LETO XXIX., ŠT. 24
PTUJ, 17. juni ja 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_LJUDSTVA
šolsko leto se hitro bliža h koncu, za tiste, ki jih čakgo še
zaključni izpiti, mnogo prehitro. Za mnoge bo pomenil konec
tega šolskega leta tudi konec šolanja ali konec ene šole, ki je
dala podlago za šdlanje naprej. Prav za te se začoij^o nove
skrbi, kam sq vpisati, kje dobiti štipendijo, stanovanje itd., če
bo treba obiskovati šolo zunaj občine. Razpisi so objavljeni,
pogoji za vpis, toda k^ bo, če ne bo mesta za vse, ki bi želeli
doseči izobrazbo za določen poklic, ki jih veseli, kq bo,
če . . .cela vrsta je teh če, ki jih bo treba razvozlati in se tudi
sprijazniti z dejstvom, v kj^išnem se nahajamo.
Ob tem bo znova z vso trdoto
izbilo na površje tisto, na kai
prosvetni in družbeni delavci že
vrsto let opozarjajo: premalo
šolskega prostora, premalo peda-
goškega kadra, da bi lahko
zadostiU potrebam po kadrih v
našem gospodarstvu in v družbe-
nih dejavnostih, da bi lahko
zadovoljili željam naše mladine po
izobrazbi. Ob tem se bomo sreeai
s problemom, za katerega rešitev
so že podvzeti prvi korala, vendar
je do uresničitve še dolga pot. To
je problem gradnje solskega
prostora, za katerega se bomo
enkrat v jeseni na referendumu
odločali, da damo tudi svoj osebni
prispevek in s tem zagotovimo
možnost šolanjanaši mladini,kije
pogoj hitrejšega razvoja našega
območja.
Prejšnji teden smo se na
ptujskih ulicah srečevali s
ste^nimi maturanti, od najmanj-
šili do srednjih in največjih, tistih
„ta pravih", ki bodo letos končali
popolno srednjo šolo. Začnimo
pri iiajmlajšiii, to je tistili, ki v tem
času preživljajo zadnje tedne
organiziranega otroškega varstva v
vrtcih. V vseli oddelkili vzgojno-
varstvenega zavoda na območju
ptujske občine je letos kar 169
takili „mini maturantov". Ti bodo
v jeseni, skupno z okrog 9 tisoč
„absolventov malih šol" začeli
obiskovati prvi razred osnovne
Med maturanti ekonomske srednje šole v Ptuju so prevladovale
ženske
Foto: Kosi
šole, kjer se bodo že srečali s
problemom šolskega prostora .,. .
Okrog 9 tisoč učencev bo letos
zapustilo klopi osnovne šole,
čeprav VSI niso „maturanti", imajo
kljub temu pravico do usposobitve
za poklic. Večina dstili, ki so
končali osmeletno šolo pa se bo
vpisala v srednje šole, bodisi kot
dijaki ali kot učenci v gospodar-
stvu. Prav za te bo najtežje, ker so
zmogljivosti šol premajhne. Ob
tem pa se moramo že sedaj resno
zamisliti, kako bo v šolskem letu
1977/78, ko bomo začeli v okvuu
preobrazbe srednjega šolstva z
usmeijenim izobraževanjem.
V	vseh šolali, ki jih povezuje
srednješoldci center v Ptuju bo
letos končalo šolanje kar 455
mladili. Večina teh bo odšla v
poklice, če jijim je šola dala
zak^učeno izobrazbo. Maturanti
gimnazije in delno ekonomske in
upravno administrativne šole pa se
bodo vpisali v razne višje in visoke
šole, kar bo zahtevalo nove napore
tako njih samili in staršev kot
celotne družbe.
Se nekaj podatkov o srednje-
šolskili maturantili:
Na gimnaziji Dušana Kvedra je
letos 7 2 maturantov, od tega 26 iz
pedagoške gimnazije.
Šolski center za gospodarstvo in
upravo ,,Jože Lacko", ki povezuje
več različnih šol ima 50
maturantov ekonomske srednje
šole, 18 maturantov 4-letne
upravno-administrativne šole, 83
absolventov 2-letne poklicne
administrativne šole in kar 117
absolventov šole za prodajalce.
V	šolskem centru za kovinsko
stroko „Veljko Vlahovič" bo letos
končalo šolanje 89 kvalificiranih
delavcev in se vključilo v
neposredno proizvodnjo.
