173. Stnllta. ILM1M ■ mšUUL U. UBi HL XUX. ML ^—-^^^—^^^^^^■■■^■»^I^M^^^I^MMMiBii^ii^MIM^^—i—i^^Ml^i^MHMIM«^«^«^^«^«^-----■--------------^---------------------- •Slovenski Narod* velj* 90 poštkt za Avitro-Ogrsk*: ra Nemčljo: "IVt^0 Sku?a^ Mpr*' * K 2Sr'~ cdo lct0 naPrCj' • • • • K 30-— četrt leta " * * * * 6-50 M Ameriko in vse druge deiele t na mwcc Z 1 I T I 2-30 cdo leto naprej . • . . K 35.- Vprašanjem glede Inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali maink«, UpravniKra (tpodaj, đvorlSčc Icvo), Kaallovi nUo« ft 3, Ultloa ftL89. ' Iska|a vsak 4aa svtCtr UvzmbJI m4*1|* te praalkt. Inserati veljajo: peterostopni petit vrsta ta enkrat po 20 vin., n dvakrat po 18 vin., ra trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih Insertijah po dogovoru. Upravntitvu naj se poSlijajo naročnine, reklamacije, tnsertti L i d» io je administrativne itvarl. -' ■ Posameiaa ftisvilka telja 10 vinar)«*. —^—— Ka pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnln« ti ot ftzlfl. »Iiro4*i tlakmt* ttMra ftt SS. .Slovenski Narod* velja r L|nbl|uU na dom dostavljen: ▼ upravnlstvu prejeman: eelo leto naprej . . • . K 24'— ćelo leto naprej . 9 • • K 22'— pol leta * .....12-— pol leta ......11'— četrt leU m . *, . • . 6*— četrt leta „ • • • * » jw ni mesec . • • • • • 2*— na mesec , . . • 9 • w Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračalo. Orcdnlitro s Eaallova šlica tt. 5 (v pritOčju icvo,) telefon St 34« » Uelike bitke no severu. NAŠE SOBOTNO POROCILO. Dunaj, 29. julija. (Koresp. urad.) Uradro se razglaša: Rusko bojišče. Sovražnik je včera? na obširnih odsekih fronte zopet začel napadati. Južno Dnjestra smo ustavili ruski naval pred našo vzhodno od Tlumača potekajočo drugo crto. Severo - vzhodno in jugo-vzhod-no Monasterzyske je sovražnik neprestano podnevi in ponoći vodil svoje napadalne kolone proti pozi-cijam avstro - osrskih in nemških čet: bil je povsodi odbit. Polje pred pozicijami je pokrito z rartvimi in * težko ranienimi Rusi. Takisto so se ponesrečiii vsi so-I vražnikovi poskusi, prodreti pri Zvi-niaeah. j Zapadno Lučka so dobile zavez-niske čete znaten del včeraj opušče- 1 nega ozemlja zopet nazaj. Med Tu-rijo in železnico iz Rovna v Kovel so bil! branitelji, k! so se nahajaft se pred Stohodom potem, ko so odbili I >eč naskokov, vzeti nazaj za reko. * Danes zjutraj severo - zapadno So-fcula v rnasah izvršeni ruski napad, se je ponesrečil z velikimi izgubsmi za sovražnika. N'amestnik načelnika generalnega štaba p 1. H 6 f e r, fml. naSe nedeusko uradno i POROCILO. \ DunaJ, 30. juli ja. (Koresp. urad.) Lradno se razglaša: Rusko bojišče. Bitke v vzhodni Galiciji in Voli« niji se nadaljujejo z nezmanjšano iju* tostjo. V vzhodni Galiciji posebno pri Moiodilovu severozapadno Kolomc-\ je, kakor tuđi zapadno in severozapadno Bacača so se bili srditi bo>». Sovražnik }e obnavljal svoje napade, noć in dan. Vsi njegovi napori so se ponesrečlli z najtežjimi izgubami, posebno med Berestečkom in Stobibvo ob Stohodu započeti napadi mu nišo Prinesli nikakih uspebov kljub naj-večji uporabi ljudi. Večinoma je usta-I vil sovražne napadalne vrste že 1 osenj artiljerije in infanterije. Kier se je Rusom mi ni obrede posrećilo vdre-ti v naše jarke, kakor zapadno Lučka pri armaJi generalobersta Ter-sztyanskega, smo »ih s protincoa-dom vrgli ven. Pri Kašovki ob Sto-hodu smo obrambo preložili v tetivo daleko ven molečega loka reke Sto- 1 hod. potem ko srao odbili več ruskih i sunkov. i Namestnik načelnika peneralnega štaba pl. li 6 f e r , fml. • * * SOBOTNO NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 29. julija. (Koresp. ur.) Vv'oiffov* urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Armadna skupina gfm. v. H i n d e n b u r g a. 1 Na fronti nobenih posebnih do-godkov. Naš! letalci so večkrat uspešno napadli vlake s transporti sovražnih 6et ter železnlske naprave. Armadna skupina gfm. princa Leopolda Bavarske g a. Tuđi tišti boji na fronti Škrobova - Vigoda, ki včeraj zjutra! še nišo bili končani, so odločeni popoinoma nam v prilog. Armadna skupina gener. von Liosingena, Rusi so vceraj razširili svoje napade na deie odseka ob Stohodu in na fronto severo - zapadno Lučka* Severo-zapadno Sokola' izvršen mo- ; čan napad Je b!l odhit s težkSini iz-Kiibami za sovražnika; slabotnejši šunki na drugih točkah fronte ob j Stohodu so se takisto pone sreći li.Se- ■ vero - zapadno Lučka se je sovraž-niku po vcCkratnem brezLisne^nem navalu posrećilo, vdreti v našo crto v okolici Tristera ter nas pripraviti j do te^a, da smo opustili svoje, ?e pred Stohodoni le^eče pozicije. Zapadno Lučka je bil ruski napad z na- I šim protisunkom ustavljen. Pr? Zvi-njačah (vzbodno Gorohova) je bil 1 sovražnik gladko odbit. Eno rusko i fetalo je bilo v zročnem boju sesire- ; Ueno južno Perespe. Armaua generala grofa B o t h m e r i a. Večkrat opetovani niski napadi severo - vzhodno in fugo - vzhodno Monasierzvske, so »e razbili z veii-kimi izgubami za sovražnika. \rhovno armadno \fodstvo. NEDELJSKO NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 30. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad [)oroča: Veliki glavni stan: Vzhodno "bojišče. Armadna skupina gfm. von Hindcnburga. Z ognjeni smo preprečlli, da bi bile močne sorražne patrulje prekoračile Dvino. iispešno smo bombardirali kolodvorske naprave ob s transporti čet obloženi prosi Vileika - Mo-jodečno - Minsk in kolodvora Pogor-jelci in Horod^jeia pred armadno skupino gfm. princa Leopolda Đavar-skega. Zvečer se je popotnoma raz-b«l v našem ogaiu ruski napad južno Škrobove. Armadna skupina generala von Linsingena. Sovražni napadi so postali §e obsežnejši in silneiši. Raztezali so se danes, izvzemsi posamezne odseke. na fronto od Stobihve (ob Stohodu severovzhodno Kovla) do zapadno Beres'ečka. Razbili so se z ogromni-mi izpuhami za napadalca večinoma že v zapornem o«n»u, Le na malošte-vilnih mestih ćele fronte je prišlo do bojev moža proti možu. Sovražnik, kl je vdrl, ie bil s protisunkom zopet vr-žen nazaj ali pa je bilo njegovo daljnje prodiranje ustavHeno. Ponoči smo izvršili že zdavnei nameravano umi-han!e Cet iz proti vzhoda molečega loka reke Stohod sevemo