odarske « obertnišk narodne à Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v gredo II. oktobra i860. Nauk t • v • reji goveje živine. jeno ali pa saj s slamo dobro odergnjeno in osnaženo biti (Dalje in konec.) I Deveti č. Kako gre teleta g 1 e š t a t i, ko so obihi lenuh bo trobil, da telet ni treba ćediti. Kdor se bo pp teh podukih ravnal, se zdob in odstavljene bile in dokler niso leto stare? Kdor 8t01 klaj preskerbel in si sviíál, zračen y S orak svojemu teletu po odstavi celo leto prav dobro ne poklada ga pridno ne glešta, (a si nikdar ne bo pridnega in za in z eno besedo V • civilu, iu ti čiju ucHuuu /j i v i u i Zi drav hlev napravu, ooijuDim, da bo v malo.letih svojo živino jako zboljšal in si svoje pro obljubim m dohodke veliko pomnožil pleme popolnoma pripravnega živinčeta izredil. V per vem živini malo letu raste tele pri dobri piči najbolj; kdor tedaj 05 enem tU(jj za Pri opi y ves njegov trud bo sem tem bo pa vendar pri zastonj, če ne bo v pervem letu tele zamori, je škoda misliti, da bi se mu v poznejih letih skolehalo in okrepčalo. Teletu srednjega b o lj š a nj t i n t r a v n i k skerbel, da bi več in boljše piče přidělal, kolikor je za rejo zbolj plemena se mora, ko se odstavi, vsaki dan po 4 funte Iie živine potřebuje. Umen in prebi gospodar pa dobre in tečne merve, ali pa 2 funta ovsenega droba ali drobu zadnjega žita pokladati, — teletu težkega plemena pa se mora po 5 do 6 funtov tudi dobrega in in poltretji funt žitnega drobu dajati. Kdor po ti rneri te koli vec repov v hlevu terpel, kakor le toliko, ko tecnega iikor jih prerediti more. Illevi, v kterih živina sena ecj % * letom poklada, mu bodo cversto in spestio rastle in se re- D^ber hl dile, da jih bo res veselje viditi; razun tega jim mora k tej kermi pa še, da inu ne bodo pešale, vsak mesec po del svojega življenja pre- eliko pripomorejo k bolji živini ; ni tedaj vse eno ali so prostorni ali těsni, svetli ali temni, zračni ali zaduhli MM i VI ? y mora tako prostoren bit d ima v njem živina pi dovelj, da ne toji na tesnem ; visok je najmanj funtu sená prikladati, tako, da dobivajo proti koncu per-\eza Jet a vsaki dan po 18 do 20 funtov tečne klaje. Pri slabi klaji ne misli, da se ti bodo teleta dobro redile; iz 10 do 11 cevljev in svetál tako, da se v njem vse ? J razločno vidi. Hlev mora biti suh ak in tak n a p i da se dá lahko pi kar poleti hladan, pozimi evetriti. kadar nič ni nič y je ze stari pregovor! Zato moras teletom naj- sená pokladati. je treba. Tla naj so iz cegla pravljene in za živino naj spravljenoga y boljega iu v lepem vremenu Posebno skerb mora živinorejec pa za tište junčke imeti ktere misli za pleinenjake ^bike) pustiti. Le če je mlada živina že dosti močna, je pozneje dobra za pleme; revna stvar ni za to. Poglavitno vodilo pri telečji klaji je, da se jim le zmiraj ena klaja poklada; jirn zdaj ene, dajati ni dobro; večkrat preinenovana klaja teletom dosti krat tako škoduje, da jamejo bolehati od nje; zato je naj je zleb, po kterem se živinska scavnica iz hleva odcej Kako slabe gorice popravljati 9 6. Saditi: (Dalje.) y zdaj druge piče rožje, ktero se s tersa, dobrega tersa, nareže y boljše, da se jim v pervem letu le suha kerma daje. Ce pa živinorejci živino na tako pašo gonijo, kjer se obilo dobre in tečne paše nahaja, znajo tudi teleta, kadar so že po 5 do 6 mescov stare, spušati, toda nikoli ne tešče, se mora spomladi saditi pred kopjo; če je mokro leto, se prime iu raste. Jame se morajo najmanj na dve matiki globoke kopati, rožje na pol čevlja narazno nasaditi, dobre y zemlje ali drobnega gnoja notri nasipati, kajti goricina zemlja posebno po bregih je slaba, in sajeniki v suhih letih ne rastejo radi, zato jih podlevati moraš; ampak še le takrat, kadar je mSU ' že rosa zginila. v • Kjer pa ni k j u č e c e. Toti se napravijo, da se dobrega na pašniku sence dovelj, da bi živina zavetje pred solncom imela, naj se saj teleta o poldne domů gonijo, da jih ne bo solnce celi dan prepekalo; ravno tako se morajo tudi zvečer s pašnika domu goniti, preden jame rosa padati. Ondi, kjer se živina na pašnik goni, se teleta dovelj v tersa, rožje, poldrugi cevelj dolgo, nareže v rezi, pri ko-lencu na debelem koncu lepo okroži, po stotinah v snope ali rožance skičeno vkup zveže, na sprotiletje (pomlad) na vuhkem mestu ali v senci tako globoka jama v zemljo skopa, da toti rožanci se v zemljo skrijejo. Morajo se na- prostém zraku izletajo in prehodijo, kar jim je za njih rast iu zdravje sila potrebno; tarn pa, kjer se živina v hlevu redi, se morajo vsak dan kake dve uri na dvorišče spustiti da se dobro na prostoru izletajo. opak y Z veršiči doli obernjeni, v jamo djati, zgorej na nje y Pred vsem drugim mora gospodar skerbeti, da so teleta v pervem letu vedno v top lem hlevu, in da jim, kar je moč, tudi s čedno steljo nastilja; ker teleta, ki so v vlažnih, merzlih in nečednih hlevih, naj jim se tako dobre piče daješ, se ti ne bodo nikoli po volji ponašale. Naj si omislijo kjerkoli vaščanje maha nadevati, da jim vuhkoto derži, in tako z zemljo pokriti. Do Ivanjšeka toto rožje požene korenje na debelejših koncih zgorej pod mehom, in tedaj se mora iz zemlje vzeti in ko je mokro saditi. Morajo jame se zadosti globoko y ne presrosto » skopati kakor pri ovem