\
Leto V.
V Celji, dne 15. februarija 1. 1895.
Štev. 5.
Izhaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. Naročnina naj 86 pošilja: Upravništvu ,.Domovine" v Celji.
i T
Slovenskemu narodu na Štajerskem godi se že od davna britka krivica.
Slovencev nas je dobra tretjina štajerskega prebivalstva, pa volilni red sestavljen je tako krivično, tako nam na škodo, da izmed 60 voljenih poslancev deželnega zbora smo jih s težavo pridobili 8.
Naravno je, da veljava tako malega števila poslancev ne more biti nikoli taka, kakor bi njo morali imeti zastopniki slovenskega naroda z ozirom na število slovenskega prebivalstva in z ozirom na bremena v krvi in denarju, katere donaša slovenski narod državi in deželi.
V	deželnem odboru, ki vodi celo deželno gospodarstvo in upravo, Slovenci nimamo ne besede ne glasa; zahtevali smo zastopnika v deželnem odboru, brezobzirna nemško-liberalna večina nam ga ni dovolila.
Nemško-liberalna večina skrbi samo za narodne koristi Nemcev; Slovenci za njo niso na svetu.
Učni zavodi, katere plačuje in vzdržuje dežela, kakor realke, gimnazije, meščanske šole, da celo vinorejska in sadjerejska šola v Mariboru ki je namenjena za gospodarski poduk edino le prebivalstvu na Spodnjem Štajerskem, torej Slovencem, je nemška.
Še ljudske šole v maternem jeziku nam ne privoščijo.
Nemško-liberalna večina v deželnem zboru povdarja od leta do leta, naj se bolj izpodriva materni slovenski jezik iz naših šol. Občina za občino morala se je boriti in delati pritožbe na deželni šolski svet in na ministerstvo, da je ohranila vsaj deloma maternemu jeziku v ljudski šoli mesto, katero bi se mu moralo dati vže vsled samih določeb državnih temeljnih zakonov brez borb in brez pritožb.
In še vedno ponavljajo napade na slovensko šolo.
V	krajih in trgih, kjer ni nemških otrok, hoče ta nemško liberalna večina ustanoviti čisto nemške šole, v katere bodo lovili slovenske otroke, ki se v takih .šolah m naufe ,ai£..
T/ A rt r\ r \ ' * ^ - r .. H* /-.. -I >11	TT
Ko smo si Slovenci priborili večino v nekaterih okrajnih zastopih ter s tem dobili tudi večino v okrajnih šolskih svetih in nekoliko vpliva giede nastavljeno, učiteljev za nas«, slovenske šole, preuareu. k so fcoj jjoauivc gi«de nadtavij^nja u^it v. T . še v»dno njim ni'dovolj.
Z nova poziva nemško-Tiberaina večina deželnega zbora deželni odbor in vlado, naj se postava o nastavljenju učiteljev prenaredi, da se

-t
odtegne in skrči okrajnim šolskim svetom in o t«m	*
sovetu, v katerim Slovenci tudi nimajo zastopnika.
Slovenci naj bi imeli pravico plačevati, ali govoriti zraven, te pravice ne bi smeli imeti!
Pri vseh prilikah povzdignili smo svoj glas proti takim krivicam, kazali na državne temeljne zakone, ki tudi Slovencem zajamčujejo enakopravnost, apelirali na pravični čut Nemcev.
Bilo je zastonj!	.	. ,
Nevolja žaljenega pravočutja polnila nam je srce; ali potrpeli smo, prenašali smo krivice. Slovenski narod poslal nas je v deželni zbor v
Gradec, da ga zastopamo, da branimo njegove pravice; mislili smo, da ne smemo popustiti svojega mesta, dokler je le trohica upanja, da bode pri nemško-liberalni večini se vzbudil čut pravice tudi slovenskemu narodu nasproti.
Ta zadnja trohica takega upanja je zginila! —
Ena glavnih toček našega narodnega programa je pridobiti slovenskemu narodu potrebna učilišča, srednje šole, kot neizogibno sredstvo za kulturni napredek.
Državna vlada na Dunaju pripoznava opravičenost te naše tirjatve. Osnovala je po mnogoletnih prizadevanjih naših državnih poslancev leta 1889. slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru, ki celo po vladnem poročilu izvrstno prospevajo. Postavila je tudi v državm proračun za leto 1895. potrebno svoto za ustanovitev slovensko-nemške nižje gimnazije v Celju.
Ta učni zavod osnoval bi se na državne stroške.
Pa čeravno mi Slovenci plačujemo pošteno zraven za vse nemške učne zavode, za nemške gimnazije, realke, vseučilišča, tehnike, ogromne svote, nastal je zoper te borne slovensko-nemške razrede nižje gimnazije v Celju neznan vrišč v vsem liberalnem, žalibože v Avstriji še vladajočem nemštvu in celo v pruskih listih.
Dežela za to slovensko gimnazijo v Celji ne bi plačevala nič; Nemcem se ne bi vzelo zarad tega nič; oni ne bi izgubili nobenega učnega zavoda, pa vender čutila se je cela nemško-liberalna večina deželnega zbora štajerskega, z deželnim glavarjem na čelu, poklicana, dvigniti se, da poziva vlado, da ne sme ustanoviti nameravanega učnega zavoda za slovenski narod.
Iz golega sovraštva zoper slovenski narod hočejo torej preprečiti, da se nam izpolni goreča želja do kulturnega zavoda.
Pa ne samo to!
Večina nemško-liberalna ni protestirala samo zoper ustanovitev te slovensko-nemške gimnazije. Ona je šla dalje, dalje kakor dozdaj zoper kateri slovanski narod.
Ta nemško-liberalna večina protestira ob enem, da se sploh jemlje ozir na kakoršno koli kulturno potrebo slovenskega naroda, da v obče
veljajo kaka pedagogična načela Slovencem na korist!
Ta nemška večina izreka torej, da za Slovence na Štajerskem ne smejo veljati več niti sami od presvitlega cesarja potrjeni državni temeljni zakoni! — Ta nemška večina proglasuje toraj nas Slovence na Štajerskem v narodnem oziru za brezpravne!
Takšen je bil predlog, kterega je stavila nemško-liberalna večina deželnega zbora dne 7. svečana 1895.
Mi smo kar ostrmeli, ko smo slišali vsebino tega predloga ter globoko užaljeni v svojem narodnem čuti prišli do spoznanja, da v deželnem zboru, v čegar večini vlada tak duh, ne moremo izpolnjevati od slovenskega naroda izročene nam naloge; uvideli smo, da ne moremo dalje ostati, ako nečemo onečastiti sebe in cel od nas zastopan slovenski narod!
To svoje prepričanje izrazili smo v posebni izjavi takoj dne 8. svečana v deželnem zboru, ter zapustili zbornico.
Slovenci!
Vaše zaupanje nas je poslalo v Gradec. Prepričani smo, da smo ravnali popolnoma v zmislu danega nam mandata, dane nam naloge; prepričani smo, da odobravate ta od nas storjeni korak.
Čakajo nas Slovence sicer nove hude borbe; ne bomo se jih bali. Z odločnostjo in žilavostjo, s katero smo prestali toliko hudih časov čili in krepki, odbili bodemo tudi v bodoče napade na naš narodni obstanek; za nas je pravica, za nas je postava, za nas je torej tudi Bog!
Zložni bodimo, kakor do zdaj, vodi naj nas vedno eden edini cilj: osiguranje boljše bodočnosti svojemu milemu slovenskemu narodu!
Ravnajmo se vedno po svojem starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Uspeh, zmaga, mora potem biti naša!
V Gradcu, 8. februarja 1895.
Dr. Ivan Dečko, J. Jerman, dr. Fran Jurtela, dr. I. E. Lipold, dr. Fran Raday, Fran Robič, dr. Jos. Sernec, Mihael Vošnjak.
Možato besedo so bili z možatim djanjem združili; živili!
„Narod bo zmirom stal!" Tako je šlo od ust do ust; s ponosom je vsak Slovenec kazal na naše odločne slovenske poslance, s ponosom pritrjeval vsak odločnemu koraku, da so oni moško obrnili hrbet nehvaležnemu Gradcu. Ali ni mar to brezobzirnost, krivica, nevošljivost čez vse, če nam dežela odrekati hoče to, kar nam država dati hoče, ko vidi, da nam po pravici gre?! Ali ni to hudobna zavist nemških sosedov naših, če nam ne privoščijo te malenkosti, kakoršna bode bodoča gimnazija?!
Zato pa kličemo našim poslancem, ki so se domu povrnili, iz dna srca: Hvala Vam na Vaši možatosti! Naj se repenčijo nad Vami nehvaležni nemški tovariši; „narod naš bode le vedno stal!" dokler ima tako dobre voditelje, in narod bode tudi vedno za Vas, za Vami stal! Živili južno-štajerski slovenski poslanci?
Predno so zapustili zbornico, izročili so deželnemu glavarju sledečo izjavo:
Uvažujč, da ima predlog, kateri je deželno-zborska večina stavila koncem seje štajerskega deželnega zbora, dne 7. februarja t. 1., namen, preprečiti ustanovitev učnega zavoda za slovensko prebivalstvo na Štajerskem, dasi se ima ustanoviti na državne in ne na deželne stroške in dasi bi se s tem nemškim sodeležanom nič ne vzelo;
uvažujd nadalje, da se s tem predlogom protestuje principijelno sploh zoper vsakeršno napravo, s katero bi se ugodilo kulturelnim potrebam slovenskega prebivalstva in zadostilo pe-dagogiškim ozirom, in da torej predlog nasprotuje državnim osnovnim zakonom;
uvažuje, da se prizadevanje slovenskega prebivalstva, dobiti učni zavod, na žaljiv način predstavlja zgolj kot agitacijsko sredstvo in se Slovenci v narodnem oziru sploh proglašajo za povsem brezpravne;
uvažuje, da je ta predlog podpisala cela nemškoliberalna deželnozborste. večina, na čelu jej gospod deželni glavar, ki je vendar imenovan
'tik Mlmt^ŠT p^edfogu01 z7ažena"naT rodna preširnost, nestrpnost in sovraštvo proti Slovencem manifestuje kot mišljenje deželnozbor-ske večine;
uvažuje, končno, da je upoštevanje katerihkoli še tako opravičenih narodnih zahtev Slovencev v tem dež. zboru povsem izključeno;
smatramo zastopniki slovenskega prebivalstva vsako nadaljno udeležbo pri razpravah tega dež. zbora za neplodno in brezuspešno in nezdružljivo s častjo slovenskega naroda, ter izjav-
ljamo zategadelj, da ne moremo več sodelovati v dež. zboru.
V Gradci, 8. februvarja 1895. Dr. Ivan Dečko, Jerman, dr. Fran Jurtela, dr. I. E. Lipold, dr. Fran Raday, Robič, dr. Jos. Sernec, Vošnjak.
Slava cesarju!
Slovenci na Štajerskem in sploh vsi Slovenci so vedno in vselej kazali se udane in zveste podložnike presvitle avstrijske vladarske hiše. Naši rojaki se vselej častno imenujejo posebno tudi kot vojaki! Njegovo Veličanstvo dovrši leta 1898. 50 let svoje vlade in je izreklo željo, da se ta prevažni dogodek ne slavi drugače, kakor z napravami v dobrodelne namene. Štajerski Slovenci nameravajo zato, ozirajoč se na svoj politični, ravno sedajni položaj, ko so slovenski poslanci morali zapustiti štajerski deželni zbor, zbirati denar, za ustanovo v podporo slovenskim vseučiliškim dijakom, ki nameravajo stopiti v državne službe, tako, da imajo dohodke iz nameravane ustanove, tako dolgo, da dobijo plačo, kot državni služabniki. S tem bi se pomagalo dobiti državni upravi od vseh strani pogrešanih, slovenščine zmožnih uradnikov in ob enem je ustanova po želji visokega vladarja, ker bi bila dobrota nepremožnim a pridnim slovenskim učencem. Slovenski deželni poslanci štajerski bodo izdali, kakor čujemo, oklic za £a namen. Zbirajmo torej denarje v rečeni namen, v podporo pridnim mladim rojakom, v slavo presvitlemu cesarju!
Celjske novice.
(Zopet so nam Slovencem pokazali roge).
