Letnik 2. Maribor, petek 21. marca 1919. Štev. 65. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom &li po pošti K 4-50 mesečno, j četrtletno K 13'50, polletno K 27'—, celoletno K 54'— \ 'Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me-! • sečno K 4'—. — Inserati po dogovoru. —X... ■ ■ .. ...... List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Mi in Italjani. prto pot na svetovni trg, pot proti Aziji še naprej. Italjanom v Jugoslaviji se mora dati najširša avtonomija, da bodo zadovoljni, ker Pazno zasledujem vse, kar se tiče spora ^ sjcer \ v naprej ostali neizprosni iredenti med Jugoslavijo in Italijo. Vsaki dan naše ^\n0gokrat sem se ^ zadnjem času spomnil časopisje prinaša več ali manj vznemirjajoča poročila, ki spravljajo javnost v obupnost. Tudi največji optimist pride vsled takih, povsem neoficijelnih poročil iz ravnotežja in začne dvomiti o pravični rešitvi naših zapad-nih mej. Ker je prinesel ljubljanski dnevnik v svoji številki, z dne 14. marca na prvem meslu članek, da se bodo Italjani umaknili iz okupiranega ozemlja proti kompenzacijami v kolonijah itd., sem se spomnil na zelo važne pogovore z najbolj zagrizenim ita-ljanskim iredentom, profesorjem dr. Filzi-jem, bratom onega Filzija, ki je bil zajedno z Battisti-jem od Avstrijcev obešen. V avstrijski ječi kot vojaka veleizdajalca sva imela skupno celico. Pogovarjala vsa se v marsičem, največ pa o bodočnosti Italije in Jugoslavije, ki bo, v tem nisva dvomila, vstala iz razvalin trhle Avstrije. Spominjam se dobro njegovih nazorov o tem vprašanju in dobesedno lahko ponovim njegove besede. Rekel je: «Mi avstrijski Italjani smo vsi iredentisti. Vemo dobro, kako močnega in zdravega soseda ima Italija v Jugoslovanih. Žnjimi se mora Italija lepo poravnati, če hoče svoje stališče utrditi. Italiji, kot novi, še gospodarsko slabi državi ne kaže postopati s svojim sosedom grdo. Ne glede na to, ali Italija v vojski premaga sovražnika ali ne, je Italija zmagala itak že v momentu, ko se je odcepila od trozveze in napovedala najhujši sovražnici — Avstriji vojsko. S tem korakom je dobila prvo upanje, da sme vstopiti v svetovno trgovino in da sme zahtevati od antante novih kolonij, brez katerih bi se ne mogla nikdar povspeti do blagostanja. Mi avstrijski iredenti zahtevamo sicer od matere Italije, da nas sprejme v svoje okrilje, toda italjanska vlada, kakor sem rekel, ni Sla V vojsko radi nas. Kaj pa bi Italija dobila, ako Zahteva Primorje in Dalmacijo? Nici Še škodo bi imela! Dobila bi nekaj zemlje, kra ških skal, ne dobila bi lesa, ne premoga; dobila bi trn v peto, ker bi podjarmila mnogo Siovanov, ki.se ne bi dali nikdar poitaljančiti in ki bi kot iredenti nagajali državi, kjer bi mogli. Za vse pridobljeno ozemlje pa bi mora'.a Italija izdajati miljone za vzdrževanje. Kljub temu pa moramo mi avstrijski Italjani neiz prosno vstrajati, da nas Italija reši, to pa zato da imamo v rokah zastavo, za ktero lahko zahtevamo to, kar Italija potrebuje, namreč od* na te besede in vsakikrat sem se pomiril, ako me je hotel zapustiti optimizem. Mnogo gorja so pretrpeli Jugoslovani na Primorskem in na obali sinje Adrije, ali obupali niso nikdar. Ker jih dobro poznam, sem trdno prepričan, da tudi v naprej ne bodo obupali. V njih srcih živi le edina želja, združiti