže s poudarkom na javni mreži - zdravje mora (p)ostati dostopnejše. Reforma zdravstvenega sistema je nujna, saj moramo zaradi staranja prebivalstva in višanja stroškov zdravljenja izboljšati finančno vzdržnost sistema, dostop do zdravstvenih storitev in zagotoviti višjo kakovost storitev. Z zdravstveno reformo naj se pravice prerazporedijo tako, da bo vsak, ne glede na socialne razlike, enako upravičen do kakovostne in dostopne zdravstvene storitve. V sistem zdravstvenega zavarovanja naj se uvede aktualno... Kolumna Ilirska Bistrica IZLITJE ODPADNIH ORGANSKIH SNOVI IZ BIOPLINARNE? Obveščeni smo bili, da naj bi prišlo do onesnaženja reke Reke. Policisti so na kraju ugotovili, da je v podjetju na območju Ilirske Bistrice prišlo do izlitja manjše količine odpadnih organskih snovi, ki so jo delavci izprali in je iz mete- Vir.OKC; foto Snežnik ornih jaškov stekla v reko Reko. Poginulih rib policisti niso opazili. Po pridobitvi podatka, ali je bila mejna vrednost onesnaženja presežena, bo sledil ustrezni ukrep zoper morebitne storilce. 0 izlitju je bila obveščena pristojna inšpekcijska služba. načelo solidarnosti (bogati bodo plačevali več) in zaradi tega ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje (del Programa Zares), kar pa zahteva tudi novo definiranje košarice pravic. Za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne je treba preprečiti izogibanje in oproščanje Plačevanja prispevkov (Zares je vložil predlog zakona) 'n povečati delež regresnih zahtevkov avtomobilskega zavarovanja za zdravstvene storitve (Zares je vložil predlog zakona). Na predlog naše poslanke Majde Širca je bil kot zadnji v tem mandatu sprejet zakon, s katerim imajo otroci staršev brez plačanih prispevkov končno urejeno zdravstveno zavarovanje in zagotovljene vse zdravstvene storitve. Kaj boste storili na področju študentskega dela? Zakon o malem delu je P° našem mnenju dobro Urejal to področje, zato bi veljalo njegove rešitve ponovno pretehtati in jih morda uveljaviti v posebnem zakonu samo za področje študentskega dela. Kako nameravate zmanjšati stroške države? Kako se boste opredelili do najemanja številnih zunanjih sodelavcev oz. svetovalcev, ki stanejo državo ogromno denarja? Ministrica Krebsova je tu naredila pomembne premike in dosegla velike prihranke - med drugim je v dogovoru s sindikati dosegla znižanje stroškov dela v javnem sektorju za 1 milijardo evrov. S skrbnim nadomeščanjem je treba še naprej zmanjševati število zaposlenih in povečevati učinkovitost. Na ministrstvu, ki sem ga vodil do letošnjega poletja, smo dokazali, da je mogoče shajati brez zunanjih svetovalcev. Kako boste poenostavili birokracijo na drugih področjih, da ne bodo odlična podjetja, kot je denimo PIPISTREL, svoje proizvodnje selila v tujino? V maja sprejeti razisko-valno-inovacijski strategiji za obdobje 2011-2020, ki smo jo oblikovali skupaj s predstavniki najboljših inštitutov in najbolj inovativnih podjetij, smo dorekli vrsto ukrepov in spodbud za izboljšanje podpornega okolja. Ne gre le za dodatna sredstva, ampak tudi za davčno okolje in podporo pri nastopih na tujih trgih. Pet pozitivnih dosežkov Pahorjeve vlade? 1. Arbitražni sporazum. 2. Dogovor s sindikati javnega sektorja o zmanjšanju stroškov dela za 1 milijardo do leta 2012. 3. Podvojitev obsega sredstev in davčnih olajšav za raziskave in razvoj. 4. Realizacija ustavne odločbe o tl izbrisanih in sprejetje družinskega zakonika. 5. Ohranjanje socialne kohezije v času krize. Pet negativnih "dosežkov" Pahorjeve vlade? 1. Nezmožnost prepričati socialne partnerje in širšo javnost o nujnosti sprejetja reform (pokojninska reforma, malo delo...). 2. Dopustitev nadaljevanja projekta TEŠ 6 do sedanje faze. 3. Nezmožnost preprečitve prevzema AUKN s strani politično-kapitalskih omrežij. 4. Nezmožnost prekinitve pogodbe s Patrio. 5. Nezmožnost ustrezne sanacije bančnega sektorja in s tem preprečitve kreditnega krča. Hvala za pogovor in srečno! Bojan Oblak POSEBEN DAN Dan ko polagam te misli na papir oziroma računalnik, je res poseben; poslanke in poslanci zaključujemo redni mandat pred predčasnimi volitvami, zunaj pravljično pada prvi oktobrski sneg, šotori slovenskih indignadosov vztrajajo pred Borzo in iz Libije prihajajo krvavi prizori ubitega Moamarja Gadafija. Občutki poslanca so mešani. Sprašujem se ali živimo morda v obdobju komunikacijskih šumov in ali bo pomladanska jeza ljudstva pometala s sleherno politiko? Ali je to le usoda samodržcev? Po naravi nisem pesimist in danes sem si dovolil javno utemeljiti svoj optimizem. Prvič, nismo Libija, drugič, nismo Grčija. Slovenija je v teh treh letih krize, največje svetovne krize po 29.letu prejšnjega stoletja, vendar preživela dostojno; ni zdrsnila v skupino najbolj rizičnih evropskih članic. S politično krizo, a vendar. Poslanci smo se razšli mirno, lahko rečem kar prijateljsko in tudi jaz, kot vodja poslanske skupine Zares, sem si dovolil nekaj inventure opravljenega dela. Bilanca je spodbudna; na zadnji redni seji smo med drugim sprejeli dva nova »zaresova« zakona; o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in o preoblikovanju Loterije Slovenije, s katerim preprečujemo konflikt interesov in nenamensko uporabo javnega.denarja, ki mora služiti izključno invalidom in humanitarnim organizacijam. Predlagali smo tudi nov volilni zakon s preferenčnim glasom, to je z neposredno izbiro kandidatov. Vendar ni šlo, velike stranke so to preprečile. Bili so to majhni a vendar pomembni koraki, ki vodijo k pravni državi in vzpostavljanju tistih temeljev, ki so ključni za ponovno pridobivanje zaupanja ljudi. V tem duhu smo tudi predlagali in dosegli nezdružljivost poslanskih in županskih funkcij, pravično izplačilo odpravnin za odpuščene delavce, znižanje nagrad in plač menedžerjev v državnih firmah, ustavitev načrtovanja plinskega terminala v Kopru, ustavitev pogubne investicije v TEŠ 6, zajezitev tajkunskih kreditov iz državnih bank. Pri tem nismo vedeli, da se nam bo »združeno tajkunstvo« grobo maščevalo s kampanjo z desne in leve, ki je ni videti konca. A tudi to je politika. Meni je pomembno predvsem spoznanje, da iz tega mandata lahko zaresovi poslanci odhajamo ne le z mirno vestjo temveč tudi z dvignjeno glavo. In da bom svojemu otroku lahko mirno gledal v oči. Franco Juri, Poslanec Zares NOVI, STARI ALI PRAVI OBRAZI Bolj kot so se odnosi v Pahorjevem vladnem trojčku zaostrovali, bolj so mediji utirali zgodbo o novih obrazih. Javnomnenjske ankete so govorile o tem, da ljudje niso naveličani samo vladajočih strank, pač pa vseh »starih« obrazov. Ost kritike se je iz zgrešene politike Pahorjeve vlade razlezla čez vse, nad celotno opozicijo, pa tudi na tiste, ki so leta 2008 ostali pred vrati parlamenta. Kar naenkrat so bili vsi krivi za vse. Večina ljudi te prefinjene manipulacije ni niti opazila. Politični prostor in javno mnenje je bilo pripravljeno na vstop »novih obrazov«. In v začetku oktobra seje zgodilo. Stari obrazi so stopili iz zakulisja in se kot »novi« pojavili na odprti sceni: Hanžek (bivši ombudsman), Jankovič (podpornik levega trojčka SD,LDS,ZARES leta 2008), Virant (državni sekretar na MNZ pod ministrom Bohincem, minister v Janševi vladi, predsednik Zbora za republiko, član strokovnega sveta SDS). Slednji se je za ta korak, kot razlaga v medijih, odločil na nedeljo, 9.10., tri dni kasneje pa je na Odmevih že razlagal o tem, kako so na njegovi listi sami »novi obrazi«. Od odločitve do novih obrazov v treh dneh ! Za Guinnessovo knjigo rekordov! Danes , ko pišem te vrstice (nedelja, 17.10.) pa berem o tem, da so na njegovo listo vabili celo podpredsednika SLS in posameznike iz SDS! Kako ? Če pa je sam Virant že sredi tedna govoril o listi, na kateri so sami novi obrazi. Da o Jankovičevih novih obrazih, ki se jim je dal preprositi za kandidaturo, niti ne izgubljam besed. Kjer njih večina niti ni za Jankoviča, ampak proti Janši. Pri čemer jih ne vodijo argumentirani razlogi, pač pa čustva. V politiki čustva nimajo kaj iskati. Zato politika proti ni bila še nikoli uspešna. Zadnjo izkušnjo smo doživeli vtem mandatu, ko leta 2008 ni zmagala politika za Pahorja, pač pa proti Janši. In posledice bomo čutili še vsaj dva mandata. Slovenija ne potrebuje novih obrazov, za katerimi stojijo stara ozadja in stara neuspešna vladna politika, pač pa potrebuje prave obraze. Slovenija potrebuje v politiki ljudi, ki znajo poslušati, povezovati in ki ne delujejo izključevalno. Jankovič pravi: z vsemi, samo z SDS ne. SDS pravi: z vsemi, ki zagovarjajo iste vrednote in delujejo v dobro Slovenije. Po dvajsetih letih samostojne države bi bil skrajni čas, da zmaga politika ZA in ne politika proti. Potrebujemo koalicijo za Slovenijo. Potrebujemo politično silo, ki razume, daje njeno poslanstvo ustvarjanje najboljših možnosti za delovanje dveh miljonov barvnih odtenkov, ki jih premore Slovenija. Potrebujemo politično silo, ki razume, da ima vsak od teh odtenkov svoje mesto in poslanstvo, naloga politike pa je ustvarjanje možnosti za najboljše delovanje vseh. In v dobro vseh. In ko govorimo o starih in novih obraziih. Tudi primorska himna ne govori o Primorski, ki je našla svoj novi obraz, pač pa pravi: »...Vstala Primorska si v novo življenje..v borbah, ponižanju,zmagah,trpljenju našla si končno svoj pravi obraz.« Pravi obrazi so tisto, kar potrebuje Primorska, pravi obrazi so tisto, kar potrebuje Slovenija. Zvone Černač, poslanec SDS Ilirska Bistrica MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA Dobitniki priznanj za najbolj urejene obrtne obratovalnice (na fotografiji manjka predstavnica gostilne Škorpion) s predsednikom zbornice J&ppzom Rojcem, predstavnikom švicarskega podjetja SGS in mladima harmonikarjema Matejem Kocjapči-čem in Martinom Rojcem, ki sta slavljencem zaigrala med in po prireditvi, (foto: Primož Rojc) Statistike kažejo, da je turizem ena izmed vej, ki si naglo povečuje delež nacionalne gospodarske pogače. Prav zato ni naključje, da je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije podpisala protokol z nosilko vseslovenskega projekta Moja dežela-lepa in gostoljubna, Turistično zvezo Slovenije, že na samem začetku. Dejstvo je, da kraju in ljudem, ki jim je mar za turistični dinar, ne more biti vseeno za razvoj kraja, njegovo podobo in razvoj obrti in podjetništva. Časi, ko so romarji hodili peš po svetu in v nahrbtnikih nosili vse, kar so potrebovali za pot, so že zdavnaj minili. Sodoben turist potrebuje avtomehanika, gostilničarja, avto vleko,avto pralnico, bolj prestižen še frizerja, kozmetičarko... in ker je tempo življenja takšen kot je, radi prijetno izkoristimo še s praktičnim, kar pa vse lahko ponudi prav obrt in podjetništvo. In če zanemarimo povedano, kako si pa lahko zamišljamo sila urejen kraj z razpadajočimi obrtnimi delavnicami? Po sklepu Skupščine Območne obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica, je na zaključni prireditvi Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki je potekala v Domu na Vidmu, letošnjega 1. oktobra , predsednik zbornice Janez Rojc podelil šest priznanj za najbolj urejene obrtne obratovalnice v letu 2011. Priznanja so prejeli: Gostilna-pizeria Škorpion, Rajko Jenko s.p. Rečica, Instalacije, Stojan Kovačič s.p. Koseze, Kalister avto, Marijan Kalister s.p. Dolenje, Okrepčevalnica Zemonska vaga, Andrej Primc s.p. Dolnji Zemon, Avtoprevozništvo Robert Hrvatin s.p. Harije in podjetje PET PAK d.o.o. Ilirska Bistrica. Ob tej priložnosti je predstavnik švicarskega podjetja SGS, vodilnega certifikacijske-ga organa v'svetu, podelil direktorju družbe PET PAK d.o.o Ljubu Nadohu, certifikat ISO 9001-2008, ki je še eden izmed dokazov, da so v podjetju izbrali pravo pot in podjetniške ideje uresničujejo na trdnih temeljih. Podelitev ob tej priložnosti ni bila naključna, saj mlado, hitro rastoče, družinsko podjetje ves čas vlaga- in skrbi za prijeten Videz proizvodnih, pisarniških in pomožnih prostorov ter zunanji videz podjetja. Zaključno prireditev je spremljala dvodnevna razstava Dobrodošli pri nas, na kateri so se predstavljali domači cvetličarji, vrtnarji, vrtci, šole in lokalna društva. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Območna obrtno-podjetniška zbornica II. Bistrica LEPA IN UREJENA OBČINA PIVKA Občina Pivka in Turistično društvo Pivka sta na zaključni prireditvi tekmovanja za naziv najlepše urejenega kraja v Občini podelila priznanja vsem vasem, ki so skozi leto zavzeto skrbele za svoj lep in urejen izgled. Letošnji naziv najlepše urejenega kraja v občini Pivka je prejelo NADANJE SELO. Drugo mesto je zasedlo TRNJE, tretje mesto pa MALA PRISTAVA. Pohvale za lepo urejenost so prejeli še: KAL, SELCE, ZAGORJE, PALČJE, ŠMIHEL, PARJE in NARIN. PIŠITE NAM sneznik@siol.com Pivka Ilirska Bistrica Podjetje PET PAK pridobilo certifikat ISO 9001-2008 Uspešno bistriško podjetje PET PAK je pridobilo certifikat ISO 9001-2008. Podjetje, ki je poznano po visoki tehnološki opremljenosti proizvodnje in inovativnosti pri vodenju in razvoju izdelkov si je s pridobitvijo standarda ISO 9001 zagotovilo tudi večji ugled na trgu. Certifikat zagotavlja, da so izdelki in storitve skladni z najvišjimi standardi kakovosti. Kupec izdelkov ima tako vnaprej zagotovila, da podjetje te zahteve že dosega in jih bo dosegalo tudi v prihodnosti. To je seveda izziv in hkrati tudi priložnost, ki jo PET PAK lahko dobro iztrži v svojo korist. Poleg tega certifikat omogoča nenehno izboljševanje sistemov in procesov vodenja .kakovosti. S časom to pomeni’ splošno izboljšanje učinkovitosti, lahko pa tudi pozitivno vpliva na rezultat in obenem z dokazovanjem kakovosti spremeni tudi organizacijsko kulturo, saj tako zaposleni čutijo potrebo po stalnem napredku. »Mi smo ta certifikat pridobili s Švicarsko akreditacijo od družbe SGS, vodilnega certi-fikacijskega organa v svetu. To nam kot podjetju PET PAK pomeni še toliko več, saj kot veste v glavnem nastopamo na tujih tržiščih in v državah Evropske unije območja plasiramo več kot 90% vseh naših proizvodov,« je za Snežnik pojasnil direktor podjetja Ljubo Nadoh. Zahteve na tržišču so vedno večje, zato so v politiko podjetja vnesli, da se vodstvo in vsi zaposleni zavezujejo za dosledno izpolnjevanje zahtev standarda ISO 9001 in za nenehno izboljševanje tako procesov, kot sistema vodenja. »Za doseganje dobrih rešitev in rezultatov je pomembno spodbujati in usposabljati vse zaposlene, jih motivirati, hkrati pa uvajati organizacijske rešitve, s katerimi lahko skrajšujemo odzivne čase, znižujemo stroške in dvigujemo kakovost,« dodaja Nadoh. Primož Rojc Pivka, Zagorje Zgledno medobčinsko sodelovanje gasilcev Zagorje, 27. 9. 2011 - Da prostovoljstvo ne pozna ob-•činskih meja in da je za popolno pripravljenost vedno potrebno veliko vaditi so dokazali gasilci, ki so konec septembra pripravili obširno vajo na kateri so prikazali intervencijo na prometni nesreči. Predpostavljeno je bilo, da seje nesreča zgodila na makadamski cesti pri vasi Zagorje v smeri proti Baču, v kateri je bilo poškodovanih 7 oseb, eno izmed vozil pa je zagorelo. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci PGD Zagorje, sosednje PGD Knežak, PGD Ilirska Bistrica ter PGD Postojna, pridružila pa se jim je tudi ekipa NMP iz Ilirske Bistrice. S skupnimi močmi so zavarovali kraj nesreče, oskrbeli ponesrečence ter pogasili ogenj. Od začetka do konca intervencije je preteklo manj kot uro. Delo je potekalo izjemno usklajeno in hitro. Vaja je bila namenjena izboljšanju sodelovanja ekip PGD na mejnem področju ter prikazu kako se skupno spopasti z nesrečami večjega obsega. Vajo sta s pomočjo gasilcev iz Knežaka in Zagorja pripravila Mitja Šantelj iz PGD Postojna in Matej Ličan iz PGD Ilirska Bistrica, intervencijo pa je vodil Borut Smrdel iz PGD Postojna. Na vaji je skupno sodelovalo 42 gasilcev in ekipa nujne medicinske pomoči Ilirska Bistrica. Petra Šajn, Za PGD Zagorje © kpmus ^ Podjetje za komunalne storitve Jeršiče 3 • 6230 Postojna • tel/fax: 05 726 45 47 e-mail: komus@komus-po.si >, Si O ASFALTIRANJE ročno, strojno ol-InBI O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... oktober 2011 intervju... Suita O Pogovor z. Prof. dr. Marko Pavliha je mednarodno priznan pravni strokovnjak, v zadnjih dneh znan kot eden glavnih podpornikov dr. Gregorja Viranta. Pogovarjala sva se dan po ustanovnem kongresu Državljanske liste Gregorja Viranta. Prof. dr. Marko Pavliha je mednarodno priznan pravni strokovnjak, v obdobju od 2004 do 2008 pa seje uveljavil tudi kot prodoren politik, kjer je opravljal vvfunkcije ministra za promet, podpredsednika parlamenta in poslanca. Po maturi na Bežigrajski gimnaziji je študiral pravo v Ljubljani, Splitu in Montrealu na ugledni univerzi McGill, kjer je doktoriral pri svetovno znanemu profesorju VVilliamu Tetleyju, ob delu pa se je med drugim izpopolnjeval v Londonu, Parizu in Munchnu. Vrsto let je delal v gospodarstvu (Splošna plovba, Kompas, Pozavarovalnica Sava, Pool za zavarovanje in pozavarova-nje jedrskih nevarnosti) in tudi v odvetništvu v montrealski pisarni Marler, Sproule, Castonguay, potem pa se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil (in zdaj ponovno) predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet ter prodekan, dokler ni bil leta 2004 izvoljen v slovensko vlado in kasneje v državni zbor. Prof. Pavliha redno predava na matični univerzi in Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti (IMO IMLI). Gostoval je na prestižnih univerzah v Belgiji, Avstraliji in na Malti ter je »idejni oče« Evro-sre-dozemske univerze (EMUNI) s sedežem v Sloveniji, ki združuje več kot 200 visokošolskih institucij iz 54 držav. Član je številnih domačih in mednarodnih organov ter strokovnih združenj in je bil med drugim v obdobju 2003-2004 generalni sekretar Mednarodnega pomorskega odbora (CMI) in vrsto let predsednik ter tudi ustanovni član Društva za pomorsko pravo Slovenije, zdaj pa predseduje Društvu poslancev 90. Sodeloval je pri nastajanju večine transportnih in zavarovalnih predpisov neodvisne Republike Slovenije in je avtor ter soavtor 22 knjig in okoli 500 člankov, v zadnjem času pa se je uveljavil tudi kot pisec bloga Mare liberum. Za svoje delo je prijel vrsto priznanj, med katerimi je še posebej pomembna nagrada »Pravnik leta 2001«, ki mu jo je podelila Zveza društev pravnikov Slovenije, osemkrat pa je bil v*okviru akcije lus Softvvare izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov, pri čemer je štirikrat dosegel največ glasov. Prof. Pavliha je bil tudi častni ambasador zelene in modre knjige Evropske unije o celostni pomorski politiki. Oktobra 2011 mu je Zveza društev pravnikov Slovenije podelila posebno priznanje za dolgoletno društveno dejavnost. Na ustanovnem kongresu Državljanske liste Gregorja Viranta ste bili izvoljeni za člana sveta stranke, ste tudi eden »gonilnih« motorjev te stranke. Kaj je bil glavni vzrok, da ste se odločili za sodelovanje in podporo? Dr. Viranta poznam že skoraj četrt stoletja in sva večkrat uspešno sodelovala, tako na univerzi kot tudi v politiki, čeravno sva bila štiri leta uradno na nasprotnih Političnih bregovih. Na kratko bi ga opisal kot izjemno delavnega, inteligentnega, čustvenega, prijaznega, družinskega in domoljubnega človeka. Ko sva se oba pred nekaj leti umaknila iz politike, jaz popolnoma, on malo manj, sva se sprva tu in tam slišala po telefonu in si pisno ^menjavala mnenja o aktualnih družbenih problemih, kasneje pa tudi začela družiti in intenzivno razmišljati 0 tem, kako Slovenijo zopet Popeljati v pravo smer in jo narediti za butično državico, namesto da vse bolj hira za-radi slabega političnega vodenja in upravljanja. Tako sta se s pomočjo še nekaterih kolegov rodili civilno-druž-*3eni gibanji Resetirajmo Slovenijo in GremoNaVolitve. si' včeraj pa še stranka. Lahko bi rekli, da je tokrat srce zmagalo nad razumom, saj se odpovedujemo udobni akademski karieri in mirnemu družinskemu življenju. Podajamo se v divje brzice, ampak ne moremo in ne smemo se upreti neustavlji-vi sili ali celo dolžnosti, da zopet napnemo vse sile in Pripomoremo k boljšemu življenju vseh ljudi. v nagovoru na ustanovnem kongresu LGV ste med drugim dejali, da je »danes konec starega slovenskega političnega sve-ta«. V čem bo stranka LGV dl-ugačna od drugih? Tako je, med drugim Sem omenil, da je nekdo napovedal, da bo prav na včerajšnji dan, torej petek, 21. oktobra, konec sveta. Na nek način je imel prav, ker je napočil konec starega slovenskega političnega sveta, kar potrjujeta dva dogodka, ki bosta ostala zaznamovana v slovenski zgodovini. Prvi je razpustitev državnega zbora, kar je predzadnji korak k predčasnim volitvam, h katerim je v veliki meri botroval dr. Gregor Virant, skupaj z nami in 18.000 volivkami in volivci. Drugi je ustanovitev naše stranke, ki ne bo ločevalna, razdiralna, obarvana in samozadostna, temveč sodelovalna, nevtralna, učinkovita in prijazna do ljudi. Čez deset dni bomo prazno- vali dan reformacije, brez katere bržkone ne bi bilo slovenskega naroda in se tudi na ustanovnem kongresu ne bi pogovarjali v slovenskem jeziku. V podobnem duhu bi dodal, da smo včeraj praznovali začetek reformiranja, korenitega spreminjanja politike v dobro ljudstva. Državo želimo upravljati za ljudi, za vse državljanke in državljane, prebivalke in prebivalce Republike Slovenije, in sicer na etičen, zlasti pošten, pravičen, domoljuben, okolju prijazen, gospodaren in sočuten način, ob doslednem spoštovanju in razvijanju pravne ter socialna države. Čeprav smo ustanovili stranko, je ta stranskega pomena, saj ne bomo trošili dragocene energije za premagovanje notranjih peripetij, za politično preživetje in lastne interese, temveč bomo raje modro in strokovno opravljali tisto, kar najbolje znamo. Imamo gospodarske, akademske in politične izkušnje; znamo zelo veliko. Verjamemo v veliko koalicijo z ljudmi, v sodelovanje in povezovanje namesto agresivno tekmovanje in nenehno škodljivo razlikovanje na levico in desnico, na »vaše« in »naše«. Vsi smo namreč na isti barki, ki vozi proti skupnemu cilju - čim večji bla- ginji in srečnemu življenju. Naše poslanke in poslanci bodo dosledno spoštovali pozabljeno ustavno določbo, da morajo biti predstavniki vsega ljudstva, pri čemer niso vezani na kakršnakoli navodila. Ministrice in ministri bodo vrnili besedi »minister« prvotni pomeni, zato bodo svojo službo opravljali kot vrhunski strokovnjaki in predani služabniki ljudstva. Vidite, v vsem tem in še čem bomo bistveno drugačni od drugih političnih strank in upamo, da bodo ljudje to začutili, verjeli in nam zaupali državno krmilo. Katere so po Vašem mnenju najbolj pereči problemi v naši državi, s katerimi se boste najprej spopadli? Naše ključne programske točke so vzpostavljanja pravične in pravne države, zmanjševanje javne porabe in pogojev za podjetništvo ter debirokratizacija. Pomislite, kaj vse smo uspeli storiti v zadnjih pičlih 12 dneh: idejo smo prek državljanske liste utelesili v novi stranki z domala kompletno kandidacijsko listo! Tako bomo tudi upravljali državo, učinkovito in s sprotnim reševanjem problemov. Če smem, bi povabil cenjene bralke in bralce, da si podrobneje pogledajo program na spletni strani http://www.lista-vi-rant.si. Katerim področjem se boste Vi osebno najbolj posvetili? Pri snovanju našega programa sem se najbolj posvetil etičnemu pristopu, zunanjim zadevam in pravnim vprašanjem oziroma pravosodju, ukvarjam, pa se tudi s pomorstvom, prometom in okoljem, kar je nemara logično glede na moje znanje in izkušnje. Povedali ste, da na državnozborskih volitvah ne boste nastopili kot kandidat za poslanca. Zakaj ne? Za poslanca se ne bom potegoval