Skoro šest tednov je bilo v graški zbornici mirno, čisto idilično življenje in stvarno posvetovanje o gospodarskih zadevah. Že smo Slovenci začeli skoro misliti, da so se naši nemški sosedje tako zelo poboljšali, ali da je koalicija tako blago dejno na nje upljivala. Toda ljuto smo se varali. Kakor se človek po Mi goljufa," ako iz mirnega vremena sklepa na stalnost njegovo. Kakor se
__iiSi


grom in tresk; tako je bilo baš letos v naši deželni zbornici. Pritlikovec dr. Starkel je najprvo s trte zvil narodnostno uprašanje. Ta možicelj, čegar oče v Slovenski Bistrici slovenski kruh je, je rekel, da od deželnih uradnikov ni treba zahtevati znanja slovenščine, da torej od novega kulturnega nadzornika ne bi bilo treba tega zahtevati. Dobro ga je in zaničljivo zavrnil slovenski poslanec dr. J. S e r n e c in nemški poslanec Pr ob oseh t. — Ultra nemški poslanci — liberalni in nacijonalni, so zopet sprožili celjsko
gimnazijo in v svojem sovraštvu do Slovencev in v svojem znanem hinavstvu govorili, da bi bila zahtevana slovensko-nemška gimnazija zoper program sedanje vlade in zoper načela koalicije. O ti ljuba koalicija! Na Kranjskem kandiduje poslanec -radi celjske gimnazije na podlagi koalicijskega programa; na Štajerskem pa sami pristaši koalicije pravijo, da bi baš ta gimnazija bila zoper koalicijo! Ali ni to kolobocija in grozna nedoslednost nemških državnih poslancev, ki na eni strani hočejo v Gradci imeti slovenski učni tečaj, na drugi strani pa krič6 zoper slovensko-nemško gimnazijo. In kdo pri tem trpi? Mi ubogi Slovenci, ki smo doma in na Dunaji needini! — Nas štajerske Slovence hočejo kar ponemčiti. Zato je štajerska tevtonska oholost v deželnem zboru z nova priporočala deželnemu odboru, da bi ta skrbel za ustanovitev čisto nemških šol v Brežicah, Vojniku, Vitanji, Slovenski Bistrici, Šoštanji, Ormoži. Lepa reč! Že zdaj imamo v slovenskih in slovensko-nemških krajih k«oHt 20 nemških šol. In to našim Germanom še ni za-dosta! Da našim poslancem po tem takem dru-zega kazalo ni, kakor Gradec zapustiti, to je naravno.
(Imenovanje). Kakor smo že poročali, izvršilo se je istinito imenovanje predsednika našega okrožnega sodišča, g. dr. Adalberta Gertscher j a, za višjega državnega pravdnika v Trstu.
(Zabavni večer) „Narodne čitalnice" v Celju, dne 6. februarja, se je isto tako dobro ob-nesel, kakor poprejšnji zabavni večeri. Predavanje o rodoljubnih pesmih naših pesnikov, katero je odbor oskrbel, bilo je jako poučno in ob enem zanimivo. Škoda je le, da ta večer ni bil tako mnogobrojno obiskan, kakor poprejšnji zabavni večeri. Temu nasproti pa je treba opomniti, da je bilo zbrano samo odlično občinstvo. Po predavanju začel se je živahen ples, ki je trajal v pozno noč.
(»Narodna čitalnica") v Celju priredi v nedeljo dne 17. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih za svoje člane in po njih upeljane goste zabaven večer. Na programu je veseloigra „Garibaldi", komičen prizor „Stotnik in njegov sluga", šaljivi samospev: vOttul Kranjec* petje mešanega zbora in svi-ranje kvarteta na lok. K obilni udeležbi vabi
odbor.
(O slovenski stenografiji) namerava, kakor poroča „ Jugoslovanski Stenograf", predavati v Celji veleč. g. šolski svetovalec J. Krušič v privatnem tečaji, kakor to želi več uradnikov, trgovcev in dijakov.
(Za družbo sv. Cirila in Metoda) nabral je gospod Franjo Jošt, povodom ustanovitve „Celjskega pevskega- društva", v veseli drubi 5 kron 40 vin. in nam je izročil s prošnjo, da je
LISTEK.
w
Turki na Štajerskem posebno v Celju in okolici.
Nekaj za poduk in kratek čas.
Leto 1529. je bilo zopet žalostno za Štajerce; zakaj zopet so začeli prelivati kri pod morilnim turškim mečem.
Sicer so* Turki v zadnjih letih že večkrat vihrali po Kranjskem, tako leta 1522., 1523. in 1527. a vsakokrat so jih pogumni Kranjci premagali in mnogoštevilno pobili.
Tudi 1528. leta so prigromeli v velikih trumah na Kranjsko, so ropali in požigali po ljubljanski okolici, končno pa so jih le zopet Slovenci zavrnili in okoli 2000 pobili; med temi zadnjimi je bil tudi paša. Ostale pa so Kranjci podili tja proti Bosni in so prvokrat razgrajali, kakor Turki tolikrat pri nas, po tej deželi.
Prihodnje leto 1529. pa so se hoteli Turki radi tolike izgube maščevati nad Slovenci. Zbe rejo se od vseh strani ter planejo na naše dežele. Bilo jih je okoli 300.000, ki so divjali pod vodstvom sultana Sulejmana v avstrijsko državo.
Meseca majnika so se prikazale krute turške pošasti na Ogrskem, so oblegale Budo in jo premagale. Da bi Donavo prekoračile, napravijo si v naglici 6 mostov prek Donave, po katerih so
dirjali črez reko in onstran dalje proti Dunaju. Z vso srditostjo oblegajo na to glavno mesto našega cesarstva, pa ni se jim posrečilo ga premagati, ves njihov trud je bil zaman' in ves njihov up je splaval po vodi. Dunajčanje, med njimi tudi slov. rojak Kacijanar, so vse napade hrabro odbili in vsakokrat mesto rešili.
Ko so bili vsi poskusi Turčinov zaman in niso več upali zmage, zapustili so mesto ter so se z vso divjo jezo zagnali potoma na Štajerce, katere so neusmiljeno trpinčili. Kamor so prišli, so vse uničili, vse pomorili in pobili, poslopja pa požigali. Ljudje so padali pod ojstrim mečem, kakor trava pod nabrušeno koso. Trupla umorjenih so pokrivala ceste, na potih pa so milo zdihovali starčeki in mladeniči s odrezanimi ušesi in nosi. Tu je milo stokala žena, ki so jo mučili hudobneži, tam zopet so cvilili nedolžni otročiči, katere so zavrgli trinogi potem, ko so njihove matere neusmiljeno pobili.
Med takim opravilom pomikala se je nečloveška druhal proti Mariboru in je hotela mesto oblegati in premagati, pa ni šlo, zapustiti je morala končno tudi to mesto in je vrela dalje črez Dravo v Slovensko Bistrico.
Dobro vedoč, da bo tudi to mesto brezuspešno oblegala, pokončala ga je raje z ognjem. Mnogo kristjanov je storilo tudi tukaj o tej priliki mučno smrt, veliko drugih pa so Turki po-lovili ter jih odgnali seboj v sužnost.
Na to so besneli turški roparji v Konjice in so jih do tal požgali; dne 14. oktobra istega leta pa so pridivjali tudi v Savinsko dolino in so posebno v celjskej okolici uganjali svoje nečloveške grozo vitnosti.
Enaka usoda je zadela v tem času tudi Rimske toplice. Pripoveduje se namreč, da so se pritepli nekoč Turki iz Dolj v Goleč. Ko so zapazili, da je cerkev zaprta, je hitro nek Bošnjak vdaril po vratih s svojim „handžarom", pa v tem hipu mu je padla trešica v oko in radi tega je oslepil; nato pa je rekel tovarišem: „Odlazimo, bratjo! svetac je kod kuče", t. j. bežimo bratje! svetnik je doma.
Gotovo pa so še na potu nadaljevali roparska opravila, dokler jih ni, kakor poroča „Celjska kronika", pri Celju nabil Viljem Herberštainsk,.
Tako je tudi leto 1529. zanimivo v zgodo vini celjskega kraja, zakaj tudi to je zapisano s kristjansko krvjo v zgodovini naše dežele.
Leto 1532. — Nič boljše za Štajerce! Su-lejman ni mogel pozabiti, kaj so mu kristjani pri Dunaji napravili. Z nova je sklenil napasti mesto, pri katerem je toliko sramote prestal, in se maščevati nad njegovimi prebivalci. A vse njegove sklepe je tudi to leto preprečila navdušena pogumnost Dunajčanov, ki so kolikor je bilo mogoče, svoje mesto zavarovali in branili. Ko se je tedaj Sulejman približal Dunaju imajoč 200.000 mož, si ga ni upal napasti in odišel je
izročimo „Celjski ženski podružnici". Darovali so: V družbi navzoč gost iz Ljubljane gospod Josip Rebek in gospodje Ivan Rebek, Štefan Boucon, Jakob Križman, Franjo Jošt vsak po 1 krono. Gosp. A. Trček 40 vinarjev. Živeli rodoljubni darovalci in nasledniki!
(Za šolo šolskih sester v Velikovcu) darovala je vesela družba Bogataj Gostinčar, Hribar in Mohorič 4 krone.
(Maskarada „Celjskega Sokola",) dne 24. svečana 1.1. bode res nekaj čisto posebnega. Priprave kažejo, da bode oni dan čitalnica spremenjena v prijazne Teharje. Častito gospodo, ki se namerava udeležiti zabave, opozarjamo glede mask, da izbere veselici primerne kostume, kakor: svate iz časov grofa Urha, občinskega pisarja. plemiče itd. itd. — Vabila so se že razposlala; če bi kdo po neljubi pomoti istega ne-prejel, blagovoli naj se oglasiti pri odboru, da se mu takoj ustreže.
(Kake urednike je imela „Deutsche Wacht".) Zadnjič smo poročali, da je bil bivši urednik Loger, ki je imel tisto navado, kakor Windbichler, Pepi Rakusch itd. obsojen na 6 mesecev ječe. Danes pa moramo povedati, da ta ni bil edini, kije prišel s postavo precej navskriž. Predzadnji urednik „vahtarče" Maksimilian Snop bil je deset mesecev pod ključem radi tatvine in poleg tega še trikrat kriminalno kaznovan. No, če je imela „vahta-rica" take urednike in oskrbnike se ni čuditi, daje dobila sušico in prišla skoro do pogina. In taki ljudje se zaganjajo v preč. mil. opata Ogradija, duhovščino in druge odlične osebe. — Posebna čast za nemške Celjane.
(Igrokaz sv. Alojzij Gonoaga), ki ga je pri redilo „Katoliško podporno društvo v Celji", pod vodstvom šolskih sester, v prostorih celjske čitalnice, predstavljal se je prvokrat dne 7. t. m. Čitalnični prostori so bili z občinstvom prenapolnjeni. Šolski otroci so izvajali s čudovito natančnostjo in resnostjo, kakor bi je niti pri odraslih ne pričakovali, svoje uloge. Posebno so se odlikovali Alojzij (Vrečko Zora) in Rudolf (Kosi Viktorina), s svojo resnostjo in berač Lazaro (Starčič Josipina) in Mefisto (Šoti Marija) povzročila sta s svojimi ulogami pri občinstvu dokaj veselosti. Občinstvo je bilo presenečeno in gin-jeno in marsikteremu so se nehote oči posol-zile, videti nastopati nežno priprosto deco, kakor nebeške prikazni na odru. Videlo se je v calej igri spretno vodstvo šolskih sester pri poučevanju otrok, ktere razumejo pri tako mali deci doseči tako velik vspeh. Tudi žive podobe, vzlasti „Sv. Alojzij v nebeški gloriji" so bile prav krasne.
praznih rok; Dunajčani pa so bili rešeni moril-i ih napadov. Da bi pa popolno zastonj ne bil prišel na Avstrijsko, odpošlje svojega vodjo s kakimi 15.000 Turki, da plenijo po naših deželah ; a tudi te turške obiskovalce ni zadela boljša usoda. Najpoprej so bili tepeni od Nemcev in so morali zapustiti Nemčijo.
V začetku meseca kimovca istega leta so prilomastile turške čete, katere so Nemci zapodili iz dežele, na Štajersko ter so ropale dalje proti glavnem mestu; vedno bližje so se pomikali in že bili planili po mestu, ko bi ne bila prišla še o pravem času pomoč za Štajerce. Kacijanar je namreč na poročilo, da je Gradec v nevarnosti, hitro planil z Žigo Herberštainskim za ropajočimi sovražniki. Ko sta prišla v graško okolico so Turki že oblegali mesto. Kakor hitro pa je Sulejman zvedel, da se bliža Kacijanar, je takoj pobral svoje reči ter je odišel s svojo vojsko zakaj dobro se je spominjal sramote pri Dunaju, ki mu jo je napravil ravno ta slovenski korenjak.
Ker se Sulejmanu prvokrat ni posrečil načrt, poskusil ga je drugokrat in sicer se je privlekel koncem meseca kimovca pred Maribor, kjer so njegove čete v okolici strašno razsajale; napadle so tudi mesto, pa ni se jim posrečilo, ga vzeti, zakaj Mariborčani so se s pomočjo Žige Višnje-gorskega hrabro bojevali in vselej sovražnika odbili.
Spodnje-štajerske novice.
(Štajerski deželni zbor) je razpravljal o vinorejski šoli mariborski, o ustanovitvi posebnega kmetijskega svetovalstva, kateremu bi bil kmetijski nadzornik na čelu. Poslanec Morre je utemeljeval predlog, naj se za izvažanje rudnin in železnine s Štajerskega uvede deželna doklada. Načrt o novi lovski postavi pa se predloži v prih. zasedanju deželnemu zboru, jednako tudi načrt za postavo o ribarstvu. G. Jerman je želel, da glede ribarstva zbor ostane pri lanskem sklepu, pa je ostal s predlogom v manjšini.