se za vsako cend z Jugoslavijo. Dr. I golic. Nečloveško postopanje Italijanov z našimi ujetniki. (Konec). Ujetniki so strašno stradali. Nasproti temu taborišču je biln paša mnogobrojnih konj, od katerih jih je dosti crknilo. Mrcine konj so Italijani pokopavali po dnevu, a ponoči so jih ujetniki zopet izkopavali in pekli meso na ognju, ki so si ga napravili iz dračja in iz slame, ker drvi ni bilo To, nekoliko osmojeno meso, so ujetniki uživali, da so siutolažil gl id. Vsled te hrane je mnogo vojakov obolelo in umrlo. Vojaki so spavali' na mokri zemlji in v blatu pod šotori. Število žrtev bi se moglo ugotoviti po ogromnem improviziranem pokopa lišču, ki se nahaja pri taborišču. V Veroni, kjer so naši ujetniki nameščeni po trdnjavah in v tovarni v mestu, razmere niso boljše. Ljudje izgledajo kot sence in tako upadli, da brat ne bi bil spoznal več brata Italijanski častniki pravijo, da so to »Avstrijci in da je treba z njimi na enak način po stopati, kakor so Avstrijci postopali z, italijanskim ujetniki. Ako so italijanski častniki tega mnenja si lahko napravimo jasno sliko o taboriščih. Veroni je več taborov. Enake razmere vladajo v drugih taboriščih v Conselve, LanceniccU, Spressianii, Coneglianu Sussegani, Sacile in v Casarsi. Postopanje ujetniki je nad vse odurno. Vsi tožijo nad po manjkanjem hrane. Za vsako malenkost jih pretepajo. V Mozzecane so bežali ujetniki pono či iz, taborišča ter kradli in jedli surovo zelenjavo, travo in korenike. Gorje onemu, k pobegne in pade zopet v italjanske roko. Eneg teh nesrečnikov so karabiuerji ulovili, pretep s puškinim kopitom in mu razmesarili roko Nato so ga zaprli 10 dni v vlažno ječo, kateri je dobival nesrečnik y4 kg kruha na dan a vode samo, ako jo bila njegova straža usmiljena, V Veroni se nahaja tudi bolnišnica za Jugoslovane, kjer vladajo ravno tako žalostne razmere in v kateri umira radi nedostatnega negovanja in hrane 10—15 oseb na dan. Iz taborišča v Spressianu je ubežalo pied kratkim 5 ujetnikov. Na kolodvoru so bili ulovljeni od stražnikov,, ki so jih takoj na mestu začeli brezsrčno pretepavati § tako, silo, da je trojica od njih podlegla. Izdan je bil ukaz, v katerem se karabiner ali stražnik pooblašča, da ustreli vsakega ujetnika, ki bi ga srečal izven taborišča brez spremljanja »guardie«. Neki italijanski častnik je pripovedoval sledeči slučaj : Ob Piavi sc je skrilo neki dan v taverni 60 ujetnikov, ki so hoteli ponoči zbežati. Močna patrulja jih je zasledovala ter jih odkrila. nam je povedal ta slučaj, pravi, da bi 'satansko lice tega častnika, ki se je z junaštvom tega dejanja hvalisal, takoj spoznal. \ Mi ne moremo ugotoviti ali gre v tem slučaju za dejstvo ali pa za produkt bolne domišljije. Toda dejstvo, da italijanski častnik pripoveduje take dogodke z bahaškim tonom, je značilno za razpoloženje proti našim ujetnikDm, od katerih se bo večina težko več vrnila domov . . Nikdo noče tajili, da se je avstrijska vojaška uprava težko pregrešila proti ujetnikom, in ravno mi Jugoslovani bi mogli pripovedovati krvave dogodke, o katerih se Italijanom niti ne sanja. Toda naš narod je povsod postopal z ujetniki ko.t človek s človekom in prebivalstvu v Jugoslaviji se mora Italija zahvaliti, da se je vrnilo veliko število italijanskih ujetnikov živih in zdravih v