preprosto zato, ker ne bi hotel zasesti mesta nekomu, ki bi želel naslednja štiri leta delovati v slovenskem parlamentu, kjer sem sam že preživel en poln mandat, sicer v opoziciji, a vseeno učinkovito, na kar šem ponosen. Mimogrede, v piranski občini imamo izvrstno kandidatko, pametno, delovno in lepo, ki se bo zagotovo bolje odrezala kot jaz (smeh). Če se vseskozi borim za višjo etičnost naše druž- be, moram tudi sam ravnati etično, zato spoštujem javno izrečeno lastno odločitev, da ne bom kandidiral. Pri dosedanjih strankah meje tudi vedno motilo, da so se po volitvah odločale za raznovrstne rošade zaradi odhodov nekaterih izvoljenih poslancev v vlado ali na druge funkcije, njihovo mesto pa so zasedle osebe, za katere morda volivci niti ne bi volili. To ni korektno, kajti tisti, ki kandidira za poslanca, mora biti zagret, da bo to delo tudi opravljal. Za nameček je ena od posebnosti naše liste njena "nepolitičnost", namreč na njej skoraj zagotovo ne bo bivših ali sedanjih poslancev oziroma politikov, z izjemo dr. Viranta. Z drugimi besedami, s kolegicami in kolegi smo ocenili, da bi bile moje izkušnje in znanje bolj koristne na drugih področjih in nalogah kot v parlamentu. Vaše ime se pojavlja tudi kot ime ministra za zunanje zadeve v novi vladi. Kakšna bo osnovna zunanjepolitična usmeritev Slovenije in v katerih osnovnih točkah vidite potrebne spremembe naše zunanje politike? Bistvo prihodnje slovenske zunanje politike sem strnil v pet točk, in sicer: Prvič, arbitraža je zdaj danost, kajti zvonjenje po toči - preslabem oziroma pretirano tveganem arbitražnem sporazumu - je prepozno. Če bo Hrvaška 19. decembra podpisala pridru-žitveni sporazum z EU, bomo morali v 15 dneh formirati arbitražo in najkasneje do 19. januarja argumentirano in samozavestno, poudarjam, samozavestno, zavedajoč se zgodovinskih pravic, določiti vsebino spora ter do 19. decembra 2012 pripraviti čim boljši memorandum z vsemi dokazi in pravno argumentacijo. K sodelovanju je treba pritegniti vse, ki v naši domovini kaj vedo o tej problematiki, ne glede na njihovo stališče do arbitražnega sporazuma ali morebitno politično pripadnost. To je naša zadnja priložnost, da nam je morda prisojena pravična morska in kopenska meja. Drugič, zunanja politika bi morala biti bolj ljudska, gospodarska in akademska, torej namenjena ljudem, našemu gospodarstvu in našim univerzam ter drugim znanstveno-izobraževalnim institucijam, vključno z Evro-sredozemsko univerzo, ki je, mimogrede, v veliki meri nastala na mojo pobudo. Metaforično bi morda lahko rekel, da beli ovratniki - diplomati ne smejo biti obsedeni s svojo belino, temveč morajo lepšati modre ovratnike -vse ljudi. Tretjič, odnosi s sosednjimi državami morajo biti še boljši in morajo temeljiti na spoštovanju, skupnih interesih in zlasti enakopravnosti. Za prijateljstvo sta potrebna najmanj dva, pri čemer morata biti oba pripravljena na uravnoteženo uveljavljanje svojih interesov in popuščanje, na kompromis, ne pa na prevlado enega nad drugim, kot se to 'prevečkrat dogaja v praksi. Četrtič, V zamejstvu in drugod po svetu živi okoli pol milijona naših rojakov, za katere moramo še bolj skrbeti, pa ne le na formalen način, denimo z ustanavljanjem posebnih državnih organov ali celo specializiranega ministrstva, temveč s konkretnimi potezami. Za tako majhen narod je sleherni zdomec izjemno dragocen, vendar ta največkrat ostane v tujini ali pretrga sti- ke z nami zgolj za to, ker se mačeha domovina ne zmeni zanj. Petič, zunanja politika mora biti tudi zelena, trajnostna, in mora v največji možni meri prispevati k varovanju okolja in izboljševanju njegove kakovosti. Tipičen primer dosedanje slabe prakse sta recimo plinska terminala s plinovodom, ki ju Italija že pet let načrtuje in skorajda gradi v Tržaškem zalivu, okoljsko ministrstvo pa se medlo pogaja in odlaša z uporabo pravnih sredstev, ki jih omogoča evropsko pravo. V takšnih primerih bi morala odločno ukrepata slovenska diplomacija, celotna vlada in takisto predsednik republike, da o našem okoljskem evropskem komisarju raje ne izgubljam besed. Hvala za pogovor in obilo uspeha na prihajajočih volitvah. Bojan Oblak Ustanovni kongres Državljanske liste Gregorja Viranta (foto: Bobo) Mojca Vrh s.P. Cankarjeva 26 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 44 10 FRIZERSKI SALON MOJCA URNIK PON • SRE • PET 13°° • 20°° TOR • ČET 07°° • 14°° SOBOTA 08°° • 13°° : Inoa y.egEAL m ™ FRIZERSKI SALON "MOJCA” lil* V našem salonu smo vedno v prijetni družbi. Kolektiv frizerskega salona Mojca se ob 10. obletnici vsem svojim strankam iskreno zahvaljuje za izkazano zaupanje. UH S Ima svoj prostor v starem mestnem jedru Ilirske Bistrice, Cankarjeva 26 ob Baby centru. Mojstrica Mojca in njeni sodelavci Matea, Peter in Ana uspešno sledijo svetovnim smernicam za lepši videz las tako ženskih kot moških vseh starosti. Z vrhunskimi preparati za nego las vam zagotavljamo kakovostne storitve, odlične rezultate in dobro počutje. Poskrbeli bomo tudi za vaš obraz in vam naredili make up za različne priložnosti. Z lastnimi izkušnjami in dognanji so izoblikovali svoj pristop, kako v čim krajšem času priti do rezultatov, ki zagotavljajo odlično počutje v lastnem telesu. NOVOST V SALONU Lepe ženske roke in nohti so bili že od nekdaj občudovani! Ker so roke izraz nas sami si-vzemi te nekaj časa tudi za nego nohtov. Nudimo vam izdelavo geliranih nohtov, podaljševanje ali utrjevanje naravnih nohtov s konicami ali šablonami. Ob 10. Obletnici delovanja našega frizerskega satom se zahvaljujemo vsem našim zvestim strankam in za vas smo pripravili celo paleto različnih ugodnosti zato, da se boste z veseljem k nam vračali. j|ij * m mmm IZMENJAVE V spomladanskem času smo člani Turističnega društva II. Bistrica navezali stike s turističnim društvom občine Kidričevo in sicer preko Višje šole za gostinstvo in turizem iz Maribora. Profesor Davorin Urih, ki predava na tej šoli, ja predsednik TD občine Kidričevo. Študenti in dva profesorja so bili z obiskom v naših krajih in s predstavitvijo le teh zelo zadovoljni, zato smo si obljubili izmenjavo naših kulturnih skupin ob priliki krajevnih prireditev obeh občin. Že konec avgusta smo iz TD Kidričevo prejeli vabilo, s katerim so nas na 18. septembra povabili v Starošince, na prireditev »Zahvala polju«. To je majhna, lepa ravninska vasica, ki je bila na ta dan še posebej lepo okrašena. Prosili so nas, naj s seboj pripeljemo kakšno glasbeno, plesno ali pevsko skupino, obenem pa naj bi pri njih predstavili tudi del naše kulturne dediščine. Tako smo bili vključeni v njihov program kot glavni gosti. Priprave so se takoj pričele in upravni odbor našega društva se je odločil, da k sodelovanju povabimo KETŠD Alojz Mihelčič Harije, Folklorno skupino Gradina, KETŠD Prem in gospo Darinko iz Jablanice s svojimi domačimi siri. O vseh naštetih ni potrebno posebej govoriti, saj vedno in povsod navdušijo! Člani TD smo se na obisk pripravili tako, da smo s seboj odnesli nekaj propagandnega materiala ter kuhinjske pripomočke za kuhanje krompirja v zevnici ter kotel za kuhanje krompirjevega golaža. V Starošince smo, seveda, prišli veselo Ko smo izstopili iz avtobusa, je Andraž zaigral ostali pa pritegnili in zapeli »Najlepša je trnovska fara«. In led je bil prebit. Harijci in Gradina so celo popoldne skrbeli za kulturni program; Premke so imele delavnico izdelovanja rož iz krep papirja; gospa Darinka je navdušila s siri in svojimi štruklji; vsi ostali smo skrbeli za kuhinjo in komunikacijo. Vaščani Starošin-cev so pripravili bogat sejem s prikazom že izumrlih obrti: predenje, izdelava oblačil iz domače volne; videli smo Na špargeti naše stojnice smo ponujali pohanje in čj-špove njoke, ki so jih pripravile članice društev Gradine in KETŠD Harije. Naši vrli ku- harici, Silva in Lidija, sta bili za svoj golaž dobro ocenjeni in prejeli diplomo za sicer nehvaležno 4. mesto. Čisto malo je manjkalo pa bi domov prinesli eno medaljo! Pa drugič. Domov smo se vrnili veseli in zadovoljni, saj smo, poleg tega, da smo se zabavali, tudi pridno in združno delali in od gostitelja prejeli vse pohvale in zahvale. Naj se na tem mestu zahvalim TD občine Kidričevo za vso prijaznost ter za povračilo stroškov avtobusnega prevoza, saj sami tega stroška ne bi mogli pokriti! HVALA! Starošincem še enkrat HVALA za prijetno in plodno sodelovanje! Seveda, smo si sodelovanje obljubili še za vnaprej. Milojka Primc, Foto: Irena in Nejc spominčke visoke kakovosti, niso manjkali prikazi in tekmovanja pri domačih opravilih, kot so ličkanje koruze, čiščenje buč, luščenje fižola... in seveda nastopi domačih kultur- nih skupin. Pozdravit nas je prišel župan občine Kidričevo Anton Leskovar in nam podaril veliko knjigo, »Zbornik občine Kidričevo«. Mi smo mu podarili drobno knjižico »110 let TD Ilirska Bistrica« in stekleničko naše 'brkinske za na zob'. Turizem smo ljudje TURISTIČNO KULTURNE Pivka TD Pivka na izletu Turistično društvo Pivka se je tudi letos odločilo, da svoje člane nagradi z izletom. Na drugo oktobrsko soboto smo se v hladnem jutru zbrali v Pivki ter se odpeljali proti Posočju. Pozdravili so nas v petkovem popoldnevu obeljeni vršaci, ki pa nam niso skvarili dobre volje, ampak le popestrili prihajajoč dan. Obiskali smo Sirarski muzej mlekarne Planika v Tolminu nato pa se podali do Italijanske kostnice nad Kobaridom. Sledila so Tolminska korita, kjer smo se prijetno sprehodili po krožni poti ob zeleni reki Tolminki, naše starejše udeleženke pa so prijetno klepetale v senčici gostišča. Po okrepčilnem kosilu smo se podali še na prelepo Sočo, ki seji v Mostu na Soči pridruži Idrijca. Na lepo urejeni ladji Lucija nas je dobro uro zabaval kapetan Dejan in nam »za hec« pripravil tudi čisto pravo mornarsko poroko. Prijetno utrujena in polna lepih vtisov se je ekipa 17 turistov v večernih urah vrnila v Pivko in razšla v želji po novih dogodivščinah. Petra Šajn, TD Pivka PIŠITE NAM sneznik@siol.com Tekmovanje Kneški gasilci najboljši v regiji Zmagovalna ekipa s predsednikom Obalno-kraške regije Antonom Delostom in poveljnikom Gasilske zveze Slovenije Matjažem Klaričem V soboto, 1.10.2011, seje v Kopru odvilo regijsko in mednarodno tekmovanje v gasilskih disciplinah, katerega smo se po uspešnem tekmovanju v Gasilski zvezi Ilirska Bistrica, udeležili tudi kneški gasilci. Prihod na prizorišče tekmovanja je bil zelo razgiban, saj se je tam mudilo preko 80 ekip iz celotne Slovenije in tudi iz sosednjih držav. Po časovnici smo bili zelo hitro na vrsti in tako s prvo vajo pričeli že 20 minut čez deveto. Sledili sta še dve vaji, nato pa dolgo čakanje na razglasitev rezultatov, ki pa so bili veliko presenečenje za kneško ekipo. V kategoriji »Člani B-CTIF« smo zasedli najvišjo stopnico in tako ugnali celotno konkurenco v Obalno-kraški regiji. Navdušenje je bilo nepopisno, novica pa seje v domače kraje preselila hitreje kot strela z jasnega, saj so kaj kmalu zabrneli mnogi telefoni. Tako smo na sončen oktobrski dan knežani znova dokazali, da ima gasilstvo resnično korenine v Knežaku, kar nedvomno dokazujejo sedanje aktivne generacije. Bravo kneški gasilci! Erik Delost aktualno... SVETUJEMO IN VAM DOBAVIMO USTREZNO KAMINSKO PEČ NA PE1ETE Ali PAVA. GOSTILNA SLOVENIJE Gostilne v Sloveniji so ena od sestavin naše dediščinske in sodobne kulinarične razpoznavnosti. Stoletja sooblikujejo podobo gastronomske kulture in pomenijo pomembna središča družabnosti, uživanja ob dobrih jedeh in odličnih vinih ter okolja za sestanke, sprejeme in praznovanja. V pestrem razvoju in paleti okusov so se gostilne v Sloveniji razvijale kot značilne družinske gostinske dejavnosti. Njihovo poimenovanje »gostilne« je povezano z gosti in predvsem gostoljubnostmi, s katerimi jih vabijo gostilničarji k odkrivanju okusov hišnih, lokalnih, regionalnih, slovenskih in mednarodnih jedi ter nazdravljanju z rujnimi vini.... Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in turizem po dvajsetih letih poskusov uvaja novo blagovno znamko Gostilna Slovenije za dvig prepoznavnosti slovenske kulinarike. Blagovno znamko lahko uporabljajo gostinci, ki so člani Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije in izpolnjujejo določila predpisana v pravilniku, da je štiri petine njihove ponudbe hišne, regionalne oziroma slovenske, ker je vsaj pol sestavin v njihovih jedeh lokalnih in večina pijač v ponudbi slovenskih. Letošnjega oktobra si je v vsej državi prislužilo blagovno znamko Gostilna Slovenije 28 slovenskih gostincev, med njimi domača gostilna-picerija Škorpion iz Rečice, kateri je bila podeljena pravica do uporabe kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenije, v ponedeljek, 10. oktobra, na slovesnosti v gostilni Skok, v Štorjah pri Sežani. Svečano listino in izvesek sta podelila Bogdan Oblak, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem OZS Matjaž Mate. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril soavtor projekta, etnolog dr. Janez Bogataj, za rijetno vzdušje so poskrbeli avrinski godci, ob zaključku pa je vsaka izmed dobitnic pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke, postregla s tipično domačo jedjo. Hišna kuharica Milena Jenko je za to priložnost pripravila kumpir ne zjvnci in odlične štruklje, ki so v trenutku pošli. Iskrene čestitke. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica TIM 36 DAVID ŠKRU s.p. Zalčill 6250 Ilirska Bistrica mii GSM/Telefon: +386(0)40 622 917 +386 (0)40 622 916 E-mail: tim36prevozi@gmail.com Prevozništvo in trgovina Blagovna znamka 8. REDNA SEJA OS OBČINE PIVKA V sredo, 5. oktobra se je Občinski svet Občine Pivka sestal na svoii8. redni seji. Tokratno zasedanje svetnikovje potekalo na Osnovni šoli Košana, kjer je bilo pred uradno sejo tudi odprtje prenovljenih garderob in sanitarij. Na dnevnem redu so občinski svetniki obravnavali dvanajst točk. Največji poudarek je bil na seji namenjen predlogu rebalansa proračuna Občine Pivka za leto 2011. Predlog rebalansa proračuna Občine Pivka za leto 2011 je bil s strani občinskih svetnikov na seji tudi potrjen in sprejet. Glede na veljavni proračun v prvem polletju letošnjega leta je bistvena sprememba novega proračuna v tem, da se bodo tako prihodki kot odhodki občinske blagajne znižali, nižje pa bo tudi zadolževanje. Na finančno stanje občinske blagajne je vplival predvsem spremenjen način financiranja izgradnje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, saj je po pogodbi z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo predvideno, da se v letu 2011 izvede in sofinancira le del investicije, preostala vrednost sofinanciranja pa bo izvedena v letu 2012. Ne glede na precejšnje znižanje tako prihodkov kot odhodkov v rebalansu proračuna Občine Pivka za leto 2011 bo Občina Pivka do konca leta uspela realizirati vse večje projekte, kijih je tudi prvotno načrtovala za letošnje leto, in sicer: • Prenova objekta Kolodvorska 4, • Obnova Jakličevega studenca, • Obnova sanitarij in garderob v OŠ Košana, • Izgradnja I. faze vrtca Vetrnica, • Dokončanje projekta Nadvoz Gornja Košana, • Izgradnja IV. faze kanalizacije v Zagorju, • Začetek izgradnje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, • Priprava vse dokumentacije za izvedbo kohezijskih projektov Kanalizacija in ČN Pivka ter Magistralni vodovod. PIŠITE NAM sneznik@siol.com Pivka, Košana ODPRTJE OBNOVLJENIH GARDEROB IN SANITARIJ Z oktobrom je osnovna šola Košana bogatejša za nove garderobe in sanitarije. Odprtja so se udeležili vsi občinski svetniki, delavci šole, starši in učenci. Slavnostni prerez traku sta izvedla župan Občine Pivka Robert Smrdelj in ravnateljica OŠ Košana Neva Brce. Kulturni Program so pripravili učenci OŠ Košana. Izvajalec obnove garderob in sanitarij ob telovadnici v OŠ Košana, ki se je izvajala v času poletnih počitnic, je bilo podjetje STANOVANJSKA, d.o.o., projektantsko Podjetje je bilo PROMA Lidija Marinšek s.p., nadzor nad izvedbo del pa je opravljalo Podjetje INGRA gradbeni inženiring METKA ISKRA s.p.. Skupna vrednost investicije znaša skoraj 77.000,00 ^ z vključenim DDV-jem, od tega je Občina Pivka na razpisu, od Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, uspela Pridobiti 10.500,00 €. Obnovitvena dela so obsegala prenovo vseh obsto- ječih prostorov, sanitarij in garderob na površini 64m2 ter obnovo povezovalnega hodnika površine 56 m2, na katerem seje uredil tudi prostor za čistila. Tlorisna površina garderob se je povečala na račun zmanjšanja prostora za orodja ob športni dvorani. Uredilo seje pisarno za delegata, garderobo s tušem za sodnika, moške in ženske sanitarije in dva sklopa garderob s kopalnicami, v katerih so vgrajene tuš kabine z montažnimi pregradnimi stenami. Potrebno je bilo rušenje določenih obstoječih predelnih sten, izvršilo se je razne preboje ter ustrezno pozidalo nove predelne stene in zazidalo odprtine. Na omenjenem sklopu se je v celoti zamenjalo vse dotrajane strojne instalacije in sicer vodovodne instalacije, centralno kurjavo, notranjo kanalizacijo in celotno elektro instalacijo, vključno s svetili. Elektro instalacija je sedaj izvedena v podometni izvedbi, pred obnovo pa je bila vsa elektro instalacija nadometna - torej vidna in pritrjena na zidove, zidane iz silikatne opeke normalnega formata. Ker so bile te stene zelo dotrajane, se je le-te v celoti ometalo z ometom in delno obložilo z novo keramično oblogo, delno pa poslikalo s pralno barvo. V navedenem območju obnove so na novo izvedena tlakarska, keramičarska in slikopleskarska dela, vgrajena so nova vrata in okna ter nova sanitarna keramika. ZAVAROVANJE PROTI T0CI IN K AIK0 ZAVAROVANJE MENJAVA mo ZA NOVO U DOBO FINANCIRANJA VOZKA " ... Pandi 1.2 8v Atiive. ABSzEBD. varnostna blazina za Punte Evo 3v'U Sv SIS Atiive SX voznika... Poraba goriva: 4,81/100 Km. MS*CO,: Klimatska naprava, ABS In EBO. vam srvitrrssr INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: ‘CENTRALNO OGREVANJE ‘VODOVODNE INSTALACIJE ‘PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE oktober 2011 O ______________________zgodilo se je... Novice iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije KGZS na jesenskem sejmu v Komendi Jesenski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije v Komendi je potekal od 7. do 9. oktobra. Rdeča nit letošnjega sejma v organizaciji Konjeniškega kluba Komenda so bili obnovljivi viri energije in pripadajoča mehanizacija. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi praktične prikaze uporabe mehanizacije. Gril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je na slovesnosti ob odprtju sejma pohvalil organizatorje za skrbno pripravljeno sejemsko in obsejemsko dogajanje. V svojem govoru se je dotaknil težav v kmetijstvu. Izhoda iz krize po njegovem ne bo, dokler bomo samo tarnali. »Nehajmo jamrati, začnimo delati in pomagati drug drugemu,« je poudaril. Smrkolj tudi ne pristaja na stališče, da se nič ne splača. »Vse se splača, če imaš dober odnos do narave, kmetijstva in ljudi,« je še dodal. Sejem so uradno odprli predsednik Konjeniškega kluba Komenda Alojz Lah, predsednik KGZS Ciril Smrkolj, župan občine Komenda Tomaž Drolec in župan občine Sremska Mitroviča iz Republike Srbije Branislav Nedimovič. KGZS se je na sejmu tudi letos predstavila s svojim razstavnim prostorom, kjer je med drugim predstavila mednarodni projekt Efficient 20 - projekt za zmanjševanje porabe goriva pri kmetijskih in gozdarskih delih. Podeželje v mestu Maribor posvečeno lokalno pridelanemu sadju in zelenjavi Zadnja letošnja prireditev Podeželje v mestu v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zavoda za turizem Maribor je potekala sredi septembra v Mariboru. V okviru Festivala Stare trte 2011 se je na Glavnem trgu s svojimi pridelki in izdelki predstavilo 25 slovenskih kmetij. Sobotno dogajanje je bilo posvečeno pomenu lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Obiskovalci Podeželja v mestu so lahko tokrat poskusili obložene kruhke s slovensko integrirano zelenjavo, ki jih je zanje pripravila Zadruga sadje in zelenjava. Prava paša za oči pa je bila modna revija izdelkov iz ovčje volne, ki jo je organiziral Soven. So-ven je pripravil tudi delavnico polstenja z naravno slovensko ovčjo volno. Obiskovalci delavnice so tako spoznali eno najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, pri kateri se ustvarja polst - netkano blago. Za prijetno vzdušje na trguje poskrbel ansambel Krila. Kmetje, pridružite se projektu Tradicionalni slovenski zajtrk Na vseh osnovnih šolah in vrtcih v Sloveniji bo 18. novembra 2011 potekal »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Gre za medresorski projekt, v katerem sodelujejo vsi, ki so kakorkoli povezani s hrano, zdravjem in poučevanjem o pomenu kmeta, kmetijstva in lokalne oskrbe s pridelki in izdelki. Del projekta je tudi splošno osveščanje mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnostih. Pri projektu sodeluje tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. V okviru »Tradicionalnega slovenskega zajtrka« 18. novembra bodo imeli otroci v osnovnih šolah in vrtcih za zajtrk na mizi kruh, maslo, med, mleko in jabolka - vse slovenskega porekla. Donacije za vrtce Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije naproša vse kmetije, ki bi vrtcem želele podariti surovo mleko in jabolka, da se obrnejo na svo- jega kmetijskega svetovalca pri kmetijsko gozdarskem zavodu ali na koordinatorja kratkih verig pri kmetijsko gozdarskem zavodu. Koordinatorji kratkih verig pri KGZS-zavodih: KGZS-Zavod MB Martina PLOJ 02/228 49 30 martina.ploj@kmetijski-za-vod.si KGZS-Zavod CE Igor ŠKERBOT 03/ 42 55 514 igor.skerbot@ce.kgzs.si KGZS-Zavod NM Natalija PELKO 07/ 373 05 89 npelko@gov.si KGZS-Zavod KR Vanja Bajd Frelih 04/ 511 27 01 vanja.bajd-frelih@kr.kgzs.s KGZS-ZavodLJ Janez OCEPEK 01/723 12 36 janez.ocepek@lj.kgzs.si KGZS- Zavod PT Stane LEVART 02/ 729 09 43 stane.levart@kgz-ptuj.si KGZS-Zavod GO Srečko HORVAT 05/ 731 28 53 srecko.horvat@go.kgzs.si KGZS-ZavodMS Marko SLAVIČ 02/ 584 98 60 marko.slavic@gov.si Naravoslovni dan na kmetiji V tednu od 14. novembra do 18. novembra 2011 bodo po osnovnih šolah in vrtcih potekale različne aktivnosti. Ena izmed njih je tudi naravoslovni dan. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije vabi vse zainteresirane kmetije in srednje kmetijske šole, da se vključijo v ta del projekta. Naravoslovni dan se lahko namreč izvede na kmetiji v obliki ogleda kmetije, sodelovanja otrok pri kmečkih opravilih, degustacije izdelkov s kmetij, prikaza kmečkih opravil in podobno. V kolikor želite biti del tega pomembnega projekta, vas prosimo, da izpolnite tabelo, v katero vpišete naslednje podatke: ime in priimek, naslov, kontakt (telefonska številka, elektronski naslov), usmeritev kmetije, ponudba za otroke, najprimernejši čas za obisk kmetije (med 14. in 18. novembrom 2011) in število otrok, ki jih lahko sprejmete. Tabela s podatki ponudnikov je objavljena na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije http:// www.kgzs.si/ in dostopna vsem osnovnim šolam ter vrtcem v Sloveniji. Izpolnjeno tabelo pošljite na naslov Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135, 1000 Ljubljana s pripisom Tradicionalni slovenski zajtrk ali na elektronski naslov jerica.potocnik@kgzs.si. Napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Tonjo Janežič Zadnjo letošnjo prireditev popestrila modna revija izdelkov iz ovčje volne. Trgovina A3-moda Bazoviška cesta 32, 6250 Ilirska Bistrica 05 / 90 368 48 Turistično društvo Pivka je ob 4. oktobru - svetovnem dnevu živali v Krpanovem domu pripravilo prireditev z naslovom »Radi imamo živali«. Dodano vrednost je prireditvi nedvomno dala dobrodelnost, saj so organizatorji zbrane odeje, hrano in pripomočke za živali podarili Zavetišču za živali Horjul. Obiskovalci so se seznanili z oskrbo živali, spregovorili z veterinarjem in kinologom, kupili izdelke za živali, izvedeli kako ravnati, če srečamo psa brez lastnika, se naučili oskrbeti pasji ugriz, si ogledali vaje poslušnosti in nastop skupine »Postojnske burje«, pobožali policijskega psa in še veliko drugega. Radi imamo živali OBELEZITEV SVETOVNEGA DNEVA ŽIVALI Ilirska Bistrica Kmetijska tržnica Tradicionalna Kmetijska tržnica je med 23. in 25. septembrom v Ilirsko Bistrico privabila številne razstavljavce in obiskovalce. Večdnevna prireditev se je pričela na gradu Prem, s strokovnim posvetom na temo »Ilirska Bistrica med Trstom in Reko«, z namenom osvetlitve dosedanjih izkušenj in možnosti sodelovanja na področju trženja kmetijskih proizvodov na območju Kvarnega in Istre ter Trsta. Posveta seje med drugim udeležil tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan. Po njegovem mnenju je potrebno lokalno samooskrbo nujno pospešiti. Na Bistriškem nam to lahko uspe tudi s povezovanjem pridelovalcev in prodajo čez mejo. Minister je poudaril tudi pomen javnih zavodov za lokalne pridelovalce. Tako denimo samo osnovne šole kupijo na leto hrane za 62 milijonov evrov, zato je potrebno povečati oskrbo javnih zavodov z domačo hrano iz lokalnega okolja. V soboto in nedeljo pa je pod šotori potekala bogata tržnica. Na stojnicah je kar 67 ponudnikov iz Bistriške in okoliških občin ponujalo domače izdelke, značilne za te kraje. Največ je bilo krompirja, zelja in jabolk, manjkala pa niso niti zelišča, med in domača mila. Na ogled je bila tudi razstava stare kmetijske mehanizacije in motornih žag. Letošnji kulturni program so oblikovale članice društva podeželskih žena, tamburaši iz skupine Vremščica, folklorna skupina Žejane iz sosednje Hrvaške ter Brštulin banda iz Harij. Podeljena so bila priznanja regijskega ocenjevanja medu in žganj, za otroke pa je potekala delavnica pod vodstvom Tamare Urbančič. To pa ni bila edina delavnica, saj je društvo podeželskih žena pripravilo še zanimivo delavnico kuhanja štrukljev. V okviru tržnice so organizatorji pripravili tudi predavanje na temo predelave zelja in okroglo mizo o trženju kmetijskih izdelkov. V nedeljo so se na tekmovanju kuhanja »krompirja v zevnici« pomerili predstavniki občin Matulji, Hrpelje-Kozina, Pivka in Ilirska Bistrica ter nekaterih društev. TURISTIČNO DRUŠTVO TEKMOVALO VKUHANJU ' d •' y »KRMPJRJA V ktrlWBk ZJVNCI« w Hf n/jflr l$|| IPSf Turistično društvo Pivka je tekmovalo v kuhanju krm- L-j| S \ »!, \»- pjrja u zjvnci na Kmetijski W §?MBsagt 1 lisk H/P* ’ s -f/HHR \ '9B; (j j tržnici v Ilirski Bistrici. Ekipa, M Wmi j ki so jo sestavljale Zorka Kle- \ ■; \ men, Martina Smrdelj in Petra Šajn seje odlično odrezala in jjg':A: zasedla odlično 2. mesto! J^ljivp miJiiiii ir mil um oktober 2011 zgodilo se je... Regijsko ocenjevanje sadnih žganj 2011 PROJEKT PROMOCIJA BRKINSKE SADNE CESTE '-f' Krasa in Brkinov ^ih DIVAČA (>riih»»VHi lailfarjcr } AuteNtica V sklopu Projekta Promocija Brkinske sadne ceste sta Kmetijska svetovalna služba in Društvo brkinskih sadjarjev organizirala regijsko ocenjevanje sadnih žganj (slivovec, žganje iz jabolk, hrušk, brinjevec. ..). Na ocenjevanje je prispelo 56 vzorcev sadnih žganj iz celotnega brkinskega sadnega okoliša. Vzorce je ocenjevala tri članska strokovna komisija iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Ocenjevanje je potekalo po 20 točkovnem sistemu na podlagi pravilnika, po katerem ocenjujejo tudi na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Ocenjevali smo čistost - 5 točk, aromo- 5 točk, okus - 5 točk in harmoničnost - 5 točk. Pri končni oceni smo upoštevali povprečje vseh članov komisije. Ocenili smo 3 vzorce sadjevcev, 10 jabolčnih, 8 hruševih žganj, 24 slivovcev, 9 brinjevcev, eno češnjevo in eno grozdno žganje. Žganja, ki so dosegla od 18,00 do 20,00 točk so nagrajena z zlatim priznanjem, od 16,5 do 17,99 točk s srebrnim priznanjem in od 15,00 do 16,49 točk pa z bronastim priznanjem. Podeljenih je bilo 23 zlatih, 19 srebrnih in 12 bronastih priznanj. Zlata priznanja so prejeli: - za jabolčno žganje: Biščak Anton in Mohorčič Jože - za hruševo žganje: Drago Vatovec, Sadjarska kmetija Morelj in Mohorčič Jože - za češnjevo žganje: Sadjarska kmetija Pečar - za slivovec: Družina Klemen, Frank Jože, Biščak Anton, Sadjarska družina Morelj, Jelušič Franc, Vatovec Drago in Segulin Angel - za brinjevec: Gvardjančič David, Vatovec Drago, Požrl Drago in Milena, Bolčič Jože, Sadjarska kmetija Pečar, Jelušič Franc in Šiškovič Igor Srebrna priznanja so prejeli: - za sadjevec: Jenko Ivan in Sadjarska kmetija Morelj - za jabolčno žganje: Družina Klemen, Biščak Anton, Sadjarska kmetija Pečar in Segulin Angel - za hruševo žganje: Mohorčič Jože in Družina Klemen - za slivovec: Šiškovič Igor, Kresevič Marčelo, Frank Jože, Štemberger Božidar, Mohorčič Jože, Sadjarska kmetija Morelj, Primc Vincenc in Bolčič Jože - za brinjevec: Iskra Denis in Branko Mevlja Bronasta priznanja so prejeli: - za sadjevec: Kmetija Tomažič - za jabolčno žganje: Biščak Anton - za hruševo žganje: Sadjarska kmetija Pečar in Sadjarska kmetija Morelj - za slivovec: Dujčeva domačija, Sadjarska kmetija Pečar, Družina Kaluža, Kmetija Tomažič, Jenko Ivan, Božič Jadran in Gvardjančič David - za grozdno žganje: Mevlja Branko Vsem sodelujočim čestitamo za sodelovanje in prejeta priznanja, ter želimo še naprej uspešno delo. Kmetijska svetovalna služba Danijela Volk Dobrodelnost _ _ _ _ Gorje mu, ki v nesreči biva sam, Ir C j! |\yj f-1 /X | l\#| | J a srečen ni, kdor srečo uživa sam! Kedor pa srečo vživa sam naj še solze preliva sam! (Simon Gregorčič) Velikokrat se človeškega življenja poleg rojstva in smrti dotakne še trpljenje bolezni. Ko se zavemo resnosti » usode », nam na žalost nobeno pojasnjevanje ne more dati zadovoljivega odgovora na vprašanje: zakaj bolezen? Zakaj trpljenje? In kam nas to pelje? Na žalost nam nič ne pomaga bežati pred kruto resnico. Ostane nam le upanje in iskanje kako temu novo nastalemu položaju dati smisel. Priznamo si lahko, da na novo nastajajočo življenjsko pot nismo pripravljeni, pa tudi poznana nam ni. Breme življenja ob nenehnem glodanju bolezni postaja z vsakim dnem težje. Lepo, pa tudi hvale vredno je, ko srečuješ na tej poti ljudi, ki te razumejo in so ti tudi pripravljeni pomagati. Zato stopimo skupaj in se pridružimo akciji zbiranja finančnih sredstev za nabavo prepotrebnega osebnega dvigala za 7 let starega Žiga. V cvetu svojega otroškega življenja bi od Žige pričakovali da bo vnašal veselje mladega nadobudnega fanta v življenje, igro z prijatelji ali šolo. Žal mu je življenjska pot naložila breme tako, da se bistveno razlikuje od ostalih njegovih vrstnikov. Fizična moč pri njegovih aktivnostih seje močno zmanjša in zanj prestavlja velik napor. Pri treh letih pol so pri Žigu postavili diagnozo - Duchenova mišična distrofija. Kaj to pomeni? To je progresivna (napredujoča) mišična bolezen, ki sčasoma prizadene in oslabi vse mišice v telesu in je za zdaj na žalost še neozdravljiva. Težko je reči, kaj še Žigo čaka. Po napovedi zdravnikov bo pristal na električnem invalidskem vozičku, saj mu že sedaj hoja po klančini prestavlja velik napor, medtem ko hoje po stopnicah ne zmore več. Pri njemu ni več razposajenega otroškega teka, niti vožnje z kolesom. Pomoč potrebuje tudi pri nam vsakdanjih »rutinskih« stvareh; oblačenju, umivanju, obuvanju,... Žigi so zdravniki odkrili in potrdili tudi lažjo motnjo v duševnem razvoju. Trenutno je učenec drugega razreda osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobraževalnim standardom. Žiga že sedaj uporablja navaden invalidski voziček in potrebuje pomoč pri gibanju po hiši, njeni okolici ali obiskovanju različnih terapij. V želji, da bi Žiga postal lažje mobilen če tudi na invalidskem vozičku mu želijo starši ob hiši postavili hišno dvigalo. Vrednost investicije z nakupom in vgradnjo nadvse potrebnega dvigala predstavlja za družino preveliko finančno breme. V družini imajo še očeta Darja, kateri je po težki operaciji na odprtem srcu pri komaj 37 letih postal delovni invalid. Svoje delo opravlja polovični delovni čas, ostali čas pa je invalidsko upokojen. Odprimo svoja srca in se pridružimo načrtovani akciji zbiranja finančnih sredstev in pomagajmo Žigi. Za pravne in fizične osebe je TRR št. 10100-0049967993 odprt pri Banki Koper, PE Ilirska Bistrica s pripisom za Žigo Kreblja oziroma za pravne osebe na račun Društva distrofi-kov Slovenije št. 03134-1000000534 sklic na številko 00 238056 odprt pri SKB banki. Tradicionalna prireditev Sodelovanje SPREHOD OB VODI 2011 Letošnji SPREHOD je sicer potekal v času dolgotrajne suše in zato ob suhih potokih, je pa vseeno priteklo nekaj svežega, v obliki letaka BISTRIŠKE VODE. Upravni odbor TD se je odločil, da bo, namesto dragih vabil raje izdal letak. Vabila smo nadomestili z elektronskimi in ustnimi sporočili ter objavami v različnih časopisih. Predstavitev letaka je potekala v petek, 30. oktobra v Ho-dnikovem mlinu. Besedilo za letak je prispevala diplomantka Mateja Kakež, ki je letos diplomirala iz etnologije in sicer prav na temo vode: povezanost ljudi, Bistričanov z vodo. V ta namen je naša članica Sonja Čeligoj pripravila in predstavila Intervju z Matejo. V'Mickinikuhinji'smopripravilirazstavostarihčipk,kisijoje z zanimanjem ogledal sicer naključni obiskovalec, naš pesnik, gospod Zlobec. Razstavo so podprle čipkarice iz Kosez in Prema, ki so prikazale čipkarsko dejavnost. Na ulici, pred Hodnikovim mlinom, se je z multimedijo trudil član Dejan in nam prikazal posnetke predhodnih SPREHODOV. Srečanje smo zaključili s pokušino domačega grozdja iz Dejanove brajde, s štruklji Anke Gržina iz Dolnjega Zemona ter s sladkim moštom. Petkovo prireditev je oblikovala in vodila članica Dušanka Zlosel. Sobotno dopoldne je potekalo na tržni dan, ko je bilo v mestnem jedru veliko število ljudi. Mestni vrvež sta popestrili Folklorna skupina GRADINA in BRŠTULIN BANDA, ki so zaplesali in zapeli po Cankarjevi ulici. Ljudje so bili navdušeni, ploskali so in skupaj z njimi zapeli nekaj že davno pozabljenih pesmi. Izdelovanje cvetja iz krep paprija, žal, počasi izginja. Le članice KEŠD PREM jo še namensko vzdržujejo. Če se ne bomo malo potrudili in prenesli te spretnosti na mlade, bomo izgubili eno od ta lepših, prav naših, dejavnosti. Razstavo motorjev pionirjev so pripravili člani Avto moto kluba BISTRC. Prav lepo jih je bilo videti po dolgem času! Hvala lepa, člani BISTRCA, da ste svoje konjičke takole prezračili! Prijetno utrujeni so se upokojenci - pohodniki, vrnili s pohoda. Pod vodstvom članice Silve Dekleva so raziskovali sicer suhe izvire bistriških hudourniških potokov. Ob tem so jim zanimive informacije posredovali tudi nekateri prebivalci iz Guranj'ga kraja, za kar se jim toplo zahvaljujemo! Naš sprehod smo zaključili, kot se spodobi, z malico. Članici Vida in Silva sta skuhali dve veliki kozici krompirja v zevnici. Povem vam, jaz sem zamudila in ostala sta mi le dva krompirčka na dnu lonca! Vsem, ki ste sodelovali, hvala za vaš dragocen prispevek! S fotografijo se je oba dneva trudila članica Irena Štem-bergar. Milojka Primc STAJERSKO-BRKINSKA NAVEZA j?k 'A*' V začetku letošnjega leta so trikrat obiskali Harije študentje Višje šole za gostinstvo in turizem iz Maribora. Spremljal jih je prof. Davorin Urih, ki je hkrati tudi predsednik TD Občine Kidričevo. Beseda je dala besedo in kmalu seje rodilo pravo prijateljstvo. Slednjega smo še bolj utrdili z obiskom na Štajerskem in letošnjo Bučjado, ko so, tokrat člani TD Občine Kidričevo obiskali Harije, poskrbeli za del nedeljskega programa in se predstavili na promocijski stojnici, ki se je kar šibila pod težo štajerskih dobrot. Seveda smo izmenjali tudi bučna in še nekatera druga semena. Kako se bo kje obneslo, bo pokazal čas. Čas bo pokazal tudi kaj smo se drug od drugega naučili. Iskrena hvala predsednici TD Ilirska Bistrica Milojki Primc in prof. Davorinu Urihu, ki sta zaslužna, za nova poznanstva, nova prijateljstva, nove izkušnje, promocijo kraja in trenutke po katerih človek meri svoje življenje. Alenka Penko, KETŠD Alojzij Mihelčič Harije JAGR^ Ustoritve in najemVD Janez Kastelic s.p. Knežak 33 • 6253 KNEŽAK gsm: 041 / 65 42 73 tel.: 05 / 788 20 53 o pugiua z emoIm© o uzip®sQa& Ewnii«E o ©isiftimmiMJE re®iaw::;« o msiEK mamiš w O gHH ©STKESoj ?mr£¥ o sssemje sraniMM mirnr * ? zanimivosti... oktober 2011 O IMsim Brkinska sadna cesta DAN ODPRTIH VRAT Letošnji drugi praznik brkinskega jabolka je sovpadal z dnevom odprtih vrat brkinske sadne ceste. V Harijah smo pripravili dan odprtih vrat v vaškem domu in ga hkrati izkoristili še za promocijo prireditve Dobrodošli pri nas, ki je potekala teden za tem. Kljub nekoliko slabšemu obisku, je veljalo poizkusiti in vso stvar še kdaj ponoviti. Organizatorjem prireditve se zahvaljujemo za povabilo, posebej direktorju turistično razvojne agencije Avtentica Matjažu Primcu. KETŠD Alojzij Mihelčič Harije UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENSKO OBDOBJE ZNOVA ODPRLA VRATA Polni pričakovanj in z željo po novem znanju za osebnostno rast in življenje, smo člani" Univerze za tretje življenjsko obdobje II. Bistrica v ponedeljek, 3. oktobra pričeli sedemnajsto študijsko leto. Študijsko leto traja do 31. maja 2012. Vpis v novo študijsko leto je zelo odziven in uspešen, saj se je v izobraževalne programe in prostočasne dejavnosti do sedaj vpisalo že 260 slušateljev. Da so programi privlačni in zanimivi, kaže tudi vpis novih slušateljev iz sosednjih občin in celo iz sosednje hrvaške. Svoje znanje bogatimo kar v osemnajstih izobraževalnih skupinah. Zelo številčen je vpis v kulturno klepetalnico, skupino spoznavajmo svet in domovino, začetni tečaj italijanščine in angleščine, tečaj izdelave rišeljeja in pohodništvo. Sledi nadaljevalni tečaj angleščine, tečaj računalniško digitalnega opismenjevanja odraslih, začetni tečaj nemščine, skupina tega živega vse toka, tečaj računalniškega opismenjevanja odra- slih, začetni tečaj španščine, nadaljevalni tečaj italijanščine in tečaj kitare. Še nekaj prostih mest je v programih, ki se bodo pričeli izvajati v zimskem času. Vpis je še možen v tečaj kle-kljanja, tečaj polstenja, tečaj restavratorstva, umetnostno zgodovino, etnološko delavnico - praznično leto, študijski krožek arheologije in etnologije, tečaj kreativnega pisanja in tečaj enigmatike -ugankarstvo. Pohitite, še je čas za vpis. V tem študijskem letu bomo organizirali tudi prostovoljno učenje računalništva starejših v dvoje »Znaš, nauči drugega«, različne delavnice, predavanja in krajše tečaje (delavnice vzgoje za zdravje, kuharski tečaj, izdelava cvetličnih aranžmajev,...). Za dodatne informacije smo vam na razpolago vsako sredo od 17. do 18. ure v pisarni društva v Domu starejših občanov II. Bistrica, Kidričeva 15. Lahko pa nas pokličete na mobilni telefon: 051 - 349 503 ali nam sporočite po elektronski pošti na naslov: utzo. ilb@gmail.com Vsem udeležencem naše univerze želimo v novem študijskem letu veliko uspeha, zadovoljstva, radosti in prijetnega druženja. Pridružite se nam tudi vi in z nami delite nova znanja in spoznanja. DUTŽO Ilirska Bistrica Dan brez avtomobila Z LADJO PO PIRANSKEM ZALIVU V nedeljo 9. oktobra se je v organizaciji Tonja Janežiča za poln avtobus prijateljic in prijateljev odpravilo na Slovensko obalo, ko naj bi se v Izoli vkrcali na Barko Giovanna in nato štiri ure križarili po Piranskem zalivu. Po krščanski navadi smo se najprej v Strunjanski Cerkvi Marijinega oznanjenja udeležili nedeljske svete maše. Sv. Mašo je daroval pater Peter Lavrih vsem nam dobro poznani popotnik po Sveti deželi. Po sveti maši nam je pater Peter na kratko obrazložil znamenitosti cerkve in kraja kjer se nahaja. Posebej je poudaril, da se na tem milostnem kraju ob slovenski obali spomnimo vseh naših mornarjev, ki plovejo širom po morjih in oceanih sveta. V želji, da jih varuje strunjanska Marija, da se bodo srečno vračali domov! Podobe ob oltarju pa pričajo, da je njihova velikodušna priprošnjica in pomočnica. Na veliko presenečenje marsikoga iz Ilirske Bistrice se nam je v cerkvi pred mašo pridružilo kar nekaj znanih Bistričanov. Veseli smo bili, da sta se nam ob skupnem fotografiranju pridružila dr Valentin in Zlata Hodnik. Z vrha hriba ob znamenitem Strunjanskem križu smo si z zanimanjem ogledali velik del piranskega zaliva. Polni lepih vtisov smo nadaljevali pot v Izolo in na ladjo. Razburkano morje je prijetno pozibavalo ladjo, vendar prijetnega presenečenja in zadovoljstva niso zmotile niti kaplje valov butajočih ob ladjo. Veseli in polni lepih doživljajev smo se vračali domov. Tonjo Janežič Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Evropski teden mobilnosti je najbolj razširjena kampanja za trajnostno mobilnost v svetu, ki je letos desetič potekala med 16. in 22. septembrom. Letošnje osrednje sporočilo tega projekta je Učinkovito ravnanje z energijo, kar je tudi zapisano na spletni strani ministrstva za okolje. Promet v Evropi porabi kar tretjino energije, kar ga uvršča na prvo mesto med porabniki energije. V Sloveniji je poraba energije še večja okrog 40 %. Zanimiv je tudi podatek, da smo v Slovenije leta 2008 porabili v prometu 64% več energije v primerjavi z letom 2000. Osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti je tokrat glasila: Potujmo drugače in poudarja učinkovito rabo energije v prometu. Projekt se izvaja v partnerstvu med Konzorcijem evropskega tedna mobilnosti in nacionalnimi koordinatorji ter s podporo Generalnega direk- torata za okolje pri Evropski komisiji. V letošnjem tednu mobilnosti je sodelovalo 30 slovenskih občin, žal med njimi ni bilo občine II. Bistrica. Občani naše občine zaradi takih in drugačnih razlogov, ki so vam vsi poznani ne bi bili mobilni brez avtomobila. Nekatere občine so zaprle tudi dele ulic za avtomobile in z različnimi ukrepi poskušale spodbuditi hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza, ki so do zdrav- ja, okolja in denarnice veliko prijaznejši. Razvoj in napredek človeštva je vedno hitrejši, nenehno se premika meja v področje neznanega. Energetska učinkovitost in okoljska ozaveščenost sta očitno prava pot za izboljšanje razmer ob hkratnem iskanju novih privlačnih alternativ mobilnosti na področju osebnih vozil, transporta in uporabi javnega prevoza. Ado Barbiš, dipl.ing.str. Delovni čas: Delavnik LEKARNA 1; Sobota *! Nedelja in prazniki Zaprto 9 N UXE Dežurstva Delavnik b mirnim- Sobota ; Nedelja in prazniki :«* iMallill ilBliB od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 psu ‘D fši Na izletu Ilirska Bistrica Evropski teden mobilnosti oktober 2011 iz življenja društev... Ilirska Bistrica - Harije ZA NAMI JE TRETJA BUČJADA Natašo Frank-Frano, smo ujeli pri pripravi bučne fritalje. Od kar je kuhala na Dobro jutro in zaslovela, razmišlja, da bi izdala lastno knjigo kuharskih receptov. Trenutno išče sponzorje. Kljub številnim težavam, ki so se pritaknile pri organizaciji letošnje tretje Bučjade, konec junija so nam pokradli rože, sušno poletje nam je zdesetkalo bučni pridelek, v petek nam jo je zagodlo neurje, v nedeljo pa je pritisnil hud mraz, smo prireditev spravili pod streho. Uvod v letošnjo prireditev je bila četrtkova predstavitev knjige Harije, skozi čas, domačinke Dragice Gombač, v knjižnici Makse Samsa, v organizaciji ilirskobistriške izpostave JSKD in knjižnice Makse Samsa. Pred tem pa je bila knjiga predstavljena v vaškem domu Harije in za zamudnike tudi na sami osrednji prireditvi v nedeljo, v Harijah. Kot običajno je tudi tokratno prireditev spremljala razstava bučnih jedi in aranžmajev v vaškem domu Harije, ki so jo družno pripravili organizatorji in člani društva Univerza za lil. življenjsko obdobje iz Ilirske Bistrice, KD Grad z Dolnjega Zemona, KD Studenc z Gornjega Zemona, FS Gradina Ilirska Bistrica, KD Tuščak z Bača, gostilna Pod gradom, Nataša Frank s.p., Gornja Bitnja, gostilna s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p., Dolenje, gostilna-picerija Škorpion iz Rečice, gostilna Povodni mož, Velko Zidar s.p. s Topolca, kmetija Mhčin iz Zarečice (Alojz Volk), cvetličarna Polona, Polona Štem-berger s.p. in cvetličarna M, Margita Gartner iz Ilirske Bistrice. V prostorih doma pa je bila na ogled tudi fotografska razstava Domišljija na potepu, avtorice Darje Šenkinc iz Šembij, ki je navdušila obiskovalce. Na prizorišču za vaškim domom so bile dane v pokušino številne bučne slaščice in jedi, od katerih so se nekatere pripravljale v živo, med njimi bučni ždruc, bučna fri-talja, palačinke z bučno marmelado, bučna roštiljada kot slaščica...., seveda tudi tokrat ni šlo brez pečenega kostanja in krompirja, pečenega v žerjavici pri čemer sta se še posebej izkazala mojstra peke Jože Kocjančič in Miro Rojc ter nekaterih drugih za jesen tako značilnih dobrot. Poleg organizatorjev so se na stojnicah predstavljali še zeljar Vinko Primc z Velike Bukovice, Spletna trgovina Spletmarket, Danjel Batista s.p. iz Ilirske Bistrice z opremo za čebelarje, Društvo diabetikov iz Ilirske Bistrice, ki je obiskovalcem merilo pritisk in krvni sladkor, TD Ilirska Bistrica, ki je med drugim obiskovalcem postreglo z okusno čarovniško juho, gostje, člani TD Starošince z lokalnimi dobrotami, godčevska družina Goti s programom harmonik, Erika Boštjančič z domačim bučnim oljem in podjetnik Damjan Štemberger s.p. s ponudbo gozdnih sadežev. Kot običajno je bilo tudi tokrat dobro poskrbljeno za najmlajše. Na razpolago je bil nepogrešljiv trampolin, s Suzano Vrh so ustvarjali v kreativnih delavnicah »Ustvarjajmo s tetko Jesenjo«, frizerska mojstrica Adrijana Zadnik pa je vodila »Čarovniško lepotil-nico«. Rdeča nit nedeljskega programa so bile štorije in prigode humoristk Milke in Rozalije, ki sta spretno sukali jezike in skrbeli, da obiskovalcem ni bilo dolg čas, otvoritev pa sta naznanila dva izmed mlajših članov društva, harmonikar Matej Kocjančič in pevka Hana Fatur. Pozneje smo prisluhnili še Brštulin bandi, gostom, članom TD Starošince, družinskemu ansamblu Goti, mladima harmonikarjema Martinu Rojcu in Mateju Kocjančiču ter članicam igralske skupine Harije, za katere je napisala Jadranka Boštjančič skeč, v njem tudi sama zaigrala in kot običajno nasmejala občinstvo. Frizerska mojstrica Adrijana Zadnik je poskrbela za modno revijo strašil, ki jih sicer ni bilo prav veliko, so bila pa zato vsa pokazana lepa, domiselna in vredna ogleda. Šaljive igre so minile v znamenju smeha, z manjšim zdrsom, »ki nej biu omembe vrejdnl«, je pa vse skupaj še bolj popestril. Zadnje urice nedeljskega srečanja so bile planirane za zabavo z ansamblom Biseri, a ko je še tisto malo sonca, ki ga je premoglo nedeljsko mrzlo popoldne, poniknilo za Ded, je volja še najbolj zagnane minila. Člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij se ob tej priložnosti zahvaljujemo pokroviteljema Turistični zvezi Slovenije in Občini Ilirska Bistrica, vsem obiskovalcem in vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji prireditve: vsem razstavljavcem, vsem, ki so se predstavljali na stojnicah, gospodinjam, ki so pekle pecivo, vsem, ki so pomagali pri čiščenju, olepševanju in pripravi vasi ter prostorov, vsem nastopajočim, Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Adriati-cSlovenica Zavarovalnemu zastopstvu Aleš Zidar s.p., KD Grad Dolnji Zemon, TD Ilirska Bistrica, Mizarju Janezu Rojcu s.p. Dolnji Zemon, Gasilskemu društvu Ilirska Bistrica, Okrepčevalnici Zemonska vaga Andrej Primc s.p. Dolnji Zemon, Posredništvu Damijan Štemberger s.p., družini Šenkinc iz Šembij, Vladimirju Vinšku, sadjarstvu Mikuletič Harije, družini Gombač Harije 5, Grozdani Česnik, Diani Valenčič, Ivki Šajn, Pavlini Pečar, Romeju Vičiču, harijski mladini, ansamblu Biseri, izpostavi JSKD Ilirska Bistrica, medijem, posebej časopisu Snežnik, vsem, ki smo jih nehote izpustili pri naštevanju, posebej pa Andreji Boštjančič-Rozaliji in kolegici Tjaši Race-Milki. KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije Ustanovni občni zbor Razmišljanja Ustanovljeno je Koronarno društvo Udeleženci ustanovnega občnega zbora so napolnili dvorano Doma starejši občanov do zadnjega kotička. 