železnice Kovel - Rovno na kratko tetivo, ne da bi nas sovražnik raotil. Armada generala grofa B o t h m e r i a. Tuđi včerai ruski deloma silni napadi seveVozapadno in zapadno Bučača nišo imeli nikakega uspeha. Vrhovno armadno vodstvo. * • V vzhodni Galiciji in v Voliniji divjajo na ćeli crti. od Pruta do Sto-hoda, krvave bitke. Ruske armade so po velikih prapravah zamahnile k odloČilnim udarcem. Boji morda Še nišo dospeli do vrhunca, toda trdno se smemo nadejati, da se Rusom na-vzlic njihovi pretnoČi, njihovi srdito-sti in brezobzirnosti njihovih navalov tuđi tokrat ne bo posrećilo, doseći prvih glavnih ciljevr njihove velike ofenzive, ki sta označena z besedarni Lvov in Koveh — Po večtedenskem j odmoru je prešla armada generala Lešickega na svojem desnem krilu k napadu. Navalila je na naše pozicije med Chocimierzom. jugo - v'zhodno Tlumača in Monasterzvse ob Ko-ropjecu. Noč in dan so se ponavljali siloviti ruski šunki ne a bi se sovra-žniku posrećilo, doseći večje uspehe. Ob Koropjecu je bil popolnoma odbit, južno Dnjestra so ga naše čete v pe-tek ustavile no naši drugi obrambni crti pred Tlumačem in ga v soboto odbile tuđi pri Moiodilovu (6 kflome-trov južno Otinije). Še obsežnejši in če mogoče se Ijutejsi boji so se vršili na volinjski fronti. Od Stobihve ob Stohodu do Berestečka ob Stini, je divjala v soboto srdita bitka, ka-tere potek je za Ruse povsem neugo-den. V petek se je bilo sfeer Rusom posrečilo, poti«;niti nemški centrum-pri Tristenu čez Stohod nazaj. toda ta operativni u«peh je brez strategič-nega pomena. V soboto so s« umak-nile naše in nemške čete fz ostrega kolena, ki ga tvori reka Stohod med Janovko - Ujrli - Kašovki *ia ra\Tio crto med Kašovka in Janovko. Naša fronta je bila tara oštro izbačena proti vzhodu in Rusi so jo flanfcirali od severa in od juga. tako da jo je general Linsingen že davno nameraval prfmfrnn korigirati. To se je sedaj zgodilo. Rusi so plačali to korekturo f. ogromnimi žrtv'amf. — Bitke, ki đivjajo te dni na naši severni fronti, nas napoinjuiejo z novim občudova-njem do naših sijajnih čet ki v stra-hovitem boinem mete.?u xnova fzpri-čtnelo vse svo^e vrline ter nas na-vdajaio s trdnim zaupanjem v bo-dočnost. RUSKO URADNO POROCILO. 27. j u li j a poDoldne. Zapadna fronta. Neka sovražna kompanija je napadla ponoči dne 26. julija v odseku južno \0l2inskega jezera in severno jezera Mjadzol. PognaJi smo jo v njene jarke nazaj. V okolici vaši Labuži, 12 kilome-trov jugo - zapadno Baranovičev, artiljerijski ogenj in boji med pred-njimi četami. 50 do 60 mož močan sovražni oddelek je poskušal v noči na 26. t. m. napasti brezov gozd pri Borih Bereznih, 12 vrst severovzhodno Vigronovskega jezera; bil je z našim ognjeni zavrnjen. V pokrajini ob Slonovki, 27 kilometrov severno Brodov, so se razvili ob reki Boldurki boji za posest prehodov. Naše čete so na več mestih napredovale. Po dopolnilnih poročilih, se je zvisalo Število v boju dne 25. ju-iiia zavojevanih vjetnikov, na 123 častnikov in 6250 mož, plen pa na 5 topov in v celem 22 strojnih pušk. 27. j u 1 i j a zvečer. Zapadna fronta. Tekom bojev od 16. do 25. julija so vjele hrabre čete generala Saharova skupaj več kot 34.000 nemških ter avstrijskih častnikov in vojakov ter vplenile 45 topov in 71 strojnih pušk. Bombardirana letalska postaja. Berolin, 28. julija. (Kor. urad.) Rusko letalsko postajo Libava na Ze-relu je brodovje naših letal 27. t. m. novič dvakrat napadlo in sicer zjo-traj zgodaj in zvečer. Vzlic močni obrambi so bili doseženi dobri uspehi in je dognano, da je bila postaja za-deta in so nastali požari. Ena hiša postaje je zgorela. Turske čete na naši severovzhodni fronti. Iz Lvovra poroča cenzurirano po-ročilo, da je dospelo tja mnogo turskih častnikov, ki so na poti na naso severovzhodno fronto k svojim od-delkorn. Povsod jih prebivalstvo na-vduseno sprejema. Tuđi turske čete se sedaj vozijo na naše rusko bojišče; so to prvovrstne čete in kljub dolgi vožnji v najboljšem stanju. Povsod jih sprejemajo z velikim veseljem. Grof Tisza o položaju na buko vinsko-ogrski meji. Grof Tisza je. kakor znano, ob-iskal te dni marmaroški in bistriški komitat. Po povratku s svojega po-tovanja, je izjavil v klubu madžarske narodne stranke: »Zadržanje in razpoloženje čet, ki zvesto stražijo Karpate, je naravnost občudovanja vredno, vsi nadaljni posknsi Rusav, vdreti na ogrsko ozemlje. se bodo ob navduseni odločnosti naših zmago-vitih čet razbili. Rusi na ogrskem ozemlju nišo prišli do nobenih ob-Ijudenih krajev in'torej nišo napravili nikake škode.« V vsakem ozaru po-mirjevalne izjave ministrskega pred-sednika, so sprejeli poslanci z velikim odobravanjem. Rusko porodilo Iz Kolomeie. »Russkija Vjedomosti« poroča iz •Kolomeje, da je mesto prazno. Od I LISTEK. Chonchette. II Francoski spisal Marcel h Prevost. ■ (Dalje.) I »Kakor hitro je postelja pri-I pravljena, ne sme nikdo, tuđi vaš I brat ne, v vašo sobo.« I Res se Chonchetta nikdar ni I vprašala po razlogih tega strogega I predpisa. Toda mari deviška sramež-I Ijivost ni ustvarila še več prav tako I odločnih in nerazložljivih predpisov? I Tedaj ji Je šinila misel v glavo. I L'pihnila je svečo. ■ __ Podaj mi roko, Jean, je dela. I Ne delaj ropota. I Jean je ubogal. I Povedla ga je v biblioteke kjer ie še vedno gorela svetilka in živahno zaprla vrata za seboj. — Prav gotovo ti je mraz, Je rekla, ko je opazila, kako bled je Jean. Zaprla bom okno. Saj veš, da tnene ne zebe rado. Podžgala je ogenj v kaminu, se Ivrnila k Jeanu in ga prisilila, da se k vsedei ^ K^^itc ori ueči. Erijeia ga je za roke in se lahno naslonila nanj . . . Jean je motri! te bele roke in pritisnil Chonchetto k sebi. — Povej mi torej zdaj vse, je šepetala. Tedaj ji je Jean opisal svoj se-stanek z gospodom Ducatebm. Prizori, kakor prvič, se nišo več ponovili. Nasprotno, stari gospod ga je sprejel z izborno vljudnostjo. Ko je izvcdel, da prihaja Jean \z Locnevi-nena, se je silno opravičeval. Mislil je, da je še vedno v mornariškem ministerstvu, tja je bil tuđi naslovil svoje pismo. In ko ga je Jean vprašaJ, da - li more pričakovati ugodnega odgovora, mu je odvrnil: — Moj Bog, verujte mi, gospod, izredno mučno mi je. da moram