domovino. Najboljši dokaz za to je, da so se italijanski ujetniki na dan osvobojenja sami okrasili z našimi trobojnicami ter se dali različnim Natodnim Svetom na razpolago. Samo na izrecno zahtevo italijanske vojaške oblasti smo jih mogli pripraviti do tega, da- so se vrnili domov. Apeliramo v imenu človečanstva na vest Evrope in na ves kulturni svet, da strašnemu trpinčenju in nepopisnim mukam jugoslovanskih ujetnikov v Italiji napravi konec, ker bi v nasprotnem slučaju ne mogli sprejeli nikakih odgovornosti za posledice t A. R, Političen pregled. M IT~ Naš položaj v Parizu. Poročila iz Pariza dokazujejo, da je jugoslovanSko-italijanski spor do sedaj še v razvoju, da torej še ni dospel do peripetije. Iz beogradskih ^krogov antantinih diplomatov se zatrjuje, da presojajo merodajni činiteiji položaj'bolj optimistično, kakor še ne-r davno. Jadransko vprašanje., Iz krogov pariške delegacije poročajo, da bo jadransko vprašanje rešeno šele kot zadnji problem mirovne konference. Ta vest še ni potrjena, a je vendar razburila italijanske politične kroge, ki so izjavili, „da bi preložitev jadranskega problema mogla postati vzrok razočaranj, ki bi bila težka in nevarna/' Sonnino je svojčas predlagal, naj se jadransko vprašanje rešuje istočasno s francosko-nemgkim, kar bi pomenilo za italijansko politiko velik taktičen uspeh. Zdi se torej, da se je svet desetorice premislil, ker uvideva čim dalje bolj vso kompliciranost in izredne težkoče rešitve italijansko-jugoslovan-skega spora, v Katerem ima Italija samo ofi-cielno Francijo na svoji stiani, dočim so Amerika, Anglija in Japonska še neodločene. Ta preobrat pripisujejo intenzivnemu delu jugoslovanske delegacije. Italija in Francija zmenjeni? Geneve, 18. marca. (»Slov. Narod«). Nedeljski »Secolo« prinaša uvodnik o vesteh tf>o 13. marcu, da je Italija pripravljena sodelovati pri preprečevanju združenja Nemške Avstrije z Nemčijo in .pravi, da so te vesti nastale radi izvestnih dogodkov v komisijah. »Secolo« sicer negira, da bo Italija preprečevala združenje. Pri teh povsem formalnih izjavah glavnega organa dosedanjih laških prijateljev združenja je odločilne važnosti, da se Italija nikakor ne pripravlja, da bt branila pravico Avstrije do združenja, ampak je dovolj, da Italija opusti svoje dosedanje stališče in se v tem vprašanju kratkomalo desinteresira. List pravi, da vlada v Italiji glede tega v obče desorijen-tacija, da se harmonija med Francijo in Italijo ne sme motiti in da nastaja vsled tega agnosticizem Italije v avstrijskem vprašanju. Ta'članek potrjuje s svojimi izjavami in s tem, kar zamolči to, kar smo poročali pred dnevi, namreč da so Lahi popolnoma prenehali s svojo akcijo za združitev Nemške Avstrije z Nemčijo v zvezi z njim ugodnim-rešenjem jugoslovanskega vprašanja in kolo-nijalnih zahtev, in to na temelju izvestnih dogovorov s Francijo. Ti dogovori med nekaterimi državniki sicer niso obvezni in ne tvorijo pogodbe, vendar pa vse kaže, da so sklenjeni s popolno vednostjo Sonnina in Pichona in da tvorijo za nas veliko opasnost. Kaj se pravzaprav godi za kulisami? Geneve, 18. marca. (»biov. Narod«) Polo ficiozni »Temps« prinaša pomemben uvodnik, v katerem pravi, da se bo vrhovni vojni svet zaveznikov te dni pečal z laškimi zahtevami. V Znanem memorandtr je laška vlada