(Štajerski deželni zbor). Nadalje se je posvetoval o poselskem redu. Za dovršenje ceste Ljubno-Luče je dovolil še 900 gld. — Govor je bil o tem, kako bi se zaprečilo razširjenje hme-Ijevega kvarljivca v Savinjski dolini. Gledč pospeševanja novih ameriških vinogradov se je deželnemu odboru dovolilo 15000 gld. za brezobrestna posojila. (To je veliko premalo, vsaj je kranjski deželni zbor 35000 gld. dovolil). Vlada naj se naprosi, da bi bili vsi novi vinogradi deset let brez davka. Glede slovenskega učnega tečaja v Gradci se je sklenilo, stvar zopet deželnemu odboru v novo poročilo izročiti. To je komedija! — Nemški konservativci so z ozirom na sovražni predlog nemških liberalcev sklenili, da se naj vlada naprosi, spodnje-štajerske gimnazije tako vrediti, da bodo abiturijenti obeh deželnih jezikov zmožni. Vsaj še to nemškim liberalcem ne bode po volji!
(Premembe pri 6. duhovščini). Profesor na mariborskem semenišču, č. g. dr. Ivan Mlakar, je imenovan kakonikom v Mariboru. Župnijo v Ljubnem je dobil č. g. Jos. Dekor t i, kaplan v Žalci; župnijo pri Sv. Urbanu pri Ptuji č. g. Jan. Tomanič, kaplan v Jarenini. Premeščen je kaplan na Ptujski gori, č. g. J. Munda, k Sv. Marku pri Ptuji, kjer je šel radi bolezni č. g. J. Mihalič v začasni pokoj.
(Imenovanja). Okr. sodnik v Marenbergu Jakob Munda je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom sodišča v Marenbergu. Premeščeni so okrajni sodi..ki; Ferdinad Stare iz Kranja v Mokronog, dr. Adolf Pfefferer iz Mokronoga v Laški trg in Adolf Elsner z Vrhnike v Kranj.
(Vojaški nabori) bodo letos dne 1. in 2., marca pri St. Lenartu v Slov. Goricah; dne 4., 5., 6., 7., 8. in 9. marca v Mariboru; dne 11. in 12. marca v Slovenski Bistrici; v Mariboru (za mesto) dne 13. marca; v Mozirji dne 1. in 2. marca; na Vranskem dne 4. in 5. marca; v Celji (za mesto) dne 6. marca; v Konjicah, dne 7., 8. in 9. marca; v Celji, dne, 11., 12., 13., 14., 15. in 16. marca; v Rogatcu dne, 22. in 23. marca; v Ptuju dne 26., 27., 28., 29. in 30. marca; v Ptuju (mesto) dne 1. aprila; v Ormožu dne 2. in
O tem času so turške čete ropale in divjale tudi po Slov. goricah ter so požigale hiše in oskrunile več cerkev; tudi Sv. Peter nižje Maribora ni bil prizanešen; neverni grozovitneži so vse požgali ali pa oropali, med drugimi je bila tudi župnijska cerkev plen divjega ognja.
Pa ni še dovolj! Turki so se pomikali dalje in so prihrumeli tudi v Kamco, kjer so počenjali vsakovrstne bogokletne reči. Še le črez več dnij so se potegnili črez Dravo po novo narejenem mostu in so privreli končno na Ptujsko polje; tu so se razkropili na vse kraje, da si nagrabijo novega plena. Nekteri so ropali okoli Slivnice in Lembaha ter so razdjali enako imenovane gradove in razrušili cerkve ter požgali druga poslopja.
Pridivjali so tudi v Ruše in so uničili on-dotno cerkev in pobili mnogo kristjanov, mladih in starih, veliko pa so jih prihranili za sužnost.
Tudi Ptuj je zopet videl to leto Turka. Sultan je prihrumel koncem meseca kimovca s svojimi vojščaki tja, a nadaljeval je zopet kmalu svojo pot tja na Hrvatsko.
Nekako ob istem času so divjali drugi turški trinogi okoli Velike Nedelje in Ormoža in so pokončali vse, kar jim je prišlo pod roke.
To je žalostna zgodovina leta 1532., katero je prineslo toli nesreče in trpinčenja ubogim štajerskim kristjanom, da so siromaki ječali in stokali pod turškim jarmom; zato pa jim je
3. aprila; v Ljutomeru dne 4., 5. in 6. aprila; v Brežicah dne 8. in 9. aprila; v Sevnici dne 16. in 17. aprila; v Kozjem dne 18., 19. in 20. aprila; v Šoštanju dne 22. in 23. aprila; v Slovenjem gradcu dne 24. in 25. aprila; v Marenbergu dne 26. in 27. aprila.
(Iz Dramlje.) V pretečenem mesecu se je prikazala v naši občini neka čudna bolezen, ki strastno napada ljudi brez razločka starosti; najrajši pa mori mladino. Najpoprej začne glava boleti, potem se odpovejo noge službi, v prsih začne pehati in bosti, v gornjem delu ust pa se napravijo mehurčki, jagodam podobni, in človek ne more več govoriti, le ječi še. Bolezen je tem nevarnejša, ker je zdravnikom, kakor se pravi, popolnoma neznana. Samo toliko je dognano, da je nalezljiva.
(Laški trg) ima velikega nemškutarskega nadučitelja, z imenom Valentintschitscha; ta je glavna podpora vse nemškutarije v tem trgu, nemškega „šulfereina", „Gesangsvereina" itd. Za predpust je zdaj predlagal burko, da bi v Laškem trgu ustanovil „šulferein" deutsche „Volks-biicherei". Prismoda!
(Iz laškega okraja). (O zadevi slov. gimnazije v Celju.) Z veseljem smo čitali vne-kej številki: »Domovine," da je že nad 60 občin uložilo pri državnem poslancu Mihaelu Vošnjaku prošnjo, za ustanovitev slovenske gimnazije v Celju, z našega okraja pa so se doslej oglasile s tako prošnjo le občina Marija Gradec, Loka in Sv Rupert, kaj za Boga pa čakajo občine Sv. Krištof, Dol, Trbovlje in Jurklošter, kjer imajo povsod večino Slovenci? Slišimo pa z ne voljo, da se v jurklošterskej občini, doslej v tej zadevi ni ničesar storilo, kar nam priča, da se ta odbor ne briga za slovenstvo in da se klanja jedino le svojemu protestantskemu in nemškemu županu. Od občin Sv. Krištofa, Dola in Trbovelj pa pričakujemo za gotovo enake prošnje in če bi se njim pridružila še občina Jurklošter, potem je ves Laški okraj storil svojo dolžnost za pridobitev prve slovenske gimnazije v Celju. Take prošnje so za naše državne poslance velike važnosti, kajti ž njimi dokažejo v državnemu zboru s črnim na belem, da je slovenska gimnazija Slovencem potrebna in da jo zahtevajo vse slovenske občine. Zaradi nove slovenske gimnazije ne bode ne za 1 kr. veča dača; ta denar se vzame iz državnega šol. zaklada, za katerega moramo vsejedno plačevati, če se tudi slovenska gimnazija ne ustanovi, v tem slučaji porabi država od Slovencev plačani denar za nemške šole. Torej občine slovenske, če vam je mar, da se slovenski denar porabi za Slovence a ne za Nemce, podvizajte se s svojimi prošnjami!
(Ustanovni občni zbor) „Katoliškega slovenskega delavskega društva v Žalci", vršil se je v nedeljo dne 10. t. m. sijajno. Med drugimi
tem bolj dobro došla -vest, da je cesar Ferdinand sklenil mir s sultanom.
Tako so se vsaj nekoliko otresli Štajerci nadlog, ki so jih že tako dolgo obiskovale.
Pa kdo bi nevernikom zaupal, dasi še tudi tako svete obljube delajo in se še tako prilizu jejo?! Tudi Štajerci niso prav zaupali sultanu; zato so se pa skrivaje tudi na vojsko pripravljali, da ne bi bili nepripravljeni, če bi se nenadoma prikazal sultan z oboroženimi Turki. Povsod so si iskali orožja, nakupovali so različnih pušk in sekir, katere bi jim pri novem napadu opravljale dobro službo. Izdelovale so se ladje in mostovi črez reke in druge vsakovrstne naprave.
Prebivalci Štajerskega, Kranjskega in Koroškega so imeli v Celju posebni zbor, posvetovali so se, kaj bi naj vse ukrenili, da v tem ložje ubranijo ljutega sovražnika, kedar zopet pridirja v slovenske dežele.
Štajerci so o tej priliki obljubili podariti 300.000 goldinarjev za različne potrebe v turških vojskah, razun tega pa še lepo število konjikov.
Akoravno je bilo na Štajerskem vse pripravljeno na boj s turškimi roparji, vendar niso precej dolgo imeli priložnosti, poskusiti vsakovrstnih novih naprav. Turčini so se namreč ogibali naše dežele do leta 1562., pač pa so med tem časom že večkrat razsajali po Kranjskem
počastila sta zborovanje mil. g. opat celjski in knez Salm-Reifferscheid. Govorniki izvajali so vsi, kaj je pravi krščanski socijalizem in socijali-zem prekucuhov. Posebno jasno povedal je I. Go-stinčar iz Ljubljane, kake namene imajo socija-listi in kake krščanski socijalisti. Zborovalci, katerih je bilo par sto, sledili so z velikim zanimanjem govornikom in videlo se je, da imajo razum za novo društvo. Upati je, da se bodo enaka društva hitro širila po Štajerskem in da v kratkem pozdravimo novo enako društvo. O pomenu teh društev govorili bomo obširneje v eni prihodnih številk.
v	*
(Iz Žalca). V nedeljo dne 3. febr. t. 1. priredili so žalski trgovski pomočniki „ plesni venček", ki se je obnesel izborno. Vdeležencev je bilo toliko, da ne morem povedati niti približno njih število. Vse je mrgolelo, ko smo stopili v prekrasno okin-čano dvorano pri „zlati kroni". Razveselilo nas je posebno to, ker se je zbralo poleg domačinov tudi veliko odličnega občinstva od blizu in daleč; naj zadošča, če omenim, da so prihiteli tudi iz Celja ter iz nekaterih trgov in drugih manjših krajev prelepe Savinjske doline, k temu zabavnemu večeru. Toda ta večer ni imel za svoj smoter jedino zabavo, marveč s tem večerom pokazali so njegovi prireditelji, da imajo i oni ono narodno zavednost, ki je nima žalibože večina iz njihovih širših krogov, ki pa mora prešiniti sčasoma vse njihove tovariše po naših krajih, ako bodejo delali tako i v bodoče; kajti »z malega raste veliko"! „Plesni venček" imel je čisto slovensko-narodno lice, kar je naredilo dober vtis na vse goste. Upati je, da nas bodejo trgovski pomočniki, akopram ne več pred »pustom", gotovo pa zopet v prihodnjem letu razveselili s sličnimi zabavnimi večeri. — Živeli zavedni trgovski pomočniki!
(V Velenji) so pri občinskih volitvah zma. gali narodnjaki v vseh treh razredih. Navdušenost nepopisna. Slava!
(Vabilo) na veselico in „glediške igre". 1. »Filozof". 2. »Krivica se je zgodila"; katere se priredijo dne 20. svečana ob 1/28. uri zvečer in 24. ob 4. uri popoldne v prostorih g. F. Brišnika v Braslovčah. K udeležbi uljudno vabi odbor.
(Čitalnica v Šmarji pri Jelšah) priredi v soboto dne 16. t. m. zabavni večer s šmarsko godbo, (6 mož), v gostilni"g. Adrinek-a ter vabi najvljudneje člane in druge rodoljube k mnogobrojnej udeležbi.
(Občinski odbor trg Šmarje) je v seji dne 9. t. m. enoglasno sklenil peticijo na državni zbor za slovensko gimnazijo v Celji. V istej seji je bil voljen za župana g. Karol Jagodič st. za ostalo dobo. Nadejamo se, da bode g. Jagodič vselej častno zastopal kot vrl narodnjak odlično narodni odbor.
in Hrvatskem ter uganjali nam že znane gro-zovitnosti.
Meseca rožnika imenovanega leta pa so zopet napadli štajerske kristjane turški grani-čarji, ki so bili imenovani Mortolosi. Vas za vasjo so obropali ter so pripluli do ljutomerskega okraja. Nosili so od vseh krajev naropano blago skupaj ter so končno odrinili z velikim številom ujetih kristjanov nazaj v ogrsko deželo, zapustivši povsod žalostne nasledke krutega divjanja.
Zopet je imela štajerska dežela mir do leta 1583. Že precejšnje leta so cedili neverniki sline po štajerskem blagu in kristjanski krvi in so hoteli planiti na slovenska tla. A trudili so se zaman; prihrumeli so sicer že do Radgone, pa dalje niso smeli, zakaj Slovenci so jim pod vodstvom Zrinjskega zadelali pot, jih napadli in zavrnili. Da bi vsaj zopet nekoliko plena dobili, porabili so na potu vsako priložnost, da so ropali in morili po Štajerskem, kjer so kaj našli, končno pa so odnesli vse s seboj na Ogrsko.