vašo prošnjo odkloniti. Toda važni razlo-gi, ki se tičejo samo naših rodbinskih razmer in katere poznati bi vam nič ne koristilo, me silijo, da odložim Chonchettino možitev. — Ali smem torej upati na po-znejši čas? — O. deklica je se zelo mlada ln prav nič vam danes še ne morem obljubiti Ćelo prosim vas, da mi prepustite inicijativo vseh nadaljnih korakov. Eri teh bfisedafa, tako ]c zakipi- i čil Jean, je tvoj oče vstal. Odslo\il me je torej in oditi sem moral. Odha-jajoč sem — morda nekoliko prenagljeno, zakaj tvoj oče mi ni vzel vsakegn upanja — mislil le na to, da je vse končano, da te ne vidim nikdar več, nikdar. Brez premisleka sem poklical prvega izvoščeka, ki sem ga srečal, da me popelje na or-Ićanski kolodvor in ker v Savignv-eri - Septaine naravno nrsem mogrel dobiti voza. sem prišei pe§ . . . Ali mi odpustiš? Lahno je privil deklico k sebi, ki je s solzami v očeh nasl^jnila svojo glavo na njegove prsi. — Odpustim! je dela. Zahvaljujem se ti. To ne more biti nič nedo-voljenega. Po-sloviti se bova morala. Sicer pa ti popolnoma zaupam. Jaz ne vem, kaj je slabo ter se podajam popolnoma v tvoio zaščito. Brani me. Strastno jo je Jean poljubi! na Iase. V tem medsebofnem hrepenenjn se jrma je zdelo, da se ne moreta več ločiti in da bi umrla, če bi ne mogla več ostati skupaj. Kakor zdaj, s side-njenimi rokami. srce pr! srcu, čelo pri čela. Cbonchetta Je vpraJUda: — Kako gre teti Marti? •~ Dobro, ic odgovori! Jean. Ne* koliko nemirna je. ker je prejela slabe vesti o naši teti v Algeriji . . . Zopet sta obmolknila. Naj sta tuđi poskuŠala, govoriti o drugih stvareh, dobro sta čutila, da ne moreta misliti na kaj drugega kakor na svojo Ijubezen. — Chonchetta moja, je šepetal Jean, kako te ljubim! Morda danes zadnjič govorim s teboj! Kako kruta, krivična je najina usoda! Chonchetta je ihtela. Jean je ču-til, kako se njeno prozno telo stresa pod večerao obleko. Obrnil se je od nje proč, bojeČ se tuđi najmanjše skušnjave. Naenkrat pa je v sobi pocil les, oba sta se stresla. — Ali sva sama tu? je vpraŠal Jean. — O, da, je odvrnila Chonchetta; Anton in Katarina spita trdno. Sicer pa, počakaj malo. Vstala je in zaklenila oboje vrata. Jean jo je prestrašen motril. Ona pa se je vrnila čisto mirna. Niti mislila ni na to, da se morda podaja v nevarnost. Le njene oči so čudno žarele. — Kak pomilovanja vreden člo-vek sem! je.vzkliknil Jean in stisni] pesti. Cboocb6tU « Je »eet ysedla 1 poleg njega. Ogenj v kaminu je raz-svetljeval njen obraz. Jean je zopet prije! mali roki in zadivljen motril Chonchetto . . . Kako lepa je bila! Nenavadna rdečica ji je razburjeni od bolesti, omamljeni od !}ubezni šinila v obraz. Nemirno in šunkama so se dvigale njene prsi pod la'hno ve-černo obleko. Privil jo je še tesneje k sebi. Ni se upirala. Sanjala je zdaj, kako se njuni duši tajinstveno združite, kako izgine vsa v svojem zaročencu. Jean pa je neprestano šepetal: — Ljubim te... ljubim te! ... Pozabil je zdaj na vse: na silna razburjenja prejšnjih dni, na mučna raziskavanja, ki jih je podvzel med prvim in drugim sestankotn x gospodom Ducatelom, da odkrije resni-co in končno tuđi na namen, ki ga je privedel v Soupize. Zakaj, kar ga je privedlo sem, ni bila samo, kakor je žatrjeval Chonchetti, hipna želja« vi-deti jo zopet enkrat; hotel jo ie tući vprašati o njeni preteklosti v nađi, da v njenih odgovorih odkrije kateo sled. Zdaj pa, ko ie posedoval nio samo, čisto blizu sebe kakor %t nikdar, ga je minil ves nemir, izginUi so vsi nacrti brez slodu — kakor da! 90 izhlapeli v vročini njufie lfubezni. Stian 2.______________________________________________________.SLOVENSKI NAKUP«, dne 31. jnlija 1916._______________________________________________ 173. Siev. 42.000 prebivalccv ie ostalo tam ko-maj 10.000 Ijudd, največ Poljakov, Židov skoraj ni videti. Mesto samo je vsled vojne le malo trpelo, samo kolodvor je razdejan. S pomoČJo ruskih oblasti se je organizirala mcstnm uprava in meŠčanska garda. Tuđi ga-silsko »edaj: Prancozov 5947 častnikov In 348.731 raož, Ru*ov 9O1£ čj^taikov in 1,202.^72 mož, Belgijcev 656 častnikov in 41.752 mož, Angležcv 947 častnikov in 29.956 mož, Srbov 23.914 mož, vsega skupaj 16.5(69 častnikov in 1,647.2^5 raoi. 3. \' Nemčiji se je do sedaj naštei ta-le vojni plen: 11.036 topov s 4,748.038 projektili, 9096 niunicijskih in drugih voz, 1,556.132 pušk in kara-binerjev, 4460 pištol in revolverjev in 3430 strojnih pušk. Pripomniti je, da je naveden samo plen, ki je bil pri-peljan v Nemčijo, med tem ko se je takoj vporabljalo mnogo topov, strojnih pušk in pušk z municijo na boji-šču ter se število teh niti približno ne da navesti. 4. Od pripadnikov nemške vojske, ki so se lečili v lazaretih v nem-ški domovini, je bilo glasom zadnje izdane statistike 90*2^ zopet zmož-nih za vojno, l'47o je umrlo, 8*4 fo je ostalo nezmožnih za službo ali Da je bilo poslanih na donpst. Vsled Ifurije-n'čnih odreub, zlasti vsleJ strofo iz-\ eđenega cepljenja. je štavilo obo-ienj z:i 'nlekcijskimi boicmmi v vc»-ski zelo majhno. Vedno je šio le za osamljene s.lučaje in njkdar nišo epidemije ovirale vojaških odredb. w«frii v rok* tuliti «•! tu rzo]av-ko: Z velikim veseljem sem izvede! o osvojitvi Erzindža-na. Tebi in |u-naški kavkaski armadi izrekam i* celera srca svoje čestitke k tej zma-gi. VzradoŠčen sem, da so se te Čete tako kmalu izkazale vredne mojega zaupanja.« Dopllri na Balkanu, NAŠA IN NEM§KA URADNA POROClLA. Duna], 29. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugo vzhodno bojišče. Ob dolenii Vojusi živahnejše bo- jevanfe. Dunai, 30. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišce. NeJzpremenJeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl.Hofer, fml. * « Beroiin, 29. juliia. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojlšče. Položai ie nelznremenlen. Dne 26. julija je padel neki so. vražni letalec po boju v zraku v Doj-ransko Jezero. Beroiin, 30. Julija. (Kor. urad.> Woltfov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bolišČe. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo * • BOLGARSKO URADNO POROClLO. 