rožji v zemljo navtikati, dobra zemlja ali droben kopati, pa dobro zatlačili, da se raje primejo; ne preredko rozje dati y za p o d p ali g r e b (probane e ) take bika, če tudi najboljšega plemena, jim ne bo junec tako vlačence, ktere kopač o kopi samo pod eno pazo v zemlj dolgo v pravo korist, dokler ne bodo telečje reje in strežbe dene, kako zbolj šali. zemlje stojij globoko kop Tote tudi zadej in spredaj iz in tr ft zdje prinesejo. V jeseni se pri tersu M Ravno tako važno delo je tudi, da se na snago in zodrežejo in spipljejo, ali pa na sprotiletke, kadar se zacne č is en i e kože gleda. Tele mora vsaki dan s kertačo oče grobati ali saditi. Mo se jim jama globoka skopati, tako 3r>o kakor tersu, korenje zodrezati, da pervo korenje ne raste samo po sebi prišlo. Hočem vam tedaj dragi rojaci moji, vec y „ ~ .--, -------j - ----------7--I---" ~ vmJV "" f" www. jv « iiTiu, uvvvm vuiu ivuaj ^ uiu^i lUJdUI temoč v zemlji drugo tirajo. Morajo pa se vlačence pot pokazati, po kteri bi se dala najberže in najlaglje na tisteni koncu, kjer imajo korenje (korenine), lepo ošpi- národnosti ona veljavnost zadobiti, ktera ji naši y v jami v zemljo navtikati, en čevelj narazen; ako so božji in cesarjevi, in kakoršno imajo že gre citi dolge, tudi doli položiti, in ravno tako pognojiti z zemljo, po volji drugi narodi. y «-nojcm ali vejeuikotu in nakotiti kakor ters; to ters saditi. Stari ali mladi ters, ki mora kje izkopan biti, se mora inde po recinah v goricah v jame tako globoko posaditi ali ležeč pogrobati iu pognojiti kakor Najpervo je treba, da se zdrami v našem ljudstva za- vednost narodnosti slovenske. O čem pa obstojí zavednost narodnosti? V kratkem Zavednost narodnosti obstojí v tem, da se bom odgovoril. národ spozná za samostoj del ovi ters; rad in lepo potem raste; (organ) v družtvu drugih saditi saj eu i ke iz rožjenice ali njive. S totimi od kterih ima narodov, ki so vsak za-se tudi samostojni deli ali organi 5 se ravno tako ravná kakor z vlačencami; samo če imajo delavnost, neodvisno od k svoje potrebne naloge drugih V # vec rozja in dolgega, laj posebno (narodov). _ ---------7 --------------- -----J ~ --- — ■ "--Mviv,, „./un utuvili ««ft«»"' ^"«IVU se mora rožje po jami doli polagati Vsak tak del pa koristi vsem drugim in tako celoti kakor stari ters, in tako ležeč pogrobati. deržav 7. Goba se odpravi, če pri grobanji še enkrat globokeje jame skopaš, kakor po navadi; potem pa se Ako le eden teh organov m drugemu ziti, tistih kakor na pr. mi Slovenci to je y pravkov, za ktere je ustvarj slu- ako mora namesto doprinašati druge, najprej pol jame z rahlo zemljo zasiplje in na njo za ktere nima zmožnosti in tudi ne dolžnosti, ni bolán m V t i a t • J « j i « « i _ ... ters razlozi. Gobe na tersu se pravijo tište kraste, ktere samo ta se že na mladém, v mokri zemlji rastečem tersu prikažejo kterih je in tersu škodijo, da se že drugo leto posuši; temu se pravi: čuj o čem orgau y člověku ampak celo telo je boln t narodnosti přebuj Ljudstva pri y on vé od sebe 5,goba kolje ters u da j so podobne e. Narobe Ce je pod tersom v jami rahla zemlja, so ljudstva, pri kterih zavednost narodnosti še ni prebu 1*1 • _ j * I I i • • t • V . t . . . . voda v toto zemljo odide; in tersu ne more škodovali; jena » slična spavajočemu, kteri od sebe ne vé y da je tako bolj suh ostane, in goba se ne delà na njem tako Lahko je enega spijoče^a zdramiti, da se zavé, al težko lahko. Na to srednilo (pomoč) so ljudje prišli tako: Dva celo ljudstvo! Pri poedinih (posamesnih) moramo tedaj pri- sma sta v goricah grobala, kjer je goba ters klala, pa sta pregloboke jame skopala. Oče pride zravno in najde pregloboke jame ; ce t i aj ednost narodnosti zbujevati, in sicer pri našem m zarodu. Stara terta se ne dá več zravnati. stara to grobati. veli jiina, na pol jih zasuti in ters po- kost ne več gibčna narediti. Je pa enkrat ta zaveduost iz Následek tega je bil, da po tem tù goba tersa ni buj ne bo več pala; vtisne se brislj v duh več klala, in gorica je popravljena bila. kakor sv. otajstvo (sakrament) v dušo. 8. S t e r m e gorice, kjer voda ters odkopava iu Vp zemljo odnaša, se znajo popraviti, ako se gostejši nički, malo nagnjeni, napravijo, da se na več voda lovi, in ne more tako grab storilo ali z se pa: koliko se je do danes v tem obziru azločnej besedami: kolika je dandanašnji zavednost narodnosti pri Slovencih Pri se mora y naglo iti in zemlje kopati iu da se je, celó poslednje leta veliko, čuda veliko storilo v odnašati. Na koncu totih grabničkov pa morajo biti jame, prebujenje našega Ijudstv da se mlaj ali pal tam lovi, in kadar so polně, se mora s p r e t e k 1 o s tj o. To k prim d a n j o s t čuda veliko" se pa skerči v ne blato iztrebiti in na kup izmetati, da se te na sepe ali v znatno pičico, ako se primerno z di gorice znosi. Take jame se morajo tudi zunaj goric delati, z N Francozi y Ta lij Madj itd rodi, posta Vsak y komur kjer voda gre da se mlaj nalovi. so naše razmere znane, lahko prevdari, koliko nam je se 9. Neplodni in bodikasti ters se popravi, ce se pocepi storiti treba z rozgami bolj šega in rodovitiiega spola. Mora Kar je krepki uterdbi narodne zavednosti pri nas Slo se ters globoko odkopali, v zemlji odžagati, in ravno tako vencih zlo zlo zoperno, je to, da