15. oktobra je v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici potekal ustanovni občni zbor Koronarnega društva Ilirska Bistrica. Ustanovitev društva je pozdravilo skoraj sto udeležencev, ki so sprejeli pravila delovanja, program dela in finančni načrt za prihodnje leto ter izvolili organe. S ploskanjem so potrdili sklep o ustanovitvi društva. Za svojega predsednika so izvoli Jožeta Valenčiča, podpredsednik pa je postal Ivan Barba. Sklenili so tudi, da se pridružijo še štirinajstim sorodnim društvom, ki so vključeni v Zvezo društev koronarnih društev in klubov Slovenije »Tri skupine koronarnih bolnikov iz bistriške občine so bile do sedaj vključene v Koronarno društvo Postojna. Že pred časom se je pokazala potreba, da bi dejavnost in programe društva vpeljali tudi v druge lokalne centre po občini. Po nekajmesečnih pripravah je Prišlo do ustanovitve samostojnega društva,« je poja-sn'l Predsednik društva Jože Valenčič. Dejavnost društva bodo izvajali v Ilirski Bistrici, Pod- gradu, Jelšanah, Knežaku, Kuteževem in Pregarjah. S tem bodo dostopni velikemu številu oseb s težavami srca in ožilja, ponujali pa jim bodo vseživljensko rehabilitacijo, izboljšanje kakovosti življenja ter podporo ob težavah. Društvo namerava organizirati strokovna predavanja o srčno žilnih boleznih in o zdravem načinu življenja, teste hoje, telesne vzdržljivosti in počutja, tečaje in delavnice zdrave prehrane za koronarne bolnike, organizirati izlete in družabna srečanja ter pohode v naravo. Pod strokovnim vodstvom usposobljenih vaditeljic bo dvakrat tedensko organizirana vadba, na kateri bodo merili in spremljali vrednost krvnega tlaka. Izvajali bodo tudi vaje za duševno sproščanje, društvo pa temelji tudi na medsebojni pomoči s koristnimi nasveti. Redna telesna vadba, ki poteka po lokalnih centrih v sedmih skupinah dvakrat tedensko, je že v polnem teku. K vadbam je pristopilo že več kot sto deset ljudi s srčno žilnimi ali drugimi, predvsem gibalnimi težavami srednje in starejše generacije. Da je zanimanje za društvo veliko potrjuje tudi dejstvo, da je nekaj prostih mest za telesno vadbo le še v Kuteževem in Knežaku. Primož Rojc V Ilirski Bistrici poteka vadba v OŠ D. Ketteja ob torkih od 19.00 do 20.00 ure in četrtkih od 18.00 do 19.00 ter v Samostanu ob ponedeljkih in sredah od 19.00 do 20.00 ure. V Jelšanah (OŠ) ob torkih od 18.00 do 19.00 in četrtkih od 17.00 do 18.00, v Knežaku (OŠ) ob ponedeljkih in četrtkih od 18.00 do 19.00, v Kuteževem (OŠ) ob torkih od 18.00 do 19.00 in petkih od 17.30 do 18.30, v Podgradu (OŠ)ob ponedeljkih in četrtkih od 19.00 do 20.00 in na Pregarjah (OŠ) ob ponedeljkih in četrtkih od 19.00 do 20.00 ure. Društvo vabi nove člane k vpisu. Več informacij lahko dobite na naslovu Koronarno društvo Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 8.D, 6250 Ilirska Bistrica vsako prvo sredo v mesecu od 11. do 12. ure. Informacije lahko dobite tudi vsako sredo od 10 do 12.00 ure na telefonski številki 040 364 313. Informacije dobite tudi pri vašem zdravniku. Majevska prerokba Če poskušate razumeti resničnost s pomočjo uma, ne boste dojeli ne vaših misli ne resničnosti. Če poskušate razumeti resničnost, ne da bi uporabili vaš um, boste dojeli tako vaše misli kot resničnost. Vse kar morate storiti, je da se prepustite in opustite vse vaše misli, pometite vaše stare miselne vzorce, pustite novim, nedolžnim, novonastalim, zaznavajočimi mislimi, da so kot nerazvita rola filma, da prevzamejo nove vtise okrog vas, in dovolite, da vstopijo v vas. To je stanje rodovitne praznine, ki obrodi na polju. Ne misli. To je začetek odkrivanja, stanje, v katerem nimamo vnaprej začrtanega mnenja. Ko bo posekano zadnje drevo, ko bo zastrupljena še zadnja reka, ko bomo ujeli še poslednjo ribo, samo takrat boste ugotovili, da denarja ni mogoče pojesti. Ravno pravi čas nam je posredovana Majevska prerokba, ko se svet lomi na dvoje, troje in videti je, kot da se bo vsak čas sesul. In se sesuva. In čas je, da prisluhnemo resnici, katero smo izrinili iz našega uma tam samo tam je rešitev za vse nas. Neta O 5,J£Ž,JJ/. Delavnice Rdeči križ Zero C02 strip Na Ministrstvu za gospodarstvo so do 15. oktobra 2011 sprejemali pripombe na osnutek novega Nacionalnega energetskega programa. Da bi svoje lahko povedali tudi mladi, je Slovenski E-fo-rum med 23.9 in 25.9.2011 v prelepem okolju doma Medved nad Logatcem organiziral striparsko delavnico, na temo energetska učinkovitost in varovanje okolja, Vikend delavnice se je udeležilo petnajst srednješolcev iz petih srednjih šol, med njimi tudi trije dijaki Grega Volk, Martin Godeša, Ervin Vičič in mentor Ado Barbiš iz Šolskega centra Postojna. Cilj tridnevne delavnice je bil izdelati plakat sestavljen iz stripov, skozi katere bodo mladi pokazali, kako vidijo energetsko prihodnost, kakšni so njihovi predlogi in želje, pa tudi bojazni, predvsem pa, kakšna naj bi bila njihova vloga pri vsej zadevi. Tridnevno delavnico je organizirala Maja Blejec iz Slovenskega E-foruma. Glavnina dela oblikovanje zamisli in prenos ideje na strip, ki ima tudi pomembno sporočilno moč so dijaki in dijakinje izdelali v soboto. V nedeljo dopoldan so sledili manjši popravki. Po dokončanju stripov je sledil popoldanski ogled kurilne naprave, fotovoltajične elektrarne, sprejemnikov sončne energije in lastne biološke čistilne naprave na objektu doma Medved-centra za šolske in obšolske dejavnosti. Ob zaključku je uspešne delavnice je navzoče nagovoril tudi predsednik Slovenskega E-foruma, Gorazd Marinček. Dejal je, da smo ga vsi udeleženci s svojo izvirnostjo in poznavanjem energetske in okoljske problematike pozitivno presenetili. Podelil nam je značke C02 agenti in nam zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Vsi stripi, ki obravnavajo različna videnja energetske prihodnosti so združeni v plakatu z naslovom „Zero C02 strip". V mesecu oktobru bo strip poslan vsem osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji, pa tudi vsem drugim organizacijam in posameznikom, ki delujejo na področju energetike. Stripi in fotografije z delavnice so na ogled na spletni strani Zero C02 agentov, med katere so bili sprejeti vsi udeleženci septembrske stripar-ske delavnice: http://agenti. se-f.si/strip/razstava Ado Barbiš, dipl.ing.str. Regijsko preverjanje usposobljenosti Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica in Uprava za zaščito in reševanje Postojna sta 24. septembra letos organizirala Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, ki je potekalo v Ilirski Bistrici. Zbralo se je deset ekip prve pomoči, ki so preverile svoje znanje in sposobnosti na področju nudenja prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. V konkurenci so tekmovale ekipe PGD Povir I in PGD Povir II iz občine Sežana, Osnovna šola Hrpelje, PGD Materija, PGD Podgrad, ekipa CZ iz Postojne ter ekipa OZ RK Cerknica. Izven konkurence pa ekipe CZ občine Šentjernej, PGD Podhom iz Kranja in GD Crvenog križa iz Buj na hrvaškem. Organizatorji so pripravili pet delovišč, na katerih so uprizorili od prometne nezgode, delovne nesreče, oboroženi rop, utopitev in požar. Vodje ekip so morali kar se da učinkovito in hitro pristopiti k poškodovancem in jih pravilno oskrbeti ter zaščititi. Na vsakem delovišču so bili postavljeni ocenjevalci, ki so budno spremljali vsako dejanje članov ekip, za kar so bili tudi ocenjeni, seveda v omejenem času. Poškodovance na deloviščih so skrbno pripravili maskerji. Največ točk je zbrala sedemčlanska ekipa (šest + ena rezerva) PGD Materija, kijev soboto, 8. oktobra 2011 sodelovala tudi na državnem tekmovanju v Brežicah in osvojila 1. mesto, za kar jim iskreno čestitamo. K sodelovanju pritegnili vrsto lokalnih društev in organiza- cij, med njimi gasilce, radioamaterje, gorske reševalce, jamarje, rafting klub, tabornike, skavte in druge. Na prireditvi so sodelovali številni prostovoljci in prostovoljke Rdečega križa Ilirska Bistrica, učenci in učenke osnovne šole Antona Žnideršiča ter drugi prostovoljci, ki so nastopali kot manekeni. Posebna zahvala gre lokalnim gasilcem za odlično pripravljena prizorišča in pomoč pri izvedbi preverjanja. Redeči križ Ilirska Bistrica, Jožica Vidmar, sekretarka FOTO: Sandi Bobek PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Energetika Pasivna hiša Pasivna hiša je izraz, s katerim opisujemo kvalitetno grajene hiše brez toplotnih mostov in po predpisani tehnologiji. Gradnja je zahtevna, a se splača, saj potrebuje pasivna hiša za ogrevanje prostorov do 15 kWh/m2 na leto (1.5 litra kurilnega olja), kar pomeni 90% manj od "običajne" hiše. Rečeno drugače. Za 100 m2 ogrevanja le 150 litrov kurilnega olja na leto. To se doseže z dobro tolotno izolacijo in tesnenjem oboda stavbe ter aktivno in pasivno izrabo sonca. Zaradi izjemno skromne porabe energije za ogrevanje, bodo prej kot v 10 letih vse novogradnje pasivne, nič energijske ali celo plus energijske. Sonce dela za nas Pri pasivnih hišah koristimo moč sonca za ogrevanje skozi okna ali zimski vrt, saj sam izraz prihaja iz njegove pasivne - torej brezplačne - rabe. Aktivno pa sonce koristimo s sprejemniki sončne energije za ogrevanje sanitarne vode in prostorov, s sončno elektrarno (fotovol-taika) pa za proizvodnjo elektrike. Pasivno jo koristimo kot toploto in svetlobo. Toploto ulovimo, ko skozi stekla spustimo v stavbo nizko zimsko sonce, a mu z dobro toplotno izolacijo tal, oboda in stropa ali strehe ne dovolimo, da nam uide. Na tak način naredimo nekakšno mišolovko, bolje rečeno sončelovko. Za pasivno hišo je ključna orientacija dnevnih prostorov na jug. S tehničnimi rešitvami (rekuperacija, zemeljski zračni kolektor) ogrevamo dotok zunanjega zraka za prezračevanje, s toploto zemlje, vode ali zraka "poganjamo" toplotno črpalko, pomemben del ogrevanja so tudi gospodinjski aparati, svetila in zabavna elektronika. Pasivno hišo "ogreva" tudi vsak stanovalec s 70 -100 W/h, odvisno od telesne aktivnosti. Cena Bolj koristen podatek kot cena je doba vračanja. Pri tem nujno ločimo enkraten strošek investicije od stalnih stroškov delovanja stavbe za naslednjih 30, 40, 50,... let. Z Notranja struktura in zunanji izgled Sunlighthouse. Več na http://www.velux.si gotovostjo lahko zatrdimo, da je investicija v pasivno hišo že danes cenejša od klasične. Ne smemo pozabiti, da s tem kupimo hišo kot izdelek, ne pa sestavne dele (pesek, cement, opeka, okna, kotel,...) zanjo. Ne potrebujemo iskanje (ne)resnih izvajalcev, vse deluje kot mora, dobimo garancijo, prav tako tudi do 25.000 € visoko subvencijo Eko sklada. Pomembno je poudariti, da je načrtovanje pasivne hiše premišljen postopek, kjer projektant zasnuje hišo, pisano na kožo lastnika. Izkušnje kažejo, da je okrog 30 m2/osebo (120 m2 za 4 člansko družino) popolnoma dovolj za kvalitetno bivanje. Zato pasivne hiše niso prevelike, prav tako nimajo nepotrebnih prostorov, kar pripomore pri racionalizaciji. Zunanji izgled pasivne hiše Marsikdo se ob imenu pasivna hiša zmrdne, češ da mu ni všeč oblikovanje (arhitektura). Tu je potrebno zelo jasno povedati. Pasivna hiša je tehnologija, ne pa oblikovanje. V tej tehnologiji lahko naredimo vse: od hišice Janko in Metka, tovarne, gradu, štale ali večstanovanjske stavbe. Drugo - zgrešeno -prepričanje je, da so pasivne hiše lahko le nove. Z energetsko sanacijo se lahko vsaka stavba spremeni v pasivno. Zelo dobre rezultate dosežejo večstanovanjske stavbe, kjer se investicijo financira z bodočimi prihranki 80 - 90 % nižjega stroška ogrevanja. Ob tem se pomembno poveča kvaliteta bivanja in zmanjša obremenjevanje okolja. SVET ENERGETSKO SVETOVANJE Kako naprej? Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra. si) so predstavljene 3 pasivne in 26 nizkoenergijskih hiš. Preberite osnovne podatke in jih obiščite. Pogovor z uporabnikom bo potrdil, da je pasivna hiša največji dosežek današnje bivalne kulture, cenovno enak običajni gradnji. Ob upoštevanju subvencije pa so nedvoumno cenejše že v fazi gradnje. Več v ESP Cerknica, kjer čaka vsakega „v petek in svetek", dopoldne, popoldne ali zvečer tudi brezplačna sijalka. Na portalu http://passipedia.passiv.de pa so dostopne "vse" informacije in znanje vsega sveta o pasivnih hišah. Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič 041830867 Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika bo odslej stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... ZDRAVI PRIGRIZKI IMENU Postrezite nam s svojimi kuharskimi mojstrovinami. Recepte pošljite na: info@e-sneznik net Izkoristite domače pridelke za pripravo svežih namazov ZDRAVI PRIGRIZKI ^ I §T Vse pridelke, ki jih čez leto pridelamo na vrtovih, naberemo v gozdovih ali sadovnjaku, nezahtevni za pripravo, dopuščajo veliko kuharske ustvarjalnosti, hkrati pa dokazujejo to, da je doma mogoče pripraviti marsikaj. Uživajte v kombinacijah in dodatkih ter presenetite z domačimi mojstrovinami. ZELENJAVNI NAMAZ Sestavine: 14 korenčka 100 g koruze 100 g soje 14 rdeče paprika 4 kisle kumarice 1 kuhano jajce 2 žlici puste skute Sol Poper Rdeča mleta paprika Postopek priprave: V posodo na drobno nasekljamo korenček, dodamo na pari kuhano koruzo in sojo, svežo paprika, kisle kumarice in trdo kuhano jajce. Da bo namaz bolj kremast in okusen, mu dodamo skuto in poljubne začimbe. Vse sestavine spasiramo s paličnim mešalnikom. Ko dobimo gladko zmes, je namaz pripravljen in lahko ga napolnimo v poljubne posodice. Zelenjavni namaz hranimo v hladilniku. Primeren je kot zdrav prigrizek ali kot dodatek k posameznim jedem. SKUTIN NAMAZ S SEMENI Sestavine: 3 žlice puste skute 1 žlica jogurtove kisle smetane 1 čajna žlička gorčice 2 manj mastna sirčka 1 žlica mešanih semen Vejica peteršilja Sol Poper Postopek priprave: Priprava lahkega in osvežilnega skutnega namaza je zelo preprosta. Vse sestavine postavimo v posodo in jih dobro premešamo. Namaz hranimo v hladilniku in ga porabimo v treh dneh. Avtorja: Doris Komen, Denis Komen Vino - osnove razumevanja vinske kulture v teoriji Smo že v polovici oktobra in letošnja letina grozdja je že pod streho. Kar nekaj mošta je že opravilo burno alkoholno vrenje in kmalu lahko pričakujemo mlado vino letnika 2011. Kaj nam je letošnji letnik prinesel, bomo kmalu videli, čeprav iz osnove lahko že sklepamo, da bo letnik 2011 skoraj blizu letnika desetletja. Obilo suhega vremena je omogočilo grozdnim jagodam veliko stopnjo sladkorja. Kar pa pomeni, da bo ta letnik zabeležila tudi višja stopnja alkohola. V Sloveniji pridelujemo po podatkih Vinske družbe Slovenije 21.000 hektarjev vinogradov, po pričakovanjih pa bo letos v Sloveniji pridelano cca. 80 milijonov litrov vina. Za Slovenijo je značilno, da več kot 90 odstotkov vina ostane doma, izvozimo ga le 7 %. Izvoz vina je glede na pridelek in pridelavo vin razmeroma majhen, kar ostaja tudi ključno vprašanje slovenske kmetijske politike. Seveda marsikdaj v vsakdanjem življenju slišimo izraze, ki označujejo vino, pa se ob tem zamislimo - Le kaj pomenijo, ali jih dobro razumemo? Kako sploh ločimo vina? Vina ločimo različno. Vsekakor po barvi. Tako poznamo bela, rose, rdeča vina. Nikakor ne črnih, teh ni, so le rdeča vina. Kajti rdeča barva je neprimerno lepši izraz za vino ter deluje prefinjeno. Vrste vina so: mirno vino, peneče vino, biser vino, likersko ali posebno vino (v nadaljnjem besedilu: likersko vino). Drugi proizvodi iz vina so: zgoščeni grozdni mošt, rektificirani zgoščeni grozdni mošt in preostali proizvodi iz grozdja, mošta in vina, če se uporabljajo pri pridelavi mošta in vina. Vrste vina, pridelane v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, so lahko označene z vrsto vina, oziroma naslednjimi tradicionalnimi izrazi: mirna vina: »vrhunsko vino ZG P«, »kakovostno vino ZG P«, »vino PTP«, »deželno vino PGO« ali »namizno vino«. peneča vina: »vrhunsko peneče vino ZG P«, »kakovostno peneče vino ZG P«, »peneče vino PTP«, »kakovostno peneče vino« ali »peneče vino«. biser vina: »kakovostno biser vino ZG P«, »deželno biser vino pGO«, »biser vino PTP« ali »biser vino«. likerska vina: »kakovostno likersko vino ZG P«, »likersko vino PTP«, »deželno likersko vino PGO« ali »likersko vino«. Kaj pomenijo izrazi ZG P? Vino z geografskim poreklom, kar po-rneni da izhaja iz točno določenega vinorodnega okoliša. Izraz PGO pa pomeni priznana geografska oznaka, kar pomeni da vino pripada vinorodni deželi. Izraz PTP pomeni Priznano Tradicionalno poimenovanje. Je kakovostnega razreda, uporabljamo pa ga za točno določena vina, kot so Teran, Cviček, Metliška Črnina. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele Podravska vinorodna dežela z vinorodnima okolišema Štajerska Slovenija in Prekmurje. Posavska dežela z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bizeljsko Sremič in Bela Krajina. Primorska z vinorodnimi okoliši Goriška Brda, Kras, Slovenska Istra in Vipavska dolina. Vina si sledijo tudi po stopnji kakovosti. Tako pričnemo z namiznimi vini, vino PTP, kakovostno vino ZG P ter vrhunsko vino ZG P. V praksi lahko k tem nazivom dodamo še druge izraze ki dodatno označujejo kakovost ali posebnost vina. Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom« ali »vrhunsko vino ZG P« oziroma»eminentno«, pri čemer se tradicionalnemu izrazu vrhunsko vino ZG P lahko priključi naslednji dodatni tradicionalni izrazi: »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor«, »suhi jagodni izbor«, »ledeno vino«, »slamno vino« ali »vino iz sušenega grozdja« oziroma »arhivsko vino«ali »arhiva«. Tradicionalni izraz »vrhunsko peneče vino ZGP« lahko nadomestimo s tradicionalnim izrazom »penina«. Tradicionalni izrazi v razredu kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih, so »kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom« ali »kakovostno vino ZGP«, pri čemer se tradicionalnemu izrazu kakovostno vino ZGP lahko priključi dodatni tradicionalni izraz »mlado vino«, tradicionalni izraz »kakovostno peneče vino ZGP« lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom »penina«. Vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem« ali »vino PTP« oziroma »renome«. Tradicionalni izraz v razredu namiznih vinje »deželno vino s priznano geografsko oznako« ali »deželno vino PGO«. Vina imajo ob sebi kdaj tudi čuden izraz - suho. Le kako to, če pa je mokro, se sprašujejo ljudje. Ta izraz oz. naslednji izrazi delijo vino glede na stopnjo neprevretega (reducirajočega) sladkorja. Suho vino je vino ki vsebuje do 8 gramov sladkorja na liter vina. Polsuho vino vsebuje med 8 in do 14 gramov sladkorja na liter vina. Polsladko vino vsebuje med 14 in 40 gramov sladkorja na liter vina. Sladko vino vsebuje nad 40 gramov sladkorja na liter vina. Tako smo danes predstavili nekaj teorije, o kateri marsikdaj slišimo po medijih ali na raznih predavanjih, sejmih, prireditvah. Zato da bomo te oktobrske dni tudi preživeli lepše, predvsem pa okusnejše, prilagamo tipičen jesenski recept. Krompir, kot od nekdaj tipično živilo Brkinov, je vedno pri roki. Je pa sedaj čas kostanjev in prav radi se z njimi posladkamo v jedeh, ne le s pečenim na žaru. Kostanj ima latinsko ime Castanea sativa, raste predvsem v »kislih« gozdovih, torej tistih, za katera so značilna zakisana tla. Maroni pa so cepljena sorta kostanja z velikimi plodovi, kijih gojijo predvsem na Goriškem in Vipavskem. Kostanj je sicer škrobno-sladkorna hrana, zmerno bogata z rudninami in zmerno založena z vitamini, predvsem skupine B. Vsebuje polovico škroba in sladkorjev, druga pomembna vsebina pa so vlaknine. Kostanj sicer uravnava prehitro prebavo. Iz ljudskih modrosti vemo, da poparek kostanjevih listov pomaga pri težavah z dihali kot npr. bronhitis, astma, močan kašelj. Peter Boršič Krompirjevi cmoki z kostanjevim nadevom. Sestavine. Testo: 400 g kuhanega krompirja v olupkih, 1 jajce, 60 g masla, 250 g pšenične ostre moke, sol. Nadev: 350 g olupljenega kostanja. 3 žlice sladke smetane, malo vanilije v prahu ali vanilijev sladkor, 2 žlici sladkorja. Ostalo: drobtine, jabolčna čežana. Še vroč krompir olupimo, pretlačimo in zmešamo z maslom. Ko se ohladi mu dodamo jajce, moko, maslo in sol. Zgnetemo testo, ki se nam ne sme lepiti na roke. Pretlačimo kostanj, dodamo sladko smetano, vaniljo in sladkor. Zmes oblikujemo v osem kroglic. Kepo testa razrežemo na osem kosov, vsakega pomokanega med prsti oblikujemo v okroglo ploščo. Na sredino položimo kostanjevo kroglico, jo prekrijemo s testom in med dlanmi oblikujemo v lepo kroglo. Vmes zavremo lonec vode, vložimo cmoke ter jih kuhamo cca. 10 minut. Nato jih povaljamo v opraženih drobtinah ali z njimi prelijemo. Najbolj okusni so, če jih postrežemo skupaj z jabolčno čežano. Novice iz samostana Planinsko društvo »Bi rad preveril globino svoje ljubezni do nekoga? Ljubezen se nikoli ne veseli nesreče.« (Max Lucado) JANEZ EBREZ GLAVE Dramski igralec Gregor Čušin je zopet napolnil dvorano v Domu matere Terezije, tokrat z monodramo z naslovom »Janez brez glave«. Gre za Janeza Krstnika, preroka, o katerem beremo v Svetem pismu nove zaveze: Janez Krstnik, predhodnik Jezusa Kristusa, seje rodil Za-hariju in Elizabeti v starosti. Angel je napovedal njegovo rojstvo in tudi, kako naj dajo otroku ime. Oče Zaharija ni verjel, onemel je in ostal nem, dokler ni na deščico v začudenje vseh sorodnikov zapisal: Janez je njegovo ime. Beremo o njegovem krščevanju ob reki Jordan, njegovih pridigah in o tem, kako je končal svoje življe- nje: kralj Herod je pripravil gostijo, hči njegovega brata, ki ga je Herod dal ubiti, ga je s svojim plesom sedmih tančic tako navdušila, da ji je obljubil do polovice kraljestva. Po nasvetu matere, ki je očitno bila udeležena v Herodovih spletkah, si je mlada plesalka zaželela »samo« glavo Janeza Krstnika. Pogum povedati resnico je plačal s svojo glavo. Ob poslušanju mu lahko kot nekdo, ki se naslaja ob tem, da v monodrami jasno in direktno pokaže na konkretno situacijo mariborske škofije in omeni konkretne ljudi, ploskam in kličem: bravo, Gregor! Lahko se kot nekdo, ki se ob njegovi kritiki čuti napadenega, nanj jezim in ga obsojam, kako si upa javno blatiti ljudi. Lahko pa ga poslušam in slišim kot kritika, ki ne pometa pod preprogo v zavedanju, da na svoj umetniški način lahko pripomore k očiščevanju in prečiščevanju in nenehnemu spreobračanju nas, ki se imamo za kristjane. Monodrama Gregorja Čušina ni namenjena komurkoli. Namenjena je nam, ki smo - ali se imamo za kristjane. V odprtosti za resnico lahko slišimo povabilo kritika, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z njegovo Cerkvijo. Kaj bi slišal slep človek, ko bi poslušal dramskega igralca in kaj bi razbral gluh človek, ko bi v isti monodrami »Janez brez glave« lahko opazoval samo njegove gibe in mimiko njegovega obraza in vedel, da igralec razmišlja o življenju in učenju Janeza Krstnika? Predstavljam, si, da bi morda še globlje dojel sporočilo, ki nam ga želi avtor posredovati, kot mi, ki smo videli in slišali, kajti nebesedna sporočila, ki jih mi z besedami skušamo olepšati, sporočajo to, kar v resnici čutimo in mislimo. Drobec, ki sem se ga sama naučila ob gledanju, poslušanju in razmišljanju ob »Janezu brez glave« pa je: Govori resnico, a je ne bruhaj! Govori jo s spoštovanjem do človeka, ki mu je namenjena. Pa moli - zase, da jo spoznaš in jo lahko poveš iskreno in spoštljivo in za tistega, ki mu je namenjena, da jo lahko sliši in sprejme. In še to, da je v konkretnih situacijah vsakdanjega življenja včasih presneto težko slišati resnico. Morda meje prav zato tako nagovorila molitev Oče naš za konkretne ljudi, ki jih je imenoval in h kateri nas je Gregor Čušin povabil znotraj monodrame. Naslednji dogodek v dvorani Doma matere Terezije pa bo predavanje »Dobrota je sirota - da ne bi bila tudi v medsebojnih odnosih«, ki ga bo imel dr. Karel Gržan in bo predvidoma 17. novembra 2011. Pripravila s. Martina Radež Ilirska Bistrica, Harije LEPOTILNICA POD TJPKO Pravijo, da je letos leto jabolk, kar bo držalo, saj so jih polne graje in kolovozi. V letu jabolk je obilno obrodila tudi šolska »tjpka » v Harijah. Tepke so neusmiljeno padale, nad njimi so brenčale ose in čebele, kakšnega večjega interesa za trgatev pa ni bilo. Stari ljudje so komentirali:«Se vidi, de nej glada!