27. julija. Vzdolž ćeli makedonski fronti vsak dan slabotno stre* ljanje s topovi in boji med patruljami, ki potekajo za nas ugodno. Neki, s strojnimi puškami oboro-ženi sovražni bataJK«, ie dne 25. julija poskušal, podpiran od ene gorske in havbične baterije, napasti naše eksponirane oddelke na fronti Ba-hovo - Zborsko (približno 25 km severno Vodene). Vsi napadi so bili % velikim! izguba«ni za sovražni bata-Hon, odbiti. Naše čete so prešle n^to k protinapadu ter so se polastile so vražnih strelskih jarkov. Dne 26. in 27. julija Je poskusflo več stotnij srbske šumadifske divi* I x«e tmvojm »Obit tevppKi jm$k Bg- 173, ttcv. .SLOVENSKI NAKUD% OM SI. inih* 4mb. • Stran 3. žar (približno 25 km severo-zapadno Vodene) ter se tamJcaj ustalili. Bile pa so s pravočasnim protinapadom vTžene v ravnino nazaj ter so utr-pete znatne izgube. Naše čete so pobrate 84 sovražnih mriičev, med nji-mi errega stotnika ter vjele 3 vojake. Naše izgube so prav neznatne. SarraOova ofenziva začenla? !z Bukarešte poredaj d: Tukaj-snji krogi smatrajo živahnejše boje na makedonski fronti za začetne boje veiike ofenzive gener. Sarraila. (?) Železnica v Epiru. »Petit Parisien« hoče vedeti, da ramerava četverozveza graditi že-leznico iz Valone v Atene ;n progo, ki naj bi vezala Valono z Nišem. Orika li mV—HL O Grški in iz Grške prihaja le malo direktnih poroćil v srodnjo Evropa GrŠka je Ie tako pod jarmom entente in tako silo ji delafo naši so-vrainiki, da računajo, da bo prišel v kratkem čas, ko bo Grška ne le pasivno opuščala, marveč tuđi aktivno storila, kar ji ententa zaukaže. Grške ćete iz Soluna In Makedonije. »Secolo€ poročt iz Aten, da so zadnje grške čete zapustile Solun in Makedonija Splošno smatrajo to dej-stvo kot signal za skorajšnje dogod-ke na fronti. Splošno se trudi italijan-sko časopisje slikati operacije Srbov proti Bolgarom ob grško - makedonski meji kot pričetek Sarrailove oien-zive. Romunilo POSVOTieno. V ocividno oficijoznem uvodnem članku izv^ijajo »Munchner Neueste Nachrichten o položaju v Romuniji: V našem razmerju do Romunije je v toliko nastala sprememba, da sta Avstrija in Nemčija z ozirom na brezprimerno agitacijo v Bukare-štu in na ocividno ne več prav za-nesljivo zadržanje romunske vlade, bili primorani resno opozo-r i t i romunsko vlado na tež-keposledice, ki bi nastale za Romunijo. ako bi le-ta krenilav ta*bor naših so-vražnikov. Veseli nas, da je dala avstrijska in nemška diplomacija gospodu Bratiami odkrito in pošteno razumeti, da bodo zavezniki brez odloga obrnili s\'oje zmagovito orožje proti Romuniji in izvojevali boj na romunskih 11 e h , ako bi romun-ska vlada res uresničila sklep se bo-jevati ob strani četverozveze. Romunska vlada sicer se vedno F zatrjuje, da je odločena ostati ne-vtralna in tuđi Bratianu se je pri svojem zadnjem razgovoru z avstrijskim in nemškim poslanikom podobno iz-javil. Toda po našem mnenju je le veliko vprašanje, ali smemo tem izjavam pripisovati š e kaj po-mena. Vedno bolj se namreč zdi, da odločitev sploh ni več od Romunije ođvisna. Resna znamenja kažejo, da Iso Rusi odločeni vkorakati le-pega dne pod kakršnokoli pretvezo v Romunijo. Ali je rornunska vlada, ki to rusko namero gotovo pozna, s tem popolnoma zadovoljna, ali morda eksistirajo tozadevno že gotovi dogovori med ruskim in romunskim generalnim štabom, to se pač ne da točno dognati. Vsekakor so Bratianove izjave brez vsake dokazilne vredno-s t i. V ostalem jim očitno nasprotuje-jo svarilni klici konzervativnega prvaka Petra Carpa, ki je gotovo informiran in kj v svojih listih trdi, da se more ruska invazija izvršiti vsak dan. Naj bo že kakorkoli, gotovo je to, da so v Romunijo zapet prispeli novi transporti municije in orožja iz Rusije. Tuđi je dognano, da je R u s i i a ob vsej romunsko - besarabski meji, zlasti pa tuđi na meji Dobrudže k o n c e nt r i-ralavelikemnožinečet. Ako bi Rusi vkorakali v Romunijo, potem po našem mnenju ni pričakovati, da bi se romunska vlada invaziji tako uprla, kakor se je n. pr. uprl kralj Konstantin. Romunija je posvarjena. Nemčija in njene zaveznjce so do vsake podrobnosti p r i p'r'a v 1 j e n e ne le, da parirajo romunski sunek, temveč da ga vrnejo tako, da bo nove-mu sovražniku zmanjkalo sape, predno nam bo mogel pravškodovati. Upajmo cia za-dostuje to pojasnilo, ki je bilo dano gospodu Bratianu gotovo na prijateljski način pri tem pa z vso odloč-nostjo, da pbvaruje romunsko vlado pred skokom v ono brezdno, kjer le-žita že dva balkanska kralja z razbi- Itimi udi Izjava organa bolgarskega vbjnega ministra. Sofija, 29. julija. Razmerje med Bolgarijo in Romunijo se jasni. Organ vojnega ministrstva piše na uvodnem mestu: Romunija je že pri izbru-hu vojne prelomila svojo zvezo s Icentrainfrna državama. Ta okolnost je vzbudila pri ententi nado, da se ji bo posrećilo, Romunijo potegniti na svojo stran. Centralne države se glede Romunije nišo vdajaLe nikakim ilu zijam in so se proti nj ej pripravile na obrambo. Ako poseže Romunija v vojno proti nam, jo borno napravili takoj neškodljivo. Centralne države so oboro-žene in pripravljene. Sonnino o RocminUt. Preko Curiha poročajo: V itali- julija je izjavil Sonnino, da je principijelno že gotovo, da se Romunija udeleži vojne pri Avstriji. Trenotck intervencije pa je odvisen od uspe-hov zavezniških armad. »Armada te komaj caka.« >LokaIanzeiger- poroča preko Bazileje: »Ruskoje Slovo pravi, da je najboljše spoznati, kako stoje stvari v Romuniji, iz dejstva, da je romunska vlada jnorala izdati pro- j klamacijo na armado, ki pozivija ro- j munske vojake, naj potrpc. (Ten- denčnost tega poročila je več kot prozorna. Op. ured.) Odloćilna posvetovanja. Bukarešta, 29. juIiji. Bratianu je brzojavno pozval predsednika zbornice in senata, ki se nahajata na le-tovišču. da naj takoj prideta v Buka-rešto. \r Bratianovem stanovanju se je vršil ministrski svet. H kronske-mu svetu bodo povabljeni zastopniki vseh romunskih strank. Avdijenca nem^kega poslanika pri kralju Ferdinandu. BeroHn, 29. julija. Iz Bukarešte poročajo: Kralj Ferdinand je sprejel te dni nemškega poslanika von dem Busche v daljši avdijenci. Pri kralju sta bila tuđi italijanski poslanik in voditelj konservativne stranke Alek-sander Marghiloman. ^ Rusija je postavila v južni Bes-arabiji