so naše moči slabe. M vcepiti, kakor drevo, samo z eno rozgo, in čepek se mora nas je, za samostojno narodno življenje p r e m Podobni rozgi bolj na strani pustiti, da na sredi rozga debel sterzeu smo bki mladiki. ktera y ako j krepk stop ne p J utegne podreti nevihta ima. To se mora delati mesca susca, kadar se drevje cepi. dimo ter je na-nj ne privezemo, Ters se mora okopati, strebiti, se dobre zemlje dati, kadar protivnega vremena. Krepak stop je že poleg nas vsaj je cepljen, zatlačili z* zemljo in nakoliti, da ga potlej kopač samo priv smo le prerahlo nj. Ta stop je od ne premikuje vec. (Kon. si.) bsko-horvatski V ktere so nas dosedaj bo bolj penjale kakor sopenjale, je treba, da mocno skuj Slovenske narodne potrebe ka nj Spisal K. Žavćanin. He he bo rekel marsikter naših domorodcev da se moremo nasprotnikom našega om narodskih principij ko eno celo telo protista1 bo pa to porodilo v nas zavednost naše moči. na temelji Nasproti Zraven tega bi morale eduost narodnosti jak po o tem se pa že dá kaj pisati! in zares! mi vsi preživo spešiti naše šole, visoke, srednje iu ljudske, pa se vé da ćutimo in spoznamo, koliko in kako silnih potřeb v ná- ne take, kakoršne so dandanašnji, ki tako rekoc morijo naso . . - v • -w^ -m V 1 w-w % « « • I • V» mm • « 1 • • * rodnih zadevah i m a m o, ki vse telja ca kaj Do danas njega dné še toliko nismo dosegli, da bi bili jo u vel ja vil i ali kakor Nemec pravi » die nationa oduost t niki si za p Dalj hi morali naši duhovni, pisatelji in cas n a 1 o g o posta přebuj samega litat zur selťun«: gebracht". In to je zadosti malo! La ft sebe v našem venec, kteri s prostim odu i ti ploh odom občuj ronierov in Aboutov nam manjka. Potem bi že šio. rodne zavednosti je pri nas omik na •• • v V, V, I r _ . • I___i _ I 1 ! 1 • Vlt . ... . . _ šiljajo se slovenščine ucit. Obcna in ocitna hvala bodi stvu se je račiio to opazko opustiti, zakaj pa? vam darilo, premili gosp Ferk, ki tako jasno svojo nalogo Šče nekaj čudnega. umete ! Bog Za kavano pri gledališču plačuje nam daj več tako modrih učnikov, nikar muč- naročnino na „Novice" nek domorodec, nikar kavanar; ne nikov, kakor jih polne koše imamo! Drugi razred je tudi davno se je zgodilo, da je nekdo iz njih list izderl, kjer _ _ .... V V V . • . ... . _ ______. .. dobro ustrojen, samo nekoliko prevec sce po tuje zavit; po- je bil konec sostavka „Slovenstvo na Goriškem" in pervi stavimo : računili bi učenci slovenski naj po domaćem, nemški odlomek: „Potnikove misli in opazke" itd., drugokrat pa pa po svoje, ker dosti leži tako oboje stane, hitreje se na- odnesel list. S takim orožjem se borijo naši na^protuiki učijo; vsej vsak otrok v materinščini najleži misli, ne po- ali bolje tlačivniki naših svetih pravic; te bitja gotovo ne zabijo tako naglo 9 in tako ie morejo korist žeti pohajaje vedó 9 kar je v sedmi Božji zapovedi prepovedauo. Će vam štiri ali pet let. S tujimi narekbami za nase Ijubljencke je na cast, le po njem; pošten človek pošteno ravná! se ne morem sporazumcti ; prava pisava se po takem ne Mili slovenski bratje, pokazal sem vam kervave rane » pripravi ter uma ne bistri; to se naj nadalje za slovenske ki mamijo uaso narodnost iu še grozijo veče nastajati ter učence opusti. Otroci morajo sami pisati slovenske sostav- hujše skeleti, ako se jim s krepkim zdravilom ne pomore, , čijih snovo je treba pcrvlje razložiti in obliko pove- da se učinjene posušijo, nove pa več ne urezavajo. Odale cice dati ? po kteri se naj ravnajo ; gradivo bodi vselej tako, nam gerdi kampuš ne cegar obseg jun je znan. Na koncu se je v lepem govoru černo na svoje sveto sme već lipe podjedati; paziti ho- na svojo narodnost. Delajmo blago, deklica zahvalila za dušue darove, ki so jim se celo leto krepko in neprestrašeno na domaćem vertu, naslanjajmo se ; tekla ji je sJadka domaća besedica kakor bister po- na postavnost; krivica in nepostavnost se mora zrušiti, pre- delili točič po cvetoči tratici. Tako ste dve ućiinici četert ure pasti i razdreti. Zdr avo, prijazni Maribor! sreeno, mili slovenski prija narazen obe v mariborskih predrnestjih razlićne kak*r uoc in dan! Treba se je živo truditi, da bodo naše učilnice vse telji in tovarši! Bog daj, da minujo spletke, ki tlačijo pra skoz in skoz uárodne omikavnice, nikar več mučivnice in vice uarodnega jezika v šolah naših! R. B. Pečaje se s tern neugodnim venščine delom omenim tudi slo-ua glavni učilnici. Tii ste slovenskemu jeziku vender sce došle ucenci ogledništvo poprositi dveh urah res slovenščina Kratkočasno berilo. Dve kleti ali konobi. (Dalje.) Sledeči dan zvečer, ko je sam s sinom v hiši sedel, naroduih učilnic, naj se v rečenih mu pové, da mu je nevesto snubil in da je dobil zado- dve uri namenjene po razredu; nekoliko se na-nj gleda, pa razreda pridši v gimnazijo štertega niso znali vsi slovenski brati ; zato se derznemo ponižno uči 9 vsej se tudi letos v gim voljen odgovor. Osip zabledi in reće 9 da ga me kaj ue nazii v pervem razredu vsi učijo, in težavno bi bilo šče le mika oženiti se. z abecejem početi, napredek drugih bi se zelo oviral. Uka zano je, da se v tej učilnici slovenski uči, pa pn godno po mika ali kaj ne ; : u 9 odgovori Ovčarić, 19 tù se ne vprasa 9 ali te dosti 9 da se ti ponuja nevesta z lepo doto ; gledavši