objavila svoje štiri argumente, na katere opira svoje zahteve, Te zahteve so narodna, zemljepisna, zgodovinska in strategična, Za francosko-angleško mnenje pa živi še peti argument, namreč obveznost .londonske pogodbe. »Temps« priznava laške zasluge in izjavlja, da londonski pakt velja. Nadalje piše o Reki in zaključuje, da Francija ne bo izvrševala nobenega pritiska na laško vlado, da bi jo prisilila, naj se odpove pogodbi 'iz leta 1915., da pa vseeno želi nekako poravnavo med Jugoslovani in Lahi, Francija želi, naj nasprotje med Jugoslovani in Lahi izgine, ker morejo samo Nemci želeti, da bi to nasprotje obstojalo še nadalje. 1 Živila za osrednje evropske države. LDU Bero lin, 17. marca. Iz Rotterdama poročajo: Kakor doznava „Morningpost“ iz Newyorka, je. v Hobachinu pripravljenih 65 transportnih ladij z živili zq. osrednje evropske države. Te Indije bodo še le odplu e, kadar ' bo Nemčija oddala svoje trg o v s <> brodovje. Kriza v NemSki'*AvstfijiL LDU Dunaj, 17. marca. Listi potrjujejo vest, da namerava dr. Bauer že prihodnje dni odstopiti in da bo tudi odpoklicati nemšlio-aVr.trijski poslanik v Berolin, dr.-H irtmann. Laški listi prinašajo vesti o cerkvi. — Kardinal Bourne pri papežu. Ge n e v e, 18 marca. (»Slov. Narod.«) »becolo« in drugi listi prinašajo »Senzacionalna odkritja«, trrej odkritja o nadajMjli poskusih zbližanja države in c^ikve v Italiji. Or ando baje zagovarja spiavo, Sonnino je pa proti njt'j P pež jo sprejkardinala Bourne, ki je od nas prišel naravnost k njemu, takoj za njim je sprejel v avdienci kardinala Amette. K temu dostavljajo listi globokoumno opazko: »Jasno je, da se pri- pravljajo velike stvari.« Lahi nadaljujejo svojo propagando. — Nevarnost. Geneve, Ih. marca. (»Slov. Narod.«) Oficiozna laška »Agenzia Stefani« je predvčerajšnjim zopet odposlala v svet dolga lažnjiva poročila o velikih nemirih in medsebojnih borbah, ki trajajo v celi Jugoslaviji nepretrgoma od 3. marca naprej. Neprestano' ponavljanje teh laži in zlagani datumi, navedbe krajev in druge izmišljene podrobnosti imajo ta uspeh, da jim pričenja francoska in švicarska javnost verjeli vkljub temu, da jih je naše švicarsko poslaništvo in ljubljanski dopisni urad ponovno energično zanikal. Vsekakor nevarnost raste in je treba energičnih nasprotnih sredstev. Vojna odškodnina za Avstro-Ogrsko. LDU. Rim, 18. marca. M. »Seccolo« poroča: Cenilna komisija, ki je bila ustanovljena za ugotovitev vojne škode na ozemljih, ki so bila zasedena po sovražniku in škodp, ki je narasla vsled kršitve prava narodov, je to škodo ocenila na 16 miljard, ki jih mora plačati Avstrija in na 15 miljard, ki jih zahteva od Ogrske. Karl gre v Švico. LDU. Bern, 19. marca. Švic. agent, poroča: Bivši avstr, cesar Karol je prosil švicarski zvezni svet za dovoljenje bivati v Švici. Zvezni svet je tej prošnji zelo naklonjen. Usoda nem. podmorskih čolnov. LDU. Madrid, 18. marca. Ag. Havas poroča: Francoske mornariške oblasti so vzele v posest nemške podmornice, ki so bili internirani v Sarrolu in Kartageni. Nemčija bo morala plačati. LDU Ge-neva, 17. marca. Glasom poročila „Echo de Pnris“ je antanta Nemčiji dovolila 501etno dobo v poplačilo vojne odškodnine. Do leta 1922 mora Nemčija plačati 10 mil. Glede drugih obve-nosti, katere bi moia^a prevzeti tudi Avstrija, hoče antanta počakat}, dokler ni popolnoma na jasnem o političnih, gospodarskih in finančnih odnošajih med Nemško-Avstrijo in Nemčijo. Novi nemiri v Berolinu. LDU Berolin. 