ekspedicijsko armado proti Bolgariji. Ruska vlada bo diplomatič-nim potom poskusila. dobiti dovolje-nje za prehod skozi RomuniK) in na-padla z Donave na Bolgarijo. Konference v Bukarešti. »Berliner Tagblatt« poroča \t, Bukarešte dne 28. julija: Avstrijski poslanik grof Czernin je danes do-poldne konferiral z Bratianom ter se namerava po avdijenci pri kralju \Tniti zopet v Sinais, ka-mor odide tuđi nemški poslanik. — Bratianu $e poda za več dni na svoje posestvo Florica. Pogajanja med Romunijo in entento. Italijanski listi se trudijo, svariti pred prevelikim upanjem na intervencijo Romunske. »Secolo« pravi, da stoji Romunija v resnici pred od-ločitvijo, gotovega pa sedai še ni nič. Tuđi upati je, da se bo Romunska odločila ententi v prilog; odločila pa se še ni in se najbrže v najbližnji bo-dočnosti Še tuđi ne bo odločila. Po-gajanja med Romunsko in entento se nadaljujejo tajn, kjer so bila pred letom prekinjena. Takrat je zahtevala Romunska Sedmograško, Bukovino in Banat. Takrat ni bik> glede Sed-mograškega nobenega ugovora, Čr-novice pa je zahtevala Rusija za sebe, Banat pa za Srbijo. Končno je Rušila odnehala, a Rocmjnska se nt mogla odločiti. Danes teritorijalno vprašarne pač ne bo delalo velikih težkoč. Ententa bi Romunski priznala teritorijalno povećanje, ki bi ji za-gotovilo nadvlado na Balkanu. Tuđi je ententa obljubila Romuniji, da ji bo dobavljala orožje in municijo, pozneje pa je ustavila pošiljatve. ker je začela dvomiti o rotnunski pošte-nosti. Romunska mora pre| začeti z vojno, potem sele se ji bo dobavljao nadalje oroije. Končno so zavezniki Romunski baje §e obljubili, da bo armaria Sarraila takoi posegla vmes, da pri veže na sebe boćarsko armado. Znano pa Je, da ofenzive solunske armade Se ni pričakovati, zato tuđi ni upati, da bi Romunska že sedaj posegla v vojno. NajpreJ mora spraviti tuđi svoto žetev in tcv-rej čakati tuđi 5e pet do šest tednov. Hujska^ oa ddu. »Miinch. Neu. Nachrichten« po-ročajo: Poslaniki enmte so spravili « Intriffamt. ^rožniami fn podkupo-vanfem velik del romunske tataligen-ce na svojo stran, Tndi ni dvora dehije moćna stranka neprestano zt pridruženje Roraunije četverozvezi. so^laša s stranko tuđi prc»to- lonaslcdnik. Roiniiaskl sociialistl ne moreio z doma. Tajništvo mednarodnega socija-lističnega urada v Haagu je dobilo brzojavko, da obema zastopnikoma romunske socijalistične tranke vsled resnega mednarodnega položaja Romunske ni mogoče udeležiti se kongresa socijalistov iz nevtralnih držav. pomirilive veati iz Roinuoiid. Iz Bukarešte poroCajo sedaj, da so vesti o pošiljaivah ruske municije v Romunijo neresnične.V soboto snio citirali list »Jassul«, ki pravi, da je sicer prispelo nekaj vagonov surovin za izdelovranje municije, da pa so te surovine popolnoma nerabne. Kon-strvativni »SteaguU pravi, da sploh ni prispel niti en vagon municije. List je izvedel to iz »avtoritativnega vira* in pristavlja, da bo Rusija izro-čila municijo sele takrat, će se bo Romunija definitivno pridružila ententi. Berlinski korespondent »Neue Freie Presse« sicer priznava, da je Rusija res poslala Romuniji nekaj municije, poudarja pa, da množina te municije ne more za veliko armado zadoščati niti za dva do tri dni. Mu-nicijska zadeva torej nikakor nima onega pornena, ki ji ga pripisujejo ententni politiki. Stvar je marveč ta, da bo odločitev Romunije končno od-visna od poteka vojnih dogodkov. »Vossische Zeitung« poroča; Da bi bil sklican v Bukarešti kronski svet, je nemogoče, k3r romunska ustava te institucije sploh ne pozna. Mogoče je, da bi se vršil razširjen ministrski svet, h kateremu bi bila povabljena rudi Jonescu in Fiiipescu. Toda tuđi o tem ni nič znano. Da se je kralj vrnil iz Sinae v Bukarešto, ni posebno pomembno, ker kralj le-tos ne stanuje stalno v Sinaii. Kon-servativni voditelji, ki se vsi naha-jajo v Bukarešti, organizirajo proti-akcijo proti intervencijonistom, po-udarjajoč, da gre za usodo Romunije kot države. »Russkoje Slovo« kategorično dementira vest, da bi bili odšli ruski municijski transporti na Romunsko. Sele 20. julija so se pričele pogajanja glede izročitve romunske municije, kl leži že mesece v Rusiji. Trgovski promet mođ monarhijo in Romunijo. Bukarešta, 28. julija. (Kor. urad.) Prvi tovorni brzovlalf »Merkur«, ki sestoji iz 25 vagonovje prispel snoči v Predeal. Kazne politične vecti. = Tajna rusko - švedska pogodba? »Gazette de Lausanne« javlja iz Pariza, da obstoja med Švedsko in Rusijo tajna pogodba, v kateri se je Rusija zavezala, da bo po končani vojni prepustila Švedski Alandske otoke in sicer brez odškodnine. Kakšne usluge je obljubila švedska Rusiji, ni znano. — Angleška in Nizozemska. An-gleška vlada je začela jako brezob-zirno postopati proti nizozemskim ribiškim ladjam in opravičuje to s tr-ditvijo, da se mora braniti proti pre-skrbovanju Nemčije z nizozemskimi ribami. Nizoremci se temu ustavlja-jo, ker bi to pomenilo uničenje za-služka velikega dela do našega prebi-valstva. Med nizozemsko in angleško vlado se vrše še dogovori, a nevolja proti Angleški narašča na Nizozem-skem in nizozemska vlada je že energično zahtevala, naj Angleška izpu-sti zapjenjene nizozemske ribiške Iadje. = Spor med Zjedi njeni mi drža-vam! !n Mchiko poravnan. VVashing-ton, 29. julija. (Kor. urad.) Reuter javlja: Mehikanski poslanik je raz-grlasil. da se je dosegla zadovolji-va rešitev med Mehiko in Zjedi-njenimi državami'nastalih diferenc. Vesti iz prioorskiii U. Vojaške podpore begunskim dru-žinam. Poročali smo o razsodbah upravne sodnije glede vojaških pod-por begunskim družinam, ki so za-htevale, da se jim morajo dajati vojaške podpore, ako je družinski oče v vojaski službi, tuđi ako so sedaj v barakah, kakor so dobivale pod-poro poprej, predno so zapustile svoja domovja, ne glede na podporo, ka-tera jim pristoja y begunskem tabo-rišču. Sodilo se je, da po teh raz-sodbaji se bo plačevala v to opravi-čcnim begunskira drnžinam vojaika podpora ne glede na kako drugo in da dobe še izplačano vse od takrat, ko se jim je plačilo ustavilo. Sedaj pa priobčuje >L* Eco« glede na razsodbe in veljavne minlstrskc odloke o pod-porah, da je določeno to - le: 1. Oni, ki radi vojne »paste svoje ntvadno bivališče, imajo pravico, obmiti se glede nakaxila ali n*dalj«vanja voja- Um n»tmi m MWh tauteuo v 1 oni defeli, ktor pr#ohra}o (Unter-haltslandeskommission). 