letos spričevalo nekega slovenskega dečka, ki je V v privatno skušnjo napravil, sem opazil, da šče vedno predel: enkrat sčm dopeljala s svojo hčerjo, tega ni treba dolgo premisljevati. Te dni bo Bačvarica se tebe in naše ogledat n dolg Slovenische Sprache" ima tega ni izpitavalo. Tako se godi za ravnateljstva potez, to je, da se iz pohistvo; zato ti svetujem, da se kolikor ti je moc lepo napraviš iu da se do nju tako spodobno obnašaš, kolikor je glavne učilnice v Mariboru! YT rečnico se p os oj uje učnik za le moč, ako hoćeš, da ti ne razbijem rok in no ar in Bog!" slovenšćino iz glavne učilnice, tedaj je posojivni učuik. Osip se je ravno tako malo, kakor Dóoiica, prederznil O veliki noći se tù iz slovenskega jezika ni izpraševalo pri ustavljati se svojemu očetu in «•ré obupajoč iz hiše, » da bi visokega pope mogel pod milim nebom prepustiti se svoji veliki žalosti. Vzdigajoči se vihár je popolnoma zlagal se z nemirom skušnji, je li na koncu leta, ne vem. Bravci naših „Novicu vejo, da smo od čiteljstva letos razpis dobili z vprašajem, kako bi se dobro njegovega serca. Oči njegove so se veselile pogubouosnih las- v slovenščini in nemščini moglo napredovati. Povedali smo oblakov, ki so vzdigavali se nad vinogradi, in svoje mnenje odkrito ter brez strahu, kakor so liki ga po pri- ušesom je bilo preprijetno poslušati g ro me nje zrni rutu ar 5? Novice" v slovenski prestavi razglasile, pa tudi za to neje in vdarjanje treskov, kterim je pravil in tozil svojo posvarilo ua laket dolgo razglasili. dobili, ktero bomo o svoji dobi serčno žalost. Truden od žalovanja in notranjega nepokoja Visoko popečiteljstvo je 9. rožnika določilo, da se podá nazaj v hišo in se verže ua posteljo, ko je vihár so vsi slovenski učenci dolžni se svojega jezika učiti (_to najhuje razsajal od zunaj. Kakor s skafa je dež lil in je že pri nas poprej bilo), da red iz slovenščine ima tako kakor v potokih se je valila voda po ulicah, grom je razsajal moć na občni red, kakor drugih predmetov (tudi to za uas v polni serditosti in blisk za bliskom razširjal dnevno svetili nikaka novost, kar imeniki jasno svedočijo) in da se ne lost po okolici vsi. — V vsaki hiši je luč gorela v kotu bodo lahko neslovenski učenci upraščali od učenja sloven- pred razpelom in vsaka gospodinja je imela žegnano oljko skega jezika; ravnopravnost! Pravico upraščati je namest- prižgano na ognjišču. Strahovito tedaj udari střela v po- 353 slopje sovražnih sosedov in omamljajoč grom žadoní vsak mislil, tresk je vse pokončal. i da je preti cepe vsem sodom in izpustiti vse vino; zastonj terka in razbija kakor norec po vratah in jih stresa, kakor ulov-V najsmešniši opravi, ki se more misliti, so prileteli Ijen lev svojo kletko. Zapah in ključavnica se smejata jezi kakor na ndarec Matelic in Ovčarić, Dómica in Osip, veliki njegovi. hlapec in mala dekla, vsi fantje in dekleta vén iz sobe in Utruden se vleze na skopnik slame, ki jo je zraven spavnice, iz skednja io staje pod nemilo nebo, otet se po- praznega soda, kjer je luč gorela, za-nj pripravil veliki gina, glave. hlapec Marko; dolgo časa tako ostane v tihem tuhtanji in ne pazeč na ploho, ki je lila sumeče na njihove Z zaspaními očmi in třepetaje na vseh udih so stotere misli se mu križajo v glavi, kako bi se osvobodil; potlej stali, kakor zivi žlebovi pred hišama in zijali proti toda izmisliti ni mogel nicesa. njunima verhoma, bojeći se, da bo sedaj in sedaj pokazal Nazaduje se pomiri, kljubovanje sopet izbujeno zaduši * se ognjeni peteliu na strehi. Al ni bilo ne dima ne pla- kakor gost pepel, plamen strasti njegove mena, in malo za tem sta jih prisilila mraz in dež se nazaj vsak na svoje mesto. podati Cez nekoliko časa se vzdigne počasi, vzame lešarbo iu pregleduje prostorno klet brez namena. Trebušasti, z Zdelo se je veudar, kakor bi bil vihar z unim svojim železnimi obroci nabiti hrastovi sodi, ki so bili poredoma strahovitim treskom vso moč zgubil in dospěl do najvišje postavljeni, kakor vojaki v versti, so metali svojo orjaško stopnje: dežuje le malo se, grom potihujo, kakor pes » ki senco na slabo razsvetijene bližnje in daljne stene. Zdelo ga Je g ospodar ozmerjal, oblaki se razgubé, voda uteče, in se je samotnému Osipu, kakor da bi podzemeljske pošasti ljudje nekoliko oserčeni so si sedaj upali z lojenicami in postopale okoli njega v nerazločnih podobah. Vse je bilo svetiluiki vse preiskati, da bi našli škodo, ki jo je strela tiho kakor v grobu; skoro ga storila; al v svoje preveliko začudenje niso mogli najti ne je groza popadla. najmanjega sledů. Ko sta drugi dan odperla kramar Jurkin svojo štacuno in mesar Kolarić svojo mesnico, je bilo na obeh mestih světlost padala na mokro steno. Zdaj se pribliza steni, ki je Matelicevo klet locila od kleti njegovega očeta. Nehoté in nevedoma vzdigne lešarbo, da je vsa njena Svete nebesa! kaj ugleda čuda govorice o viharji in njegovih nasledkih. Većina tukaj V i9 _ Misli, da se rnu sanja; z roko si tare oči iu kupcov, ki so prihajali v mesnico, so stermeli, da silni potlej še enkrat tjè posveti, stopi potem bliže k steni, da tresk ni vžgal nikjer. Mesar Kolarić je pa terdovratno bi vse bolje vidil. terdil, da je strela udarila pri Matelicu ali pa pri Ovcaricu iu tudi zapalila, toda samo notri v poslopji je