V poklicni poljedelsko-živinorej-
ski šoli naTurmšču je le en razred
rednih slušateljev, kateri bodo
letos končali šolo, odšli na svoje
kmetije, nekateri pa tudi naprej,
da napravijo popolno kmetijsko
srednjo šolo.
O vseh teh številkah se moramo
zamisliti, dojeti opozorilo o vse
resnejšem problemu šolskega
prostora in se že sedaj odločiti za
edino realno pot rešitve, ki jo
predlaga odbor za gradnjo
šolskega prostora.
F. Fideršek
Maturanti gimnazije Dušana Kvedra so bili posebno raz^rani.
Foto: Kosi
Čeprav so le „mim" maturanti, se je njihov glas v Ptuju
krepko slišal
Foto: Kosi
V Dornavi, kjer je središče letošnje mladinske delovne akcije
Slovenske gorice 76, so brigadirji prinesli z različnih koncev Slovenije,
zavest solidarnosti — pomagati s svojim delom pri trganju oklepov
nerazvitosti povsod tam, kjer je to potrebno.
Jože Novak, komandant akcije je povedal, da v I. izmeni dela 101
brigadir: v ljubljanski brigadi je 55 brigadirjev, v mariborski pa 49.
Delovni načrt je v prvih dneh izpolnjen. Treba pa je povedati, da si je
prenekateri brigadir, ker je precenil svoje moči, nakopal bolečega
,,sovražnika" — žulje. Te si sedaj pridno zdravijo in upati je, da bo .v
prihodnjih dneh te nadloge vse manj.
Obe brigadi delata na delovišču v Skorbi, to je na izkopu
vodovodnega kanala. Za letošnjo mladinsko delovno akcijo velja, da je
vsebinsko kot tudi organizacijsko zelo dobro pripravljena. Okvirni
program interesnih dejavnosti na akciji pa je tak, da daje vse možnosti
razvoju interesov ter samoiniciativnosti slehernega brigadirja.
Stara šola, sicer v novi preobleki, pa je s svojo urejenostjo nedvomno
prispevek k dobremu počutju brigadirjev. Popoldanski čas brigadirjev je
strokovno izpopolnjen z najrazličnejšimi predavanji, tečaji, filmskimi
predstavami, tabornimi ognji in s podobnim. Vse to pa bogati brigadirja,
ob zavesti, da pomaga s svojim delom odpravljati nerazvitost.
mg
Delo pri izkopu kanala za vzporedni cevovod od Skorbe proti
Ptuju gre brig^iijem hitro izpod rok.
Foto: J. S.

V javni razpravi o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana
občine in o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih plana
samoupravnih interesnih skupnosti, ki je do 15. junija tekla v temeljnih
in dragih organizacijah zdruzenega dela, smo lahko često slišali očitek:
, družbene službe so predrage, združenega dela ne smemo obremenjevati
s tako visokuni prispevki za družbene dejavnosti' in podobno.
Ponekod so imeli na istem zboru delovnih ljudi ali sestanku članov
sindikata tudi razpravo o osnutku zakona o združenem delu, zato take
izjave toliko bolj presenečajo. Ne gre za nobene družben službe, temveč
za povsem enakopravne družbene dejavnosti, ki skupaj z dejavnostmi
materialne proizvodnje predstavljajo celovito združeno delo. Žal pa
nekateri, tudi strokovno razgledani ljudje, uporabljajo izraz združeno
delo le ozko za dejavnosti materialne proizvodnje s področja
gospodarstva.
Prav je, da ob tem končno spoznamo, da ne gre za nobene
„proizvajalce in potrošnike' ; temveč zadrua5eni značaj dela, ki izvira iz
medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev v
združenem delu v okviru družbene delitve dela. Gre torej za svobodno
menjavo dela in pravilno vrednotenje tega dela, kar začenjamo, oziroma
delavca neposredno začenjajo urejati z družbenim planiranjem,
dogovaijanjem in samoupravnim sporazumevanjem.
\
Posojilo za ceste -
izpit solidarnosti
Pred tedni se je tudi na našem območju začela akcija
vpisa posojila za ceste, ki ga je razpisala republiška skupnost
za ceste, operativno in organizacijsko pa akcijo vodijo
občinski štabi preko komisij na posameznih vpisnih mestih v
delovnih organizacijah in skupnostih in v krajevnih
skupnostih. Za vsako vpisno mesto so določeni okvirni zneski,
koliko najmanj bo potrebno vpisati posojila, da bo plan, ki
smo si ga zadali v posamezni občini tudi dosežen. Enako velja
za območje vse Slovenije.