Zopet je prisijalo Štajercem solnce miru, ki je pošiljalo svoje oživljajoče žarke na vse strani naše dežele tja do leta 1590.
So pa li mar tudi Turki v tem času mirovali?— O ne, ampak prav pridno so nadaljevali svoje strahovite napade na sosedne dežele. Naj te tukaj le kratko omenim.
Že prihodnjega leta 1584. so se morali Kranjci biti z nevernim divjakom. Okoli 10.000
(Katol. pol. društvo v Konjicah) je dne 29.
jan. t. 1. nastopilo 25. leto svojega obstanka. V nedeljo, dne 17. febr. t. 1. ob 3. uri popoldne bo obhajalo občni zbor, pri katerem se bo volil društveni odbor za 25. ali »srebrno" društveno leto.
(Redek lovski slučaj). V Rečici v gornji Savinjski dolini je dne 21. pretečenega mesca vstre-lil g. Zdravko Deleja 'na Tiru z enim samim strelom dva sernaka. To je gola resnica, — ne kaka pustna šala; lahko se s pričami dokaže. Omeniti se še mora, da je tukaj malo, malo sr-nakov, sploh malo divjačine.
(Novaštifta pri Gornjemgradu). V nedeljo dne 27. januarja t. 1. imel je tukajšnji obč. zastop svojo sejo, pri katerej se je pregledal in odobril račun za 1894. 1. Akoravno je letos sicer nekaj goldinarčkov zmanjkalo, čemur pa se ni čuditi, ako se pomisli, koliko stroškov je občina imela z ubogimi in drugimi pri proračunu za to leto še neznanimi izdatki, vendar smemo v obče zadovoljni biti, osobito, ker ima naša občina najnižje občinske doklade v celem okraju.
(V Sevnici) se je ustanovilo novo mesto začasnega deželnega živinozdravnika, ki mora znati slovensko (ali se vsaj v l1/2 letu slovenščine naučiti), z letno plačo 600 gold. Prošnje naj se do konca februarja vlagajo pri deželnem odboru.
(Posojilnica v Brežicah) je razposlala zaupnim domoljubom prav zanimivo okrožnico, iz katere naj posnamemo to-le: Kdor se je malo bavil s Statistiko slovenskih posojilnic, razvidel je takoj njih blagodejen namen in njih velikanski upljiv na probujo zavednosti našega naroda in njega emancipacije od tujega jarma. Večji nemški denarni zavodi v Gradcu, Mariboru, Celji in v Brežicah postali so mogočni z ljudskim premoženjem. Slovenski duhovnik in posvetnjak zalagala sta svoje novce v te zavode, slovenski kmet izposojeval si je potrebne svote pri teh zavodih in plačeval poštene obresti leto na leto; a od čistega dobička v tem denarnem prometu nista imela niti slovenski razumnik niti slovenski kmet najmanjše koristi. Cisti dobiček uporablja se še dandanes v podpore/ nasprotnih nam teženj; s tem čistim dobičkom plete se čestokrat bič za Slovenca-trpina. V zadnjih desetih letih začelo se je pa vendar na to delovati, da ostane domači denar v domačih zavodih in da ostane dobiček v denarnem prometu domačim težnjam prihranjen. Osnovale so se namreč skoraj v vseh večih krajih naše domovine »Posojilnice". Predaleč bi morali segati, če bi hoteli tu natančno razlagati, na katerem temelju so osnovani ti zavodi; razglašati nam je samo to, da je njih delokrog, njih jamstvo in poslovanje strogo določeno po zadružnem zakonu iz leta 1873. Vse do zdaj ustanovljene posojilnice obnesle so se prav
Turkov je privihralo pod vodstvom Ferhada na Kranjsko; pričelo se je mesarsko klanje, a Slovenci so vendar premagali grdovitneže ter jih zapodili iz dežele.
Ne dolgo po tem napadu plenil je ljuti Hasan po krajih, ki leže med Muro in Dravo, pa tudi več drugih krajev je obiskal pri tej priložnosti, povsod prav po turško razsajajoč.
Leta 1593. je zopet priplul divji Hasan na Hrvatsko; drvil je proti Sisku ter ga je dvakrat oblegal s svojimi spremljevalci, pa obakrati brezuspešno, vselej so ga Slovenci združeni s Hrvati hrabro odpodili in mnogo njegovih vojščakov pobili. Končno še poskusi enkrat svojo srečo ter se zažene s 50.000 Turki na Sisek. Hitro se združijo tudi kristjani od vseh strani, med njimi tudi pogumni Andrej Turjaški, ki je navduševal Slovence ter se je zapodil v najgostejše čete Turkov. In posrečilo se mu je, s pomočjo Kranjcev, ki so mu sledili, je premagal nasprotnike. Začelo se je krvavo klanje in na tisoče Turkov je dalo svoje omadeževano življenje; pašo samega so zagrebli Savski valovi.
Tako so premagali Slovenci krutega sovražnika v svetovno znani bitki pri Sisku dne 22. rožnika 1594 in si pridobili ogromni plen iz turškega tabora.
Ta tako poniževalni udarec je Turke hudo zadel; zato pa niso mirovali, ampak zbrali so nove čete, zagnali so se z grozno srditostjo na
izvrstno, nekatere so postale celo bogate. Po dolgotrajnem in tehtnem pretresovanju vseh okol-nostij ustanovila se je v najnovejši dobi taka »Posojilnica" tudi v Brežicah in je začela delovati že 3. januarja t. 1.
(Katoliško-politično društvo v Slatini) ima v nedeljo 17. februarja 1895. v gostilni g. Franc Ogrizka pri Sv. Križu poleg Slatine svoj redni občni zbor in zvečer potem veselico s petjem in godbo. — Gosti od blizu in daleč blagovolijo se naj v obilnem številu udeležiti.
(Vabilo). »Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor." priredi v nedeljo 17. t. m. v šoli veselico s sodelovanjem domačega pevskega zbora, ter z glediščno igro »Mutec". Začetek ob 3. uri popoldne. Po veselici je prosta zabava v gostilni g. Rola s petjem in godbo. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Vabilo) na veselico kojo priredi »Kat. slov. bralno društvo »Mir" pri Veliki nedelji" v nedeljo dne 17 februarja 1895. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 10 kr., za obTtelj 20 kr. Večji zneski se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
(»Bralno gospodarsko društvo v Št. Janžu na Dravskem polju") ima v nedeljo to je 17. februarja t. 1. ob 3. popoldne v gostilni g. Sel-a svoje obč. zborovanje. Vspored: 1. Volitev odbora in predlag. računa. 2. Predavanje o sadjereji. 3. Slučajnosti. Zatem sledi prosta zabava s petjem in gledališko predstavo. Na obilno vdeležbo vabi
odbor.
(Kako je z narodnostnimi razmerami v marenberškem okraji.) Na take okraje, kateri so ob nemški meji in v katerih je že veliko število nemških naseljencev in ne majhno število slovenskih neprijateljev, treba je Slovencem posebno pozornim biti. Tak okraj je marenberški. Tukaj je nemštvo morebiti v resnici ali pa vsaj na papirji v desetih letih nekoliko napredovalo; kajti ljudsko štetje leta 1883 nam kaže 10.485 Slovencev in 5.028 Nemcev; leta 1893 se je pa za 300 manj Slovencev in skoro za 300 več Nemcev nabrojilo. Vendar moramo z veseljem poudarjati, da so Slovenci le v nekaterih krajih na slabšem. Največje nazadovanje slovenske narodnosti je v Vuzenici, kjer se je leta 1893 skoro 300 več Nemcev naštelo, kakor pred 10 timi leti. Na drugi strani je pa tudi število Slovencev v Vuzenici nekoliko narastlo. — Šole so v tem okraji žalibog preveč nemške ali nemško-sloven-ske. Take je v Marenbergu čisto nemška šola, dasiravno je jedna tretjina slovenskih otrok. Nekaj slovenskih otrok je tudi v Soboti in na Muti, čeravno so tudi v teh krajih le nemške šole. Jako velika krivica se godi slovenski narodnosti tudi v Št. Jerneji in v Pernicah, kjer je le malo Nemcev, šole so pa vendar le nemške. Čeravno pa vspehi ljudskega štetja zoper Slovence govori
slovenske dežele. Boj je sledil boju, tako, daje kri že v potokih tekla po slovenski zemlji, pa Slovenci še le ne mirujejo, če je tudi treba dati življenje za vladarja, za domovino, nič se ne vstrašijo, ampak trdni in neomahljivi, kakor hrast, stoje na bojišču do zadnjega zdihljeja. Vse to so tudi to leto pokazali naši vrli pradedje. Hudo so se že morili, a Slovenci še niso odstopili in ko se je vnela prihodnjega leta 1596. glavna vojska pri Petriniji, so zopet napeli vse moči, kakor poprej pri Sisku, in res so dosegli tudi ta čas slavni venec zmage. Turki so padali kakor v jeseni žito pod ojstrim srpom pridnih žanjic, potoki so se začeli rudečiti in poti so bili zastavljeni s pobitimi trupli nevernikov.
Ta novi nepričakovani udarec je Turke pr-polnoma ponižal; zgubili so najboljše moči in ž njimi tudi pogum, da bi se zopet vrnili v naše dežele.
Nasprotno pa so si pridobili naši pradedje v teh divjih, viharnih časih zaslužni venec slave, kateri je rešil slovenski rod in kteri ne bo usahnil, ampak bo vedno zelenel v povestnici mile naše Slovenije; in kjerkoli se bo predavala in čitala zgodovina slovenskih dežel, se bodo ime- . novala tudi slavna imena vrlih naših korenjakov, hrabrih sinov majke Slave, ki so rešili naš rod in nam zasadili boljšo prihodnost.
Leta 1600 so pa zopet Štajerci zdihovali pod težkim jarmom krvoločnih Turkov. Komaj
in dasiravno so šolske razmere v tem okraji za nas silno neugodne, vendar nas to tolaži, da je število udov družbe sv. Mohorja v obeh dekanijah tega okraja, jako naraslo. Tako je dekanija ma-renberška leta 1884 štela še le 65 udov, leta 1894 202 uda. Dekanija vuzeniška je imela 1884 leta pa 137 udov, leta 1894 pa 319 udov. Iz tega sklepamo, da se tudi v tem okraji slovenstvo nekoliko giblje, ali vsaj dobro vzdržuje.
(Na Ljubni nad Vidmom) so izkopali tudi v zadnjem času, ko so vinograde za nove nasade rigolali, veliko starinskega orodja iz stare keltske dobe.
(Ormoška čitalnica) je volila svojim predsednikom gospoda dr. Ivana Omuleca, v odbor pa gospode: Vilibald Venedeg, župnik, dr. Ivan Geršak c. kr. beležnik, Alojzij Miki, trgovec in posestnik, Franc Gomzi, gostilničar in posestnik, Jožef Rajšp, učitelj, vsi v Ormoži in Anton Po-rekar, nadučitelj na Humu. Njih namesnikom pa gospode: Ivan Knop, c. kr. davkarski kontrolor, Simon Kandrič, gostilničar in Franc Magdič, mli-narski mojster.
(Pri Sv. Ani v Slov. goricah) so dobili čveterorazredno šolo, novo šolsko poslopje in tri dobre učiteljske moči; toda občinam naložilo se je tudi za nakup poslopja veliko breme.
(Okolo Ribnice na Pohorji) so se nespametni ljudje zelo vneli za izseljevanje v Brazilijo. V adventu se jih je bilo 16 podalo na daljno in nevarno pot iskat nesreče.
(Politični boj v Medjimurju.) Že dolgo let ni bilo mej ogerskimi Slovenci in Hrvati tako živahnega političnega gibanja, kakor prav te dni. Povod temu je državnozborska volitev. Doslej je čakovski okraj na ogerskem drž. zboru zastopal dr. Julij Wiassits (Vlašič). Pred dvema letoma je zmagal brez težav, ker ga je podpirala duhovščina, dasi je po mišljenju Madjar. A ker je bil v drž. zboru referent o civilnem zakonu, odvrnila se je duhovščina od njega. Vlašič je postal v Banffyjevem kabinetu naučni minister in se mora vsled tega podvreči novi volitvi. Katoliška stranka je kandidovala proti njemu dr. Majora in unel se je bil živahen volilni boj. Obe stranki ste bili izdali slovenska pozive na ljudstvo; sicer pa nikoli o slovenskem ali hrvatskem jeziku nič slišati nočejo, ne vlada, ne druge stranke. Vlada je pred volitvijo ostro nastopala; nekega hrvatskega duhovnika so bili orožniki kar vklenili in odpeljali. Na dan volitve je bilo v Čakovcu vse polno vojakov. Da je v takih okoliščinah minister zmagal, je pač naravno.
(Ljuski shod) skliče »Slovensko društvo" v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne v gostilnici g. M. Poliča pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; trije gospodje poslanci dr. Radaj, Fr. Robič in dr. Gregorec bodo poročali o deželnem in državnem zboru.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ormož in okraj.) Prvomestnikom je izvoljen g. dr. Ivan Gršak, tajnikom g. nadučitelj A. Porekar in blagajnikom g. Anton Šoštarič.