17. marca. Vladne čete sO trajno pripravljene za alarm, ker, se boje, da nastanejo 25. t. m. novi težki nemiri v Berolinu. Zopet napad na Ljenina LDU K o-d a n j. 17. marca. (Brezžično.) Kakor poročajo iz Moskve, so zopet poskušali umoriti ljenina Ko se je vozil z avtomobilom po mestu, je nekdo iz hiše s streli ranil šoferja, ni p?i pogodil Ljenina. Ruski ujetniki in Italijani. LDU. Praga, 19. marca. Rusko »Slovo« opozarja mirovno konferenco na 80.000 karpatskih Rusov, katere so zajeli Italijani in prosi, da jih osvo-bode ter pošljejo v domovino. H Dnevne novicff. Pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo se množe slučaji prošenj za izvanredne podpore. . Opozarjamo,, da se poverjeništvo odslej ne bo več oziralo na take prošnje, ' ker je preobloženo z drugim delom. Vse take prošnje je odslej vlagati pri pristojnem okrajnem glavarstvu oziroma mestnemu magistratu. I. sinfoniini koncert 24. marca 1919 v koncertni dvorani pivovarne Gotz začetek točno ob 8. uri. Predprodaja vstopnic v soboto od 11. ure predp. do 3. ure pop., v nedeljo od 10. ure predp. do 1. ure pop. (v blagajni koncerlne dvorana Gdtz). Otvoritev blagajne 24. marca ob 5. uri popoldan. Restavracija »Narodni dom“ se je pod spretnim vodstvom gospoda Avgusta Stelzerja v zadnjem času v vsakem oziru zboljšala. Vsled tega je tudi dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da obiskuje to res narodno podjetje, „Sklad črnega Jurija". Ob priliki godo-vanja enega najbolj zavednih slovenskih gostilničarjev, Josipa Kirbiša, vulgo Bučnika i v Viktrinji ulici, se je na predlog urednika! Pirca ustanovil »Sklad Črnega Jurij i«, Nabralo1 se je blizo 500 K. V nedeljo dopoldne' se vrši v Narodnem domu sestanek, ki ima namen razširjenja tega sklada, ter določitev stalnega odbora. Gostilna jpri Kirbišu se odslej imenuje gostilna pri »Črnem Juriju«. Seznam slovenskih podjetij je priložen današnji štev. Dolžnost vsakega Jugoslovana je, da podpira izključno le našo trgovino in obrt. Vsakdo izmed nas naj si zapomni, kogar ne najde v tem seznamu, ta ni naš. Nasprotno pa se morajo tudi naši trgovci in obrtniki zavedati, da je njih dolžnost, svojim odjemalcem nuditi po zmernih cenah dobro blago. Seznami so na razpolago vsem uradom in občinstvu in se dobe pri trg.-obrtnem društvu ter v raznih narodnih trgovinah. Poziv profesorjem, učiteljem in podjetnikom. Vsi profesorji, učitelji in podjetniki, ki imajo še kake terjatve do naučite uprave bivše Avstrije, naj prijavijo svoje zahteve čim najprej na naslov likvidatorja prof. dr. Iv.ina Ai nejca, Dunaj I, Minoritenplatz 5. Naslovljajte pisma slovenski. Raztrgali smo tuje o!;ove. Ne visi več nemški klobuk z zelenim trakom v poštnem uradu I Na mesta, kjer so se Šopirili prej nemški uradniki, so prišli ljudje naše krvi in našega mišljenja 'l isto strašilo je hvalabogu izginilo h nasih uradov, ki se ti je na tvoje vljudno- vprašanje posmehljivo odrezalo: Versteh nit biudišl Vendar pa še prihaja tupatam črna senca te bivše prikazni potuhnjeno v urad, in sicer duh sovražnega nam prejšnjega sistema: nemški n a slovi na pismih! Upajmo, da bo tudi tega