2. Oni, ki imaio zakonito nakazilo vojaške podpore, ne morejo izgubiti te pravice, dokler je vpoklicani v vojaški službi. 3. Begunci. ki so pritrlili, da se ima smatrati begunska podpora ali vzdrževanje v taboriščih za pred-nakazilo vojaške podpore, izgube pravico do vojaške podpore. 4. Oni, ki dobivajo vojaški prispevek manj-ši od begunske podpore, moreio prositi in dobe tuđi raziiko med enim in drugim. 5. Begunska podpora odpade v vseh slučajih, v katerih drugi do-Uodki beguncev (piače, penzije, mez-de, vojaške podpore) dosegajo ali presegajo -vsoto, ki bi pripadla vsej družini iz begunske podpore ene kro-ne na dan za vsako osebo družine. 6. Zakonita pravica do begunske podpore poleg drugih prejemkov ne eksistira; zato se tuđi ne morejo reklamirati ».zaostanki beg'inske podpore, ki ni bila izplačana iz kakršne-gakoli vzroka. — Torej je neopravi-čeno mnenje, da brez drugega pritiče poleg begunske podnore tuđi voja-ška; vojaška podpora pritiče brez drugega v vseh slučajih, v katerih so za to dani predpogoji, begunska podpora pa samo v onih slučajih, v katerih nikak drug prejem. ne daje be-guncem najmanj eno krano na dan. Kdor s krono ne more izhajati, mu je svobodno, prositi od države vzdrževanje »in natura« v taboriščih. Padel Je na tirolskem bojišču znani trgaški trgovec z južnim sad-jem gosp. Štefan M i h e I a k. Iz rusk&ga vjetništva je pisal praporsčak Ferdinand F e r 1 u g a, učitelj z Opčin. Nahaja se v Ardato-vem, skupno s tovarišema Spanger-jem in Rustjo. Pripravljalni tečaj za slovensko gimnazijo v Trstu. Vodstvo ljudske Sole družbe sv. Cirila in Metoda pri 5v. Jakobu pozivija starše onih učen-cev četrtega in petega razreda deške Ciril - Metodove sole pri Sv. Jakobu in na Acquedottu, ki bi želeli vstopiti v gimnazijo, da se zglase Čim prei v Šolski pisarni v ulici Giuliani 44 radi eventuelne ustanovitve pripravljal-nega tečaja. V Tomaju na Krasu le umri »Jakob z Vogla«, znani posestnik in go-stilničar Jakob Š k r 1. star 12 let. Vesti iz primorskih dežel. O d -1 i k o a n j e: Gospa Miči Schlick. c. kr. poštarica v Plominu, Istra, je dobila od predsedstva vojnega botr-stva veliko častno diplomo za pospe-ševanje blagovnega prometa tega podjetja. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik v rezervi, stro-kovni učitelj na dež. kmetijski soli na Grmu Albert Vedernjak bos.-h. pp. 4. v priznanje posebno hrabrega in uspešnega zadržanja pred sovraž-nikom. Tako izredno in visoko odlikovani slovenski častnik je sin g. višjega dež. sod. svetnika Vedernja-ka v Ljubljani. — Srebrno hrabrost-no svetinjo I. razreda so dobili podlo-vec 7. lovskega bataljona Franc Kocmur in narednika 27. domo-branskega pešpolka Ferdinand L u -žar in Ivan Lovišček. — Drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda lovca 20. lovskega bataljona Andrej S i v e c in Franc S1 e j k o. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili četovodje 5. hd. Vinko Pongračič, ter lovci 20. lovskega bat. Anton Le-ban, Franc Kožuh, Franc Č a k s in Josip Kopač, dalje štabna narednika Alojzij Hodnik in Ivan Meden, črnovojniški naredniki Matija Kotar, Henrik K a v č i č, Karol Wolf, Anton Močan, Fr. Š u 11 e r , četovodja Frajic Trat-n i k, Martin Zorko in Anton B r i n s k o 1 e , korporali Ivan Bro-ž i č , Franc Novak, Alojzij T r -tiovšek, Josip I p a v i c, Matija Plesojnik, Albin Me-dve-š č e k in Franc Šile, poddesetnik Rudolf B 1 a ž i č ter infanterist Ivan C e r n e 1 i ć vsi pri 27. čmovojni-škein pešpolku. — Odlikovanje. Vojaški zdrav-nik g. dr. Branko 2 i ž e k, distriktni zdravnik v Idriju je odlikovan z zla-tim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje. Dr. 2ižek se nahaja na bojišču v Voliniji. — Od našega domaćega donio* dranskega poika nam poročajo 23. julija: Med drugimi so paicfli tekom tne-seca Julija t. 1.: Ćetovodja Vončina (Idrija), svobodnik Pirnar Alojz Smihelj - Stopiče), prostaki: Arnež Joito (Mošnje), Colja Kad (RUien-berg). Gorkič Anton (Bilje), Roje Jer-i«J (Loški potok), Hrovat Ignac (St. E^Upert), Kec Jurij (Trata okrvKo-Sevjc), Kastelic Anton (Dob). Psenl-:t Janez (Dovje), Vodopivec Janez Kamnje), Papež Leopoitl (Smarjeta) n Mo^tič Jakob (Renče - LJub- ima. • i — Smrt hrvatskega avi]atilca. V noči od 16. na 17. t. m. povodom poleta naših hidroplanov na italijansko obal, se jeden hidroplan ni vrnil, kakor je znano iz Doročila našega admi-ralata. Iz italijanskega poročila je razvklno, da so Italijani hidroplan zrušili in da sta oba ietalca mrtva. Vodil je hidroplan Atrija 2 i v a n o-v i ć iz Zagreba, ki je veljai za jed-nega najdrznejših avstro - ogrskih vojnih avijatikov. Aviatični poveljnik Banfield je rekel o njem: »Der schneidigste Bursch, den ich jetzt bei der Flugstation gehabt habe.« — Prošnje za oprostitev od vo-jaške službe. Čedalj.e bolj se pojav-ljajo siučaji, da stranke prošnje za oprostitev od vojaške službe vpoši-Ijajo neposredno c. in kr. vojnemu ministrstvu, c. kr. poljedelskemu mi-nistrstvu, c. in kr. vojaškemu povelj-stvu, c. kr. deželnemu predsedništvu itd. Znova opozarjamo, da je vse prošnje za oprostitev od vojaške službe vlagati pri okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pri mestnem magistratu, sicer se v bodoče ne bodo vpoštevale ne tu ne tam. Prošnje je kolkovati z 1 K, prilog s 50 v. — Izvedba dopolnilnih volitev v trgovske in obrtniške zbornice. Na vprašanje, ali je dopolnilne volitve v trgovske in obrtniške zbornice, ki so bile leta 1914 in 1915 odložene, izvesti koncem leta 1916 ali pa jih je z ozirom na razmere, ki jih provzroča-io vojni dogod-ki, zopet odložiti, je c. kr. trgovinsko ministrstvo odgovorilo, da do nadaljnega tuđi letos — n i p r i č e t i s pripravljalnimi deli za izvedbo dopolnilnih volitev v trgov-ke in obrtniške zbornice. — Gospa Roza Plantarlč — žrtev nesrečnega slučala. V petek. dne 28. t. m. med 4. in 5. uro popoldne se je na Rimski cesti v hiši gospe Paichlove «godila strašna nesTeča. Gospa Rožica Plantarič, rojena Po-klukar, hči pokojnega kranjskega de-želnega