(Varstvo živali). V Bernu bode letos mej-narodni kongres (zbor) za varstvo živali. Za poročilo o tem predmetu v jugoslovanskih deželah, katero sestavlja konzul Dragotin Čeh v Zagrebu, poslala sta doneske tudi slovenska učitelja gg. Vabič in Porekar, oba nadučitelj a v ormož-kem okraji.
(Novega snega) je padlo od 27. jan. do 2. febr. v murski dolini 9 cm, v dravski 20 in v savski 23 cm. Na »Svečnico" je bilo še snega: v Slov. gradci 25 cm, v Gornjemgradu 24, na Dobrni 23 in v Rogatcu 23cm.
(Bismarkovo osemdesetletnico) hočejo naši ultra Nemci in nemškutarji praznovati. Škandal! Kaj je nam Avstrijcem mar bivši nemški kan-celar? Kaj bodemo Avstrijci slavili nekdanjo glavno podporo Prusov, ki so nam bili 1. 1866 porinili meč skoro v srce! Sramota za vse, ki se take komedije udeležijo! Zvesti Avstrijci poveličujejo svoje državnike in junake, pa ne tujih.
(Slovenski kurs v Gradci.) Štajerski deželni zbor je lansko leto sklenil, naj se v Gradci ustanovi poseben kurs na deželni realki, kjer bodo učenci deželne realke, pa tudi druge osebe imele priliko naučiti se slovenskega jezika in si pridobiti veljavna spričevala. Deželni šolski svet se je izrekel zoper ta nasvet, češ, da v Gradci niso razmere za to ugodne. Šolski odsek deželnega zbora pa neče odnehati. Zdi se mu, da je nujno potrebno, da se na Spodnjem Štajerskem naseli kolikor mogoče nemških uradnikov, odvetnikov in notarjev in zato bo predlagal deželnemu zboru, naj obnovi svoj sklep. Mi Slovenci nismo zoper to. Naj se nemški uradniki in Nemci le uče slovenskega jezika in potlej kedar ga bodo znali, ne bomo se jih branili. — Da pa Nemci sami hrepene po znanji slovenskega jezika, to nas s ponosom navdaja; kajti to kaže, da je naš jezik že imeniten, da ima že veljavo. To je vse zasluga slovenskih domoljubov in učenjakov.
Druge slovenske novice.
(Ljubljanski mestni zbor) je za 1. 1895. dovolil sledeče denarne podpore narodnim zavodom: »Narodnemu domu" 5000 gld. (tudi za 1. 1896), dramatičnemu društvu 5000 gld., družbi sv. Cirila in Metoda 1000 gld., »Glasbeni Matici" 1200 gld., Slovenskemu planinskemu društvu 200 gld.
(Kranjski deželni zbor) ima pridno seje, da konča in uporabi pripravljeno gradivo. Vidi se, da Slovenci vse drugače postopajo proti nemški manjšini, kakor delajo to Nemci in Lahi proti
slovenski manjšini. Zborovanje zaključilo se bode tu že prihodnji teden.
(Državnozborska volitev za Dolenjsko)
bode jako živahna. Oglasili so se trije kandi-datje, okrajni sodnik Višnikar, prof. Tomo Zupan in grof. Margheri. Volitev bode 25. t. m.
(Poročil) se je g. Jakob R. Hočevar, magister farmac. in posestnik v Cerkljah, z gospo-( dično Kristino Sadnikar v Ljubljani. Častitamo"
(V Kropi), kjer je velika revščina, ustanovila se je žrebljarska zadruga, kateri je dovolil deželni zbor 2000 gld. posojila. Deželni odbor bode za mladeniče iz Krope in Kamne gorice, dal ustanove, da bi se na novi pletarski šoli v Ljubljani učili pletarstva.
(Koliko se je žita pridelalo v 1. 1894. v Avstriji, koliko na Kranjskem in koliko na Štajerskem ?) V Avstriji znaša vse polje in njive, katero se obdeluje 10,636.872 ha-, od tega pride na njive, katere so bile s pšenico, ržijo, ječmenom, ovsem in koruzo obsejane 6,390.600 ha. Pšenice pridelalo se je 16,981.420 hI, rži 29,908.890 hI, ječmena 21,321.030 hI, ovsa 38,594.500 hI, koruze 4,885 810 hI. Na Kranjskem pridelalo se je pa pšenice 304.160 hI, rži 226.470 hI, ječmena 239.030 hI, ovsa 401.656 hI in koruze 266.120 hI, skupaj 1,437.436 hI. Na Štajerskem pridelalo se je pšenice 845.930 hI, rži 1,029.660 hI, ječmena 272.700 hI, ovsa 1,680.610 hI, koruze 764.350 hI, skupaj 4,593.250 hI.
(Koliko snega je v letošnji zimi padlo?) Na meteorologični štaciji na Grmu pri Novem mestu, kjer se ombrometrično opazovanje jako natanjko vsak dan opazuje in zapisuje, imeli so od 24. novembra 1864 do uštetega 6. februvarja 1.1 31 snežnih dnij; visočina padavine vseh dnij znašala je 2 m 60'8 cm; najvišja padavina bila je dne 26. novembra z 32 5 cm. Ako se vzame, da je na Kranjskem povsod jednako visoko sneg zapadel, da bi se sneg ne bil nikjer stopil, stala bi sedaj snežena odeja nad 2 60 m visoka, množina vode napolnila bi kotlino ali jezero, katero bi bilo 26 km globoko, to je taka množina vode, da bi smel vsak človek na Kranjskem na dan nad 14.000 hI porabiti ter bi jo imeli vsi skozi celo leto zadosti.
(V Rudolfovem) umrl je po kratki bolezni (plučnica in srčna vodenica), dne 6. februvarja t. 1. tukajšnji okrožni zdravnik v pokoji in posestnik pospod Valentin Bervar v 69 1. svoje starosti. Ranjki bil je obče čislan zdravnik in priljubljen meščan. Pogreba, dne 8. februvarja udeležilo se je prav mnogobrojno občinstva. Ranjki služboval je nad 40 let na Kranjskem in sicer v Rudol-fovem.
(Nova posojilnica) se je ustanovila v Dobrepoljah pri Vel. Laščah.
(Pogozdovanje Krasa.) Na Kranjskem Krasu se je preteklo leto 134.91 ha ali 234 45 oralov na
so se siromaki nekoliko izkopali iz žalostnega stanu, že ao prigromeli krutneži, da poberejo v zadnjih letih pridelane pridelke. Pridirjali so do mesta Kaniže ter so ga neusmiljeno napadli; že prejšnje leto je ogenj ugonobil najlepši del tega mesta, a tega leta so še Turki hoteli pokončati, kar je še ognju ostalo.
Ob istem času pa so obiskovale manjše turške čete prekmurske kraje ter so ropali in plenili proti Cmureku, dokler jih niso Radgončani napadli in zavrnili.
Kaniža se ni mogla dolgo zoprstavljati ne-vernikom, že meseca vinotoka so si jo polastili in so si tako odprli pot na Štajersko.
Ko so Štajerci zapazili novo jim pretečo nevarnost, so si hitro vse preskrbeli, kar bi jih moglo v bodočih vojskah varovati.
V Radgono so si navozili od vseh strani potrebne hrane, da bi jih ne nadlegoval glad za časa vojske.
Meseca kimovca se vzdigne okoli 27.000 mož ter hiti Kaniži na pomoč proti Turkom. Mestu približajočim kristjanom se postavi Hasan s svojimi trumami v bran ter je napadel Slovence, kateri so se pa na poročilo, da se bliža Turkom pomoč, odrinili nazaj na Štajersko, za-pustivši mnogo ranjenih bratov na bojnem polju.
Srečnejši je bil drugo leto grof Zrinjski, ki je poknil po Turkih, ki so preskrbljevale Kanižo s potrebnim živežem, ter ujel mnogo Turkov, katere je popeljal na Slovensko.
Še bolj razkačeni vsult T3ČT36~-pozneje Tur-čini po radgonski okolici ter so morili, da je groza čitati poročila. Mnogo kristr^v so poklali; še več pa so jih odpeljali v sužnost, povsod, koder je stopalo kopito turškega konja, je bilo vse vničeno in pokončano.
A dolgo niso izvrševali divjaki to nečloveško opravilo, zakaj, ko so najbolj morili in davili kristjane, prišle so slovenske čete na pomoč, katere so vodili, nam že znani možje Herberstein, Zrinjski in neki Kolonič. Planili so po turških razgrajalcih ter so jih kljub njihovemu hrabremu bojevanju premagali, pošteno nabili in končno zapodili iz dežele; pa ni še preteklo leto, so se že zopet priklatili na Štajersko. Za ropanje so si tudi zdaj izvolili Radgono in njeno okolico, pozneje pa so tudi Cmurek obiskali. Štajerci so bili v groznem strahu in so vse storili, kar bi moglo zabraniti turški napad, hitro so poklicali vse za vojsko zmožne ljudi ter so jih oborožili. Tako so pričakovali turškega gosta, a zaman, ko so zapazili Turki kristjanske trume, so zgubili ves pogum ter so se sramotno potegnili z vsem, kar so naplenili, domov.
Prihodnje leto je zopet enkrat divji sovražnik kristjanov izostal ter se ni prikazal na Štajersko, pač pa leta 1605.
Posebno grozno so trpeli to leto kraji med Muro in Dravo. V kterej hiši se je prikazala turška pošast, ni ostalo nič živega nič nepokvar-
jenega; vse je padlo pod morilnim mečem. Ko so si pridobili že bogat plen in so že oropali ali požgali več gradov, povrnili so se na Ogersko, pa dolgo se niso mudili tam, ampak so se hitro zopet priklatili na Štajersko. Preplavili slovenske kraje, posebno grdo pa so napadli med drugim Feldbach in Radgono. Razgrajanje Turkov v tem letu je bilo zopet žalostno, grozno; strašne reči nam poročajo zgodovinopisci.
Kterega kraja so se lotili trinogi, so ga popolno opustošili; ne jednemu človeku niso prizanesli, ampak vse je bilo plen njihove nečloveške srditosti. Vasi in gradove so požigali, cerkve oskrunjevali, na tisoče ljudij, možev, žen, starčekov in otročičev so odpeljali v mučno sužnost. Zastonj si iskal hiše, kjer bi ne bili pla-kali prebivalci za sorodniki, znanci in prijatelji, — povsod gorje, povsod groza!
Prihodnje leto se je sicer sklenil mir v Sitvarohu, pa naj li zaupajo Slovenci Turčinu? Kako neki, ker jih je pa že toli njihovih napadov v prejšnjih letih prepričalo, da Turek ne pozna dane besede. Zato pa tudi niso mirovali, ampak so večjidel porabili mirni čas za pripravo na nove napade; a ta čas se je vendar Turek delj časa izogibal naše dežele. Še le leta 1610 se je zopet začel pomikati proti Štajerskem.
(Dalje prihodnjič.)
novo pogozdilo in 130.14 ha ali 226.16 oralov nasadov iz prejšnjih let popravilo; za vse to porabilo se je 2,165.000 sadik črnega borovca ter izplačalo 10.608 gld. 35 kr. Pri pogozdovanji je bilo 2860 delavcev, ki so imeli vkup 17.053 delavnih dnij. Svet, kateri sta pogozdila, in sicer c. kr. gozdno nadzorništvo do vštetega 1. 1888., pogozdovalna komisija pa od 1889 do 1894, meri 972.55 hektarov ali 1690.56 oralov ter se je za to porabilo 15,485.580 sadik. Vse pogozditve nahajajo se v prav dobrem stanji.
(Velik sneg in zameti) so letos na Krasu tako pogostoma, kakor že dolgo ne. Promet proti Trstu, Reki in Pulju bil je že večkrat vstavljen, ker vlaki niso mogli naprej. Tudi na Italijanskem imajo mnogo trpeti radi zime. Sneg je padel v nekaterih krajih po 2 m visoko in mrzli vetrovi so v silno nadlego ljudem, ki nimajo niti peči v stanovanjih, ne proti zimi izdatnih oblek.
(Goriški deželni zbor) so Slovenci zapustili, ker so Lahi le za-se skrbeli. Deželni glavar grof Fr. Corinini se je vsled tega odpovedal.
(Isterska vinarska zadruga v Pulji.) Svoje čitatelje opozarjamo na današnji naš inserat tega prevažnega društva. Vinarska zadruga ima namen, da isterskemu kmetu pomaga s tem, da mu omogoči za pošteno ceno prodati njegovo vino, ktero je doslej moral včasih skoro pod nič prodajati raznim italjanskim prekupovalcem. Ti pre-kupovalci so dosedaj vina, ktera so kupovali od kmeta zdrava in po ceni, pokvarjena dalje prodajali za drago ceno, tako, da ravno vsled tega postopanja istersko vino po naših krajih doslej ni še toliko priljubljeno, kakor zasluži. Isterska vinarska zadruga pa prodaja vina popolnoma zdrava, ter smo imeli uže sami priliko, prepričati se, da so njena vina neprimerno boljša od onih, ktera se v naših krajih navadno točijo pod imenom isterskih vin. Zato prav toplo priporočamo to društvo. Svoji k svojim!