Gre torej za enotno solidarnostno akcijo po vsej
Sloveniji, ki jo je treba izvesti po samoupravni poti. Gre za
samoupravno odločitev vsakega delovnega človeka na
območju SR Slovenije, za manifestacijo socialistične zavesti
solidarnosti, da skupno in vsak zase pomagamo urediti naše
ceste, da bo varnejša voinja po njih. Sodobna cesta ne
pomeni le povezavo med posameznimi kraji, ne samo žilo, po
kateri teče potniški in tovorni promet, temveč zahteva tudi
varnejši in hitri promet. Vemo, kako je danes na naših cestah,
koliko njihovih irtev zabeležimo na straneh črne kronike, zato
pomeni vpis posojila tudi prispevek k varovanju človeških
življenj.
Slovenija leži v enem najlepših predelov Evrope. Na tem
ozemlju so se že od davna križale poti Evrope, tod mimo je že
v prazgodovini povezovala Sever in Jug ,,jantarska cesta",
preko naših krajev so gradili ceste podložniki rimskega
imperija, čez naše kraje so se valile množice v času
preseljevanja narodov. Nič manj pomembne niso bile poti
preko naših krajev v srednjem in novem veku.
Tudi danes, ne le Slovenije, temveč vsa naša domovina,
socialistična Jugoslavija, dejansko leži na križpotju sveta. Čez
naše ozemlje poteka prometni križ, ki povezuje Evropo z
Azijo, Jadran z Vzhodom. Prav ta zemljepisni položaj nas v
zadnjih desetletjih postavlja pred dejstvo, da ne smemo več
odlašati z modernizacijo naših cest, če nočemo, da nas bodo
sodobni tokovi prometnic sveta obšli, če nočemo ostati
gospodarsko osamljen otok, kot nek rezervat zaostalosti sredi
najprometnejšega dela Evrope.
Sodobna družba se danes razvija tako hitro, da ceste, ki
so bile zgrajene šele pred desetletji že zdavnaj ne zadovoljuje-
jo več potreb. To je opazno toliko bolj pri nas, saj v našem
socialističnem razvoju napredujemo še hitreje, v enem samem
desetletju dosežemo tisto za kar je drugim bilo potrebno pol
stoletja in še več, da so dosegli tak napredek Zaradi hitre
gospodarske rasti na vseh področjih, smo morali zavestno
zanemarjati gradnjo cestnega omrežja, ker pač vsega hkrati
nismo zmogli.
Danes nujno moramo nadoknaditi zamujeno na tem
področju. Strokovnjaki so napravili dobro premišljen
srednjeročni načrt razvoja jugoslovanskih in še posebej
slovenskih cest. Izvedba tega načrta pa zahteva ogromno
denarja, ki ga v petletnem obdobju niti ne bi bilo mogoče
zbrati. Zato so se strokovnjaki odločili za skromnejši, vendar
realen načrt. Za uresničitev tega načrta do konca leta 1980 bi v
Sloveniji potrebovali skoraj 11 milijard dinarjev {novih).
Določeni so tudi viri, od kod ta denar zbrati.
Pri tem smo se srečali še z eno realnostjo. V prvih treh
letih nam bo za uresničitev 5-letnega plana manjkalo okrog
900 milijonov dinarjev, ki bi nam bili potrebni kot neke vrste
premostitveni kredit. Toda, kje najeti ta kredit? Odgovor je
bil v razpisu javnega posojila za ceste. To posojilo bi
obrestovali po 10-odstotni obrestni meri, torej bodo tisti
delovni ljudje in občani, ki bodo vpisali posojilo še na
boljšem, kot če bi bili navadni varčevalci pri eni ali drugi
banki.
Po srednjeročnem načrtu bo na območjih ptujske,
ormoške in slovensko bistriške občine vloženo za
modernizacijo cest na tem območju kar štirikrat več, kot pa bi
naj po planu vpisali posojila na tem območju. Zato tudi pri
večini delovnih ljudi ni problema, dileme, vpisati ali ne vpisati
posojila.
Dosedanje razprave na sejah samoupravnih organov in
družbeno-političnih organizacij in sklepi na zborih delovnih
ljudi po temeljnih in drugih organizacijah združenega dela
kažejo na to, da bodo skoraj povsod podpisali še več, kot je s
planom določen minimum. Takega pozitivnega odmeva
razpisa posojila med občani smo lahko samo veseli. Kljub
temu pa moramo z akcijo nadaljevati.