« Nekaj zanesenjakov se je le lotilo trgatve, pa bolj zaradi čiščenja kot tepk, tako, da je bilo pravočasno poskrbljeno za Adrijanino lepotilnico. Frizerska mojstrica Adrijana Zadnik sodeluje na prireditvi Dobrodošli pri nas, ki poteka pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in Občine Ilirska Bistrica, že vsa leta in si vsakokrat znova izmisli drugo vragolijo. Letos je bila to revija strašil, ki sicer ni bila masovna, zato pa toliko bolj prisrčna in prijetna. Iskrena hvala in ,.. ali že kaj razmišljaš za naslednje leto ? KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije PLANINSKO OBARVAN SEPTEMBER Mesec september 2011 je bil za Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica izjemno živahen. Člani gorske reševalne skupine so se skupaj s člani nujne medicinske pomoči ZD Ilirska Bistrica, 10 in 11. septembra, povzpeli na Jalovec (2645m). Namen podviga ni bil merjenje moči, ampak spoznavanje in povezovanje, da bodo v intervencijah v bodoče še bolje sodelovali. 19. septembra, je Slavko Škobrne organiziral na Snežniku že tradicionalno sveto mašo in nato srečanje vseh najemnikov v 50 letni zgodovini koče na Snežniku. Mašo v največji in najvišji katedrali v naravi je daroval dekan g. Gabrijel Vidrih, posvečena je bila vsem umrlim planincem iz naših krajev. Popoldne so v koči sprejeli in pogostili bivše najemnike oz. njihove ožje sorodnike. Prvi med prisotnimi je bil, takratni predstavnik smučarske sekcije, g. Hinko Poročnik. Povedal je, da so planinci kočo leta 1961 usposobili z veliko pomočjo in delom zakoncev Štemberger. Sam se spominja, daje bilo takrat v koči še vedno odprto ognjišče. Naslednji, ki je bil na Snežniku dlje časa, je bil g. Mateta. Na srečanju ga je zastopal sin Marjan, ki je danes znan sponzor in večkratni donator koči. Pripovedoval je, kako je kot mlad fant prenašal na vrh na stotine kilogramov hrane in pijače. Podobne spomine sta povedala tudi sin in snaha Jožeta Žnideršiča, Lado in Ksenija. Povabilu »na vrhu« se je odzval tudi Franc Zirnstain, ki je najemnikom pripravil knjigo spominov na Snežniku, v katero vodo napisali svoje vtise, zanimivosti... V tem mesecu je zasedal tudi mladinski odsek (MO). Pripravili smo plan izletov za osnovnošolske otroke in se seznanili s prenovljeno akcijo Mladi planinec. Da bi mlade še bolj spodbudili za hojo v navkreber, smo pričeli z akcijo, v kateri bodo najbolj vztrajni nagrajeni z majčko oz. brezplačnim izletom ob koncu šolskega leta. Uvedli smo tudi popuste za otroke iz iste družine, tako, da se bodo lažje odločali za privlačne izlete. Vabimo na ogled naše internetne strani. Tudi v jesenskem času izkoristite vsak prost trenutek za preživljanje v naravi. Hvaležno vam bo vračala z obrestmi in mnogimi darovi. Darinka Dekleva, predsednica Jože BrenčEč s-p. e-pošta: brencic@siol.net mob: 041 830 408 M M offiiiifiiMi % P MM M) MM ^ IDilMl® Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91 e/sktra S/fo/f MS £er J- NAJKVALITETNEJŠI PODNUDNIK ELEKTROINSTALACIJ IN MERITEV V JZ SLOVENIJI ZAKAJ SE STRANKE ODLOČAJO ZA NAS ? Opremljeni smo s profesionalno opremo Dela izvajamo strokovno, kvalitetno ter cenovno ugodno ElEktra f NAJVEČ POVPRAŠEVANJA IMAMO ZA PODROČJA: • Elektroinstalacije in meritve • Hišniška opravila in vzdrževanja objektov • Montaža električnih pogonov za dvoriščna vrata • Montaža računalniških mrež • Montaža domofonov, video-domofonov ter protivlomnih sistemov • Strelovode instalacije instalacije meritve Simon Skok s.p. Vodnikova 8 6250 Ilirska Bistrica 041 778107 elektro. skoktjpsiol. net vvtvvv. elektro-skok.si Storitve opravljamo na območju občin Ilirska Bistrica, Kozina, Divača, Pivka, Postojna, Sežana, Logatec in Ljubljana. Ex tempore Snežnik 2011 ■H0 Likovna razstava MLADI LIKOVNIKI Ex tempore Snežnik je srečanje mladih likovnih ustvarjalcev, ki že 23 let druži likovno nadarjene osnovnošolce s širšega območja. V zadnjih letih so redni udeleženci srečanj učenci iz osnovnih šol s pivškega, postojnskega in ilirsko-bistriškega konca. Prireditev z roko v roki organizirata ilirsko-bistriška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice. Srečanja se organizirajo vsako leto na drugi lokaciji ilirsko-bistriške občine. Potem, ko je bilo lanskoletno srečanje v Jelšanah, so se mladi slikarji letos napotili na Starod. Ta slikovita kamnita vasica je v čudovitem jesenskem vremenu dala navdih za likovna dela skoraj petdesetim učencem. Udeleženci so prišli s svojimi mentorji iz kar enajstih osnovnih šol in sicer z obeh osnovnih šol iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Knežaka, Podgrada, Prestranka, Jelšan, Košane, Kuteževega in iz Pregarij. Osnovni namen srečanja je druženje mladih likovnikov in ustvarjanje v naravnem okolju. Slikarska tehnika in motiv sta prepuščena učencem oziroma njihovim mentorjem. Ob zaključku srečanja so udeleženci pred vaško cerkvijo na Starodu postavili priložnostno razstavo, ki je razkrila kaj vse je navdihnilo mlade ustvarjalce. Na večini nastalih slik prevladuje upodobljen kamen oziroma kamnita vaška arhitektura. Tehnike, ki so jih učenci uporabili so bile zelo različne od oglja, voščenke, tempere, tuša pa vse do lepljenke. Nastala dela bodo zaokrožila po šolah udeleženkah ex tempora, prva razstava pa bo v Osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Igor Štemberger Ljudski pevci in godci VESELO V HRUŠICI Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica je že drugo leto zapored gostila najboljše ljudske pevce in godce Primorske. Potem, ko je bilo lansko leto prizorišče tovrstnega srečanja Ilirska Bistrica, je bilo letošnje prizorišče vaški dom v Hrušici, sicer domicil dobro znane ljudske pevske skupine Hruši- ški fanti. Prav oni oziroma kulturno društvo Hrušica, pod okriljem katerega delujejo, so bili organizator letošnje regijske prireditve. Vaški dom v Hrušici seje izkazal kot odlično prizorišče tovrstnih prireditev. Da je prireditev uspela so dokazali številni obiskovalci, ki so aktivno sodelovali z nastopajočimi skupinami. Na regijsko srečanje v Hrušico je bilo povabljenih osem skupin s cele Primorske. Izbor je naredila regijska selektorica Katarina Šetinc, ki si je ogledala dve območni srečanji in sicer v Loparju na koprskem koncu in v Škocjanu na kraškem območju. Na vseprimorsko prireditev v Hrušico so se tako uvrstile Buške Čeče iz Bovca, z obale so prišle pevke ljudskih pesmi KD Mandrač, pevska skupina italijanske manjšine La porporela ter mladi godci ljudskih pesmi Zin-gelci. Iz Sežane sta prišli dve skupini in sicer pevke ljudskih pesmi KD Kraški šopek in godčevska skupina istega kulturnega društva. Barve ilirskobistriške občine pa so zastopali pevska skupina Vasovalec iz Rečice in nepogrešljivi domačini, Hrušiški fanti. Srečanje je strokovno spremljala državna selektorica Jasna Vidakovič, ki bo opravila tudi izbor za državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, katero bo potekalo novembra v Šentjerneju. Po zaključeni prireditvi je opravila razgovor 2 vsemi sodelujočimi skupinami. Izpostavila je dejstvo, da se v ljudske skupine vključuje vse več mladih, kar je vzpodbudno in Pohvale vredno. Hrušiški vaški dom je ocenila kot toplo in nadvse Primerno prizorišče za tovrstne prireditve. Igor Štemberger TEKST V PODOBI Črka, beseda in tekst kot element likovnega dela so tema, ki opredeljuje že 11. regionalno razstavo primorskih likovnih ustvarjalcev, ki jo vsako leto razpisuje Javni sklad za kulturne dejavnosti. Na letošnji razpis je prispelo 29 del, selektorica Polona Škodič pa je izmed njih izbrala 12 najboljših. Te smo si po razstavah v Postoj- ni in Sežani lahko ogledali tudi v Ilirski Bistrici, od koder se bo razstava preselila še Koper in Izolo. Letošnji likovni razpis je bil poenoten po vsej državi, saj bodo na regijskih razstavah izbrana dela na ogled na državni razstavi v Slovenj Gradcu, jeseni 2012 v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Kljub temu, da razpis ni narekoval posebnih omejitev glede izbire tehnike ali formatov, so se avtorji spopadli s problematiko črk, besed, številk in pisanih sporočil, ki sojih na različne načine interpretirali ali umeščali v slikarsko snov. Posluževali so se različnih klasičnih in kombiniranih tehnik, kolažev in celo prostorske instalacije. Med razstavljenimi deli je na regijski razstavi na ogled tudi akvarel Zdenke Vinšek, sicer članice Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. »Razstava predstavlja povezavo med besedno in likovno govorico, različne poglede na svet, na notranja občutja in snovanja, ki so slikovito izražena skozi medij umetniške kreativnosti. Neomejene možnosti v raziskovanju odnosa med tekstom, podobo, barvo, ploskvijo in prostorom so sodelujoče avtorje pripeljale do vrste zanimivih in aktualnih rešitev« je v predgovoru kataloga zapisala likovna kritičarka Polona Škodič. Razstavo sta organizirali Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica in Knjižnica Makse Samsa, v kulturnem programu ob otvoritvi pa je nastopila pevska skupina Kalina. Igor Štemberger Večerna debata sklenila pot CIRIL ZLOBEC MED MLADIMI BISTRIŠKIMI LITERATI S predstavitvijo pete številke literarnega glasila Večerna debata je kulturno umetniško društvo Literativa zaključilo omenjen projekt. Večerne debate po besedah njenega urednika, mladega literata Roka Smrdelja, ne bo več, delo mladih bistriških literatov pa se vsekakor nadaljuje. K temu bodo nedvomno pripomogle tudi vzpodbudne besede akademika Cirila Zlobca, ki je bil častni gost in slavnostni govornik ob izidu zadnje številke glasila. Ob predstavitvi pete številke in zaključku projekta Večerna debata se je v bistriški knjižnici zbralo veliko število obiskovalcev. Projekt Večerna debata se je začel pred dvema letoma v skupini mladih zagnanih bistriških literatov, sprva še pod okriljem društva Zgbljena legija. Kmalu so ustanovili svoje kulturno umetniško društvo Literativa. Društvo je pomenilo pravo alternativo na področju pisane besede in je s svojimi aktivnostmi v zadnjih dveh letih dalo bogat prispevek k bistriški urbani kulturi. Živ dokaz tega so številni literarni večeri in izid kar petih številk omenjenega literarnega glasila. Glasilo se je iz številke v številko razvijalo. Medtem, ko so v prvih številkah težili h kvantiteti, saj so želeli pritegniti čim širši krog mladih ustvarjalcev, so v zadnji številki dali poudarek kvaliteti in objavili le literarno dodelane prispevke. Nekaj slednjih so predstavili tudi na zaključnem večeru. Svoja dela so brali Maja Turkovič, Patricija Dodič, Aleksander Borenovič in Tomaž Mahkovec. Program je glasbenimi vložki popestril štajerski kantavtor Dani Bedrač, program pa sta povezovala NEP Slovenija Z glasovanjem podprite našo uvrstitev v finale za naj EU prostovoljni projekt. Pri projektu NEP Slovenija (http:// nep.vitra.si) je to 334 stavb iz celotne Slovenije. Pretežno so to gospodinjstva, ki nesebično odpirajo vrata svojih domov, kjer pokažejo in povedo vse o učinkovitih energetskih ukrepih ljudem, ki gradijo ali renovirajo stavbe, pa se težko odločajo za posamezne rešitve. Gre torej za podporo projektu NEP Slovenija, ki je z uvrstitvijo v finale sicer že dosegel pomembno priznanje, a zakaj bi se ustavili pred samim vrhom. To bo izjemno dobra popotnica za nadaljevanje projekta v Sloveniji in tudi izvoz v druge države, regije, mesta in občine. Na portalu http://nep.vi-tra.si so navodila za glasovanje. Bojan Žnidaršič, Vitra Cerknica Rok Smrdelj in Jana Samsa. V spremljajočem programu se je s svojo prvo fotografsko razstavo predstavil Marko Vidmar. Pečat prireditvi pa je v svojem spontanem govoru nedvomno dal častni gost in slavnostni govornik pesnik Ciril Zlobec. Z mladimi bi- striškimi literati je delil svoje bogate izkušnje pri uredniškem delu v reviji Sodobnost. Mlade bistriške literate je vzpodbudil k ustvarjanju in jih pozval naj s svojim delom nadaljujejo. Igor Štemberger, foto Marjan Krebelj KLUB ŠTUDENTOV OBČIN POSTOJNA IN PIVKA VABI K VPISU “~K§aI» Bruci in brucke, fazani in fazanke, vabimo vas k vpisu v KŠOPP, stari člani pa ne pozabite podaljšati svojega vpisa. Vpišeš se tako, da v času uradnih ur prineseš originalno potrdilo o vpisu na klub. ZA VSE BRUCE ORGANIZIRAMO BRUCOVANJE 2011, KI SE BO ZGODILO 25.11. V AMBASADI JUGOSLAVIJA. Vabljeni! KŠOPPove uradne ure: Postojna, od 16.00 do 19.00 (petek in sobota). Pivka, od 9.00 do 12.00 (samo v soboto). Več informacij na spletni strani: http://www.ksopp.si/. Dvojna dioptrija VČASIH JE LUŠTNO BLO, ZDAJ PA NI VEČ TAKO... Vsak dan postaja bolj razvidno, da se ne samo nad EU, ampak celim svetom zgrinjajo novi temni oblaki recesije, ki grozijo izničiti učinek ukrepov in tudi sredstev, ki so jih posamične vlade do zdaj namenile v te namene. Ker ljudje ne verjamejo več nikomur, so dali globalno pobudo za sklic javnih protestnih shodov 15. oktobra po vsem svetu. Ti protesti so bili usmerjeni predvsem proti kopičenju moči kapitala bank ter borznih hiš, v katere se steka denar in znoj 99 % prebivalstva, ki nima od tega praktično ničesar. Pri nas celo terjajo, da iz proračunskih sredstev države krijemo (dokapitaliziramo) slabe poslovne odločitve bank, ki so v večinski državni lasti. Pa to še ni vse, saj si vodilni kadri ne glede na negativne poslovne rezultate, še naprej brez kančka sramu izplačujejo visoke nagrade za svojo "uspešnost", kar je čisto norčevanje iz državljanov, ki moramo to z njihovimi izgubami vred plačevati! Protestni shodi so pokazali, da so ljudje na splošno bolj ekonomsko, kot tudi politično ozaveščeni, kot pred desetletji, saj niso postavljali kakih neobstojnih zahtev, ampak spremembo finančnega sistema, kot tudi pravičnejšo porazdelitev bremen gospodarske, oziroma dolžniške krize, ki so jo v precejšnji meri zakrivile ravno omenjene finančne institucije, ki se niso prilagodile nastalim razmeram, ampak vztrajajo pri kovanju dobičkov celo v času recesije. Kako se rešiti iz njihovega uničujočega objema, smo slišali tudi na shodih državljanov po mestih naše deželice pod Triglavom, kjer so - ne spomnim se, kje natančno - predlagali uvedbo "univerzalnega temeljnega dohodka državljanov," kot ga poznajo na Aljaski. Pozabili pa so, da smo mi v EU, in sicer ne njena zvezna pokrajina, ampak samostojna država, ki ima zelo velik delež upokojencev - po najdenih podatkih izpred dveh let, samo slabih 20.000 manj, kot Aljaska vseh prebivalcev (550.000) - kar povzroča že zdaj našim javnim financam težave, kako zagotoviti sredstva za tekoče izplačevanje pokojnin, ne da bi s tem prikrajšali ostale porabnike. Kako bi šele škripale, če bi iz njih zajemali vsi, ki nimajo rednega dohodka (tako sem vsaj jaz razumel predlagatelja), česar ne bi mogla dolgoročno vzdržati niti kaka druga država, ki nima tako velikega javnega dolga na prebivalca, kot ga imamo pri nas, ker bi ji slej ko prej razpadel ves javni sektor, kot tudi javna infrastruktura, ker bi zmanjkalo sredstev za njuno servisiranje. To se že zdaj dogaja z našo zdravstveno blagajno, od koder nam grozijo z rezanjem v osnovne zdravstvene pravice. Da se bo isto zgodilo s socialnimi prejemki, je škoda niti omenjati. Vseeno pa zveni malo naivno, da se prst državljanskega srda pri nas pogostokrat usmerja v poslanske plače, namesto v njihovo slabo opravljeno delo v parlamentu pri pripravi in sprejemanju "luknjastih" zakonov, ki so v precejšnji meri pripomogli, da smo zabredli globlje od drugih. Iz te godlje nas ne bo izvlekel noben nov sijoč obraz na politični sceni, če ne bo novi državni zbor poskrbel za zakon o temeljitem čiščenju javne uprave, kamor se je vtihotapila množica raznih, nikomur potrebnih agencij, ki so skriti požiralniki proračunskih sredstev in istočasno hvaležna zatočišča prisklednikov raznih političnih elit, ki se jim na ta način oddolžijo za njihove usluge. Težko verjeti, da se bodo eni, kot drugi kar tako odpovedali svojim stolčkom, ki jih seveda plačujemo državljani. Podobna slika je pri lokalni samoupravi, ki seje razbohotila daleč čez naše finančne zmogljivosti. Če bomo med predvolilno kampanjo spet nasedli obljubam, za katere je že vnaprej jasno, da jih ni možno uresničiti s tem, kar imamo na razpolago, potem si bomo sami krivi, če se bo reševanje težav in s tem tudi izhod iz krize premaknil še za kako leto v prihodnost. Tega pa si ne smemo privoščiti, ker se je čas za neboleče ukrepe že iztekel, zato vam priporočam, da greste na volitve z glavo in ne s čustvi ter obkrožite kandidata, za katerega ste prepričani, da ves svoj mandat ne bo pozabil, kar je na predvolilnem shodu javno obetal narediti, ko pride v Državni zbor: da bo zastopal glas tistih, ki so ga volili... Srečno do prihodnjega klepeta! Jožko Stegu Eliksir IZID KNJIŽNEGA PRVENCA Septembra 2011 je pri Literi izšel pesniški prvenec Katje Klun z naslovom Eliksir. Skupaj s še tremi avtorji iz zbirke Vedute je svoje delo predstavila na tiskovni konferenci na Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Katja Klun, sicer diplomantka slovenskega jezika in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, svojo poezijo že dlje objavlja v uglednih literarnih rer vijah. Njene pesmi so izšle v Sodobnosti, Mentorju, Vsesledju, Otočju, Izmuzu, Stopinjah ipd. Leta 2005 je postala finalistka natečaja Urška (kot najboljša udeleženka na medobmočnem srečanju v Sežani je bila kasneje izbrana še med najperspektivnejših 10, ki so nato predstavljali svoje ustvarjanje na državni ravni). Trikrat je zmagala na natečaju Si.pesnik, ki je potekal v okviru Dnevov poezije in vina v Medani. Poleti 2008 seje na literarnem natečaju Cmakajne, na temo medkulturnega dialoga, uvrstila na 2. mesto. Katja Klun je edina pesnica na našem področju, ki ji je poezijo izdala založba, in to že v prvencu! Hkrati pa je tudi edina slovenistka, kije (z odliko) diplomirala na ljubljanski slovenistiki, kjer je študij slovenistike kot nacionalne vede najbolj zahteven in najbolj priznan. Skratka, na področju pesništva in slovenšči- ne najboljša daleč naokrog. Še nekaj izbranih zapisov o njenem ustvarjanju izpod peres dveh pesnikov: »Kar cela vrsta pesmi je haiku-jevsko kratkih, zgoščenih v nekaj metafizično izkristaliziranih verzih, mestoma metaforično inovativnih, z besednim naborom, ki nam pojasni, da gre za sodobno, sveže, po potrebi tudi siengovsko izrazoslovje.« »Zelo dobro je, da pesmi ne najedajo sentimenti neuresničljivih ljubezni, temveč da ostaja odnos do tovrstnega (ob)čutenja neizprosno življenjski in nič patetično cmerav.« »Zarisano v pesniški prvi, a že tako dobro odmerjen vdih.« »Vsekakor, pesmi Klunove so po svoji dodelanosti že v svetu zrelega in dober bralec jih lahko vzame v svoje okrilje, brez skrbi, da bi se motil o njihovi zanesljivi poti v poetičnost.« (mag. Zoran Pevec) »Pesniško pero mlade avtorice v prvencu, ki ga razbiram, kaže ustvarjalno širino, kise razširja od večne dvojine na pot vase, v pesnico, istočasno pa tudi v/do nas, do drugih svetov, vendar v vsakem izmed njih odseva ona/pesnica sama in zaslutiti/začutiti je njen odnos oziroma stik, sozvočje - ali sploh ne-s svetom, z dražljaji, ki so pesniški odbliski njenih odbiranj.« * Turistično društvfflUEka Bistrica \ U /-V »/.../ zavrnitve ne zapiše v cmeravih verzih, niti patetičnih; pesničina pesem ostaja smela, pogumna, radoživa, kljub nekaterim neprijetnim spoznanjem. Njeni verzi o ljubem, ljubezni so lahko prav posrečeni, živahni, samosvoji, npr.: / ...eno stopnico do sreče / ukrade/naliv//.« »Toda dvojina ni edina poanta pesnjenja. Naša bivanjskost prav tako vznemiri ustvarjalko do pesniškega stiha. Ji je tesno:// povsod ogledala / kam naj se skrijem /pred sabo//, a se zna povleči brez samopomilovanja... /odkar bolj sem/šene slikam več pod zaprt dežnik//.« »Vem, da poezija Katje Klun ne bo obtičala tu, kjer je v tej zbirki, pač pa bo »razprostrla roke«/ stihe visoko proti Parnasu. Kaj kmalu.« (Sonja Votolen) Eliksir je na voljo v vseh bolje založenih knjigarnah in knjižnicah po Sloveniji. Maja Ena - rstvena hiša ranjkemu generalu Antonu pl. Valenčiču, ki je bil tu rojen 17. sušca 1. 1796. Oče mu je bil posestnik Anton Valenčič in mati Marjeta r. Domladiž. Izmed več otrok je bil naš Anton drugorojenec. Svojo številno družino je živil oče večjidel z marljivim obdelovanjem polja, ki se mu je razprostiralo po bližnjih holmcih, in nekoliko tudi s kupčevanjem. — Že takrat, ko so bile šole jako redke, skrbel je dobri oče otro-ikom za pouk in dobro vzgojo. Vsi njegovi otroci so bili omikani, lepo vzgojeni, dobro poučeni v branju, pisanju in v drugih potrebnih vedah; tako da je postal najstarejši sin Jožef premožen posestnik in c. kr. poštar velike pošte; drugi sin Anton c. kr. generalni major; tretji, France, stotnik konjiče. Tudi hčere so se mu dobro pomožile. Prva je bila soproga bogatemu trgovcu in posestniku; druga c. kr. nadlogarju in tretja žena c. kr. sodniku in okrajnemu predstojniku. Zanimivo in znamenito je blo, da je takrat nič manj kot pet častnikov služulo v cesarski armadi iz Valenčičeve rodbine: Podmar-šal, general-major, dva stotnika in po-iročnik. Zadnji izmed vseh je umrl letos podmaršal Ahfred pl. Valenčič. oktober 2011 kultura... Si J2Ž, JJ/. O Pojdiva v svet knjig Letošnji teden otroka je bil namenjen knjigi in skupnemu branju z geslom »Pojdiva v svet knjig«. Kot je napisal pisatelj Slavko Pregelj v poslanici ob tem prazniku. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. Ob tednu otroka je našo knjižnico kar tri dni zapored napolnil otroški smeh vrtče-vih otrok iz skupinic metuljčki, zajčki in ježki. Kot prvo jim je pravljičarka po kratkem sprehodu po naših prostorih predstavila knjigo, s katero jih je popeljala v otroški svet dejavnosti v knjižnici. Pri tem ji je pomagal tudi - bralni tigerček. V nadaljevanju so otroci predramili svoje možgančke in se zabavali v reševanju ugank in ustvarjanju različnih izdekov, po katerih se imenujejo njihove skupinice. Ena izmed skupin pa si je ogledala poučni film o marljivi čebelici maji. Petega oktobra so v našo knjižnico po zasluženih počitnicah privihrale tudi težko pričakovane pravljice. Predstavitvene pravljične urice seje udeležilo veliko otrok in njihovih staršev. Prisotne je kot prvo pozdravila direktorica Damijana Hrabar in jim v uvodnem govoru podala kar nekaj koristnih napotkov, zakaj je sploh dobro, da starši otrokom berejo. Knjiga je in bo ostala pomemben dejavnik pri razvoju človeka, zato je pomembno, da starši že od malega spodbujajo otroka k branju in mu po- magajo, da vzljubi knjigo. V nadaljevanju prireditve so navzočim učenci dramskega krožka OŠ A. Žnideršiča pod taktirko voditeljice Gabi Blo-kar odigrali igrico »Zrcalce«. Otroci sojo spremljali z velikim zanimanjem. Nato je pravljičarka Tamara Hrabar otroke s pomočjo lutke zazibala v pravljični svet . Prek njene vsebine jih je seznanila z dejavnostmi, ki jih knjižnica ponuja otrokom in bontonom v knjižnici. Knjižnica je otroke na koncu tudi presenetila saj je vsak izmed njih dobil ročno izdelan izdelek in za popotnico tudi sladko presenečenje. Festival otroške popevke Brinjevka 2011 V nedeljo, 9. oktobra je v Kosovelovem domu v Sežani potekal 2. Festival otroške popevke Brinjevka 2011. Na njem je odlično nastopila Alitea Širca iz Bača in zapela pesem Prve ljubezni, za katero je glasbo napisal Dragan Kikovič, besedilo Matjaž Vrh, odličen aranžma, pa je prispeval Matjaž Mikuletič. Ob spremljavi Big banda Kras pod taktirko Iva Bašiča iz Sežane je Alitea ponosno in z iskricami v očeh zapela svojo skladbo. Vsi, ki smo jo spremljali smo bili ponosni na njo. Alitei želimo še veliko uspešnih nastopov. Teden otroka v knjižnici Knjižne novosti 0 Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica Ščepec rešitve Novinarka in neodvisna raziskovalka Sanja Lončar, avtorica več priročnikov (Resnice in zmote o kandi-di, Kako zmanjšati uporabo antibiotikov, Vojna ali mir z bakterijami itn.) je pred kratkim izdala novo knjigo z naslovom Ščepec rešitve. Njeno vodilo je olajšati delovanje vsem, ki si prizadevajo živeti v sozvočju z naravo, in tokrat se je s soavtoricami analitično lotila raziskovanja zdravilnih moči začimb. Zgodba o »pozabljanju začimb« je dober primer o razvrednotenju starodavnih znanj in modrosti, saj se mnogim danes niti ne sanja, kaj vse zmorejo rastline, kako nam lahko pomagajo in kako pametno jih je uporabljati. Knjiga Ščepec rešitve - zamolčane zdravilne moči začimb je četrta v nizu knjig, ki so nastale v sklopu projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Gre za največji slovenski nevladni projekt, v katerem sodeluje več kot 30 društev in organizacij, ki si prizadevajo za naravne rešitve na področju prehrane, zdravja in okolja. Harlan Cohen: Gozd Ameriškega avtorja srhljivk Harlana Cobena smo spoznali z romanoma Ne povej nikomur (ekraniziran kot francoski film leta 2006) in Odšel je za vedno. Pomemben vsebinski nastavek avtorjevih del-duhovi iz preteklosti, ki dohitijo junaka v sedanjosti, je prisoten tudi tu. Glavni junak je okrožni tožilec Paul Copeland, po smrti žene samohranilec s šestletno hčerko, kije odrasel v družini s travmo: pred dvajsetimi leti so na poletnem taboru v gozd odšli štirje najstniki, med njimi tudi njegova sestra, nazaj pa sta se vrnila samo dva. Izginotje sestre je neposredno vplivalo na Paulovo izbiro poklica in službe, saj se je za pravico in za to, da bi bil svet varnejši, boril v sodni dvorani. Rebecca Lisle: Prekletstvo krastač; Prekletstvo krokarjev Mladinska pripoved Prekletstvo krastač sega v leto 1682 - čas preganjanja čarovnic in praznoverja. Ruben je sirota. Živi z babico, ki se dobro spozna na zelišča in pomaga bolnim ljudem, a jo obsodijo čarovništva in obesijo. Ruben mora pobegniti iz vasi še preden tudi sam postane žrtev praznoverja. Britanska pisateljica in ilustratorka Rebecca Lisle je izdala že več kot dvajset knjig za otroke in mladino, med njimi sta tudi napeti zgodbi o dečku Rubenu Prekletstvo krastač in Prekletstvo krokarjev. HARLAN C0BEN PIŠITE NAM sneznik@siol.com radio capris dobra družba Anton plem Valenčič Podpis z imenom je avtor dopolnil tudi s komentarjem: »Naša podoba ga predstavlja kot orožniškega polkovnika, moža še čvrstega.« Čeprav je večino svoje vojaške službe Anton plem. Valenčič služil Huzar nam ga avtor predstavi na sliki kot orožnika torej v funkciji, ki jo je opravljal Anton plem. Valenčič po koncu svoje službe v takratnem ogrskem delu države in mu je avstrijski cesar poveril postavitev orožništva (policije) na Kranjskem. Na sliki v ozadju vidimo tudi grb, ki ga je dobil Anton Valenčič ob podelitvi naziva »plemeniti«. Grb je tipičen za grbe iz začetka prve polovice XIX stoletja v Avstroogrski. razdeljen je na tri polja. V spodnjem rdečem je prikazan lev, ki stoji na zadnjih nogah in vihti sabljo, v levem modrem zgornjem je osme-rokraka zvezda, v desnem modrem zgornjem pa simbolična trdnjava, čvrstih dori in vihrajoče zastave. Na vrhu je grb okrašen s šlemom v sredini in modrim in srebrnim pavovim perjem na levi in rumenim in rdečim na desni strani. Nad šlemom kraljuje cesarska krona okračena s pavovim perjem. Verjamem, da nam bo Vojko Čeligoj, ki hrani sliko grba, tega kdaj podrobneje predstavil. Naj to zadostuje o Gregorče-vi družini, in vrnimo se k možu, o katerem nam je govoriti! Drugi sin Antona Valenčiča, po domače Gregorca, je bil torej naš Anton. Da ni bil v bogastvu in obilnosti izrejen, si lahko mislimo. Tudi sam je večkrat pripovedoval, da se je ‘moral v mladosti boriti s skrbmi in z bridkostmi, katere so mu grenile mlada leta. Večkrat je ponavljal: »Kar sem in kar imam, priboril sem si s pomočjo božjo sam; saj nHsem imel ne imena, ne premoženja, ne prijateljev, ne podpornikov. Šel sem mladenič brez vsega tega iz očekove hiše, in Bog, na katerega sem vedno zaupal, me ni zapustil!« Normalno šolo dovršivši ostane Anton še nekaj let v hiši očetovi, kjer je pomagal delati in gospodariti; pri tem pa ni pozabil na svojo daljno izomiko. Marljivo je bral, ter se vadil v slovenskem in nemškem pisanju. Poldrugo uro od Bistrice, na precej visokem hribu stoji vas, imenovana Prem. Ako se pelješ po železnici od sv. Petra proti Reki, gledaš na desni strani z drevjem obraščen hrib s čedno vasjo, z veliko krasno, po pokojnem župniku Mateju Frelihu sezidano cerkvijo, in s starim, velikim poslopjem. Ta starinska, temna zgradba je grad, kateri je že stal o Valvazorjevem času, sedaj lastnina kneza Porcia. Vsa okolica je tu prijazna in mična zavoljo zelenja, katero ob-rašča griče in dolinice. Po vrtih in med njhvami opazuješ mnogo slivovega drevja, med slivami tudi marsikatero košato jablano in hruško. Na solnčni strani so gričem prijeten kinč (okrasek) vinogradi, kateri te sem ter tam iznenadijo. Kaka razlika med skalnatimi in golimi hribi Pivškega sveta, po katerem te je ravnokar prepeljala žekeznica in med zelenimi hribi Berkinske zemije, katero si ravnokar zagledal! V omenjenem Premskem gradu je bilo nekdaj graj-isko sodišče za ves sedanji Ilirsko-Bi-striški okraj. Tukaj je prosil mladi Valenčič za mesto sodnijskega pisarja, in kmalu seje preselil na Prem, ker prošnja mu je bila usli- šana. Tukaj je opravljal svojo službo za jako majhino plačo nekaj let na splošno zadovoljnost predstojnikov. Ti so bili sicer zadovoljni ž njim, a on ni bil tukaj srečen in zadovoljen. Srce ga je gnalo na tuje, hotel je videti svet, zboljšati si razmere, poskušati srečo; sklenil je ponuditi se vojakom. Stopil je leta 1822. prosto- veljno v vojaštvo in bil je sprejet v 10. huzarski polk. Služil je nekaj časa v polku kot prostak in potem kot podčastnik. Predstojniki, spo-iznavši njegove dobre lastnosti in nenavadno nadarje-inost, ga pošljejo na Ogersko v častniško šolo, kjer se je po svoji marljivosti toliko izučil, da je izstopil kot huzar-iski poročnik. Leta 1827. je bil imenovan nadporočnikom; I. 1832. je postal konjiški stotnik; I. 1842. major; I. 1848. podpolkovnik; I. 1852. polkovnik in poveljnik 11. grena-^dirskemu polku. Služboval je večjidel med Poljaki v Galiciji, kjer se je bil priučil poljščini, katero je gladko go->voril. Leta 1848. se je odlikoval v ogerskih bojih, kjer je ostal nepremakljivo zvest praporu, kateremu je bil prisegel zvestobo. Le malo let je ostal poveljnik svo-jemu polku. Ko je bila namreč na novo ustanovljena žandarmerija, imenovali so Valenčiča polkovnika orožniškega ter poveljnika orožnikom Kranjskim in Primorskim. Preselil seje v domovino, ter nekaj let v Ljubljani pre-ibival kot zapovednik orožnikom. Gotovo je sta rej im Ljubljančanom že dobro znana velika in krepka oseba prhjaznega polkovnika. Dobro se še spominjam, da sva ga bila nekdaj srečala z očetom, ko so me bili v Ljubljano v šolo pripeljali. Prijazno nama je odzdravil, ustavil se, očetu podal roko ter po naših domačih zadevah skrbno popraševal. Pri razhodu potrka meni po rami, rekoč: »Fante, lepo so vedi, dobro so uči, da bo iz tebe kaj prida!" Vsakikrat, ko sem ga pozneje srečeval, se je ustavil, poprašal, kako v šoli napredujem, ter mi naročil, naj pozdravim očeta. Vir: Koledar Sv. Mohorja, 1895 O SiiSŽiM____________ Ansambel Snežnik praznuje Snežnik na Snežnik Že nekaj letna tradicija veleva, da se člani bistriškega narodno zabavnega ansambla Snežnik skupaj s podporniki in prijatelji na obletnico prvega nastopa odpravijo na Snežnik. Prvič so zaigrali 9. oktobra 1982, torej pred 29 leti, na poroki Janeza in Danijele Rojc kot Trio Jožeta Jenka. Letos so se na pohod odpravili v soboto, 8. oktobra. Kot je dejal vodja ansambla Jože Jenko, med Bistričani poznan pod imenom Šembic, je za »logistiko« poskrbela utečena ekipa z Janezom Rutarjem in Danilom Štembergerjem na čelu. Po vzponu na primorskega očaka so pripravili tudi veselico na Sviščakih, kot že nekaj let poprej pa jih je tudi letos gostila koča Danila Štembergerja. Pri igranju na robu jase so se jim pridružili še drugi znani bistriški godci, med drugimi France Jajk, Bajnež, Kus, Miro, mladi Martin Rojc in drugi, ki so skupaj uigrano zaigrali, tako kot znajo le pravi Bistričani. Sicer pa je ansambel Snežnik poznan širom naše domovine in tudi tujine. Nastopali so med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike in v Avstraliji, pogosto pa nastopajo tudi čez mejo, pri naših sosedih in tako ohranjajo od z njimi dobre stike. Jože Jenko in Ivan Kompan skupaj vztrajata že od samega začetka delovanja ansambla, leta 2001 se jim je na kitari pridružil še Stojan Dujmovič. Naslednje leto praznujejo okroglo 30 letnico. Jenko je obljubil, da bodo na jubilejni pohod povabili še druge ansamble in pod Snežnikom napravil »fešto kot se šika«. Veliki koncert Navihanih Lisjakov LISJAKI NAVDUŠILI Lisjaki smo 21. oktobra 2011 obeležili 10. obletnico našega delovanja s koncertom v nabito polni športni dvorani v Hrpeljah. Poleg nas so nastopali še glasbeni gostje - Akordi, Narcis, Slovenski muzikantje, Ne me jugat, Tina Drole, ki je tudi eno pesem zajodlala z nami, Brkinska folklora, Konrad Pižorn, Slavko Ivančič, kvartet Utrip ter Trio Turn. Prireditev sta povezovala Peter Poles in Vid Valič). Lisjaki smo ob tej obletnici predstavili dve svoji pesmi in sicer Grande recesija ter Zdaj v tistih smo letih, za kateri je besedilo prispeval Matjaž Vrh. Aktivno tudi pripravljamo nov projekt - snemamo namreč lastno zgoščenko, ki bo kmalu dokončana. Hvala vsem, ki ste se udeležili koncerta ter vsem, ki nas spodbujate! Niko, Tine, Matic, Martin, Alen in predsednik GD Navihani lisjaki Stojan Poles. Planinsko društvo MLAD 8ISTR'ŠKI PLANINC PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA Lepo nam je bilo V šolskem letu 2011/2012 smo v Planinskem društvu Snežnik Ilirska Bistrica pripravili novost, s katerimi želimo motivirati mlade planince za prijetno druženje v naravi na naših planinskih izletih. Namen akcije Mlad bistr'ški planine je poudariti pomen planinstva, ga približati mladim in jih spodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa. V šolskem letu 2010/11 načrtujemo šest izletov, zadnji izlet pa bo brezplačen za vse, ki se bodo udeležili predhodnih petih izletov. Vsi, ki se bodo udeležili vsaj treh izletov, pa bodo dobili spominsko majico. Na zadnjem izletu bomo izžrebali nekoga, ki se bo brezplačno udeležil poletnega mladinskega gorniškem tabora v organizaciji našega društva. V primeru odpovedi enega ali več izletov, nagradni izlet ne odpade. Vsi otroci in starši, ki se želite udeležiti planinskega izleta morate imeti plačano članarino za tekoče koledarsko leto, ki jo lahko poravnate v prostorih planinskega društva v času uradnih ur. Tina Turkovič, PD Snežnik Ilirska Bistrica fffftfffl fffff pa it k ur MI UTA It Y msTtmv PA It K VtUAŠKK ztionovm: rcmnK— PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA VAS V SODELOVANJU S HRUŠIŠKIMI FANTI OB ZAKLJUČKU TURISTIČNE SEZONE VABI NA KONCERT VOJAŠKIH PESMI, KI BO V NEDELJO, 6.11.2011 OB 18. URI V I. PAVILJONU PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA. VSTOPNINE NI! PRIJAZNO VABLJENI! Potopisno predavanje INDONEZIJA IN MiNTAVVAJSKO OTOČJE Turistično društvo Pivka vabi na 2. potopisno predavanje sezone 2011. Z nami bo svoje popotniške izkušnje tokrat delil Boštjan Triler. Boštjan je svoje 58 dnevno avanturistično popotovanje po Indoneziji in Mentavvajskem otočju doživljal na poseben način. Potoval je s skoraj vsemi razpoložljivimi sredstvi, saj pravi, da se lahko le na ta način približaš ljudem in jih spoznaš. Samostojni podjetnik, inštruktor, gasilec, zdravstvenik, svetovalec in še marsikaj drugega, je človek nemirnega in pustolovskega duha, ki vedno išče nove izzive. Od leta 2004 je prepotoval že 37 držav... Povedati nam bo imel marsikaj! Z nami bo 2. novembra ob 19.00 uri v Parku vojaške zgodovine. Prijazno vabljeni. Vstopnine ni! Petra Šajn AVTOKLEPARSTVO trgovino - zastopstva Vojko Jenko s.p. Vojkov Drevored 2, 6250 Ilirsko Bistrico tel.: 05/71 00 300, fax: 05/71 00 302 Pri nas lahko izberete vsa oblačila - od nogavic pa do zimskih plašče' Vedno so na voljo oblačila s popusti • Ženske in moške pletenine • Beltinka, Tunika • Ženske in moške hlače • Ženski kostimi, bluze, maje Na zalogi imamo žensko in moško perilo Galeb ter žensko perilo Lisca PON PET 8 • 12 in 15 18 SOBOTA 8*12 stoljubna in vsako leto pripravijo lokalno tekmovanje za vas Harije. Eden izmed odločujočih kriterijev pri izbiri kandidatov, ocenjevanju in podelitvi priznanj je skrb za javno dobro in skupne vaške površine ter posledično lepšo in bolj turistično privlačno vas. Priznanja za leto 2011, je društvena predsednica Zlata Primc, podelila na osrednji prireditvi Dobrodošli pri nas, ki je potekala pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in Občine Ilirska Bistrica. Priznanja so prejeli: družina Lavrenčič Harije 62, družina Samsa Harije 21, družina Vičič Harije 14, Marija Hrvatin Harije 4, družina Valenčič Harije 81 b ter družina Vičič Harije 14 in Antonio Bastiani, katerih ni na fotografiji. Poleg nagrajenk sta na fotografiji (v ozadju) nedeljski voditeljici programa Andreja Boštjančič-Rozalija in Tjaša Race-Milka, ki priznanja sicer nista dobili, sta nas pa zato toliko bolj nasmejali. Vsem skupaj iskrene čestitke. ZAKLJUČEK TEKMOVANJA Člani KETŠD Alojzij Mihelčič že tradicionalno sodelujejo v projektu Turistične zveze Slovenija Moja dežela-le-pa in go- Trinajsta po vrsti Bistriška prireditev- Teden otroka ZIV ZAV -pisan, sončen in nasmejan DPM Ilirska Bistrica in Nove |||l* ideje EdHlI IMCD IMCD d.o.o. Vojkov drevored 14 • 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 • teta: 05/711 02 10 ■ ■ . - ■ __ Aktivni Po harmonike na Dolnji Zemon GODEC NI NIKOLI ŽALOSTEN Pravijo, da muzikant ni nikoli žalosten, kajti, ko mu je najhuje, si zaigra. Nisem sicer kakšen muzikant,da bi lahko to sama preizkusila, a glede na to, da me ob zvokih harmonike vedno zasrbijo pete, si upam trditi, da povedano drži. Harmoniko razpotegniti, nanjo zaigrati, je vsekakor nekaj čarobnega. Spoznati še mojstra, ki izdeluje harmonike, pa skupaj z njim zaigrati, to pa se ravno ne zgodi vsak dan. Na nedeljski Bučjadi v Harijah so družno razpotegnili harmonike Matej Kocjančič, Martin Rojc, mojster Goti in eden izmed mlajših članov godčevske družine (v počepu). Za dogodek je zaslužen mizar Janez Rojc, kjer dobite tudi več informacij o preizkušnji in nakupu harmonik Goti (informacije 041/703412). Alenka Penko Novice iz knjižnice Divača VETER V SUNKIH V petek, 23. septembra je v knjižnici Divača gostoval pesnik, po rodu Divačan, David Šušel. V hiši, v kateri je sam preživljal otroštvo trenutno živi Daniel Černe (Terramistica). Pri osmih letih se je preselil v Kočevje, kjer je bil soustanovitelj Kluba literatov Kočevske. Vodil ga je pet let in obenem urejal zbirke klubskih članov. S pesniki seje družil pri novomeški pesnici Marjanci Kočevar na njenih Salonih poezije v Novem mestu. Trenutno se ukvarja s pravljico in prevajanjem ter dramatizacijo pravljice Zrcalce Grigorja Viteza. V lanskem letu je prevedel pet korejskih pravljic, tri od teh so bile sprejete na natečaju Radia Študent. Pesniški zbirki Veter v sunkih je predhodila Sledenje Kairosa. Zase trdi, da je »neviden pesnik«, ker nerad objavlja svojo poezijo revijalno ali kako drugače. Literarna kritika seje spotaknila ob estetski videz ovitka pesniške zbirke, kije sicer všečna in v barvah jeseni. Veter v sunkih nima jasnega vsebinskega loka. Pesmi, trdi avtor, se med seboj pogovarjajo, dopolnjujejo in se zlagajo v nize. Pesnik se sicer veliko ukvarja s prostorom, deloma mogoče tudi zaradi poklicne stroke geometra, deloma ga je k temu spodbudil Marko Pogačnik. Avtor pravi, da nas izkušnje naredijo umetnika in ne kaj drugega. Ob koncu zbirke se nahaja avtorjev esej Brati med brati, kjer meni, da je branje stvar preživetja, hkrati dobrobit in diktat naše kulture. Najraje bere v živo, iz knjige življenja, da sploh lahko preživi. Z avtorjem seje pogovarjala Patricija Dodič, za glasbeni vložek je poskrbel kraški kantavtor Tomaž Ban. Obenem je v divaški knjižnici doživela svoj krst razstava iz kačiških extempor Meja-me. Vabljeni k ogledu. tekst in foto - Patricija Dodič INTARZIJA d.o.o. D topel o m Za male in velike mojstre AKCIJA do 30.11.2011 oziroma do razprodaje zalog Brezplačna dostava in raztovori Prepričajte se o ugodni ponudbi! Širši izbor akcijskih artiklov si lahko ogledate na spletnem naslovu www.mfm-intarzlja.si ali na tiskanem izvodu v naši trgovini. Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00, urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure Novice iz knjižnice Kozina EVOLUCIJA VREDNA ETIČNOSTI Knjižnica Kozina je na prvem srečanju študijskega krožka "Spoznaj se", ki v oktobru začenja svojo zadnjo sezono, gostila doc. dr. Iztoka Ostana, ki je na študijskem že gostoval z drugačno temo (Ko zdravila odpovedo). Tokratno razmišljanje se je sukalo okoli evolucije in vrednot, ki v današnjem svetu nezdržema zavijajo na človeku neznana pota. Avtor nas je na predavanju znova presenečal z zanimivimi podatki o tem, da je za spremembo gena potrebni petdeset tisoč generacij, kar pomeni okrog milijon let. Da človek ni idealno prilagojen na okolje, ki se hitro spreminja, vemo že od kamene dobe dalje. V sebi nosi gen oz. Dediščino več prteklih obdobij; v sebi nosi dvojnost. V zadnjih 40.000 letih se hitrost spreminjanja genov postoteri. Avtor trdi, da je ljubezen postane vrednota v taj in takšni družbi geni ne gredo naprej, kar vodi v titaniško različico prihodnosti. Ali se torej napoveduje izumiranje vrednot? Zelo verjetno so vrednote dediščina kamenodobnih praprednikov. Vrednote so torej po psihološkem konceptu dediščina preživetveno/reproduk-tivnih vzorcev vedenja. Kako potemtakem pojasniti obe obliki potreb/ vrednot (dionizične in apoli-nične) kot del iste človekove narave, se sprašuje avtor. Se-demiljardna množica ljudi je genetsko vse bolj raznolika. Nekdo se že rodi z večjo občutljivostjo za neke potrebe, drugi pa ima drugačna prirojena nagnjenja. K temu prispevajo tudi vzgoja in drugi dejavniki. Zaradi genomske variabilnosti in epigenetskih zapisov vplivanja okolja je posameznik lahko "sebični povzpetnik" ali pač "nesebični gorečnež". Pravičnost in poštenost sta na rang lestvici 54 vrednot najvišje uvrščeni. Če je temu res tako, bi lahko debatirali še veliko ur. Zato vas na takšne in podobne zanimive teme vabim vsak drugi torek v mesecu, kjer se bo na študijskem krožku razpredalo v novembru o biosinergiji, v decembru o spremembah, v januarju o radiesteziji, februarja o esen-skem preporajanju, marca o prehrani in odnosih, aprila o povezanosti in maja o sa-mozdravljnju na delovnem mestu. Ker je študijski krožek na programu samo še v letu 2011/2012, zainteresirane ponovno in vljudno vabim, da se nam pridružijo (vsak drugi torek v mesecu). Vabljeni k naslednjemu predavanju 8. novembra ob 18.00 z gostjo Barbaro Novak in predavanjem Biosinergija. tekst in foto Patricija Dodič REPA VELIKANKA IN ČRNI PIKIC Tudi tokratna pravljična urica ni bila od muh. Ni bila od repe, bolje rečeno. Kljub premrzlim knjižničnim prostorom, ki se začenjajo kljub vsemu segrevati, je nekaj otrok prišlo poslušati oktobrsko pravljico, ki jim jo je na izviren način pripovedovala »borka za pravice malih živali« Andreja Lenassi s svojim malim »pet therapy« kužkom. Najbrž vsem ni znano, kaj ta »pet therapy« pomeni, pa naj malčice razjasnimo. Animal-assisted therapy (AAT) ali po domače terapija z malimi živalicami je dokaj novo polje študija, vsekakor pa v Evropi predmet raziskovanja najmanj dvajset let. Gre za način terapije, ki vključuje živali kot prijazno obliko asistence pri pacientovih socialnih, čustvenih in kognitivnih funkcijah. Živali so zelo koristne pri izobraževalnih in motivacijskih pristopih terapij (branje, socializacija itd.). Živali so lahko zelo dobre pomočnice, ker se z njimi človek počuti varnega in ljubljenega; ne komunicirajo z besedami, zato pa so s svojo naučeno ali prirojeno prijaznostjo v veliko pomoč profesionalcem, ki se s terapijami v šolah, domovih za ostarele in na podobnih krajih ukvarjajo, največkrat iz lastne samopobude in ljubezni ter sočutja do živali in ljudi. Ker pa otroci pri nas morda le niso vajeni takšnega pristopa, je bila pravljica nekoliko okrnjena, saj je pripovedovalka pričakovala več sodelovanja najsi bo s strani otrok kot tudi staršev. Pikič, črni kužek, ki se šola za to, da bi otrokom pomagal, je pričakoval tudi crkljanje, vendar je sramežljivost ali bojazljivost otrok tudi njega zaustavila pri mojstrovinah, ki jih zna sicer odlično pokazati. Lenassijeva je s pravljico želela otrokom pokazati, da je v slogi moč. Da bi poleg živali, ki so v pravljici tako ali tako že nastopale, vključila še druge živalice, je potrebno sodelovanje tako staršev kot otrok. Poudariti je hotela, »da se človek premalo zaveda življenja; da se mu preveč odtujuje; da se odtujuje naravi, živalim, rastlinam in vsemu, kar nas dela človeške.« Želela si je vključiti v pravljico več delcev v katerem koli tujem jeziku in poudariti, »da smo vsi enaki, da smo ljudje in da je lepo, če si pomagamo in sodelujemo; da ni pametno se kregati, kdo je čigav, ne glede na drugačnost, jezik, vero, določene telesne ali druge pomanjkljivosti.« Morda se bodo v bodoče in sčasoma zadržanost, sramežljivost ali bojazen omilile, tako pri otrocih kot pri starših, si želi Lenassijeva, in bo sodelovanje steklo kot po maslu. Kot po repi, lahko rečemo. Otroke vabimo k naslednji pravljično-ustvarjalni urici, 15. novembra ob 18.00. Vabljeni in dobrodošli, tokrat v segretih prostorih. tekst in foto Patricija Dodič NAPOVEDNIK DOGODKOV V KNJIŽNICI KOZINA, NOVEMBER 8. NOVEMBER OB 18.00: ŠK »Spoznaj se«: BARBARA NOVAK:BIOSINERGIJA 15. NOVEMBER OB 18.00: pravljično-ustvarjalna urica OD 21. NOVEMBRA DALJE, VES DECEMBER: BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZARČEK vsi, ki bi želeli sodelovati, naj se prijavijo pri Patriciji Dodič v Knjižnici Kozina. Vse izdelke za razstavo označite z geslom in napišite na izdelek ceno. V letošnjem letu obvezen prispevek za Knjižnico - 5 evrov na udeleženca. RAZSTAVA: Jerneja & Tina: Ilustracije lep dan, PD obvestila, oglasi... oktober 2011 VOLITVE 2011 Časopis Snežnik na podlagi Zakona o volilni kampanji objavlja splošna pravila za predstavitev kandidatov in političnih strank ter njihovih programov na državnozborskih volitvah v Republiki Sloveniji 04. decembra 2011 1. Časopis Snežnik bo na svojih straneh omogočil vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. 