kmalu konec. Ko pišeš pismo, ne pozabi, da s i v J u-gosl^viji in da ti slovenski poštni uradniki na noben način ne bodo spravili tvojega pisma radi tega hitreje na naslovljeno mesto, če je naslov nemški. Pa tebi, okorna roka, ne zameri n tega tako kakor onemu slovenskemu notarju v Slovenskih Goricah, ki je še vedno v Sankt Leonhard in Steiermark, ter se ne more ločiti od svojega Sv. Lenart na 'Štajerskem! Velika noč prihajal Naše slovensko prebivalstvo si čedi in beli hiše.na znotraj in zunaj. Izprašujmo si vsak dan svojo narodno vest ter se očistimo sramotnih peg minulega narodnega suženjstva! To zahteva od nas naša sveta narodna svoboda! Ameriška moka za Slovenijo. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: V petek in soboto sta iz Tista Ljubljano dospela prva trahspoita ameriške moke za Sloven jo, vsega skupaj 427 ton lepe beie mote. Ker je Sloveniji odmenjenih vsega sku-kaj 2000 ameriške bele moke, je bo treba v Ljubljano iz Trsta dobiti še 1573 ton. ' Trgovski tečaj Slov. trgov, in obrt. društ\a v Mariboru za knjigovodstvo, račun-' stvo ter korespondence, v koji se sprejmejo le trgovci, obrtniki in njih nastavljenci, se pričenja s prihodnjim ponedeljkom. Po vladni odredbi morajo se zanaprej vse knjige le v slovenskem jeziku voditi, za to je ta tečaj vsem celo potreben. Tozadevne objave sprejmejo se do sobote pri trgovcu V Weixi na Glavnem trgu ali pa pri Slov. trgov, in obrt diuštvu v Mariboru. Dražji študij. Zagrebški uradni list je objavil bansko naredbo, s katero so. zvišane za sto odstotkov vse izpitne in druge pristojbine Zigrebškega vseučilišča. Agitacija za nemški Maribor. NEmil Schaffenrat, bivši nadkomisar pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu, se je torek pripeljal iz Gradca. V Špiljah je službujočemu častniku zatrjeval, da je oseben prijatelj tukajšnjega okrajnega glavarja dr. Lajnšiča, in da potuje k njemu v važnih zadevah. Lastnik ga je spustil skozi, ob enem pa obvestil okrajnega glavarja. Ker dr., Lajnsič s Schaffenratom ni gojil razmerje, kakor je Schaffenrat pri kontroli v Špilju zattjeval, se je nanj pazilo, kaj pravzaprav išče v Mariboru. Med drugim se je ugotovilo, da je Schaffenrat v zasebnih hišah propagiral trditev, da je Maribor proglašen za nemško last. Ukrenilo se je, da mora Schaffenrat takoj zapustiti Maribor, moral se )e vrniti v Gradec. Telovadba »Mariborskega Sokoia“ se prične v petek dne 21. t, m. ob 8 uri zvečcj v gimnazijski telovadnici. — Vaje se vrše trikrat na teden in sicer začasno vsaki ponedeljek, sredo in per.ek, počenši z 7. oZMomn 8 uro zvečer. — Natančni vspoted telovadnih ur za članstvo, star. brate, sokolice, dijaštvo in oba naraščaja se še posebej objavi V časopisju in tudi v telovadnici. Na ! a I j n e prijave in pristopi v »Sokol« se sprejemajo razve i pii društvenem blagajniku br. Fr. Majer (Narodni dom), tudi v telovadnici nb^zuačeuih dnevih zvečer. Poziv. Vsi Sokoli-telovadci pridite polnoštevilno danes v petek zvečer ob Y28. uri v telovadnico državne gimnazije, da se določijo skupno telovadne ure- Tudi stariši, ki bodo svoje otroke pošiljali k telovadbi, se vabijo. j Fižol v kompenzacijo za sladkor prevzema žitni zavod po svojih komisionarjih. Kdor odda 20 kg fižola, prejme 1 kg sladkorja. Žitni zavod plača fižol po 2 K za