Ne gre namreč le za to, da bomo plan razpisanega
posojila dosegli, temveč gre še za več, za veliko manifestacijo
solidarnosti vseh naših delovnih ljudi in občanov, delavcev in
strokovnjakov, kmetov in obrtnikov pa tudi upokojencev in
drugih, da z vpisom posojila pokažemo svojo samoupravljav-
sko socialistično zavest, da manifestiramo svojo
pripravljenost, prispevati tudi svoj mali delček za naš trden
gospodarski razvoj. Zato naj ne bo človeka, ki bi odklonil
vpis posojila za boljše ceste in varnejšo vožnjo po njih!
i	Franc Fiderš^
Prvi uspehi -
prvi žulji
2. stran
TEDNIK - četrtek, 17. junija 1976
Posvet izvršnega odbora ko-
misije podpisnic samouprav-
nega sporazuma za štipen-
diranje učencev in študentov
v ptujski občini z vodji
kadrovskih služb v TOZD in
OZD, je Sprejel števibie skle-
pe. Tako so med drugim
pooblastili občinski svet ZSS
Ptuj, da v republiškem sin-
dikatu pod vzame postopek za
spremembo meril za dodelitev
štipendije. Ko smo se odločali
za štipendiranje po novem,
smo pri tem zasledovali ize-
načenje materialnih možnosti
študirajoči mladini, izbolj-
šanje kadrovske strukture in
podobno. Štipendija iz zdru-
ženih sredstev bi se naj
dodeljevala sodalno najbolj
ogroženim. V praksi pa smo
mnogokrat izJcrivili njen na-
men; saj mnogi prejemajo
štipendijo ne da bi jo bili
upravičeni prejemati. Tu je
treba poiskati stike z davčno
službo in ugotoviti realni
dohodek iz kmetijstva. To so
vprašanja, na katere bomo v
prihodnje morali zavzeto in
odgovorno odgovoriti.
Prav tako ugotavljamo velik
razkorak med kadrovskimi
štipendijami in štipendijami iz
združenih sredstev! Na eni
strani je prisotno nmenje, da
delovni kolektivi nimajo „po-
sluha" za štipendiranje, na
drugi strani pa je ob številnih
razpisih odziv pičel. Morda bi
stanje na področju štipendi-
ranja iz združenih sredstev
popravili, če bi od bodočega
štipendista zahtevali najprej
potrdilo, da ni uspel dobiti
kadrovske štipendije, vendar
tudi tu obstajajo številne
luknje. Še bolje bi bilo, da bi
be pojavila možnost prido-
bitve kadrovske štipendije in
ga tako preusmerili. Delovni
kolektivi bi morali skupno
razpisovati štipendije; tudi na
ta način bi dosegli, da se le-te
izčrpajo in šele takrat bi
načeli sklad iz združenih
sredstev.
Na poti v usklajeno izobraže-
vanje moramo stremeti tudi za
sistemom planiranja potreb kad-
rov tako za kratkoročno kot tudi
dolgoročno obdobje. Izhajati mo-
ramo iz tega, da je plan kadrov
sestavni del vsakega družbeno-
ekonomskega načrta. Organizacije
združenega dela bodo morale
videti tudi dalje, ne le za kratko
obdobje, na kakšen način bodo
dobile potrebne kadre, ne samo
številčno, temveč tudi strukturno.
To pa bodo dosegfc s pravilno
iiačrtovamm kadrovskim štipen-
diranjem. Le na ta način bo
možno sproti združena sredstva,
saj se sedaj dogaja, da delovne
organizacije sicer imajo vpeljano
minimalno kadrovsko štipen-
diranje, medtem ko ves ostali
potrebni kader črpa združena
sredstva, namesto, da bi zanj
razpisali- kadrovske štipendije.
Vzrok za to je iskati v pomanj-
kanju planov potreb po kadrih.
Prevladovalo je tudi mnenje, da
bo potrebno v sistemu štipendi-
ranja izvesti tudi določene spre-
membe tako v samem postopku
priznavanja štipendij. To pa iz
razloga, ker se -sistem premalo
ozira na selektivno štipendiranje,
da bi bile štipendije instrument
predhodnega dela poklicnega
usmeijanja, izobraževanja in v
končni fazi tudi ustrezne zapo-
slitve.	mg
Srečanje maturantov letnika 1940/41
v Ptuju in na Borlu
Srečanje maturantov letnika
1940/41 Realne gimnazije Ptuj in
njihovih profesoijev v Ptuju in na
Borlu 12. junija 1976 je bilo po
programu vezano na obisk
gimnazije v Ptuju in na položitev
venca pred ploščo padlih v času
NOV ter na obisk Borla in
tamkajšnjo skupno večerjo.