Druge avstrijske novice.
(Presvitli cesar) se je podal na južno obrežje francoske Montona, kjer cesarica že dalje časa biva. Bil je od francoske vlade prisrčno pozdravljen.
(Deželni zbori) so se deloma že zaključili, ker se 19. t. m. začne že državni zbor. V češkem zboru je bilo veliko ropota radi neke nove okrajne sodnije in nje vrstitve k novemu volilnemu okraju. — V dolenjem-avstrijskem zboru je bil govor o prenaredbi hišnega in volilnega reda, v gorenjem-avstrijskem o pomnožitvi ur za veronauk po šolah. — V silezijskem so se Slovani krepko potegnili za svoje pravice, toda brez vspeha. Dalmatinci se žele združiti s Hrvatsko. — Tirolci so poslali pismo na cesarja, ker je siromaštvo v deželi in radi vojaških zadev.
(Na Dunaji) bodo v proslavo cesarjeve 50 letnice stavili mnogo stanovanj za delavce in obrtnike.
(„Hrvatska Matica") je imela lani čez 10.000 članov in izdala 11 knjig v 10.000 izvodih.
(Strossmayer j e va osemdesetletnica.) V tihem Djakovu, sredi ra^ne Slavonije, praznoval je dne 4. t. m. največji Jugoslovan devetnajstega veka, vladika Strossmayer, svoj osemdeseti rojstni dan. Malo je mož, ki bi bili sami s svojo roko in s svojim umom ustvarili toliko, kakor on. Stross-mayer je vse svoje življenje posvetil narodu svojemu, slovanstvu in katoliški cerkvi. Pozna in čisla ga ves svet, z gorečo ljubeznijo in z neomejenim spoštovanjem se mu klanjajo Hrvati in Slovenci. — Bog ga ohrani še mnogo let!
(Cehi na Dunaji) si bodo postavili svoj „Narodni dom". Žilavost Čehov naj bi tudi Slovenci posnemali, n. pr. mnogoštevilni Slovenci v Gradci.
(Na Ogerskem) so začeli "iskati madjarščine sposobnih ljudi, kateri bi vsled nove postave vodili povsod le v madjarskem jeziku krstne (roj-stvene) knjige. Kakošna pravica bode to?
(Mladi srbski kralj) se trudi, da bi očeta Milana sprijaznil z materjo Natalijo, ki naj bi se domu povrnila; grdo je pa to, da njegovi ministri grozno krivično postopajo: volilno pravico hočejo vladnim ljudem dati, če jim tudi ne gre; nevladnim davkoplačevalcem jo hočejo pa odvzeti.
(Ruski car) hoče tako vladati, kakor njegov oče. Prijateljstvo črnogorskega kneza je tudi njemu kaj ljubo.
(V severni Ameriki) je bil nedavno strašanski mraz, v katerem je mnogo ljudi zmrznilo.
(Japonci) Kitajce tako zmagujejo, da so slednji čisto obupani. Znabiti jim še glavno mesto Peking vzamejo.
Ogled po širnem svetu.
(Bolgarija) se vedno bolj približujejo Rusiji, kar pospešuje zlasti voditelj Cankov, ki se je s knezom sprijaznil.
Dopisi.
Iz Vitanja. Pondeljek 4. svečana je. Ljudje praznično oblečeni prihajajo v celih tro-pah od vseh strani, dosti jih postaja na javnih prostorih ter se nekako skrivnostno pogovarjajo med seboj. Kaj naj to pomeni? V tem času se navadno radovedni svet postavlja na potih, da bi si ja dobro ogledal prihajajoče svate. Zares po konjiški cesti sem se pomika procesija ovenčanih svatov; po dva in dva se vrstijo mladenči in dekleta, za njimi korakajo lahkih nog trije otroški junaki, med seboj se za roke držeči, v sredi čedna punčica, na strani nežna fantiča. Kakor trije angelji se zibajo in radostno okoli pogledujejo. Zdaj — ženin in nevesta! O stara — sključena — drobita stopinje proti cerkvi. „E, kaj se ž'le ta ženita, nevesti že glava leze navzdol, ženinu pa sivi lasi spod klobuka gledajo. Vendar ljubeznjiv smehljaj vidiš na njenih obrazih. To sta: velespoštovani J. Poklič, vitanj-ski cerkovnik in njegova blaga ženka. Pred 50 leti sta že skupaj stopala v farno cerkev in danes gresta k zlati poroki. Bogu zahvalita za prejete dobrote v tako dolgi vrsti let pred tistim oltarjem, pred kterim sta prejela blagoslov za zakonski stan. Pač mnogoterega je ganil ta prizor in je gotovo prisrčno želel in prosil, da bi tudi on mogel v tolikih letih čil in zdrav, zadovoljen in vesel iti s svojo tovaršico k zlati poroki, spremljan od ljubljenih, dobro preskrbljenih otrok in vnukov biti toliko založen, da bi ne delal na stare dni drugim nadloge. Vsemogočni usliši njegove prošnje! Naš crkovnik ni rok križem držal! S 16 goldinarji je začel gospodariti, opravljal je cerkvene posle, bil je tudi krojač in zdaj še najraje tke. Njegova neumorna delavnost in varčnost, ženino skrbno gospodarstvo jima je pomagalo na trde noge. Napravila sta tudi v svoji hiši veliko gostijo mnogim povabljenim ter se v njih druščini iz srca rado vala svoje zlate poroke. Bog ju ohrani še za biserno!
Iz Mislinje. Zloglasna Bvahtarica" pri naša v svoji 6. številki z dne 20. prosinca t. 1. zanimiv članek iz Velike Mislinje o — propadu znanega narodnjaka pri volitvi župana. Vsa stvar je tako smešna, da ne zasluži javnega odgovora. Pa ker je dopisnik občeznana oseba, dovolite mi, da odgrnem zagrinjalo in pokažem svetu vzrok, zakaj je mislinjski fužinski ravnatelj g. L. Schiffermiiller s tako ljubkimi besedami zapel „v miru počivaj" bivšemu županu Ivan Vivod-u.
Iz Št. Lenarta se vije mimo mislinjske grajščine občinska cesta, ki vodi daleč v zeleno Pohorje tje do temnih stoletnih gozdov, kjer poje sikira leto in dan svojo smrtno pesen. Ta cesta se mora vsako leto popravljati, ker jo hudourniki večkrat izjedo in izpodjedo. Za popravila mora večinoma pbčina skrbeti, čeravno nima od te ceste nobenega dobička. Le par posestnikov jo rabi sem ter tje, a samč v spodnjem delu Sicer pa je cesta izključno grajščini v korist. — Bivši župan vnet za blagor svoje občine — pa je spravil vprašanje na dan, kdo ima od te ceste več koristi in kdo torej naj za popravila bolj skrbi — občina ali grajščina. In to vprašanje je dalo povod k pravdi — ktere ko-nečna razrešitev je bila ta, da je grajščinski zastopnik g. Schiffermuller vrgel puško v koruzo in pobegnil. A zarotil se je takrat, kjer bode možno, temu županu škodovati in glavna stvar: ga spraviti z občinskega prestola. Če se mu je to posrečilo, uverjen naj bode, da mu je g. Vivod le hvaležen, saj je že nestrpno čakal časa, da se odkriža županskih neprijetnostij. — Seveda je
g. Schiffermiiller lahko neizrečno vesel, kajti sedaj mu ne bode nihče več preglavic delal in občina bode v prihodnjosti zopet za popravo ceste skrbela kakor prej.
Da pa je g. Schiffermuller tako zagrizen nemškutar, to je popolnoma novo. Saj je svoje dni celo izjavil, da bi stal pri volitvah na strani Slovencev, če bi ne bilo celjskega Rakusch-a, ki mu železje odkupuje. Pa kdo bi se spuščal v daljšo polemiko, če ima gospod ravnatelj tako slab okus, da pošilja svoje spise v umazano »vahtarico", — kar takemu gospodu gotovo ne dela prevelike časti.
Iz kozjanskega okraja. (Inštalacija. Slovo). Akoravno je zimski čas, in cvetlice ne cvet<5 kakor po letu, tudi prijazni ptički nimajo tistega veselja kakor po letu, vendar v našem okraju, in sicer na Pilštanju smo imeli vesele dni, kakoršnih še morda in gotovo pilštanjski župljani v lastnej fari niso doživeli, Ti dnevi so bili 2. in 3. svečana t. 1. ko se je namreč vršila inštalacija prečastitega gosp. župnika Marka Tomažič-a. Tržanje so se že več dni trudili, da bi svojemu novemu dušnemu pastirju, kolikor je bilo mogoče, ta dneva prijetna napraviti in mu tako svojo udanost in ljubezen znovič pokazali; kajti čislala je tega gospoda cela fara že takrat, ko je še kapelanoval pred 7. leti ondi. Veselje župljanov je bilo toliko večje, ker so dobili župnika tako rekoč po svojej želji; zato so pa tudi marsikaj žrtvovali. Na predvečer, t. j. 2. svečana t. 1. priredili so mu domačini kljubu neugodnemu vremenu veliko bakljado, katerej na čelu je bil sam občinski predstojnik, ki je potem novega župnika srčno pozdravil. Po pozdravu se je videl med zvonenjem, strelanjem topičev in sviranjem godbe umetni ogenj, kar je tukaj nekaj nenavadnega Seveda pri tej slovesnosti tudi tukajšnje BCicilijino društvo" ni zaostalo, ampak zapelo je novemu gospodu prekrasno podoknico; le škoda, da se to društvo tako redko da slišati. Drugi dan došlo je mnogo čč. duhovnikov iz sosednih far; bili so prečastiti g. kanonik in z Kozjega; bili so pa tudi prečastiti gospod Henrik Verk, dekan videmski; Pilštanjčanom nepozabljivi, ki so v krasnem govoru na prižnici kratko navedli dolžnosti, katere vežejo župnika in župljane. Iz daljnih Konjic sta prišla dva gospoda namreč gosp. dr. Rudolf in preč. g. vikar. Počastila sta pa tudi novega g. župnika dva gospoda posvetne oblasti, namreč velespoštovani g. Koblar in g. dr. J. Kotnik iz Kozjega, oba prava narodnjaka, le škoda, da nas najbrž oba, gotovo v kratkem zapustita. Prašaš, kogar hočeš, vsakdo ti bo odgovoril: Škoda ga je, to je blaga duša. V resnici se je dosti storilo na novo o narodnem obziru o času njegovega uradovanja. On je mož, ki deluje, kakor pravi S. Gregorčič:
Ne samo, kar veleva mu stan;
Kar more, mož je storiti dolžan.
Bog nam daj še kmalu take uradnike, ki bodo za narodno stvar vneti, posebno našem okraju.
Iz Brežic. (Nemška šola in kmečki „bur-gerji".) Več let si že prizadevajo naši Posilinemci, kako bi si osnovali nemško šolo. Zdaj je vzel vso reč g. komisar Tax v svoje roke, in kliče stariše, da se naj izrečejo za nemško šolo. Kličejo se tudi taki, ki še nikoli niso imeli otrok in jih tudi ne bodo. Med temi je g. Tax zadel na osebo, katera ga je dovolj prepričala, da ni nobene potrebe za nemško šolo, da je dozdajna dovolj in še preveč nemška. Mogoče, da si častiti bralci mislijo, da je zares toliko Nemcev v Brežicah, ki ne razumejo slovenski in se jim godi krivica. Pa nekaj je res takih in to so tisti, ki so sem poslani za ljudstvo, ne pa narobe, in to so gospodje uradniki pri okrajnem glavarstvu in naši zdravniki. Za te bi bila pa tudi dobra samo slovenska šola ne samo slovenski kruh. Poglejmo si pa še druge mestjane, ki nosijo nemški zvonec in se štulijo za pristne Nemce. Med te spada v prvi vrsti Delkot, ali ta vam ni Nemec. Njegovi roditelji so tam od laške meje doma. So-drug mu je Potočnik po domače Mušelnen Jože. Ta je rojen tam gori za Sotlo, to je pravi Sotlčan. Tretji je Falšini, zdajni župan; to je trden Nemec, rojen v Krapini in pravi rod njegov je tudi iz dežele polente. Žalostno za naše Nemce, da si morajo take tujce volit za župana. Četrti Nemec je nekdanji krojač Zener. Tega je gotovo

čarjem, ki je ob enem tudi pevovodja, kot odbornika pa gosp. Ivan Meško, posest, in obč. pred., Ivan Košar, nadučitelj, Tone Habjanič, posestnik, Lorenc Soštarič, posestnik.
Pokazalo se je o tej priliki, da društvo vsestransko vrlo napreduje ter sme v tem oziru smelo gledati v bodočnost. Za leto 1895. sklenilo je društvo si naročiti sledeče časopise: Mesto druzega dnevnika »Edinost" v Trstu „Slovenski Gospodar", „Domovina", „Mir", »Domoljub". „Po-potnik", »Vrtec" (v dveh izst.), „Siidsteirische Post", »Dom in svet", „Cvetje" z vrtov sv. Frančiška, „Slavjanska knjižnica". Na dalje pa pristopi kot ud k družbi „sv,- Mohorja", »Matici slovenski" ter družbi „sv. Cirila in Metoda". Dalje nam brezplačno pošilja gosp. Mato Irgolič trgovec v Zagrebu dnevnika „Agramer Tagblatt" i »Hrvatsko".