2. Ta pravila ne urejajo objavljanja dnevno aktualnih novic in poročil o dogajanju v času volilne kampanje, ampak izključno oglaševanje v bannerjih (pasicah) in predstavitvenih člankih s predstavitvijo strank ali kandidatov. 3. Začetek oglaševanja se začne 30 dni pred volitvami, razen če ne bo zakonsko drugače določeno. Na straneh oglašujejo vsi kandidati in stranke, ki so uradno potrjeni in bodo nastopili na volitvah. 4. Naročniki oglaševanja morajo pisno naročiti vrsto in obseg oglaševanja. Naročilnica mora vsebovati naslednje podatke: naziv politične stranke in organizatorja volilne kampanje, točen naslov naročnika, številka transakcijskega računa, ki ga politična stranka oz. organizator uporablja za volilno kampanjo, davčna številka politične stranke, za katero naročnik naroča oglaševanje, čitljiva navedba vodje volilne kampanje za naročilo z lastnoročnim podpisom vodje volilne kampanje, žig naročnika. Za oglaševanje za namene volilne kampanje velja, da se na podlagi naročila izda avansni račun, ki mora biti poravnan najkasneje 8 dni pred izidom časopisa Snežnik. Če do tega datuma račun ni poravnan, si uredništvo pridržuje pravico, da objave ne bodo realizirane. 5. Gradivo za oglaševanje mora naročnik dostaviti po elektronskem naslovu info@e-sneznik.net do 20.11.2011 do 10.00 ure. 6. Cenik oglaševanja: Cena oglasa na notranjih straneh časopisa Snežnik v velikosti do 1/4 strani (13 cm x 18 cm) znaša 285,00 EUR + DDV, v kolikor isti naročnik naroči večji oglas, se za vsako dodatno četrtino strani obračuna 20% popust. Za oglas 1/4 strani (13 cm x 18 cm) na zadnji (zunanji) strani časopisa, se obračuna doplačilo v višini 100%, za oglas na naslovnici časopisa pa doplačilo v višini 200%. Za oglas na točno določeni (željeni) strani na notranjih straneh se obračuna doplačilo v višini 30% (v skladu z razpoložljivimi zmožnostmi prostora). 7. Definicija oglasov: Banner oz. pasica: To so slikovni in tekstovni oglasi določene velikosti (po ceniku) Predstavitveni članek: Je članek objavljen skupaj z drugimi članki in ima propagandno vsebino, torej sporoča volilni program kandidatov ali stranke. 8. Vsak naročnik lahko zakupi neomejeno število oglasnega prostora (vendar ne več kot je kapaciteta oglasnega prostora v izdaji). Oglasi morajo biti oblikovani skladno z Zakonom o volilni in referendumski kampanji - torej z navedbo naročnika, in skladno z Zakonom o medijih - za resničnost in točnost navedb odgovarja naročnik, ki ne sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija - ter s slovenskim oglaševalskim kodeksom. Spoštovali bomo časovni vrstni red naročil. 9. Po volitvah lahko naročniki objavijo zahvalo volivcem v obliki članka. Stranke in kandidati, ki so v času volilne kampanje oglaševali v časopisu Snežnik, lahko objavijo zahvalo v enaki velikosti po ceni 120 EUR netto. 10. Oglašujejo lahko kandidati ali stranke iz vseh volilnih enot. 11. Vse dodatne informacije v zvezi z pravilnikom sprejemamo po elektronski pošti info@e-sneznik.net. Ilirska Bistrica, oktober 2011 Bojan Oblak, odgovorni urednik Osnovna šola Košana 160-letnici šolstva na Košanskem in 30-letnici nove šolske stavbe se je nabral velik "kufer" spominov. Te spomine bodo vaške klepetulje delile z nastopajočimi v telovadnici Osnovne šole Košana v petek, 18. novembra ob 17. uri. Prisrčno vabljeni. ©šola Vabi na: BREZPLAČEN TEČAJ RAČUNALNIŠTVA, ki zajema: • Osnove operacijskega sistema Windows, • Uporabo interneta in e-pošte, • Urejanje besedil (Word), • Računalniške prezentacije (PovverPoint), • Elektronske preglednice (Excel), • Digitalno obdelovanje fotografije, itd. Možne dodatne teme za tečaje (glede na zanimanje): • Linux (namestitev, namizje KDE in GNOME, igre, itd.), • Odprtokodni programi, • Programiranje (HTML, CSS, Java, C, PHP, Bash, itd.), • Arhiviranje(zip, rar), • Zapisovanje medijev, • Virtualizacija (VirtualBox, DiskZVhd,...), itd. Prijave in informacije dobite: Vsak dan od ponedeljka do petka od 15,00 do 19,00 ure na telefonski številki 05-711*11*14 ali na esola.itb@guest.ames. Novi Variš. Ko veš, da si pametno porabu svoj keš! HBjBfev ujiuuj.toyota.si CENTER JEREB Polje 9b, Izola (05)6168 001 NADZOR STABILNOSTI VOZILA NADZOR ZDRSA 7zračnih BLAZIN radio NA DOTIK KAMERAzaVZVRATNO PARKIRANJE MULTIMEDIATOUCH & GO Mflv- <56? Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C0/ iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C0?, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Todau Poraba goriva: 3,91/100 km-5,51/100 km Tomorrotu Emisije C02:104-127 g/km Toyota oktober 2011 naši najmlajši... Krožki SOLSKI VRTOVI PO DOLGIH LETIH SPET AKTUALNI, OŠ Podgora Kute-ževo na PRVEM mestu! Ko sem v letu 2008 razmišljala o šolskih vrtovih in idejo v letu 2009 uresničila s podporo Društva za razvoj podeželja in ravnateljice Ester Juriševič, nisem pričakovala, da bodo šolski vrtovi že čez tri leta tako zelo aktualni na področju šolstva. V letu 2008 se ni nič kaj dosti govorilo o samooskrbi, pa tudi ne o nevednosti otrok od kje prihaja hrana. Le malokdo je pomislil, da bi bilo dobro, če bi otrokom omogočili to znanje in da bi jih naučili ločiti vsaj solato od zelja. V šolskem letu 2010/11 je Ekošola prvič razpisala projekt Šolska VRTilnica, ki ga je označila kot uspešnega in ga nadaljuje tudi v tem šolskem letu: »Šolski vrtovi namreč predstavljajo dinamično okolje, ki je dragocen izobraževalni vir in zelo pomemben izobraževalni pripomoček. Šolski e ko vrtovi na OŠ D. Ketteja II. Bistrica, OŠ Podgora Kuteževo in na OŠ Košana Vse tri omenjene šole so vključene v projekt Šolski ekovrtovi Inštituta za trajnostni razvoj ter obdelujejo vrtove v okviru Kmetijskega krožka, ki ga vodim. Na OŠ D. Ketteja učenci obdelujejo skoraj 100m2 velik vrt, na katerem je posejanih veliko različnih kulturnih rastlin od običajne zelenjave in žit, ajde, lanu do redko videnih rastlin kot je dolga vignja, čičerika in leča. Precej sadik, kot so paradi- žniki in paprike, vzgojijo otroci sami na okenskih policah. Na vrtu so posajene tudi dišavnice in zdravilne rastline. V juniju se je šola prijavila na razpis BAUHAUS-a za sredstva za nov šolski vrt in bila izbrana izmed 80 prijavljenih šol! Na lokaciji sedanjega vrta se bo namreč ši- rila telovadnica, zato bo nov vrt postal del šolskega parka, ki bo še bolj razgiban. Na OŠ Podgora Kuteževo sta posajena dva vrtova: učenci so namreč v lanskem letu ročno izkopali gredico zdravilnih rastlin v obliki srca ter posadili 25m2 velik zelenjavni vrt z zelo raznolikimi rastlinami. Vloženi trud je prejel veliko pohvalo s strani koordinatorjev Šolska VRTilnica, v katerem je sodelovalo kar 55 šol iz cele Slovenije. Semenarna Ljubljana je vsem vključenim v začetku aprila posredovala paket semen za posaditev, ki smo jih z veseljem uporabili na vseh treh šolah. Na podlagi fotografij in opisov ak- tivnosti je prvo mesto dosegel šolski vrt OŠ Podgora Kuteževo in bil tako izbran za najlepšega. Svečana podelitev nagrade je bila 5. oktobra na Brdu pri Kranju, na mednarodni konferenci koordinatorjev ekošol. Tudi na OŠ Košana imamo dva vrtova: gredico zdravilnih zelišč ter zelenjavni vrt za šolo, na katerem se je letos kljub majhnosti (11 m2) bohotilo precej različnih rastlin: od solate in koruze do lanu, ajde in soje. V letu 2010 in 2011 smo uspešno posadili tudi sadno drevje. Poudarek šolskih eko-vrtov je na pridelavi zdrave hrane brez uporabe kemičnih sredstev in posledično tudi na varovanju okolja in ohranjanju biotske pestrosti. S tem se spodbuja lokalno ekološko pridelavo, sodelovanje in solidarnost med učenci, privzgaja pa se tudi pozitiven odnos do dela. Naš moto je: Kmetijstvo je vir življenja. mentorica Tamara Urbančič TEDEN OTROKA V prvem tednu, meseca oktobra, je bila pozornost še bolj namenjena našim korenjakom. Otroci so bili deležni drugačnega ritma, dejavnosti, predvsem pa razgibanosti. V samem začetku, po dolgem vikendu cr-kljanja, igranja in spanja smo se strokovne delavke in otroci iz skupin Pikapolonice, Veverice in Ježki odpravili na Prem. Tam smo si pod vodstvom g. Ivana Simčiča ogledali Premski grad, spominsko sobo Dragotina Ketteja in cerkev sv. Helene. Otroci so bili nad izletom navdušeni. Naslednji dan smo na poligonu organizirale jesenski kros in podelile medalje za tri najboljša mesta. Vsi nastopajoči pa so dobili bonbone. Na sredini delovnega tedna sta si skupini Pikapolonice in Veverice izmenjali dejavnosti. V prvi skupini so otroci izdelovali slikanico, v drugi pa so poslušali pravljico »Medved si išče pestunjo«, barvali in izrezovali sličice ter jih sestavljali po pravilnem vrstnem redu. Za skupino Ježki pa je bil obisk mamic veliko presenečenje. Dan so nam popestrile mamice, Katarina Hrenovec Batista, Gordana Barbiš in Maja Štefančič Kovačič in otrokom prebrale pravljico o Mišku Tipu. Veliko je bilo smeha, petja, predvsem pa zabave in veselja. Babica Venčka Bergoč je skupino Veverice presenetila z doživeto prebrano pravljico Šivilja in škarjice. Pokazala je tudi šiviljski pribor šivilje Bogdanke in otrokom pomagala pri striženju oblekic. V četrtek seje skupina Ježki odpravila na obisk v knjižnico Makse Samsa, kjer so slišali zanimivo pravljico ter si na diaprojektorju ogledali risanko Čebelica Maja. Teden otroka smo zaključile z lutkovno predstavo »Spet je jesen prišla«, ki smo jo zaigrale strokovne delavke starejših oddelkov in požele velik otroški aplavz. Zahvaljujemo se g. Simčiču, babici, mamicam in knjižnici Makse Samsa za pomoč in sodelovanje. Vzgojiteljice Tamara Vičič, Lidija Bobek Novak in Erika Iskra Tomažič MALE NOGICE POGUMNO NA ŽABNIK V četrtek, 29 .9. 2011, smo se otroci iz vrtca v Podgradu, skupina Pikapolonice, odpravili na planinski izlet. Z avtobusom smo se odpeljali do vasi Golac. Od tam smo se v spremstvu lovca povzpeli proti Žabniku. Pot je bila dolga, strma in naporna, toda kljub našim majhnim nogicam smo prišli do vrha. Ugotovili smo, da Žabnik ni tako ošiljen, da na njem ne bi mogli stati. Odločili smo se, da bomo nanj popeljali tudi naše mamice in očke. Vrtec pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad Predavanje KAJ JE NAROBE Z OTROKU PRIJAZNO VZGOJO? »Prijazna vzgoja brez kazni ob kršenju pravil bo vašega otroka pripeljala na iglo,« je 14. septembra na Osnovni šoli Košana predavanje neizprosno začela socialna in kulturna antropologinja, predavateljica in kolumnistka dr. Vesna Godina. V vseh kulturah in na vseh celinah so si otroci enaki, želeli bi početi le tisto, kar je njim všeč oziroma 'fajn', nam je razložila predavateljica. To je medkulturna univerzalna izkušnja otrok. A vendar naj bo sprejemanje odločitev na podlagi kriterija, kar je 'fajn', otroku dovoljeno najdlje do tretjega leta starosti oziroma le v času 'malega otroka', kot to obdobje imenuje dr. Vesna Godina. Od tretjega leta dalje mora narediti 'mali otrok' prehod k 'velikemu otroku', ki ne deluje več po načelu, kar je zanj 'fajn', pač pa po principu, kar je v dani situaciji 'prav'! Dalj časa, ko bomo otroku po tretjem letu dovoljevali, da deluje kot 'mali otrok', več kazni bomo morali uporabiti kasneje, saj bo dosledno kršil vse, kar bomo od njega pričakovali. »Najkasneje do vstopa v šolo, torej do šestih let, mora biti otrok sposoben delovati kot odrasla oseba, ki pri odločanju upošteva kriterij 'prav', sledi socialnim pravilom v šoli in drugod,« meni dr. Godina. Večji del predavanja je gostja posvetila očetom in njihovi vlogi pri vzgoji. Danes je položaj očeta v marsikateri družini neustrezen. »V starih časih sta bila v zakonski postelji mama in oče, danes sta mama in otrok,« je slikovito, a dostikrat tudi resnično orisala spremembe Vesna Godina. Oče je bil nekdaj avtoriteta, zoper katere se ni ugovarjalo, ko je povzdignil glas, je bilo 'direndaja' konec, otroci so ubogali na besedo. Danes pa ima prenekateri oče 'obliž' čez usta, v duhu demokracije se otroku ne sme nič reči, da se mu le ne bi škodilo, ranilo njegove že tako in tako 'čez rob kipeče samopodobe'. Vzgoja je namreč dvotirna zgodba: mama in oče imata različni vlogi, ki pa naj se dopolnjujeta. Brez negujoče in skrbne mame otrok prvih let življenja ne preživi, od nje je odvisen, kot je odvisen od hrane. Toda ko mineta prvi dve leti, mora oče v otroku izbrisati idejo, da je središče vesolja (ta občutek mu je z nego in zadovoljevanjem vseh potreb ustvarjala mama) in ga postaviti na stvarna tla: nekaterim tvojim željam ne bo ugodeno, še več, držati se boš moral določenih pravil! Povzetku predavanja dodajmo le še ta epilog: nihče si ne želi, da bi njegov otrok v življenju trpel bolečine, zato jih usmerjajmo s pravo mero ljubezni, podpore, spodbude, omejevanja in v pravem trenutku tudi kaznovanja. Barbara Oražem Grm, šolska psihologinja, Foto:Katja Čekada MESEC POŽARNE VARNOSTI Ob tednu otroka in začetku meseca požarne varnosti, je 3. oktobra ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim) z učenci 9. razreda osnovne šole Košana, gasilci iz gasilskih društev Palčje, Pivka in Košana, s sodelovanjem pirotehnika civilne zaščite, vodnikov reševalnih psov iz Postojne, policistk policijske postaje Postojna in reševalca Meditransa, izvedla učno prikazno vajo na osnovni šoli Košana. Po uspešno izvedeni evakuaciji, so košanski de-vetošolci prikazali temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja, kar so se naučili tekom delavnic projekta POMAGAJMO (sebi in drugim). Oživljanje so lahko preizkusili tudi ostali učenci in drugi zainteresirani. Košanski gasilci so prisotne teoretično in praktično seznanili s pravilno uporabo gasilnih aparatov, učenci in učitelji pa so pokazali veliko spretnosti pri gašenju naftnih derivatov. Veliko zanimanja je bilo za prikaz dela pirotehnika civilne zaščite, saj je Danilo Gerzetič razlago o pirotehniki popestril z zanimivostmi, ki jih doživlja pri svojem delu. Navdušenje so poželi vodniki reševalnih psov iz Kluba vodnikov reševalnih psov. Učenci so se z veseljem skrivali in uživali ob tem, ko jih je reševalni pes iskal in seveda tudi našel. Predsednik PGD Pivka, Miran Zalar, je učencem pokazal delo z gasilskim vozilom cisterna, ki je namenjeno posredovanju tudi v vseh drugih intervencijah. Najbolj jih je navdušil prikaz gašenja z vodnim topom. Vodja policijskega okoliša Pivka, Mojca Vrh Žgur in Martina Bubnič sta učencem spregovorili o delu policistov in kriminalistov ter pokazali kovček z mnogimi pripomočki, ki so za kriminaliste nepogrešljivi pri vsakdanjem delu. Reševalno vozilo Meditransa in prikaz imobilizacij ter o delu reševalcev je na zanimiv način prikazal Damjan Kapelj. Ponovno je bilo ugotovljeno, da reševalne službe, policija in ostali dejavniki za pomoč in reševanje odlično sodelujejo med seboj, se dopolnjujejo in na takšen način lahko maksimalno poskrbijo za vse, ki potrebujejo njihovo pomoč. Lili Primc PIŠITE NAM sneznik@siol.com Aktivnosti s pomočjo živali TERAPIJA S POMOČJO KONJA V Centru za usposabljanje »Elvira Vatovec« Strunjan smo se odločili, da bomo v okviru podprojekta Aktivnosti s pomočjo živali izvajali aktivnosti in terapijo s pomočjo konja. Za to obliko terapije smo se odločili zaradi težav, ki so pri naših učencih zelo pogoste: slaba drža, slaba koordinacija, spastičnost mišic in slaba gibljivost sklepov, pa tudi nizka samopodoba, kratkotrajna koncentracija in pozornost, prisotnost fobij in strahov, slaba prostorska orientacija ... Aktivnosti, kjer sodelujejo živali (ASŽ, angl. Animal Assisted Activity -AAA), omogočajo motivacijske, izobraževalne, sprostitvene in terapevtske koristi, vse to pa izboljšuje kvaliteto življenja udeleženca. V podprojekt smo vključili učence Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu, učence enote v Divači in učence Osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane. V skupini, ki je vključena v podprojekt, je sodelovalo 14 otrok, in sicer 9 otrok s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana in Divače ter 5 učencev iz osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane. Vsak otrok je imel določeno število srečanj s terapevtko in konjem, kjer se je terapevtka usmerila na tiste učinke, ki bi otroku najbolj koristili in bili v tistem trenutku tudi izvedljivi. Za večino otrok je bilo to prvo srečanje s konjem in njihovi odzivi na žival so bili vsakič drugačni, velikokrat tudi nepredvidljivi. Naš projekt terapije s pomočjo konja (TRK) se bliža koncu. Strokovni delavci in terapevtka, ki v podprojektu sodelujemo, opažamo, da so dopolnilne oblike dela za otroke s posebnimi potrebami nujne. Poleg tega starši naših učencev želijo, da bi bili njihovi otroci vključeni v raz- lične aktivnosti, saj tudi sami opažajo, katere aktivnosti bi njihovi otroci potrebovali. Istočasno pa potožijo, da je taka oblika aktivnosti za otroka nadstandard, ki si ga ne morejo privoščiti. Ta problem srečamo tudi pri starših učencev redne osnovne šole. Zelo je pomembno tudi druženje učencev s posebnimi potrebami in zdravih učencev. Učenci te terapije ne sprejemajo kot učenje, zdravljenje, ampak se ob tem lahko tudi zabavajo in koristno preživljajo prosti čas. Učenci redne osnovne šole pa so se srečali z drugačnostjo in se naučili sprejemati otroke, ki jim morda niso podobni. Nataša Hreščak Razpis ŠKD KRT Ilirska Bistrica RAZPISUJE III. Zimsko Futsal Ligo v Ilirski Bistrici Igralo se bo po pravilih Fife za futsal. Sistem tekmovanja bo ligaški ali skupinski. Tekmovalna taksa za sodelovanje v zimski ligi bo odvisna od števila prijavljenih moštev, vplačati jo bo potrebno pred pričetkom igranja. Pričetek tekmovanja bo predvidoma december, januar. Igralni dan pa sobota in nedelja - razpoložljivost telovadnice. --=assassss=5ss=^ INFO in PRIJAVE zbiramo do vključno 20.11.2011 na e-mail naslov: kmnilbi@gmail.com Lep žogobrcarski pozdrav. TELES TELES d.o.o., Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica - kabelska televizija - širokopasovni internet - IP telefonija tel.: 05 71 10 100 gsm: 041 61B 411 e-mail: info@teles.si www.teles.si V MESECU OKTOBRU PRENOVLJENA DIGITALNA SHEMA V RAZŠIRJENEM DIGI PAKETU 8 NOVIH PROGRAMOV FILEMSKI PROGRAMI EROTIČNI PAKET • H BO, CINEMAX • 4 PROGRAMI HD PAKET inf o na www.teles.si • 5 PROGRAMOV in tel. 05 / 7110 100 VISOKE LOČLJIVOSTI INTERNET • NAJVEČJA HITROST V MESTU DO 20 Mbit/s TELEFONIJA • BREZ MESEČNE NAROČNINE -UGODNE CENE POGOVOROV PIŠITE NAM sneznik@siol.com U-12 pogumno naprej Letošnja jesenska sezona je za fante, ki trenirajo v selekciji U12 pri NK Ilirska Bistrica zelo uspešna. Po malo slabšem začetku in prvem porazu v Cerknici nadaljujejo pogumno naprej. Po petem krogu zasedajo odlično tretje mesto, v nadaljevanju sezone pa jih čakata obračuna s prvima dvema ekipama na lestvici. Njim in trenerju Jadranu Stoparju želimo veliko uspehov tudi v prihodnje. Na turnirju ulične košarke v središču Ljubljane, ki se je zgodil ob pričetku študijskega leta in na katerem so se pomerili študentje Univerze v Ljubljani, so nastopili tudi bistriški in pivški študentje. Ekipa One way (Uroš Kuret, Anže Srebovt, Anej Srebovt in Marko Šircelj) je na tekmovanju nadigrala vseh preostalih enajst ekip ter slavila zmago. Prvakom univerze vse čestitke izrekamo tudi v uredništvu časopisa Snežnik! VTOPREVOZNIŠTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Rutar PRODAJA t * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU D^JXJ5 Železničar 19:1 15 Komen 16:4 13 Ilirska Bistrica 13:8 12 Cerknica 13:7 10 Ankaran Postojna 12:8 6 Jadran HK 12:12 6 Izola B 10:11 6 Košana 9:18 3 Šavrin Dragonja 1:16 0 Ankaran 3:23 0 Košarka NA PREŠERCU SO SLAVILI DOMAČI KOŠARKARJI ! Nogomet oktober 2011 5,12-2, JIZ O šport... Intervju MATEVŽ SAKELŠEK MARTIN NOVAK Trener članske ekipe NK Ilirska Bistrica (tekmovanje znotraj 3. slovenske nogometne lige) Trener članske ekipe KK Piama pur (tekmovanje znotraj 3. slovenske košarkarske lige) LETNICA ROJSTVA 1978 | 1979 DOSEDANJE TRENERSKE IZKUŠNJE • trener vratarjev v NK Šmartno Ljubljana • trener selekcij U12 in U14 v NK Ilirska Bistrica • trener vratarjev v NK Ilirska Bistrica • trener članov NK Košana (Primorska liga) • trener vratark ženske nogometne reprezentance (selekcije U15.U 17.U19) • trener ženske ekipe v Šolski košarkarski ligi • dolgoletni trener vseh selekcij KK Piama pur (Šola košarke, U10, U12, U14, Ul6, Ul8, člani) LETOS PRVIČ PREVZEMATA TRENERSKO VLOGO DOMAČIH ČLANSKIH EKIP. KAKŠEN IZZIV OZIROMA PRILOŽNOST VIDITA VTEM? Vodenje domače ekipe je zame vsekakor velik izziv. S trenersko vlogo imam že nekaj izkušenj, a je to zame dodatna priložnost za nova znanja. Želim vzpostaviti disciplino v igri, taktično in tehnično izpopolniti igralce, gojiti napadalen stil igre ter ustvariti dobro vzdušje znotraj ekipe. Trenerska vloga, ki jo trenutno opravljam v članski ekipi, je zagotovo moja priložnost za nova dokazovanja. Skozi to delo bom pridobil številna nova znanja in izkušnje. Razlika v vodenju članske ekipe ter mlajših ekip je nedvomno velika. Mlajši igralci so dokaj nezahtevni, medtem ko starejši zahtevajo tvojo stalno pripravljenost in na vsako njihovo vprašanje moraš podati pravilen odgovor. Neprestano učenje mi predstavlja izziv, zatorej tudi to svojo novo vlogo jemljem kot veliko priložnost, v kateri bi rad dokazal, da sem jo sposoben osvojiti. KAKO BI OCENILA TRENUTNO/DOSEDANJE STANJE V EKIPI? VAJINA OCENA DOSEDANJIH DOSEŽKOV, PRIPRAVLJENOSTI IGRALCEV? Ekipa je bila na začetku prvenstva dobro pripravljena. Trenutno igralcem manjka nekaj sape, a so fantje to sposobni nadomestiti z borbenostjo. Ne glede na preteklo dogajanje v klubu sem prepričan, da je tekmovalna sezona še dovolj dolga za izpopolnitev nekaterih slabosti in vzpostavitev ekipe, ki bi dosegala dobre rezultate. Z ekipo sem zelo zadovoljen, saj sem si jo imel v dogovoru z upravo kluba možnost tudi sam izbrati. Vzdušje v ekipi je sproščeno in igralci nenehno izkazujejo željo po trdem delu. Uspešno sledijo hudemu tempu, ki jun ga kot trener narekujem. Naj izpostavim tudi dobro delo, ki smo ga opravili v času pripravljalnega obdobja. Kondicijska pripravljenost ekipe je na zelo visokem nivoju, kar že dokazujemo na prvih ligaških tekmah, saj je ritem igre tudi v zadnjih delih tekem enak tistemu, ki so ga nekatere ekipe možne igrati le v začetnem zagonu. KAKŠNO JE VZDUŠJE V EKIPI? Vzdušje v ekipi je dobro in fantje kljub slabemu začetku sezone trdo delajo na treningih. Njihova predanost, enotnost in zavzetost k skupnim ciljem, se najbolj pokaže na tekmah. Tu se resnično borijo drug za drugega in dajejo vse od sebe. Zavedamo se, da smo dovolj kvalitetni, a da bomo rezultate dosegali le kot ekipa. Upam si trditi, da smo tudi v tem segmentu letos naredili korak naprej. Vsak izmed igralcev ve za svojo vlogo in vložek, ki gaje dolžen prispevati v ekipo. Dolžnosti so jasne in vsak se po svojih najboljših močeh trudi, da gradi na kakovosti ekipe tako navzven kot tudi navznoter. JE VODENJE DOMAČE EKIPE PREDNOST ALI SLABOST? Vodenje domače ekipe je po eni strani prednost, saj poznaš igralce, njihove osebnosti in igro. Temu lahko nato prilagajaš treninge, saj veš, kje je potrebno največ delati. Hkrati pa je mesto trenerja domače ekipe lahko tudi zelo neprijetna in nehvaležna zadolžitev. Tu mislim predvsem na vzpostavitev avtoritete. Igralci, s katerimi si odraščal in bil v določenem obdobju z njimi enakovreden soigralec, se včasih težko privadijo nove vloge. Težko je vzpostaviti tisto pravo mero resnosti, nadrejenosti, spoštovanja. Težko