glavarja dr. Josipa Poklu-karja je na samovaru kuhala mleko za svojega otroka. Ker se ji je zidelo, da špirit v samovaru ne bo zadoščal, ga je iz steklenice dolila. Pri tem pa se vnel špirit v steklenici, katera je z velikim pokom eksplodirala. Ves go-reči špirit je zletel na gospo Planta-ričevo, tako da ji je začela goreti obleka po celem telesu. Uboga gospa se je prestrašila tako, da je, vsa v plamenu zbežala na dvorišče in obupno klicala: Gorim — gorim. So-stanovalci so ji sicer prihiteli na po-moč, a bilo je že prepozno. Na gospe je zgorela vsa obleka, sama pa je bila tako strašno ožgana, da je meso kar v kosih viselo od nje. Prepeljali so jo v deželno bolnico, kjer so se pet ur trudili, da bi ji ohranili življenje, a je bil ves trud zaman. Gospa Planta-ričeva je po nepopisnih bolečinah umrla. Pokojnica je bila vzoma mati in izredno delavna gospodinja. Zapustila je troje otročičev, njej soprog pa se nahaja v vojni službi. Bodi blagi gospe ohranjen prijazen spomin! Čestiti družini naše iskreno sožalje! — Pivo se zopet podražl s 1. av-gustom 1916, in sicer v sodcih za 4 K, v steklenicah pa za 5 K pri hektolitru. Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v šmarskem sodnem okralu ima dne 20. avgusta ob pol 10. dopoldne v poslopju okrajne sodnije v Smarju pri Jelšah svoj občni zbor. Javna varnost na Spo^n}em Šta-jerskem. Graiki, celjski m mariborski nemški listi so v zadnjem času skoro vsak dan poročali o tatvinah, ropih in drugih nasilnostih na Spod-njem Štajerskem. Sedaj se uradno ugotavlja, da je bila večina teh vesti prosto izmišljena, druge pa so bile znatno pretirane. Poroka. V cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu se je dne 27. julija po-ročil bančni uradnik in nadporočnik v rezervi gospod Fran K o š i r z gospodično Klementino Ravnikar-jevo, hčerjo višjesodnega svetnika gospoda Aleksandra Ravnikarja. Po-ročil ju je gosp. superior Jaklič. Čestitamo! V kopališče Krapinske TopMce je prispelo na zdravljenje 986 strank s 1933 osebami. Volak ie otroka smrti rešll. Blizu sv. Petra vojašnice je neka 141et-na deklica na Ljubljanici prala pe-rilo, medtem ko se je njen sedemletni bratec s tem zabaval, da se je gugal na kamnu, ki je molel iz vode. Pri tej zabavi je dečko padel v vodo. Ker je na tem kraju voda globoka in deroča, ga je hitro gnala naprej, na-kar je kakfh 200 korakov daleč izgi-nil pod vodo. Trije vojaki, ki so stali pri stari cukrarni, so hitro skočili za otrokom, katerih enemu se je posre-čilo, ga resiti gotove smrti. Brezza-vestnesmu dečku je dal prvo pomoć gosp. dr. Pogačnik ter ga dal odvesti v bolnišnico tp je upanje, da kmalu okreva. Wanda Treumann, Viggo Lar-sen, znamenita igraJca. v Kino Ideala. Kakor znano, prevaja Kino Ideal od StrSn 4. .SLOVENSKI NAKUU*, one 31. Julii* l¥io. i73. Stćv. noma nov, učinkovit spored: 1. »Kar-lina teta», mičnk veseloigra v treh dejanjih s šarmantno umetniško dvo-lico VVando Treumann !n Viggo Lar-senoni, katerima nudi priložiiost, da na najljubeznjivejši način pokažeta svoje igralske vrline. \Vanda Treumann v vlogi male razposajene kom-tese in Viggo Larsen kot Karlina teta, prekašata v tej duhoviti igri sama sebe. 2. »Zlrli, gozdarleva liči«. je učinkovita ljudska drama (v treh dejanjih), vsled dobre igre in lepih scenerij visoko stojeća nad vsakda-njimi proizvodi. Glavni vlostf igrata Agnete Nortimd in Viggo VVleche. 3. Sascha - Messtrov teden št. 89 a prinaša zopet jako zanimive aktualnosti z raznih bojisč. Zanimivi spored n! za mladino in se predvaja jutri, v torek lM sredo 2. in četrtek 3. avgu-sta v Kino Idealu. Tatvine. Pred nekaj Časom je bilo Amaliji Habunekovi, prodajalki sadja in slaščic. v Kolodvorski ulici iz barake ukradenih 200 kron denar-ja v drobižu. Tatvine je sumljiv neki vojak, ki je bil malo poprej, ko je tat-vino opazila, v baraki. fiozne stvari. * Ustavljen češki list. Praški mesečnik Sokola je bil za tri mese-ce ustavljen. * Češki učitelji v vojni. !V>sedaj fe padlo na bojiščih 209 čeških učite-i^vnoTraske smrti. * V soboto, dne 29. Julija je po-te' 'o 60 let, odkar je umri v prognan-stvu na Tirolskem slavni češki poli- tik in učite!} svojega naroda. Karei ifayJJŽ£k - Borovsky. ^ ^I?RS< TJ^rlvttena? Preko Stockholma poročajo, da je bilo oficijelno glasilo ruske stranke »kadete v« za čas vojne ustavljeno. Glavni urednik »Rječi* je profesor Milju kov. * 100 vagooov mialcHe zletelo v zrak. \ewyork, .30. Julija. (Kor. ur.) Reuter javlja: 100 vagonov in več bark z municijo je zletelo v zrak v tvornicah National StoragLe & Comp. blizu Cuminipau (New Jersey). Stres so čutili v vsem New Yorku. + Odlikovana franeoska junakinja. London, 29. julija, (Kor. ur.) *Daily Mail« poroča iz Pariza: Junakinja iz Lftosa, Emilienne Norceau, ki je umorila pet Nemcev z bombami in streli iz revolverja, je bila odlikovana z angleškim in franeoskim redom. * Danski krali v nemarnosti. K o-d a n j, 2S. julija. (Kor. urad.) Ko je kralj z gradu Marseli^borg pri Aar-husu sam v mali jadernici napravi! izlet, je veter ladjo prevrnil. Kralj se je rešil v čoln. Ljudje, ki so pripla-vali in priveslali na pomoč, so spravili čoln na breg, odkoder se je kralj ođpeljal z avtomobilom v grad. Kralj je zdrav. * Eksplozija dinamita. Obilo člo-veških žrtev. New York, 30. julija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Pri eksploziji dinamita v municijskih tvornicah na malem otoku blizu New Yorka je poginilo obilo ljudi. Provz-ročena je velika materijalna škoda. Ker se je izvršila eksplozija zgodaj zjutraj, se je upalo, da bo le malo iz- Aleksanđrina PoUukar nazoanja v imenu svoie^a odsotne^a zeta, sina m hćera, prežalostno vest, da je njena hči. gospa Roza Plantarič I roj. Poklukar I dne 28. t. m nenadoraa, previđena s sv. zakramenti, mučne smrti umrla. Pogreb se bo vrSil v ponedeljek, dne 31. juli ja iz đeželne bolnice ob 4. uri popoldne na pokopali^Če k Sv. Križu. _ L|obl]na - DokrtTft, dne 29. julija 1916, I ' I i Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- I | cem tužno veit, da je danes ob 7. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, I I previđen s svetotajstvi za umirajoče, mimo v Gospodu zaspa* v dobi I I 72 let, naS ljubljeni oče I ' , Jakob Škerl 1 fostllalfcar, trgovec la posestelk, ' I I Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vriil v nedcijo 30. t. m. ob I I 7. uri popoldne. I I TOMAJ, dne 29. julija 1916. I I Alofstl, c. kr. nadpoštar, sin. — Matfld«, Martfa Dor. MUm^ hčeri. — I I itefaa Skok, c. kr. sprevođnik drž. žel , zet. — Borlft, Hllaa, VUke, I I Dušica, Darinka, Lofstka, Haalia, ¥iktorlfav vnuki in vnukinje, — I I iTiBka roj. Makmo, Aatonl|a vdova roj. •orvp, sfnihi. I Zahvala. i Za vge obile dokaze odkritosrČnegm soČutja ob prebritki, prerani izgubi našega nepozabnega, Čez vae ljnbljenega Vladkota se iskreno zahvaljuje žalujoča rodbina Milavec LjibJjiB*- Cerkflka, dne 31. jntija 1916. \ i jub med delavd, veadar pa ie bilo rjriperjanih v bolnico že 75 oseb. Ka-kor se. govori. Je začelo (?oreti v mu-nicijskem skladišču in je skočil ogenj na ladjo s Šrapneli naloženo, krogle so eksplodirale in granate so potem, kakor se sodi, vžgale dinamit na bla-govnem vozu. Otok je pokrit s kupi razvalin. taufeji H$t ebsega 4 straii. Izdaiatel) In odgovorni urednik: Valentin Kopitar Lastnina In (Isk »Narodne ttskarne«. UUm wmimwM kmt 2415 natakarica ali temu kai primeroega, bodi si na de-ielo ali v mesto. Naslov pove upravn »Slov Naroda«. Proda »e pritlična 2425 v hiŠi je gostilna, trafika in velik: salon, in lep, senčoat vrt, 10 minut oddaljeno od mesta, nastopi se lahko takoj. Kje, pove upravo. »Slovenškega Naroda«. lita se za ivgnst in september absolviran 6 ali 7 - šolec gimnM z dobrimi spričevali. VeSč mora biti dobro nemičnie. Hraaa in stanovanje prosta. — Plača po dogovoru. (Lahko kak begunec). Vstop takoj. Ponudbr na uprav. »Slo». Naroda« pod „Mmačt n6itel| 2384^. 2384 Milo za pranje zajamčeno 28 % in 36 °/6 maŠčohc, ▼ originalnih zabojth a 50 k{? p# »Itklh Maab9 WT ratpsiilla ^H do« U«r lalOft, t«rdka 2357 A. Kušlan, LJUBLJANA, Karlovška cesta itev. 15. Pittiitgiie-Mho lp la. PraSke salami.......K 1020-— Poliske salami......., 1W0*— Krakovske gnjatne salami. ♦ „ 1075'— Mortadflla stlani.....„ 1075-— PariSke salami......., 1075 — Dcbrcczioske salami . . • . „ 1050 — Tirolske salami......„ 1050— 100 doz i 225 gramov jeterničnih pastet- konzerv K 150 — ; iz Prage pri odvretju od 25 kg naprej, po povzctju proti obratnemu naročitu dobavlja Praška razptSljahnca gajati, M. Kohn, Praga-2ižfcoT. BavliCkora ilica it 16./I. hh Liitii. i btrlk Štajersko laVa ■• prtili 100 hcktol., starega VINA letioe 1911, 1914 ter 100 hcktoL letioc 1915 (Tdrkenberger) za ceao K 160 do K 2— a liter. Reflektanti naj se obrnejo s pošto ali osebno na gornji nasloT. 2314 KAVA! Ze tmleta, ie i tladkorjem in vt€mi priraesmi ▼ kockah ta V, litra kave. ta tata kala m m 30 vta. 500 kron plaćam tisterau, kateri more reci. da ni vredoo. tako kocko v pol litro vode 5 minut kuhati, od onia vzeti, 2 aiinuti pokrito pustiti in najboljia kava Je gotova. — P© *•*?*?* W*m Mjmanj 20 kock, to je t tt« B Ht| I Ovo) wt zaravni po lastni ceni f Petitja te neoti povzetju. Sprejmem pa na-ročeno blago tuđi naiai ćekatereau neogaja. W0 kode 5 kg nUaoa cena K 25 —. NatoCfla ^rejema in izvrSu|c raxpo«ljalnka hran Urek stanovanje obstoječe iz 4 sob s pritiklioami. Poizte se ¥ f Ufstikovi ul. 2, pfitličfc. ________________2336_________________ v Ljubljani, v sredini mesta v prometni ulici, s ceno 40.000—50 000 K, M k»pL Ponudbe s pogoji na upravniStvo »Slo-venskega Naroda« do t. avffvsta t L 2401 Žensko poStenu, ki je vajena domaćega dela ter kuhati, ki zna tuđi nekoliko računati, z daljšim »pričevalom, eventuelno tuđi pridno začetnico, se apr«|m« taaol. Naslov na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod t,prldaa2398M. 2368 ■V Sprejme so takoj "^fl učenec v večjo Špecerijsko trgovino. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« „H&0110C 2386". 2386 Sprejmem 2417 znstopstvo katerekoli špecerijske trrdke v delo-krogu svojega okraja, s pr im crno provizijo. Kdo sem pove upr. »SI. Nar«. Zenitna ponudba. C. fa. uradmk 5« 5e# v svrho Ženitve, s&snaniti 3 gospodično ali vdovo. jonjetne sunanjosti, do 26 let staro, 2373 Ceni ponudbe. ako mogoie S sliko, katera se vrne. pod „Dom/ 2373" na upr. ,5V. /faroda*. Vojaščlfte prost kOltOlrist i&e mesf* knjigovodj e VpraŠanja na uprav. »Slov. Naroda« pod vtkaligoT*dla 2308". im Stanovanje s 4 alt 5 sobami In vrtom, naj raje v okolici Tivolija 86 Uto za novembrov termin. Ponudbe na upr. »SIot. Nar.« pod „Tivoli 2356". 2355 ————— Odda se —^-^— STANOUANJE 8 tremi sobami in kopalnico, za no-vember, stalni stranki. 2420 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Dobro obranjen 2410 pisalni stroj == se proda. ===== Gradišće 15. I, levo. ProdDjolha vešča papirnate ali galanterijske stroke, sa sprelme takol pri ?3S2 Gopičar 2 Leshovšek, Celje. Kupi 86 na Dolenjskem ali Spodnjem Štajerskem grašcina ali več je kmetsko 2359 posestvo sestojeČe po većini iz njiv in travnikov. Ponudbe naj se pošiljajo pod VID. f/L/ 235dcl na uoravništvo. »Slov. Naroda«. V vojno odhajajoči ne zabite na najvasnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavarovanja za dobo 1 leta« ZavarevanU *6l|a sa vsak shičal smrti, tedaf tuđi sa smrt v ▼6jttl alt aa posledloah taiste. — Idrtvniške pralskave ni potraba. Že na bojnem polju se nahajajoči sklenejo lahko zavarovanje od tam. — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih. Družba sklepa pa tuđi aavadaa ilvlfanska zavarovanla, v kojih je vojna nevarnost to6S ¥8akt6r6 doklađa k običajni premiji v polnem obsegu vsteta. 2282 Koočno sklepa družba tuđi vejna Basgodiia xa¥arOTanJa za dabo 1 lata za slučaj v vojni pridobljenih nezgod ali bolezni. BrezplaČna in takojŠnja pojasnila daje: Generalni zastop c ftr. prlv. zovarouolne družbe „AUSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. = Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perle in puh od K 2-80 za kg naprej pripanta to|**iu ■ pMtel]alm perlea 1b pohra C. J. HAMANN . Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. PtIMI MarMlaa kaakvraaca prlaafta aa trt sa niska mm Mpol aM al* oUMaM Maga. Te§a pari« «• drla pojati* ootMld amoaa ia aaaaafa, ki sritafa t6io tw Mrt*w aripaaiara, ia sa rasvljoja Uttnlie ia aioi|i« t