V gimnaziji, v razredu in pred
ploščo so govorili prof. Anton
Ingolič, Mitja Vošnjak in Jože
Stropnik o pomenu gimnazije Ptuj
za napredno delo med mladino, o
enotnem uporu maturantov
1940/41 proti fašističnemu na-
silju, o žrtvah med maturanti v
času NOV ter o njihovem
aktivnem delovanju po osvobo-
ditvi na vidnih mestih na raznih
področjih družbene dejavnosti ter
o doseženih uspehih.
Tudi snidenje na Borlu je bilo
zelo prisrčno, le žal. da se vabilu
niso odzvali vsi povabljeni, pustili
pa so upanje, da bodo zanesljivo
navzoči pri naslednjem snidenju.
Tokrat seje udeležilo snidenja 6
profesorjev in večina bivših
maturantov. Ob zadrževanju na
Borlu so se sprehodili na Veliki
vrh nad Borlom. Razhod je bil v
nedeljo 13. junija na razne strani v
Sloveniji.	j v.
Srečanje maturantov letnika 1940/41 in njihovihprofesoijevv
Ptuju in na Borlu
Nova mehanična
delavnica
v Budini pri Ptuju raste nova mehanična delavnica
komunalnega podjetja Ptuj. Vrednost investcije znaša približno
10 milijonov dinarjev in predstavlja lastna sredstva'
komunalnega podjetja ter soudeležbo bančnega kredita.
Mehanična delavnica je armirobetonska montažna hala tipa
Gradiš v izmeri 1327,50 kv. m. Objekt bo predan svojemu
namenu ob praznovanju občinskega praznika, 8. avgusta.
V prostore nove mehanične delavnice se bo preselil celotni
TOZD avtopark. S tem bo razbremenjena sedanja lokacija ob
Žnidaričevem nabrežju, ki je prostorsko zelo utesnjena. Dela
pri gradnji nove mehanične delavnice izvaja GIP Gradiš —
TOZD Gradnje Ptuj.	MG
Nova mehanična delavnica v Budini pri Ptuju. Foto: Kosi
RK Ptuj za pomoč prizadetim po potresu
Občinski odbor Rdečega križa
Ptuj je s krajevnimi organizacija-
mi RK takoj po elementarni nesre-
či, ki je prizadela naše Posočje, šel
med prebivalstvo s hitro akcijo
zbiranja pomoči prizadetim ljudem
po potresu. Akciji se je odzvalo 20
krajevnih organizacij RK, ki so
skupaj z občinskim odborom RK
zbrali in nakazali 11.125 dinarjev
denarne pomoči.	ff
Za gradnjo splošne bolnišnice
dr. Jožeta Potrča v Ptuju so
darovali:
—	TURISTIČNO DRUŠTVO
Ptuj, namesto venca na grob pok.
Ivana OSO 300 din
—	OSNOVNA ŠOLA ŽETALE,
namesto venca na grob pok. Mari-
je Jazbec 300 din
Darovalcem iskrena hvala!
ČRNA ODLAGALIŠČA -
NAS..PONOS"
Kljub temu, da je odlok o
obveznem odlaganju in odvozu
smeti, v veljavi že od leta 1972,
ugotavlja odvoznik smeti,
komunalno podjetje Ptuj, da
obstaja na urbaniziranem območju
mesta vrsta stanovanjskih in dru-
gih poslovnih hiš, ki nimajo
ustrezno urejenega odvoza. Temu
ustrezno postopajo inšpekcijske
službe. Tako je že okrog 150 obča-
nov in drugih sprejelo ustrezne
odločbe o obvezni namestitvi
smetnjaka za odlaganje smeti.
Komunalno podjetje opravlja
redni tedenski odvoz smeti po že
prej izdelanem načrtu: za center
mesta 2 krat tedensko, za ostale
predele mesta pa 1 krat tedensko.
Sedanji način odvoza bi ustrezal,
če bi se ne pojavljala tako imeno-
vana ,,črna ali divja odlagališča".
Ne samo, da kazijo sliko bližnje
okolice, temveč so leglo številnih
okužb in podobnega. Delavcem
komunalnega podjetja pa nalagajo
dodatno delo, ki je povezano s
številnimi nevarnostmi.
Javno odlagališče na Birih prav
tako več ni primerno za odlaganje.