Zraven tega ima društvo uže lepo število knjig na razpolago, tako, da je za berilo vsem udom dovolj oskrbljeno. Dal Bog, da se ga vsi pridno poslužujejo i se razvedrujejo.
Iz Jarenine. (Slomšekova svečanost!) Da Slovan vrlim korakom gre na dan, kaže se hvala Bogu vedno bolj, tudi med kmečkim slovenskim občinstvom. S ponosom smemo gledati na naše vrle kmete, kako se od dne do dne zavedajo svoje narodnosti in odločno postopajo tam, kjer gre za narodno čast, kjer je treba braniti svoj mili materni jezik in pokazati narodnim nasprotnikom, da tudi Slovenec ljubi j svojo slovensko domovino, da on hoče sam gospodariti na slovenskih tleh in noče nikdar poslušati nasprotnih prilizovalcev, ki se mu le do-brikajo, dokler ga v svojo nemško past vlovijo, za hrbtom pa se mu posmehujejo.
Tudi na meji naše slovenske domovine se nahajajo med našim kmečkim občinstvom po gumni narodni stražniki. Tam, kjer zamolklo šepetaje murski valovi in šumlaje odkazujejo naši materi narodno mejo, brli tudi narodna luč v kmečkih srcih. Premile besede: »Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ, do kršanske in narodne omike in prave sreče," katere so nam kot dragi slovenski biser zapustili nepozabljivi knezoškof Anton Martin Slomšek, vzbudile so hvaležnost tudi v srcih jareninskih kmetov. Tamošno kmečko bralno društvo si je naročilo Slomšekovo sliko, katera naj bi v čitalničnih prostorih viseča, vsakemu rodoljubu vzbudila v srcu svet opominj:. »Ljubi rojak, ne pozabi premilega slovenskega dobrotnika!"
Sliko je izdelal znani slovenski akademični slikar g. Jože Dekleva v Mariboru, njeno odkritje se bode vršilo pri Slomšekovi svečanosti dne 17. svečana v Jarenini, pri kateri priložnosti g. dr. B. blagovolno prevzame slavnostni govor. Vsi rodoljubi se najuljudneje vabijo k mnogobrojni udeležbi. Zaradi večega in lepšega prostora vršila se bode svečanost v gostilni gospoda Deučmana-a.
Občinski zastop okolica Celje izrekel je v seji dne 14. t. m. enoglasno priznanje deželnim poslancem na odločnem koraku, da so zapustili deželni zbor in jim votiral zaupnico.
Narodno-gospodarske novice.
pridno Mohorjevih bukev! Potem bi pač ne moglo biti drugače, kakor da se po Mohorjevi družbi narod sčasoma vsestranski izobrazi ter si zemsko svoje žitje dokaj oblaži in olepša, pa si tudi tla položi za boljšo bodočnost. Poleg tega tudi združena molitev toliko in toliko tišoč družabnikov pri Bogu ni brezuspešna, tudi ta koristi tako po-samniku, kakor vsemu narodu. Kdo torej, komur tli v srcu iskra ljubezni, ne bi pregoreče želel svojim rojakom, naj kar najobilneje pristopajo k k Mohorjevi družbi? Ker take želje iskreno gojimo vsi, ki nam je narod na skrbi, zato se pa po stari navadi zaupljivo obračamo do naših izkušenih čč. gg. poverjenikov, do vseh naših gorečih duhovnikov in rodoljubov ter jih prosimo presrčno, naj ostanejo še zanaprej vedno tako zvesti oskrbniki Mohorjeve družbe, kakor so bili do zdaj. K večji delavnosti za družbo koga dra-miti menda pač ni treba, saj vsak stori, kar more — čast in hvala našim vrlim možem za njihov trud! S pomočjo blagih rodoljubnih mož je naša družba delovala dozdaj na znotraj v duševni in gmotni blagor celega naroda, na zunaj pa zlasti zadnja leta s svojim sijajnim stanjem Slovence proslavljala pred vsemi drugimi narodi. Da ostane tako še nadalje, v to, bratje, sezimo si združeno v roke, in v to nam pomozi Bog po priprošnji našega zaščitnika svetega Mohorja!
Knjige, ktere izidejo letos, so štiri že popolnoma pripravljene; zdaj se pečamo z »Zgodbami sv. pisma" in kmalu pride še »Koledar" na vrsto.
„Sv. Jožef", molitvenik, je tiskan na 24 polah male oblike ter obsega poleg češčenja sv. Jožefa vse navadne molitve in potrebne nauke, kakor o spovedi, sv. maši, odpustkih in češčenju presv. Jezusovega srca.
Dobiva se ta molitvenik tudi izvirno vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr., v usnje z rudečo obrezo po 50 kr., z zlato obrezo pa po 60 kr.
Knjiga: »Pod lipo" ima dva oddelka; v prvem je 30 mičnih pesni j, v drugem pa pripoveduje »Griški gospod" svoje izkušnje in i nauke. Vsa knjiga je prt-prežena z obilnimi sli-: kami, ktere je risal Fr. Gareis pod nadzorstvom : g. pisatelja samega. Kakor sodimo mi, bodo »Pod | lipo" z zanimanjem brali stari in mladi.
„Umna živinoreja" podaje na 13 polah nauke o pasmah ali plemenih domače živine; ker kaže vsako pasmo tudi podoba, bodo -jih čitatelji lahko natanko spoznali. Odslej, ko bomo imeli lansko in letošnjo knjigo „o umni živinoreji", bodo le oni živinorejci in posli mogli reči, da so kos svojemu poslu, kteri bodo pazno čitali ti dve knjigi in se tudi pridno pomenkovali o njenih naukih. V to bi imeli gospodarji kar siliti svoje ljudi!
Kake bodo »Zgodbe sv. pisma", to naj Slovenci posnamejo iz letošnjega prvega snopiča. Že samo tak snopič je vreden goldinar; nepre cenljivo pa je svetopisemsko znanje, kterega si udje iz posameznih snopičev najlažje in najtemeljiteje sproti prisvajajo. Nedavno je pisal neki nemški cerkveni časnik, kako silno je potrebno in kaj naj bi storili, da se med pri prostim in omikanim nemškim narodom razširi svetopisem- . ska vednost. Oj, to bi bili veseli, ko bi imeli Nemci tako družbo v pomoč, kakor je naša!
Poslužujmo se mi prav vestno tega našega pomočka; novi udie še lahko dobe prvi snopič, ako udnini doplačajo 50 kr.
Da bo tudi „K o led ar" lep in zanimiv, prosimo spretne gg. pisatelje, zlasti povtstičarje in pesnike, (in to pričakujemo po pravici od njih), da se družbi rešijo z najboljšimi darovi svojega uma.
Vsaj do konca tega meseca pa ne po zabite, mili Slovenci! pristopiti k družbi sv. Mo horja, da nam bodo mogli čč. gg. poverjeniki točno pošiljati vpisovalne pole do dne 5. sušca, česar jih prosimo najuljudneje.
V Celovcu, dne 5. svečana 1895.
Odbor družbe sv. Mohorja.
bistra Sava storila srečnega. Peti je Vavlec; ta je pač rojen Nemec za pišečko okolico; reva še govoriti ne zna, pa se za Nemca štuli. Šesti je Matej s, ta je pred nekaj leti privandral v Brežice in pri nas obogatel, in zato se čuti Nemca. Dole za Savo je še jeden, to je Gabrič; ta je tudi Nemec. To so vam Nemci prvaki Te drugi so pa „bingel bangel" za njimi. Pozabil sem še dveh, to sta Presker in Hetko, kovač. Ti pa za-stopijo nemško, kakor zaje boben. Ali se tem našim Nemcem ne godi krivica, privošite jim nemško šolo. Ali bolj bi še potrebovali hišo z imenom ki se nahaja v Stenjevcu.
Iz Kapele pri Radgoni. Trinajsti dan prosinca je bil za Kapelo znamenit dan. Že pri službi božji je bilo opaziti, da se ima ta dan kaj posebnega vršiti; popeval je namreč pri sv. maši domači mešan zbor, kakor smo sicer navajeni le o večjih praznikih slišati. Ta dan je imelo kapelsko »Bralno društvo" občni zbor. Po večernici zbrali smo se v šolskih prostorih. Predsednik društva, g. Jakob Bratkovič ml., pozdravil je navzoče goste ter društvenike. Veselilo nas je videti v našej sredini odlične goste iz Gorenje Radgone in od Sv. Jurija na Ščavnici. Pozdravu pa je sledil krepki moški zbor »Kviško bratje!" Na to je sledilo poročilo č. g. kapelana J. Frangeža, o gmotnem stanju bralnega društva, v katerem oziru je društvo precej na boljšem, nego pretekla leta. Pri tej priliki naj bo javna zahvala izrečena slavnej »Posojilnici v Gornji Radgoni", kakor vrlim gospodom udom-podpor-nikom, kojih darežljiva roka naj se nam tudi v bodočnosti ne odtegne. Četrta točka vsporeda je bila F. S Vilharjeva pesem »Domovini". Nastopil je s tole pesmijo kapelski mešani zbor prvokrat javno, sicer pa smo videli, da nikakor v svojo sramoto. Poročilo knjižničarjevo nam je pokazalo, da se naši rojaki, bivajoči v tujini, vrlo zanimajo za domače »Bralno društvo", kar je razvidno iz tega, da mu pridno pošiljajo zdravega berila. Bodi tukaj izrečena javna zahvala gospodu Vek. Vaupotiču na Dunaju, ki je blagovolil našemu društvenemu pevskemu zboru poslati več proizvodov svojih skladeb. Slava vam, vrli naš rojak!
Med ostalimi točkami vsporeda pel j« še mešani zbor Volaričevo »Pogovor z domom" in Sattnerjevo »Nazaj v planinski raj!" Moški zbor pa je še prednašal Sattnerjevo »Kakor nekdaj" in Klaičevo »Svračanje". Z veseljem opazujemo, da je zanimanje za bralno društvo od leta do leta večje, kar nam kaže obilen pristop novih udov.
Izvoljen je zopet »per acclamationem" po-prejšni odbor. Pri zabavnem delu glasilo se je več jedrnatih govorov, spodbujajočih k ljubezni do mile domovine, do sladke besede materinske. Nazdravljalo se je narodnej inteligenci ter občinstvu. Zdravi ca presvitlemu vladarju in pa »Cesarska pesem" kazali ste jasno, da Slovenec tudi ob času razveseljevanja lojalnih občutkov do svojega cesarja ne čuti manje, kakor o drugih prilikah. Hvaležen je svojemu vladarju, ki mu je podelil iste pravice, kakor jih imajo drugi narodi v Avstriji.
Upajmo, dragi rojaki, da se razcvita naše bralno društvo še vedno bolj in bolj in, da kmalo včakamo zaželjenega sadu, namreč, da postane naš rod duševno krepek.
Še mnogo napora nas čaka poprej, ko dospe naše društvo do svojega cilja. Spodbujajmo pa se, delujmo složno ter ne zabimo besed Slom-šekovih: »Od očetov podedovano vero in pa besedo materino je treba najbolj v čislih imeti". Dosegli bomo tako društven namen, vresničilo se bode prerokovanje nepozabljenega nam rojaka Kapelčana, pokojnega Josipa Freuensfelda: »Dohtel bo roda novi maj, Pozabljeno bo vse trpljenje. O, ne obupaj, narod moj!"
Korački.
Velikanedelja, dne 5. februvarja 1895. Dne 27. januarja t. 1. imelo je »Katoliško bralno društvo »Mir" pri Velikinedelji" svoj redni občni zbor ter so bili v odbor voljeni sledeči gospodje: Florjan Kuharič, obč. pred. in posest., predsednikom, Jakob Menhart, kaplan, podpredsednikom, Ivan Veselič, posest,, tajnikom, Juri Škvorc, trgovec, blagajničarjem, Tone Eberl, učitelj, knjižni-
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Razun dobrih volitev v Slovencih ni menda bolj važne skrbi za obstanek in splošni napredek našega naroda, kakor vsakoletno nabiranje udov družbe sv. Mohorja. Kolikor več udov si nabere družba, toliko več čitateljev si pridobijo njene knjige, toliko več sadu potem obrodijo med narodom. Kolik dobiček ima že posamezni ud iz družbinih knjig! Um se mu zbistri, duševni pogled razširi v marsikteri stvari, srce se mu nav-zame milejših čutov, mišljenje se mu povzdigne do višjih rečij, materna beseda se mu bolj in bolj omili, govorica omika, sploh vse versko in narodno življenje se mu krepkeje obudi in trdneje podpre; pa tudi pri gospodarstvu si ve v marsičem pomagati, knjige ga napotijo, tu in tam si kaj popraviti ali bolje urediti. Razloček med prostakom Mohorjanom in Nemohorjanom je vsakemu očiten. Kaj, ko bi bilo pravih Mohorjanov po vseh krajih naše domovine odločilno število, ko bi kmalu ne bilo več koče, kjer bi ne čitali
Ruska razstava tiskarstva.