kg,! sladkor pa daje po 6 kron za kg. Od danes naprej zopet brez plina. Od mestnega magistrata smo sprejeli sledeči dopis: Ker je oblastveno določena dobava premoga že več tednov izostala, je plinarna zopet prisiljena, svoje obratovanje od petka, dne 21. t m. ob 8. uri dop ustaviti. Ako bi pa do j tega dne premog dospel, bode plinarna naprej obratovala. Maribor, dne 20 marca 1919. Vladni komisar: dr., Pfeifer 1. r. Kaj bi še vse radi imeli Lahi. ,,Tri-buiia‘’ poroča, da je v Italiji veliko pomanjkanje klavne živine. Z ozirom na to je bila baje določena posebna vojaška komisija, ki naj v bivši Avstro-Ogrski rekvirira živino v istem številu, 'kakor je to storila bivša avstro-ogrska armada v zasedeni Benečiji. Po italijanskih informacijah bi samo Ogrska morala izročiti 170000 glav klavne živine. Za invalide. Vsled odredbe vojaške in-tendance za Slovenijo v Ljubljani z dne 5. 3. 1919, štev. 5533,19/1, morajo invalidi, ki radi popolne pohabljenosti ali bolezni itd. na poziv ne morejo priti k nadpregiedu, dokazati svojo nezmožnost za potovanje z uradnim spričevalom, toraj z spričevalom od okrajnega ali vojaškega zdravnika Druga potrdila so neveljavna. V ugotovljenih slučajih nezmožnosti do . potovanja je treba počakati, da dosežejo.pohabljenci zmožnost do potovanja. Za ta čas se jinv pa podeli pokojnika, ki so jo prejemali do sedaj, vendar pa morejo pohabljenci v svrho tega vposlati svoje prešnje plačilne naloge. Nežigosane bankovce zamenja avstro-ogrska banka še do 24 sušca t. 1.. za bankovce, žigosane v Jugolaviji. Pri spt ejemu denarja v bankovcih naj vsaki dobro pogleda, če so žigosani in če ni ponarejen pečat kar z roko s tintnim svinčnikom, kakor smo imeli' že priliko opazovati. Takšuo-počenjanje je kaznjivo in nepotrebno,. dokler se še lahko nežigosan denar zamenja. Oblasti pa prosimo, da nam dado novi denar. Porotne obravnave pri tukajšnjem okrož nem sodišču se prično v sredo dne 26. t ni. Frvi dan: požig; drugi dan: tatvina; tretji dan : tatvina in uboj; v soboto, dne 29. pride na vrsto: Rudolf Štrukelj, morilec topnič. poročnika Vidmajerja; v pondeljek, dne 31. kot zaključna , razprava: rop. Pismo iz Rima; Tovariš iz vseučilišča, ki je bil v Rusiji vjet, pristopil k legiji in se boril na makedonski fronti, je dospel v Rim da nadaljuje svoje študije. 17. svečana 1919 nti je pisal pismo, ki je dospelo po neznanih potili te dni v moje roke Glasi d.i naša je bila točno informiran in ■> 1 il da odidemo. Sedaj je pa Lahom žal 1 Doseči §o skušaji, da bi vsaj študentje trgovskih in agrikultunih šoL ostali — nič. Mi gremo. Naj i-* ■ vjedo, da nismo navezani na njihovo industrijo! Priporočljivo tudi za r.aše vojake. Iz vojaških krogov se nam poroča: Vsak tujec, ki pride v Maribor, mora priznati, da je med tukajšnjin vojaštvom disciplina, kakor je nikjer drugod ne opaziš, najmanj pa ravno v Ljubljani. Pogrešamo pa nekaj ravno v Mariboru, kar bi utegnilo blagodejno uplivati na redke izjeme poulične razposajenosti, ki se izraža zlasti v prepevanju, ki nikakor ne dela posebne časti premili jugoslovanski pesmi. Mladim fantom manjka izobrazba. Kakor slišim, se celjska garnizija, trudi potrebno izobrazbo združeno ob enem z zabavo doseči na ta način, da se po vojašnicah ustanov-ljajo takozvane »bralne sobe«, v katerih se moštvu nudijo