gorelo in ogenj so precej pogasili ; poškodovanec pa je to reč tajil in skrival, zato da bi se sosed Stená je bila od verha do dna pocena in je imela tako veliko poklino, da se je človek brez truda skozi splaziti Zdaj je bila hipoma rešena zastavica strahovitega mogel. ne mogel veseliti njegove treska. Strela je očividno strop ali obok prederla, razter škode, ki mu je zmiraj želi. Al vkljub vsemu terjenju in gala steno od verha do tál in se zgubila v zemlji vkljub vsemu poznejemu preiskovanju ni tie Ovčarić rešiti zastavice čudovitega treska. ? ne mogel ne Matelič storivši nobene druge škode. Da pa pri preiskovanji niso našli pokline, je bil kriv steber, ki je stal blizo nje in jo Vendar ta zgodba ni bila brez posebnega upliva na osodo zaljubljencov, kakor borno kmalo vidili. zakrival ocem. ako še ni prav do nje přišel. i Precej se spravi preko peská in persti, in se splazi Od tega večera sta se Ovčarić in njegov sin zmiraj skozi Iuknjo v Matelicevo klet. Tudi ta klet je bila jako prostorna in dobro obokana, s stopnicami precej poškodo bolj pisano gledala. Oče se je obnašal proti Osipu zmiraj neprijazniši in ostřeji, Osip nasproti je vedno bolj kljuboval vanirni in na verhu njih so bile težke železne vrata, in se kujal. r ¥ v V tem se je priblizal dan Domicine zaroke; Cep je Tik samih sten so stale tudi tukaj velike okroglotrebušne bačve, I HH III i I I I a kakor v konobi Osipovega očeta, in tukaj kakor tam g imel priti k Matelicu. Pri Mateliću je bilo toraj vse živo obdajala euaka samota in tema, pa tudi tù je steber za in gibćno. Ze od ranega jutra so čistili in snažili; hlapci kriva! Iuknjo, da je ni bilo viditi drugač kakor od blizo. in dekle so létali iz sobe v sobo in so se zdeli tako nepo Hipoma pride Osipu na pamet, da Dómica navadno upanje ga spre kojni in nepočakljivi, kakor njihov gospodar, ki je zmirom sama hodi zvečer po vino za očeta, in tiho k vratam hodil gledat, kdaj bo přišel leni ženin. Dómica leti, ktero je pa, kakor luč brez olja, precej spet ugasnilo, je pa v svoji samotni izbici z objokanimi očmi pričakovala ko se domisli, da je danes dan Dómičine zaroke in torej hude ure. * ne more upati njenega prihoda. Toliko gotoveje pa je bilo Vse drugače je bilo pri Ovčariću. Ta je namreč zvedil misliti, da bodo pôsli prihajali v klet po vino za njemu to- od vélikega hlapca Markota, da je Osip sklenil v svojem liko zoperno slovesnost; le sam s sabo se ni mogel zediniti, obupanji, pobeguiti jo, in da je zato že vkup zvezal svoje ali bi se tem pokazal ali skril. kopita. Precej časa šeta z rokama na herbtu gori in doli. Minulo je precej časa med tem razmišljanjem i posled Nazadnje je bilo viditi, da je nekaj sklenil. Natočivši njič pa sklene, zapustiti zaćasno ptujo posest in na ocetovo nekaj vélikemu hlapcu Markotu pokliče sina k sebi in mu zemljo nazaj se splaziti vsled pravila, da ukaže, ž njim iti v klet. Pridši v klet (kelder), prižgć Ovčarić lešarbo stoječo na praznem sodu, pa reče Osipu: „Kakor slišim praviti, se ti meša v tvoji butici; ti misliš pobeguiti; al jaz ti bom to zahranil. V7 ti kleti ostaneš zapert se ti možgani ne poravnajo politika včasi najbolja. je c a k a j o c a (Dal. si.) Dopisi. tako dolgo, dokler u torbo Iz Zagreba 27. oktobr K. Z Danes imam polno ršnih reči. Naj mi nihče ne zameri, ako jih S terni besedami zapusti oče sina, ga ne pogleda več vse na en eden kup pijem; po svoj bitj in zaklene vrata za sabo. in ster mo Osip dolgo stoji včs omamljen različne, da ni mogoče vseh v en kalup zliti. Pervo je so tako da gleda v berlečo luč, ki je njegovo ječo le za Vam povem ski diplom od 20. oktobra tukaj ni bil ravno silo razsvetljevala. Nazadnje se vendar zavë; al jeza in serditost nad tako prenadušeno sprejet; res je, da prostovolj mesta, da vojaška banda je igrala, sramotnim ravnanjem ste mu zavrele kerv. in klicali po ulicah: „Živio naš kralj ia je 1 j u d j e ustav bila azsvit so po domo Ta hip morebiti je Dómičina zaroka; ta hip morda je vina \ odnost ba itd al od perlati je prodana ona vinskemu mehu, ta trenutek morebiti se ji nadušenj ndar daleč bil im, da zato, ker naše pri I i zuje in Ofip tega ne more branili ter je kakor norec ali hudodelnik zapert v tamni ječi » Zastonj leta k vratam, kliče očeta in posle ? žuga od stanje Serbje v diplo še ni popol določeno iu Horvatje, Slav ne vej i P' po kter čem da so. To je napra imajo deželni zbori v v'û tisti st Zagreb in ek in 354 Peštu V se le razmere ustanoviti, v kterih bote zanaprej na sramoto našim potomeom. Deržímo se krepko cesarjevih stale Ogers ka in Hor vats ka ena do druge. Skozi deset obljub , ktere nam zagotovljajo obstanek in historicne pra let je popolna neodvisnost Horvatske od Ogerske fait ac- vice, ter pomislimo, ďa 79 milijooov sorodnih bratov pa compli, iu razmere v teh desetih letih med Ogersko in zljivo gleda ua nas hernške in laške Horvatsko so bile tište, kakor na pr. med Horvatsko in stauovih imamo že, hvala granicarje V vseh Štajersko. Da je pa vlada to ignorirala y je mislim Bogu! iskrenih domorodeov. Iz dramimo se toraj iz mertvice, ki nas je poslednje leta žu 1 1 v * • • M * « . A • . - samo zavolj Horvatov storila, da jim ugodi in priložnost gala zadusiti! Pri tej priliki moram zaverniti naše domo dá, se prostovoljno postaviti ali