Petrograd 27. (15) januvarja 1895.
Ravno za mesec dnij, tedaj 27. (15) febr. t. 1. odpre se tu »Prva vseruska izložba tiskarstva", pri kojej morejo sodelovati tudi izlagatelji inozemstva.
Kolikor mi je znano, prispelo je že mnogo prijav iz zapadne Evrope in Amerike, ali ni jedne prijave ni od Slovanov iz inozemstva!
Knjige in novine so najverneje merilo raz-vitka in prosvete; radi tega je razstava tiskarstva brezdvomno kulturno svetovna, da bode pred »sovremenci" smešno, a v zgodovini sramotno, ako se od več nego 500 inozemskih periodičnih izdanj baš niti jedna ne prijavi na tej kulturnej slavnosti Rusije. In se v razstavi ponudi raznim slovanskim narodom lepa prilika, da dajo glasa o sebi pred stotinami najizobraženejših in prvih ruskih učenjakov, ki za gotovo posetijo izložbo v teh 4. ali 5. mesecih kar bode odprta.
Da po slabih svojih silah tudi jaz nekaj doprinesem občej slovanskej kulturnej stvari, od-
ločil sem, da izložim svojo zbirko slovanskih novin, ki pa ni iz daleka popolna in nova.
Bilo bi mnogo bolje da se, ako možno, razpostavi slovansko tiskarstvo urejeno po jezicih in strokah. V to svrho prosim odločno vse gospode izdajatelje in urednike poljskih, čeških, slovenskih, lužičkih, slovaških, hrvaških, srbskih, bolgarskih in maloruskih novin brez razlike nazorov in strok, da mi priporočenim ovitkom takoj ko to preberejo, dopošljejo po dva (2) iztisa svojih izdanj ako možno 1 številko 1895 leta. Vsakemu, ki mi svoja izdanja dopošlje, odpošljem katalog sovremenega slovanskega tiskarstva, ali mu na željo plačam vrednost doposlanih izdanj.
Prosim vse dnevne slovanske novine, da prevedejo in uvrstijo ta moj poziv
Eronoslav Heruc.
Petrograd, Gusev pereulok 4.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) so darovali od 15,—31. januvarja 1.1.: G. Tostf, gostilničar v Ljubljani, dragocen knjižni dar; živahno delavna ženska podružnica v Dorn-bergu 200 K., si. Cerkniško-Planinska ženska podružnica dohodek veselice v znesku 120 K., g. dr. Silvin Hrašovec, c. kr. avskultant v Novemmestu 27 K. 20 h., nabranih na Silvestrov večer v novomeSki čitalnici, g. M. P. v Ljubljani 12 K., nabranih v družbi mladih domoljubov in g. A. Mavrič ob neki poravnavi 4 K.
(Za slovensko šolo v Velikovcu) so nam v tem času poslali: SI. uredništvo „Mira" prvi prinos koroških Slovencev za slov. Velikovško šolo v znesku 1006 K. 30 h. Večje svote so darovali: Preč. g. L. Einspieler, stolni kanonik v Celovcu 100 K., vč. g. profesor Ivan Hutter v Celovcu 100 K, 501etni župnik v Celovcu 100 K., trije rodoljubi, ki pa nočejo imenovani biti 100 K., vč. g. Valentin Šumah, župnik v Šmihelu pri Pliberku, 100 K., rodoljubni župnik na mali in ubožni fari v pliberški dekaniji, ki pa noče imenovan biti 80 K. z željo, da ga prečastiti gospodje sobratje v darežljivosti zdatno prekosijo; iz nabiralne puščice celovškega slovenskega kluba 50 K., preč. gosp. Simon Iniko, dekan v Žabnicah 30 K. in čč. gg. slovenski bogoslovci v Celovcu 12 K. itd. Dalje so darovali po vč. g. Fr. Korošcu, prefektu v dijaškem semenišču v Mariboru: Preč. g. dr. Ivan Mlakar, profesor bogoslovja in ravnatelj dijaškega semenišča 25 K., preč. gosp. Josip Zidanšek, profesor bogoslovja 10 K., vč g. Jakob Pajek, vojaški kapelan 10 K. in po-šiljavec, vč. g. prefekt Fr. Korošec 15 K. s pripisom: Bog živi slavno družbo, našo skrbno mater! V jednak namen so darovali: Preč. g. duhovni svfetnik J. Sajovic, župnik v Slavini, zbirko šolskih prijateljev v znesku 29 K., vč. g. Janez Keršič, župnik na Jesenicah 20 K., si. prva dolenjska posojilnica v Metliki 20 K., č. gostje na godovanju gosp. A. Turnška, župana v Nazaretu na Štirskem 15 K., gosp. Mart. Petelin, c. kr. profesor v Novemmestu 10 K., vesela družba pri veselici „Na-rodne čitalnice" v Kostanjevici 8 K., č. gosp. Martin Ulčnik, kapelan v Grižah pri Celji 3 gld. 70 kr. kot dar vesele družbe; preč. g. duhovni svfetnik Tom. Kajdiž, dekan v Moravčah 6 K. in g. Josip Pavlin v Ljubljani 5 K. kot del skupička za srečke na Silvestrov večer. — Vedno množeči se darovi za velikovško šolo so nam priča, da rodoljubno občinstvo smatra velikovško za jedno najnujnejših narodnih zadev. Zahvaljujemo se požrtvovalnim darovalcem, zlasti še preč. duhovščini, z željo, da bi našli mnogo posnemovalcev. Bog povrni vsem dobrotnikom!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Isterska vinarska zadruga y Pulji
priporoča svojo bogato zalogo naravnih in zdravih, isterskih. vin, katera prodaja po sledečih cenah: Bela vina .... hektoliter po gld. 16— 18 □Vtušlca-tela .... „ „ „ 24— 26
I^iiška-t..... „ „ „ 33— 36
Orni teran ....	„	„ „ 15— 18
Refoška-t (sladek). . „ „ „ 30— 40
Befoško..........„	„ „ 80-100
Te cene veljajo za franko Pulj, za gotov denar brez škonta, ter se v gori označenih mejah ustanove po množini kupljenega vina. — Vino razpošilja se v sodih od 56 litrov naprej, ali pa v zabojih po 50 ali več buteljk.
dHici
Ul
tej. odijk
Glntcn cfizkičad
uči
i teli
potouna.
Sa/cc, im II. fiitiiiivatja IS95.
(25)
"Vabilo
k
prvemu rednemu občnemu zboru
„Hranilnice in posojilnice na Ljubnem"
ki se bo vršil dne 21. februvarja 1895 ob 1. uri popoludne.	,
ID:
ivni red.:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Pregled, oziroma odobrenje računa za 1. 1894.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev predsednika in jednega uda v nadzorstvo.
5.	Posameznosti.
Ko bi k temu občnemu zboru ne prišlo zadostno število udov, vršil se bo drugi občni zbor ravno ta dan ob polu 3. uri popoludne z ravno tistim dnevnim redom. (20) 1—1	Ravnateljstvo.
Električna luč
hoče se v Ivanovo votlino v Hudi luknji priskrbeti. Kdor jo zna po ceni napraviti in sicer na vodno moč, naj piše I. Vivod, Dolič, Mislinje. (23) -2—1
Ameriške trte
iz neokuženega okraja in sicer vkoreninjene in ključe (rezanice) vsake vrste, kakor tudi izabeljske živice prodaja po ceni Ivan Kranjc, veleposestnik v Št. Ilji, pošta Velenje.	(21) 3—1
V najem se da
mlin
v dobrem stanji s štirimi tečaji in stope. Mlin je pri okrajni cesti v okolici Socki, občina Nova cerkev, ima po zimi in po leti vedno stanovitni vodi. — Ravno tako se da žaga, ki je blizo mlina, v najem. Mlin in žaga se da narazno v najem in se lahko tudi zemlje kolikor se hoče k mlinu ali žagi v najem vzame. Zemljišče obstoji največ iz njiv pa tudi iz travnikov. Najem bode na eno ali na več let dogovorjen. — Vse natančneje in podrobneje pogoje pove lastnik mlina in žage Franc Štiglic v Socki, pošta Vojnik. (22) 2—1
Vabilo
k
20. rednemu obe. zboru
Gornje-Savinske posojilnice v Mozirji dne 18. februvarja 1- 1895. ob d. uri dopolndne.
Dnevni red.;
1.	Poročilo blagajnika.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Volitev načelništva in nadzorništva.
4.	Posameznosti.
M o z i r j e dne 31. januarja 1895. (19) 2—2	Načelništvo.
LUDVIG SMOLE
"9?


trgovec v Sevnici
prodaja Zivic-eve škropilnice proti pero nospori po iabriški ceni
dalje pravo modro galico, kakor tudi nože, klešče in gumi za cepljenje amerikanskili trt,



Ravno tam se dobi vsakovrstno kmetijsko orodje, rokodelska in druga železnina po nizki ceni. Lepi nagrobni križi za katere se preskrbe tudi napisi.	(66) 8—8
Pomožni uradnik.
se v neki Graški pisarni takoj vsprejme. Zmožen moa-biti nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, ter mora imeti izpisano, lahko čitljivo pisavo. Daljni pogoji so: Umen in hitri delavec, neomade-ževano preteklost, vojaščine prost, nezadolžen, neoženjen, popolnoma zdrav. V slučaju posebne porabnosti in iz-bornega zadržanja upanje na stalno nastavljenje, s pravico do pokojnine. Prošnje v nemškem in slovenskem jeziku s prepisi spričeval pod „111895, Gradec, poste restante".	(7) 3-3
Deeka,
ki je dovršil 14 let in ima primerno šolsko izobrazbo ter je zdrav in čorst, sprejme takoj v uk trgovina špecerijskega blaga A. Kolenca v Celji.	(12) 3—3
Naznanilo in priporočba.
Spodaj popisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da sem otvoril svojo novo
kij učarsko delavnico
v Gelji, na Bregu št. 18 (v občinski hiši).
Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela bodi si okove za okna ali vrata; izdelujem razna štedilna ognjišča, prevzamem vodovodne naprave, kakor tudi popravila v mestu ali na
Napeljujem strelovode na stolpih, dimnikih ali privatnih poslopjih.
Osobito se priporočanj za uix\etr\a ključarska dela.
Naprave vrtne, cerkvene ali predaltarske železne ograje. Umetno izdelana železna vrata, kakoršnih koli slogov itd.
—= "Vse po najnižjih, cenah
Za dobra in trpežna dela jamčim.
Nadjajoč se mnogobrojnega naročila beležim
z odličnim spoštovanjem
Iv. Rebek
(68) 10—8
ključavničar.
0
y .-vtr- J> if« Atr. --Vt c. AiA ma .ivr. Air« ATr. A.r« Air- »
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!^
p^najniijih cenah podnajvgodnejšimi pogoji pošilja pod jamstvom in na poskušnjo.
lk	IG. HELLER, DUNAJ
Hj». I tiSif J/i Prat»rstra»» Ur. 49. TJSfl
iflžnt ( v slovanskem
SMtL*S»y Bogato IMitroral m M oksoinl • In nemikem JMlka na tahlevanj« takoj za
Preprodajalci bi iiiijo.
(71) 20-13
Samo Moric Unger,
ključar za orodje, stavbe, stroje in umetno kljuearstvo v Celji
oskrbuje uravnavanje tehtnic in uteži. — Dalje napravlja tehtnice in uteži ter nepravične popravlja najhitreje. Popravlja tudi stroje vsake vrste (mlatilne, za re-zanico, šivalne stroje itd.)., Pomankljive šivalne stro-l je zamenjuje s prenovlje-1 nimi ali kupuje. Dobe se pa šivalni stroji v zalogi zelo po ceni. Nadalje se ta priporoča za napravo in popravo sesalk za vodnjake vodovodne naprave in sprejema vsa dela spadajoča v stavbinsko in umetno klju-čarstvo, kakor: okove za nove stavbe, okraske, nagrobne, altarne in pokopa-1 liščne ograje ter mrežasta™ vrata itd., strelovode, kakor tudi poskušanje starih strelovodov, kar izvršuje najbolje.	(79) 12—8
Franc C-u_cLexx
SŠS ur ar
v Ljubljani
Glani trg št. 25
priporoča slav. občinstvu in posebno prečast. duhovščini, svojo bogato, največjo zalogo švicarskih žepnih ur, po najnižjih cenah, zlatih, srebernih, nikelnastih in stenskih ur z nihalom (Pendeluhr), budilnic, ve-
rižic vsake vrste, prstanov, uhanov
in vseh v njegovo stroko spadajočih stvari.
Popravila naredim dobro, hitro, natančno in ceno. Poštna naročila izvršujejo se ;precej. Ceniki po pošti in brezplačno. V cenikih je natančneje popisano, koliko časa jamčim (garantiram) za katero stvar in kako zamenjavam.	(168) 10—6