bi se opredelil, ali gre pri vodenju domače ekipe za prednosti ali slabosti. Sam sem vlogo članskega treneija prevzel z največjim ponosom, saj je bila to moja dolgoletna želja. Glede na to, da pripadam bistriškemu košarkarskemu klubu že dolga leta in sem v okviru svoje igralske kariere na domačem parketu preživel ogromno svojih lepih trenutkov, ostajam zvest domačemu kraju in športu, ki je zadnja leta pravzaprav postal del mojega življenja. Vlogo, ki mi je bila zaupana, neizmerno cenim in z vsemi svojimi bogatimi košarkarskimi izkušnjami se bom trudil za uspehe domače ekipe. S KAKŠNIMI CIUl STA PREVZELA VODENJE EKIPE? Ključni cilj letošnje sezone je čimprejšnja zagotovitev obstanka v ligi. Rad bi, da bi ekipa še naprej ohranila raven dobrega vzdušja, da bi dosegala točke, da bi vzpostavila Cilji našega kluba so usmerjeni predvsem v to, da je članka ekipa dober zgled vsem mlajšim selekcijam v klubu. Starejši igralci pomenijo nekakšno motivacijo in ambicijo, ki si jo želijo suveren in dovršen sistem igre ter pridobila na kondicijski in taktični pripravljenosti. osvojiti mlajši košarkatji. Članska ekipa si v bodoče nedvomno želi preboja v višjo ligo. Želimo pa si tudi tega, da bi sobotne tekme postale stalen dogodek, katerega bi se domačini radi udeleževali. Radi bi imeli podporo gledalcev, ki bi uživali na tekmah ter napolnili kar največji del tribun. KAKŠEN PRISTOP IN NAČIN DELA IMATA? KAKŠNE METODE/ STRATEGIJE UPORABLJATA PRI SVOJEM DELU? Sem velik zagovornik umirjenega, a učinkovitega vodenja. V ospredje postavljam spodbujanje svojih igralcev, saj sem prepričan, da je pozitivna naravnanost pomemben del vsakega uspeha. Vsem navodilom, ki jih podajani ekipi, sledijo tudi utemeljene razlage, ki natančno povedo kaj je tisto, kar so opravili dobro ter kaj je potrebno v prihodnje popraviti. Igralcem sem na voljo za individualne pogovore in disciplino bi rad zgradil na medsebojnem zaupanju ter spoštovanju. Avtoriteta treneija se po mojem mnenju pridobi z znanjem in poštenim odnosom do dela, ne pa s teroriziranjem. Sem zagovornik trdega in napornega, predvsem pa poštenega dela. Verjamem da se ves trud enkrat obrestuje. Na treninge prihajam pripravljen, le ti pa so usmerjeni predvsem na tiste elemente, kjer je čutiti največjo potrebo po izboljšavah. Z igralci imam odprt dialog, kar pomeni da sprejemam njihova mnenja in predloge ter jih nato upoštevam pri svojih odločitvah. KJE SO MEJE EKIPE OZ. KAKŠNE DOSEŽKE JE MOŽNO PR1ČAKOVA Tl V PRIHODNJE GLEDE NA KONKURENCO ZNOTRAJ LIGAŠKEGA TEKMO VANJA ? Dejstvo je, da so ekipe znotraj lige v kateri tekmujemo zelo izenačene, zatorej se je z vsemi tekmeci mogoče enakovredno kosati. Letos smo že večkrat dokazali, da smo konkurenčni in prepričan sem, da smo sposobni še več. S kančkom športne sreče, ki nam je do sedaj kazala hrbet, se lahko povzpnemo na zgornji del ligaške lestvice. Letos imamo dobro ekipo, ki lahko poseže celo po naslovu zmagovalca lige. Ključ do uspeha vidim v kolektivni igri, ki sestoji iz borbenosti in vzpodbujanja v obrambi ter potrpljenja v napadu. Pomembne so malenkosti, zatorej se jih ne sme zanemarjati, saj ravno te prinašajo uspeh. Glede na pretekla leta, je letošnja liga zagotovo najmočnejša doslej. Verjeti moramo vase, držati se moramo začrtanih ciljev in nasprotnikom suvereno pokazati kaj znamo. KJE VIDITA NAJVEČJE TEŽA VE, K! OMEJUJEJO DELOVANJE EKIPE? KAKO IZBOLJŠATI STROKOVNO DELO V KLUBU? Čeprav seje že pred mojim prihodom z ekipo dobro delalo, je določene stvari iz preteklosti zagotovo možno izboljšati. Opažam, daje bila njihova pretekla igra precej neizdelana ter prepuščena naključju. Liga v kateri letos tekmujemo zahteva nov pristop in prilagoditve temu sprva ni bilo. V primetjavi z drugimi klubi je določena ovira tudi finančno stanje ekipe, saj imajo vse ekipe v ligi 3 do 20 krat večji proračun. Strokovno delo v klubu je na visokem nivoju, saj v klubu delujejo kar 3 trenerji z izobrazbo PRO in 2 z izobrazbo B. Se pa zavedamo stvari, ki jih je potrebno izboljšati in delujemo v tej smeri. Le s strokovnim kadrom in zagnanim -delom bo Bistrški nogomet uspešnejši. Največjo težavo imamo trenutno s tem, da je večina igralcev, zaradi obveznosti na fakulteti, v letošnji sezoni vezana na bivanje v Ljubljani. Vožnja na treningeje zelo naporna in velika zahvala gre tukaj upravi, ki se je potrudila ter v Ljubljani zagotovila trening, na katerega se enkrat tedensko pripeljemo preostali člani, ki smo sicer v Ilirski Bistrici. Stremimo k temu, da se strokovno delo v klubu nenehno razvija. Konec lanskega leta smo usposobili dodatne tri treneije, letos pa se je kot vodja mladinskega pogona v klub vrnil tudi Uroš Jenko. KAKO STA ZADOVOLJNA Z ODZIVOM ŠPORTNIH PRIVRŽENCEV IN PUBLIKE NA TEKMAH? Veseli me to, da nam tisti najzvestejši navijači kljub slabemu začetku znotraj lige niso zamerili. Šport je pač igra, pri kateri spodbuda navijačev veliko pomeni. Nogomet je v našem kraju sicer zelo priljubljena zvrst, vendar je na žalost zadnje čase opaziti vpad gledalcev, ki prihajajo na tekme. Navijači so v nogometu dvanajsti igralec in njihova podpora lahko odločilno vpliva na uspešnost ekipe .Rad bi pozval vse športne navdušence, da je ne glede na rezultate vredno spodbujati domače ekipe, saj se le te trudijo po svojih najboljših močeh. Podpora navijačev nam vsem veliko -Pomeni in nam daje novega zagona. Menim, da bi se lahko s strani kluba bolj potrudili za marketinško organizirane poteze v smislu oglaševanja, nagrad, spominkov... Z obiskom naših privržencev na tekmah smo sicer zadovoljni, vendar prepričan sem, da je prostora za večje množice še vedno na pretek. Želimo si polne dvorane, ki je vsekakor najboljša spodbuda za dobro igro. V naši občini je žal tako, daje obisk tekem precej odvisen od rezultatov. Ob zmagah je občinstvo številčno, medtem ko ti ob slabih trenutkih stojijo ob strani le tisti najzvestejši privrženci. Trudili se bomo zmagovati, saj bomo le tako vsi veseli in zadovoljni! Doris Komen, Denis Komen Košarka ČLANSKI EKIPI V ROKAH MLADIH BISTRIŠKIH TRENERJEV Predanost športu, občutek za ekipo, superiornost, strokovnost, visoke ambicije in želja po domačih uspehih so lastnosti, skupne obema trenerjema, ki v letošnji ligaški sezoni vodita bistriški članski ekipi. Matevž Sakelšek, trener NK Ilirska Bistrica in Martin Novak, trener KK Piama pur sta kljub svoji mladosti zelo izkušena športnika, ki bosta svoje znanje skrbno in zavzeto prenašala na svoje varovance, ki tekmujejo znotraj 3. slovenske lige. Glede na to, da gre za domačina, bo njuno delo zagotovo podrejeno predanosti domačemu športu in razumevanju potreb domačih igralcev. Mlada bistriška trenerja sta velika letošnja pridobitev, sploh če vrednost tovrstnih kadrovskih sprememb ocenjujemo z vidika izkoristka domačega kadra, ki je nedvomno sposoben in strokoven. Obenem pa je tudi kontinuiteta uspehov in prihodnost lokalnih športov odvisna ravno od domačih igralcev ter domačih strokovnjakov. Košarka LOKALNI XZ KOŠARKARSKI DERBI Košarkarski klub Pivka je 15. oktobra v dvorani Skala odigral prvo domačo tekmo znotraj 3. slovenske košarkarske lige. Šlo je za pravi lokalni derbi, saj so svoje znanje pod košema merili ekipi sosednjih občin. Košarkarski klub Piama pur, ki je sezono sicer začel z dvema zmagama je v gosteh doživel poraz. Pivčani so se izkazali z dobro igro in ravno na domačem parketu zabeležili svojo prvo zmago v sezoni. Tekmo si je ogledalo okrog 300 gledalcev, ki sta jih pred tekmo nagovorila tudi podžupana Občine Pivka, Andrej Godina in Boris Rebec. KK PIVKA: KK PLAMA PUR (20:22,39:37,54:46,83:62) 83:62 Foto: Branko Podboj Kolesarstvo MARTIN OTONIČAR NAJBOLJŠI SLOVENEC NA DIRKI Na 78. svetovnem kolesarskem prvenstvu na Danskem je v mladinski cestni preizkušnji slovenske barve zastopal tudi Martin Otoničar. Selčan je osvojil odlično 14. mesto in bil najboljši Slovenec na dirki. stran za lepši dan... oktober 2011 OSmInk Nagradna križanka KRtiANKA KRASOTA OOZEMUE ^EM PAUCA SNEŽNIK GOVORNIK SPOJINE AMONUAKA SISTEM DOLOČE- NEGA DELO- VANJA V V'?1 fpfaflr 1 lil?,‘M1- AFRIŠKA ŽIVAL It ™l£e v« NOČNI METULJ LETALA pa AVTA S£SS! NASPROTJE Snežnik 1796 m ir---,: ČISTA DUŠA HINDUJIZMU MALAVU- SKO JEZERO AVTOR TOMAŽ MAHKOVIC UČENJE ŽIVAL S KLEŠČAMI NOVA SLOVENIJA NOČNA eSSSSL OČIVIDCI S "SP • LETOVIŠČE V ISTRI S8SP ARHANGEL BOŽJI BIČ TROS TEKA IMA ... TO JE OBMOČJE KAKAV ČLOVEK "sr - NEKAJ GEOGRAF. IMEN V POMOČ: NJASA, ORAN, DEMA, EPOO, ARAS.ESS. 0VA.JACA GRIČ PRI JERUZALEMU; GOLGOTA BEUČN1K JEZERO V JZ TURCUl SL. FIZIK S ORODJE PERIC ROŽKA REDKO Ž. IME RAZLIČNA VOKALA ŽENSKA KI ONESNAŽUJE BOŽJE DREVCE, B00IKA MESTECE V S ŠPANIJI OOINOVA BOŽANSKA DEVICA 3? OBOROŽENE SILE DRŽAVE : PLUS SOMIZAC ŠEŠERKO SREBRO JADRANSKI OTOK POZDRAV IZ ILIRSKE BISTRICE ZVEZDNICE LADY... ni! r- “SET KJNINOČE SNEŽNIK TUJE KONEC KRIŽANKE Rešitev septembrske križanke vodoravno: sutana, Čoh, plenum, drža, lora, Leonid, navadni glog, clavecin, gig, krap, kor, enota, Laer, area, otva, pletev, srk, naivni umetniki, Egadski otoki, aga, ras, sarma, ruta, topoli, Eak, Esad, Erina, ažio, val, sev, ni, Gorenjak, raison, orant, karantena, fante, Iča, Karin; geslo: Snežnik v vsa gospodinjstva Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence in jih simbolično obdarili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do torka, 15. novembra 2011. © kpmus i&dS« poqReBoe scoRrcve DEŽURNA ŠTEVILKA 041 / 377 294 PRAVILNO GESLO SEPTEMBRSKE KRIŽANKE: SNEŽNIK V VSA GOSPODIJSTVA Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali 3 nagrajeck, ki prejmejo: 1. Ida Zega, Kal 92,6257 PIVKA prejme nagrado: večerja v gostišču Grili Danilo za dve osebi 2. Marija Boršič, Siavniška S, 6240 KOZINA prejme nagrado: CD skupine Malibu in Ansambla Zapeljivke 3. Avgust Brezovnik, Dolnja Košana 32,6256 KOŠANA, prejme nagrado: CD Ansambla Zapeljivke Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti. mamam m mmmšm mM Poezija PRIDI K MENI Pridi k meni, da me z vročo sapo pod odejo boš od pameti tujil, ker sama tega več ne zmorem, kot otroka me sistem je že pred časom posvojil. Pridi k meni z rokami angela, očmi hudiča. Stisni me v kot. Ustvari strast iz niča. Pridi k meni, v hišo temno, kamor vdova ne zaide, kjer le rdeče sveče ob nočeh gorijo, pljuča hlastajo za zrakom, noge, roke, usta se telesu odtujijo. Pridi k meni, da se s tabo bom zbudila zavita v tvojo črno srajco, vonj parfuma si lastila. Na sobotno jutro jazz ljubimcev bom vrtela. Pekla jajca zate. Zame? Čaj in kavo, prosim. Pardon in brez zamere. S cigaretam na balkonu v svojem svetu bom sedela. Je le trenutek moje sreče. Ti pa kar po domače. (Maja Dobrotinšek) Bistrc(ex)press 8/S7/?CPRE55...Zanimalo me je, kakšna je razlika med svobodo govora v Pivki in Ilirski Bistrici, pa so mi razložili, da je v obeh primerih svoboda govora enaka, le da je v Pivki svoboda tudi po govoru... BISTRCPRESS...Vprašal sem županovega frizerja, zakaj ima vedno v salonu časopis Snežnik. Odgovoril mi je, da tako lažje župana striže, ker mu grejo lasje pokonci, ko ga vidi... BISTRCPRESS... Za rad i bojkota njegovih predlogov v občinskem svetu, župan že šesti dan gladovno stavka. Podžupan mu je dal popolno podporo in mu sporočil, naj v svoji nameri vztraja do konca!...BISTRCPRESS...Ne odobravam političnih vicev! Preveč jih je zmagalo na volitvah... BISTRCPRESS Morda pa (za)res... Tudi Gregor se zabava ob j|' prebiranju vicev v Snežniku... Jubilej VOŠČILO Ob letu prelomnem se marsikdo vpraša: »Le kaj sivi Abraham prinaša ? Mi to, kar imam, še naprej bo ostalo in le kaj se bo še na vrh dodalo?« Če zdaj se postaviš pred ogledalo, nekaj kil manj bo pokazalo, a zato še prikupnejša se zdiš, še posebej, ko se tako lepo smejiš. Pred tabo še dolga je pot do obzorja, obilo darov še življenje bo dalo, na tebi je le, kako se bo skupaj vse to končalo. Rada se imej, za zdravje glej in Frane s poljubi naj ne skopari. Prijatelji vsi ti sreče želimo, da skupaj zakorakali bi v stoto zimo. Brštulin banda Harije končani osemletki v rijstni Pivki in gimnaziji v Postojni se je vpisala na višjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer je vrednem roku tudi diplomirala. Njena prva zaposlitev kot učiteljice glasbenega pouka je bila" v Pivki. S poučevanjem glasbene teorije in klavirja je nadaljevala v glasbeni šoli v Sežani, najdlje in do upokojitve pa v Ilirski Bistrici. Mnogim, željnim glasbenih osnov in znanja klavirja, je pomagala tudi na svojem domu. Domačini pa se njenega glasbenega znanja najbolj spominjamo po tem, daje pomagala pri prvih pevskih korakih dvema oktetoma v domačem kraju, kar tako brez honorarja, ker je pač čutila, daje tako prav in potrebno ... Do leta 1955 je namreč v Pivki deloval mešani in moški pevski zbor v organizaciji kulturnoprosvetnega društva Srečko Kosovel, vendar pomanjkljiva organiziranost in pomanjkanje strokovnega kadra sta naredila svoje in od takrat se je petje gojilo le še za liturgične namene. Leta 1964 pa je nekaj fantov (med njimi tudi Tone, brat pokojne Mire) po vzoru slovenskega okteta osnovalo moški oktet. Vaje je vodila Mira pa tudi prostor so brez stroškov ponudili kar v njenem domu, pri Jošcovih v Pivki. Pri njenih vajah smo se prvič srečali s skladbami Radovana Gobca, Petra Jereba, Vinka Vodopivca idr., skratka s pesmimi slovenskih skladateljev, ki smo jih še vsa leta pozneje prepevali na primorskih srečanjih Primorska poje in ob drugih priložnostih. Ko je mecenstvo okteta prevzelo prodjetje Javor in se je oktet preimenoval v Oktet Javor, seje I. 1973 pri gospe Miri doma začenjala pevska zasnova še enega okteta, ki je pevsko aktiven še danes - to je oktet Bori, kjer sta prepevala tudi njena brata Janez in Tone. Lepo je bilo pri vseh teh zanesenjaških pevskih začetkih sodelovati in prepevati z gospo Miro, kar je bila osnova za ves nadaljnji razvoj pivšega petja. Številni pevski nastopi v sedemdesetih in osemdesetih letih po vsej Sloveniji in zamejstvu in povezovanja z drugimi okteti so v pivško dvorano privabili mnoge pevske skupine iz vse Slovenije, ki so ljubiteljem zborovskega petja nudile trenutke glasbenih užitkov, ki v naših krajih doslej, žal, še niso bili preseženi. Andrej Žele, Pivka In memoriam Obujanje spominov SREČANJE LETNIKA 1951... V spomin - Mira Rebec (1937-2011) V lepem jesenskem popoldnevu, 20. septembra, smo se na pivškem pokopališču poslovili od gospe Mire Rebec, glasbene učiteljice. Pokojna Mi rase je rodila leta 1937 v Pivki, v kmečki družini s šestimi otroki. Po Za nami je deset let od prvega srečanja letnika 1951. V želji po ponovnem srečanju, smo se v soboto 17. septembra 2011, zbrali v velikem številu na srečanju v gostilni »Potok« v Dolenjskem potoku. Ob glasbi in prijetni družbi polni veselja, radosti in spominov se je sobotni večer nenadoma prevesil v nedeljsko jutro. V zgodnjih jutranjih urah smo se veseli in radostni razšli z željo, da se ponovno dobimo že naslednje leto. Če ne naslednje, pa sigurno čez pet let. Hvala vsem, ki ste se udeležili in kakorkoli pomagali pri organizaciji srečanja. ...IN LETNIKA 1941 Dober dan, živio, kako si, vesela sem te, me ne poznaš,... so bile besede, ki so nas » žlahtni letnik 1941, generacija, ki da nekaj nase«, kot smo si rekli, povezale na našem prazničnem srečanju. Vsakdo izmed nas si je že naslikal veliko, dolgo, življenjsko sliko in upam in želim, da bi uspešno slikal še dolgo. V skupnem druženju naturistični kmetiji pri» Bubcu«, kjer vse kipi v cvetju in zelenju, kjer se moraš počutiti kot del veličastne narave, smo poskušali, v veselem klepetu o tem in onem zarisati prazne lise svojega akvarela. Glasba, melodije in napevi »naše mladosti«, kuharske mojstrovine domačinov in sami letniki in letnice smo bili vzrok in posledica, da nam je bilo lepo. Ob zdravici in napevu smo si zaželeli» kolkr kapljic tol-ko let, srečnih in zdrvih let«. Ne samo 70, še več prijetnih sprejmemo. Letnik 1941- zavedajmo se vrednosti našega časa in si dovolimo biti SREČNI, pojdimo počasi a vztrajno željam in ciljem naproti. Še je čas, 100-letnica je pred nami. Pa na ponovno srečanje, kmalu. foto Maraž, zapis Sonja Koren - Čeligoj Črna kronika Poročanje o dogodkih na območju PP Ilirska Bistrica za obdobje od 1.9.2011 do 30.9.2011 PIŠITE NAM sneznik@siol.com * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Faz: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 8 kaznivih dejanj od tega 1 kaznivo dejanje tatvine, 1 kaznivo dejanje, 1 kaznivo dejanje ponarejanja denarja,1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, 1 kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in 4 kazniva dejanja ponarejanja listin. Kazniva dejanja ponarejanja listin so bila ugotovljena na vstopnem potniškem vlaku na železniškem mejnem prehodu v Ilirski Bistrici, ko so se štirje drž. Kitajske izkazali z prenarejenimi potnimi listinami Južne Koreje. Vsi štirje so bili skupaj s kazensko ovadbo predani sodišču v Kopru v nadaljnji postopek. Policisti so opravili še 3 oglede travniških požarov, kjer pa premoženjska škoda ni nastala. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 4 osebe, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku so bile tri osebe vrnjene hrvaškim mejnim organom, 1 oseba pa je bila po končanem postopku izpuščena, saj je šlo za državljane evropske unije. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 9 kršitev javnega reda in miru in sicer 4 kršitve na javnem kraju in 5 kršitev v zasebnem prostoru. Eno osebo smo zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali do streznitve. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 23 prometnih nesreč in sicer 18 z materialno škodo, 5 z lahkimi telesnimi poškodbami, v katerih se je poškodovalo 6 oseb. Obravnavali smo še 6 primerov povoženja divjadi, 1 primer povoženja psa in 3 poškodovanja vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v organizmu smo pridržali 2 kršitelja, enega kršitelja smo pridržali zaradi vožnje pod vplivom mamil, v enem primeru pa smo zasegli vozilo zaradi kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa. Tomaž Petrinčič Policijski inšpektor I pomočnik komandirja PP Karol Iskra komandir PP višji policijski inšpektor III narečju Ohcet bo. Z gledališko igro, ki sojo Gradovci na domačih tleh odigrali kar nekajkrat, je tamkajšnje Športno kulturno društvo Orehek namenu predalo nov oder v sicer popolnoma obnovljeni dvorani. Sicer pa se društvo kaj rado odzove tudi na povabila k gostovanju. V preteklosti so nastopali še v Knežaku, Gračišču in na Velikem Ubeljskem. Več informacij lahko dobite na elektronskem naslovu iris.primc@gmail.com . TV Galeja na oddajniku ^■UONV V začetku meseca oktobra je bistriška televizija TV Galeja pričela s testnim oddajanjem preko svojega novega digitalnega oddajnika (DVB-T), ki je postavljen na hribu Karlovica nad vasjo Pregarje. Tako lahko sedaj brezplačno spremljajo program TV Galeja preko navadnih anten tudi gledalci, ki niso priključeni na noben kabelski sistem. Tisti, ki spremljajo televizijski program preko bistriškega kabelskega operaterja Teles, lahko še vedno najdejo TV Galejo na analogni programski shemi. Naročniki SIOL, Amis ali T-2 paketa pa z dodatno anteno od tega meseca naprej lahko tudi spremljajo TV Galeja. Podrobnejše informacije bodo zainteresirani gledalci v kratkem dobili na spletni strani www.galeja.tv, kije ravnokar v izdelavi. TV Galeja je bila ustanovljena z namenom informiranja lokalnega prebivalstva na različnih področjih, ki so opredeljena v programski zasnovi, vzpodbujanja kulturne ustvarjalnosti na področju televizije, negovanja kulture javnega dialoga, ohranjanja lokalne in kulturne identitete. Osnovno ciljno občinstvo programa TV Galeja so prebivalci občine Ilirska Bistrica in od tega meseca naprej tudi prebivalci občin Pivka in Hrpelje- Kozina. Vloga programa TV Galeja je produkcija in predvajanje lokalnih vsebin prebivalcem področja, ki ga pokriva z digitalnim signalom. Programske vsebine so pretežno lokalnega značaja in jih sooblikujejo prebivalci lokalne skupnosti, v katerih uresničujejo interese s področja gospodarstva, kmetijstva, kulture, izobraževanja, športa in ostalih interesnih področij. Ekipa TV Galeja se bo v naslednjih mesecih krepila. Postopno bomo tudi dopolnjevali tehnično opremo. Vsebina programa na TV Galeja se bo zato vsak mesec povečevala in bo pokrivala širše geografsko področje. V prihodnjih mesecih bodo zaključena dela v snemalnem studiu in bomo pričeli s produkcijo oddaj v njem. Gledalcem se zahvaljujemo za razumevanje pri spremljanju začetnega testnega programa in jih vabimo, da nas še naprej spremljajo in podpirajo. Ekipa TV Galeja 1 GARAŽNA, INDUSTRIJSKA ali PROTIVLOMNA VRATA? Rblt BIT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. barbare 6,5280 Idrija T: 05 37 43 660 • E: bh@blt.si • www.bh.sl Gostovanje Zemonski Ohcet v Orehku Na ilirskobistriškem že dobro znana igralska zasedba Kulturnega Društva Grad iz Dolnjega Zemona je konec septembra gostovala v vasi Orehek v Postojnski občini. Polno dvorano vaškega kulturnega doma so do solz nasmejali s komedijo v POIŠČITE SVOJ PROSTOR | I V MESTU I NISSAN MICRA ŽE OD >TE ŽE OD 9.990 EUR ureram. 4.24A Emisija COZ (Jrtoti): 110-159. krti: 5,0-5,4. Emisija COZ 115-125 ,EjeNA.SERUA nissan QASHQM VREDNOSTNI BON IOO Vrednostni bon 100C velja za nakup dodate opreme ob nakupu novega vozla Nissan v prodajnih salonih 1E O S v < Trgo ABC do 30.11.2011. Za nakup enega vozila se lahko korisli pn bon. Bon ni zamenljiv za gotovino. Vrednost bona se prizna kot popust na dodatno opremo. ' -OR;® sr O O # Tigo ABC PE Postojna, Tržaška cesta 60c, tel.: 05 728 28 27 Od 7. do 30. oktobra B letos poteka že 38. Ma- |, runada Lovran-Dobreč- ft Liganj, v organizaciji E odbora za turizem in ma- I nifestacijo Občine Lovran (Lovran in Liganj) in Združenja mladih meščanov K Dobreča, pod pokroviteljstvom Primorsko-goran-ske županije. Cilj prireditve, ki se ponaša z dolgo tradicijo, je podaljšanje turistične sezone in promocija spremljevalnih de- I javnosti, kot so kolesarjenje, pohodništvo, kulinarika.. V ta namen si organizatorji prizadevajo, da bi obiskovalci v času trajanja prireditve skozi kulturne, športne, zabavne in druge dogodke čim bolj spoznali prej navedene kraje. Kulturno umetniškemu društvu KUD Lovor iz Lovrana, ki deluje izključno kot mešani pevski zbor, so organizatorji letos že drugič zapovrstjo zaupali organizacijo pevske revije, enega izmed kulturnih dogodkov, ki sooblikujejo Marunado. In prav na povabilo slednjega smo se članice ŽePZ Prem odpravile v petek, 14. oktobra v Lovran, kjer se je že takoj po trinajsti uri začela Miča marunada v organizaciji društva Naša djeca iz Opatije. Sledila je otvoritev razstave avtohtonih spominkov Lovranski marun, avtorice Marine Prijatelj in promocija kratkega filma Lungomare, avtorja Davida Kurtija, ob 100-letnici Lungo-mara ter revija pevskih zborov. Obiskovalcem Marunade je zapelo šest pevskih zborov, gostitelji mešani pevski zbor KUD Lovor iz Lovrana, mešani pevski zbor Korona iz Umaga, mešani pevski zbor Encijan iz Pule, mešani pevski zbor Zvon iz Dobrinj, združeni pevski zbori Mariniči iz Mari- ničev in Korezin iz Čavla in kot edini slovenski pevski zbor ŽePZ Prem, pod vodstvom zborovodkinje Mete Kirn. Ob zaključku revije smo vsi pevci skupno zapeli priljubljeno pesem Ružo crvena. Z nastopom na 38. Maru-nadi smo pevke ŽePZ Prem doživele krst pod vodstvom naše nove zborovodkinje Mete Kirn in nalogo odlično izpeljale. Temu primerno je bilo tudi vzdušje v znamenju surovih in pečenih kostanjev, »likera od maruna«, ožuljske-ga piva »i puno, puno kolača i ostalih slastica od maruna«. Alenka Penko, ŽePZ Prem