pod Pešt ali pa pod staats-miuisterium. Ako sem prav zastopil goap. B. S. v „Pozoru" Zagrebu izhajajoci in rodce tudi na Stajarskem na nov v v „Novicah" že večkrat priporočani politični časopis „Pozor", namirava ravno na to alternativo, rekši : „plovit ćemo opasnim ki v umljivi in domoljubni besedi iskreno zagovarja ju^osla- prodovom medju Scyllom" in Charybdom". Morebiti se bo venske zadeve. pa dal kak drug te zadrege. Bog daj! t r e tj i pot najti, ki nas izpelje iz Od Mure Že se je zacel prepir po časopisih P • V Přejeli smo ustavo deželne g za dezelo štajersko. Štajerski deželni z a- sbor zavolj te stvari in sicer z ravno tisto strastjo, kakor pre in dt ka naš narod Ijudem, kterim ni mar za njegovo materi- in ki nimajo nobenega zapopadka o i, kar nemški narod potre- blago, h te in želi, še posebno milo pogreša. Dosihmal pa vse *) Jako drago nam bo, ako bote mož beseda ravno seda po vseh slovenskih okrajnah posebne marljivosti treba ko je naše upanje stavimo v rodoljubu gosp Vred 1 a v a n t i n s k e g a. so škof Š t r o s m a j Bog daj > d škofa in kneza bi bili Sloveucom to. kar Horvatom in Slavoncom 355 Iz Libelič na spodnjem Koroskem 24. okt. Domočutstvo y ljube » Novice", uimani nic veselega naznaniti. Danes vam Znano je, da vsako leto veliko Lahov v sloveuske in nemške kraje zavoljo delà príde. Je kdo v vigredi v Belaku bil, Tiha luna jasno sije, Duh moj mi<-li na svoj dom, Serce zanj-ga strastno bije Bog zna, kdaj ga vidil bom; y je gotovo vidil, da so v celih rajdah v tuje kraje poputovali si kruha služit. Ni ga skoraj kraja, kjer bi se Lah ne Vmes so hribje in doline, najde!; sosebno po opekarnicah in pri zidarijah. Ljudje jih Vines šumenje bistrih rek; y tudi radi na delo jemljejo, ker naglo in lepo delajo. Da pa je včasih kak Lah muhast in rad v svoj žep stlaci, kar njegovega ni, meuda tudi vsak vé; zato se večkrat sliši od _ . • k « • v . *r « « • v Daleć, daleć so planine Daleé Save je iztek. y V duhu se bliščé zidovi V Zal tihotnih mi nasprot. Blagi vejejo vetrovi Med spominki ranjcih tod Morda bratca alj sestrice Na gomili raute mah; Mlade veje žalostníce Cez pobesajo se plah. y ki se jih udeležujejo. Al žalibog l roparij in umorov, našem kraji se je 20. dan t. ravno nasprotno zgodilo, dan potuje skoz Lab od neki Lah s 3 majhnimi sini svojo domovino, potem ko so si v neki opekarnici na Sta v tergom pri n kri Starše, brate, sestre mile Lunini obsija svit, Mi pošilja žare obile, Al Triglav mi je zakrit! V luni na obnebji snide Moj in mojih se ozir, Zdihljej mi iz ust uide, y jarskem nekaj zasluzili. Prenocijo pred ževem dvoru". Bilo je neki v gostivnici še druzih ljudi, od V serce se ne verne mir. kterih se nič posebuo lepega ne govori, zvečer, kar je s svojimi Lah plaća že otroci zavzil, ter se drugo jutro Mnogo znancov že gomila Tiho krije davno let; na vse zg odaj ua pot podá. Komaj pride po poštui cesti yzela mi jih smert nemila, pol ure deleč od Laboda, ko trije razbojniki iz gošave Ki so bili maja cvet. Ko oče vidi, da se s svojimi otroci braniti ne more, 150 gold. na-nj planejo in dnarja terjajo. Bilo je ravno ob štirih zju traj. koj roparjem svoj in svojih sinkov zaslužek — dá. Razbojniki s tem še nezadovoljni začnó re veže iie-nsmiljeno pretepati in celó z nožem jih razmesarjati ; po-slednjič so jih hotli v Dravo pometati; al ropotanje bližnjih vozov trinoge odžene. Da bi jih pač kmali zajeli in pravici izročili! Iz Ljublj ni dosti politici! Cerav T. M. Stantetov. v našem mestu za navadno življenja, so vendar poslednji cesarski razglasi, kteri so oklical d prenaredb nekako zd vse kterim je mar za d in deželue zadeve našega cesarstva. Da pa ornenjeni oklici niso izbudili po sebnega hrupa kakor v nekterih mestih, v kterih so napi vili osvečavo in druge slovesnosti, izvira menda odtod Krajnci so praktičeu m y da rod ktei pri ki novini k kaj bo djansko iz nje; ukati je potlej čas. Za teg volj menda tudi v se nismo dobili nobcnega pisma iz dežele y ki nam bi povedal, kako so sprejeli oklic novih uredb y vse je tiho iu molči Tega nihče, kdor ni prenapetih misel y ne taji, da je 20. oktober začetek nove bolje dobe; al vsak tudi vé, da je le začetek in nič več kakor začetek ki irna do tečnega razvitka še dolgo dolgo pot. y p e r v pnilo tud to da niso rodov doletele O Nektere je h avstrijanskih na-ari, da bi junaškim ali našim jugoslovanskim bratom za to zavidni bili, : al k pravice ; Bos: b kar so odveć dobili memo druzih narodov avstrijanskih radi bi sedeii ž njimi vred pri eni mizi; kar je njim pri y m J nam drago. Op našega c. k. deželnega po glavarstva v Ljublj časa, se ne vé. je se podalj pa za koliko „Pozor", ki nam dohaja iz Zagreb y se tako verlo obnaša, da ga vsaki dan željno pričakuj Imenitno nalosro ima v me. H-k Iz Ljublja obširno dokazati jezik v kancelijah vpeljati N m času. Bog daj srečo! so že na vse strani si prizadevale, kako V • T vo potrebno je, slovenski dni se je ta potreba pri e. k. mestni sodnii tako očitno pokazala, da bi mogel slednji slep in gluh biti, da bi je ue spoznal. Nek kmet iz ljubljanske okolice je podal namreč imenovani sodnii nemško pisano tožbo zoper svojega soseda, kteri je brez njeg vega privoljenja svoj tožbo moža njak ua njegov svét postavil faute ki J * ki ne ume cerkice nemskega, je