vsi slovenski in večina boljših jugoslovanskih listov. V/ teh »čitalnicah«, se prirejajo tudi zabavni večeri, katerih se udeležuje ne le moštvo, marveč tudi- častniki. V neprisiljeni obliki se na ta način podirajo stari avstrijski mostovi, med častnikom in moštvom globoko in naširoko zevajoča brezna, postajajo si res to, kar se navadno le v sili izrablja kot puhla fraza: tovariši — fantje niti ne čutijo, da se v taki neprisiljeni zabavi nahajajo pravzaprav v »šoli« izobrazbe v praksi. Koliko so take »šole« vredne tudi za resne slučaje, to si lakko vsakdo misli, kdor jih je že doživel na posameznih frontah. Na ta način še omeji tudi pohajanje po gostilnah in druge s tem v zvezi stoječe »nerodnosti«. Bi ne kazalo, celjski, vzgled prenesti tudi v Maribor? Iz roke v roko — v roko pravice je romala konjska oprema, vkradena Jakobu Poljancu iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Opremo je tam »našel« Ivan Glaser, ptiček brez stalne strehe, jo prodal mesarskemu pomočniku Jakelju in ta jo je zopet prodal mesarju Faidiga v Teznu. Poljanec dobi svojo opremo nazaj, Glaser pa kar je — zaslužil. Ponarejevalec izvoznih listin. Neki trgovec iz Strassa je prišel na tukajšnjo okrajno glavarstvo s prošnjo, za izvozno dovoljenje za 100 kg karbida. Izvoz za 100 kg se mu je dovolil. On pa je izvozno listino ponaredil iz 100 kg nav 10.000 kg. Goljufiji so prišli pri kontroli v Špilju na sled. Tihotapstvo v ententnih vlakih pod spremstvom Italijanov. Kakor znmo, vozi sedaj mnogo takozvanih anten miti ali ameri-kanskih vlakov z živili v Nemško Avstrijo. Spremstvo za te vlak« je pove jeno Italijanom, kako italijanska gospoda vrši poverjeno mu zaupanje, o tem se je pri obmejni kontroli v Špilju uradno ugotovilo sledeče: Dne 17. t. m je nadpaznik finančne straže Josip Zabukovšek kontroliral ob 620 zveč. došli z živili napolnjeni vlak št. 862. V osebnem vozu za strojem, kjer so bili poleg železniškega osobja tudi italijanski vojaški spremljevalci, je našel: pri vlakovodji 1 papirnat zavoj duhana za sval-čiče, 9 kg teže; 1 torbico z jajci injižolom, 11 kg; pod slamo, na kateri šo ležali laški vojaki, so bile skrite 3 pločevinaste posode z 25 litri bučnega olja, ki ga je vlakovodja Jakob Walder označil kot svojo last. — Pri vlaku št. 86 496 7 30 zveč. je našel tudi v službenem vozu takoj za vratini na sodčku spanje hi in j a-jočega, čez glavo s pelerino pokritega civilista, Na nadpaznikovo vprašanje je odgovoril, da e pelje v Ljutomer. Imel'je pri sebi 1 sodček. '28 litrov slivovke, 5 kg moke, 8 kg masti, 2» kg mešane moke in fižola ter 38 jajc Ugotovim s ■ je, da se piše Marek Potočnik ,n da se je iz Maribora vozil- „črnou, za kar je bil primerno kaznovan. — Pri vlaku št. 866 >b 8'30 zveč je Zabukošek pregledal službeni Voz. Vlakovodja ga je opozoril, da takoj za tem vozom spe laški vojaki Ko je voz odprl, je za \ratmi našel dva nahrbtnika, v katerih .-e je dobilo 50 kg koruzne moke. Lahi so se de-•i i kot bi nič ne vedeli čigava sta nahrbtnika in blago. — Dne 18. m vca je piegleduik f-ančne stra.že Ahačič v vlaku št 852 ob 4 pnj. v zadnjem jripetem vozu naš.l skrno pon slamo: 18 kg krompirja, 3j k; belo moke, 4 kg fižo a, 1 kg mila, 3 kg pšeničnega zdroba in 3 kg masti. V tem vozu se je nahajala tud1 ženska, imenom Margarita Dete