Al enda pisal pac znal nemško pisati, gotovo pa ne govoriti ker je ravno narobe zapisal „s p r i v o 1 j e nj e m" namesti n b privoljenja In ta nevednost zmota se ne moi imenovati in je prizadjala poštenemu kmetu štempelj • 1 v , , V I «... da s svojo tozbo nic ni opravil y cas Morda bledo je že lice Otca ali matere, Ouje glas se noćne ptice Kjer moj oce, mati spé Ko imel bi perutnice, Dvignil tjè bi zdaj se koj, Da pretakal bi solzice Vroce tam za njih pokoj. Al, kjer tekla mi zibela Daleč je predragi kraj ; Doba pervih let vesela Već ne pride vekomaj. Srečna zemlja mi domaća! Drag mi zrnir je tvoj spomin Iv tebi serce se obraća Sred težav in bolećin , Sred radostnega veselja y y y if Ko se luna mi bliscí; Biti mi je serčna želja, V krilu tvojem slednje dni! Glej ! obsija svit me lune y y Lice tvoje se smehljá Milo glas doni mi strune Zraven petja vbranega. Cez obraz pa tvoj se joce, Joce moje se sercé; Struna glasno peti noče, Tvoje rane jo skelé! Nožarjev Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Postava za zastopništvo šta jarske dežele je že oklicana z opombo, naj se pridno , da se bo mogel kmali začeti deželni pripravlja vse, zbor. Deželni zbor bo obstál iz 42 poslancov; 6 jih ima biti duhovnega stanu, 8 iz žlahne štajarske gospode, 4 iz velikih zemljišnih posestnikov (žlahnikov ali nežlahnikov), ki plačujejo najmanj 200 12 poslancov iz vseh gold, davka, 10 poslancov iz mest, sosesk na deželi (na krnetih), ki pa morajo saj toliko zemlje v posesti imeti, da plačajo drugih najmanj 30 gold, davka od svojega ležečega posestva, 2 poslanca pa pošljete še kupćijske in obertnijske zbornici v zbora, ki se Gradcu in Leobnu. Predsednika deželnega imenuje deželni kapitan, izvoli cesar sam. Zbor se ima za navadno sklicati vsako leto enkrat, ako cesar drugač ne odloči, in sicer v Gradec. Poslanec deželnega zbora mora zraven tega, da ima gori imenovane lastnosti, biti avstri-jansk deržavljan, mora popolnoma uživati vse deržavljariske pravice in najmanj 30 let star biti. Kdor je zavoljo ka-kega hudodelstva ali pregreška iz dobičkarije ali zavoljo kakega prestopka javne čudorednosti obsojen ali le zavolj ne-dostnih dokazov izpušen bil itd., nima pravice, ne poslanca voliti ne sam za poslanca izvoljeti biti. Mestni poslanci MHHlNBHÊMHiMMHHHÊ^^^^H po- rno raj o verh slanci iz vsega še biti odborniki mestne županije; drugih sosesk na deželi (na kmetih) morajo v tisti okolici, kjer volijo, imeti svoje posestvo in imeti vse lastnosti izvoljenim biti za odbornika županije. Opravilstvo poslanca v deželnem zboru terpi 6 let. Kteri poslanec ima za čas, dokler zbor terpi, iz deželnega zaklada povracilo svojih stroškov dobiti in koliko, to določi deželni zbor. Po- slanci obljubijo namesto prisege deželnemu kapitanu y da bojo zvesti in pokorni cesarju in vestno spolnovali svoje dolžnosti. Za opravljanje opravil deželnega zbora se bo izvolil odbor deželnega zbora. Deželni zbor ima pravico, v prid deželi razodeti želje in pritožbe, in cesarju poslati prošnje ali naravnost ali po deželnem poglavarju; on na- svetuje izmed sebe može 9 naj se izvolijo za deržavne ■ svetovavce; on ee posveluje o splošnih, za celo cesarstvo ploma — jim je rekel — skerbite pred. da bo člo- danih postavah, ali so tudi za dezelo štajarsko koristue, in veku čast, mestnjanu pešta nsko-budimsk emu postave, ki imajo veljati samo za štajersko deželo, se bojo biti. Vi Benedeka le na pol poznate: drusikrat dajale po zaslišanji dezelnega zbora; će ga vlada za ka- mi ne bo mar zato, koliko jih pade«. košen svet praša, ji mora odgovorili; sploh v vseh deželnih Laško. - Izid glasovanja ua Neapolitanskem in zadevah ima pravico se posvetovati, za ohranjeuje dežel- v Sicilii za združenje za Sardinijo še svetu ni po šte- nega premoženja skerbeti, za deželne potrebe tudi davek vilu znan, ker je še le v nedeljo imel ućitno poklican biti; ' nakladati, pa brez cesarskega dovoljeuja ne več kakor ,0liko pa so pisali še časniki, da bo velika većina za to. deset od sto gold.; dczelni zbor čuje tudi uad soseskami Ostanki neapolitanske armade, ki se še zmiraj vojskujejo (obcinami) itd. V dezeim zb«r sme poslušat priti, kornur in 80 se 26. dan t. m. bojevali s Sardinci pri S es i. so se piedsednik dovoljenje C'istec) za to dá. Z drugim deželnim umakniii unkraj Gariglana. Kralj sardinski je 28. t. m. zborom ne smé v zvezo stopiti, tudi iz dezele poslanih pliěei v Caserto; povsod ga sprejemajo z velikimi slo- depulacij ne sme pred se pustili. vesnostmi. Preden pa dosp evNeapolj, bo njegova ar- - Tudi za Koroško je dezelna postava že okli- mada imela še mar8ikter kervav boj prestati, zakaj neapo- cana; narejena je po ravno tistih pravilih kakor za Sta- litaDSka armada je se zmiraj na nogah in tudi velike mno- jarsko, samo, da za veliko manjso koroško deželo je do- žice oburoženih kmetov napadajo Sardince. Kapua in Gaeta locenih 36 poslancov: 5 jih je iz duhovstva, 8 iz ste še zmiraj v rokah neapolitanskega kralja, ki še ni za- zlahtnikov in velikih zemljišnih posestnikov, ki od svojega tH 8Voje dežele. viceadmiral Mundi je prejel ukaz, naj posestva placujejo na leto najmanj 150 gold, davka, 3 iz ima za kraIja pripravljeuo angiežko ladijo. Govori se verste fužinarjev, ki placujejo najmanj 100 gold, davka, 6 0ČitníN da Iaška arniada, ka bo celo Neapolitansko si pri- iz mest, 12 iz sosesk na dezeli (na kmet.h), 2 pa iz kup- 8Vojiia? bo napadla Avstrijansko na Beneškem. Da je to cijske in obertnijske zbornice. Dezeim zbor bo v Celovcu, verjetno, se vidi iz silnih priprav, ki jih deiajo Sardinci ako cesar drugač ne odloci. v noc in dan domá in na Francozkem, ki jim kuje orožje, delà - Cesar so prišli v saboto zjutraj iz Var save na 8trelivo in jim je zdaj tudi pripustji0, da uaberajo 6000 Dunaj nazaj. Mestni magistrat je mislit napraviti ob ver- m0niarjev. Pred enim mescom je Cavour še očitno rekel, nitvi cesarjevi razsvitljenje celega mesta, studentje pa bak- da Lahi ne bojo napadli Benetk, ker Evropa tega noče in ljado; al cesar so vediti dali, da nočejo nobenih slovesnost. bi bilo neumno? zoper njeno voljo ravnati; danes je na Kmali po dohodu so se podah v ministerski zbor. Laškem le en glas, da brez obotavljanja se mora z vso - Kupreni drobiz po 4 krajcarje je ze gotov in 8Í|o Ilapa8ti avstrijanska armada na Laškem. To kaže, kako se je že izdajati zacel ; ti novi 4krajcarji so tako veliki ge prekucuje politika sardinska. Kakor pa Sardincom ni kakor prejsni po 2 krajcarja. _ verjeti, tako tudi Francozom ne, ker z N'apoleonovimi za- Horvasko. Iz Zagreba. „Pozor4* v 22. listu go- g0t0viU) da se Iie bo vtikal v homatije gornjega Laškega. vorivši-o historicnem pravu, ki ga je nekdaj imela Hor- 8e M ne ujema kar je bilo te dni v francozkem miui_ vaško-SIavonska kot kraljevina za se obstojeca, in kteremu 8ter8(vo vprico vseh maršalov sklenjeno, namreč, da se popravu se tudi sedaj ne sme odpovedati, sklepa domoljubni gtavi 100.000 vojakov pod poveljstvom Magnana v reservo, sostavek s sledečimi besedami : „Čovjekoljubivog, .bratiuatvo y takíh oko|j8Ínah ni mogoče, da bi dolgo skrito ostalo, i napriedak valja nam napisati na barjak; jednu ruku pru- ali je bilo v y ar šav i kaj skleujeno in kako. žajuio braći magjarskoj, s kojom ćemo kao vjerni i pošteni Poljsko. Iz Varšavě. Naše mesto, v ktero je bila saveznici stupati prama jednom cilju, drugu ruku podajmo po^ednje dni' pozornost celega sveta obernjena , je spet braci slavjanskoj ua jugu; dovedimo se svi u miru in slozi, prazn0t viadarji s svojim spremstvom so ga spet zapu-da ublažimo našu domovinu, usrećimo čovječanstvo, osjegu- 8ti,^ pa nekako čudno in hitreje, kakor se je pred govo-ramo naša prava i učvrstimo ustavnu nam vladuu. — V rilo Canl Aleksandru je došla novica, da je mati njegova ravno tem listu pa o vprašanji: „Sto nam je najpricije ?" zboieIa; za to se je hitro napravil domu v Petrograd, in se poganja za hitro ustanovljenje starih županij, ki so potem gta tudi cesa|. avstrijanski in vladar pruski zapustila temelj starega ustava, in poslednjič pravi: „Zato mislimo, nag Ali g() kaj ^ot0vega skleuili in kaj, nobeden ne vé; da ćemo srcu i ćudi svakoga domoljuba ugoditi, ako uzmo- vge je gkrivíí, jn če je kaj, se bo še le razodelo, kadar limo vladu, da nam prije svega oživotvori županije naše sa b0j0 Lahi napad|i Benetke. Le to je gotovo, da 25. dan prastarim i slobodnim načinom upravljanja njihova. Nei- t m g0 bm vgi trije viadarji 8 8Vojimi ministri v Belve-mamo li njih, neimamo ništa; imamo li njih, imamo sve". deru celo uro 8kupaj, iu če je bilo kaj sklenjenega, se je — Zbor mestnega starašinstva je v seji 22. okt. slavnega z^0dii0 to uro. Nekteri hočejo sicer vediti, da se ni nič gosp. škofa Josipa Strosm aj er-ja izvolil za častuega doírovorilo, nić sklenilo in nič v protokol zapisalo; al kdo mestnjana mesta Zagrebškega. more to iz 8krivnostnih zborov zvediti, iz kterih se ne Ogersko. Iz Pešta. Čeravno razujzdana množica ne 0besij0 besede na veliki zvonec. Příhodnost tedaj bo še le more veljati za glas celega naroda, je vendar gotovo, da pokaza]a nasIedke tukajšnega zbora zlasti o teh zadevah, Ogri še niso zadovoljni s tem, kar so zadobili in da hočejo ki 8e kuhaj0 na Laškem in Francozkem. Kakor so ostali vse pravice imeti, ki so jih imeli pred letom 1848, med skrivnostni pomenki velikih vladarjev, tako nasproti je bila ktere spada posebuo pravica, po kteri je ogerski deželni 0£jtna nierzlost poljske gospode; pokazala se je celó mar- zbor do volje val davke in rekrute. Razsajanje 23. in 8ikaka nespodobnost pri tukajšnih slovesnostih ; na plésu je 24. dan t. m. je imelo žalostné nasledke; treba je bilo vo- manjkai0 Poljakinj, in gledišče je bilo enkrat z voženkora jakov poklicati, da so pomirili nepokojno ljudstvo. Pri tej tako Osmeradeno, da so mogli dve uri kaditi, preden je mo- priliki- jih je bilo več ranjenih in eden izmed njih, pla- goće biI^ viadarjem v gledišče priti. tirarski mojster Ribos, je drugi dan umerl. Ljudstvo ga je z veliko častjo pokopalo, jurati sami so ga nesli. Da tudi fzm. Benedek, kteri je svoje rojake zmiraj rad imel f\ur§i na Dunaji 30. oktobra. in tudi oni njega, spoznava nevarni slan na Ogerskem, se 6o/ metaliki 64 fl. 70 kr. Ažijo srebra 32 fl. 40 kr. očitno kaže iz ostrjh besed, ktere je rekel poslancom mest- Narodno posojilo 75 fl. 70 kr. Cekini 6 fl. 34 kr. nega odbora peštan*kega in budimskega, ko so mu za slovó ponudili diplom častnega mestnjana. „Noce m vašega di- Odgovorni vrednik: Dr. Jaiiez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik. s