Predlogov za lokacijo novega
javnega odlagališča je bilo v
preteklosti več. Urbanistične
službe skupščine občine so izdelale
ponoven elaborat za lokacijo
odlagališča v gramoznicah ob cesti
Ptuj — Dornava. Predvideva se,
da bo na novem odlagališču v rabi
tehnološko zaključen postopek, ki
bo omogočil, da se bodo na zasi-
panih površinah pridobivala nova
uporabna kmetijska zemljišča. Če-
prav bo ta tehnološki postopek
zahteval nekoliko večja sredstva,
pa bo onemogočil širjenje neprijet-
nih vonjev v okolico. Z ureditvijo
nasipa za bodoče akumulacijsko
jezero hidrocentrala SD—II, na
območju sedanjih Birov, bodo ti
ponovno mikavni za popoldanske
sprehode. Vabljivi pa bodo še iz
razloga, ker nameravajo urediti
tudi sidrišče čolnov in čolnarno.
Faznost novega tehnološkega
postopka za novo odlagališče pa
bo omogočala sortiranje smeti ta-
ko, da se bodo še uporabni
materiali sortirali in po tej poti
vračali nazaj v proizvodnjo.
Prizadevanja, da bi bil Ptuj in
njegova okolica kar se da čista in
tako privlačno za turista, so segla
široko. Tako je tudi v okviru
Turističnega društva Ptuj bila
ustanovljena komisija za olepšanje
okolja. Med svoje številne naloge,
ki je komisija zapisala nalogo
izpeljati akcijo očistimo in uredi-
mo svoj domači kraj. Akcija bi naj
tekla v občinskem merilu.
Za našo nemarnost, se pravi
odlaganje smeti kjerkoli, samo ne
tja, kamor spadajo, skrbi posebna
služba čistilcev mesta. Skupina šte-
je skupaj z nadzornikom 8 ljudi.
Njihov delavnik traja od 4. zjutraj
pa do 11. ure; do 7. ure očistijo
center mesta. Služba bi nujno
zahtevala okrepitev tako, da bi
lahko dnevno čistila vse do
Turistično-gostinskega centra in da
bi zmogla čistiti površine tudi
večkrat na dan. Tako pa se nema-
lokrat dogaja, da posamezni
predeli — ulice, trgi — ostajajo v
smeteh. Tedensko čistilci očistijo
površino v skupni izmeri 400.000
kv. m dnevno pa eden očisti 2 km
dolžine ceste. Za ilustracijo naj
povemo, da tedenska norma za
enega čistilca znaša 32.000 kv. m,
dnevna norma pa 5500 kv. m. Pri
svojem delu pa čistilec uporablja
dokaj skromno opremo: brezovo
metlo in ,,japanar".
Z vzgojnim delom za varstvo in
čistočo okolja smo veliko zamudi-
li. Za dosego boljših rezultatov pa
bo v bodoče potrebno pričeti z
vzgojo že pri najmanjših, vse osta-
le pa dnevno opozarjati na pomen
varstva in čistoče okolja, v kate-
rem živimo in delamo.
MG
Taki napisi nalo zaležejo pri nekaterih občanih.
Bančni kredit tudi za obrtnike
Na zadnjem sestanku izvršilnega
odbora ptujske podružnice v KB
Maribor so sprejeli tudi pravilnik o
kreditiranju malega gospodarstva s
področja osebnega dela. Tako džje
banka kredite pogodbenim orga-
nizacijam združenega dela s
področja obrti in gostinstva, obča-
nom, ki na osnovi določil obrtnega
zakona z osebnim delom in s svoji-
mi sredstvi samostojno opravljajo
obrtno in gostinsko dejavnost in
občanom, ki v skladu z obrtnim
zakonom v svojih zasebnih gos-
podinjstvih dajejo gostom preno-
čišče, hrano in pijačo. Obrtniki
lahko dobijo kredit za nakup stro-
jev, za nakup avtomobila za pre-
voz tovora, za gradnjo, obnovo ali
nakup poslovnih prostorov.
Višina kredita je lahko največ 50
odstotkov predračunske vrednosti
investicije oziroma največ 100.000
dinarjev. Za določene dejavnosti je
kredit lahko tudi večji, npr. če je
določena obrt v razvojnem progra-
mu malega gospodarstva v občini.
Pri kreditiranju malega
gospodarstva daje podružnica
prednost tistim, ki skladno z
določili obrtnega zakona usta-
navljajo pogodbene organizacije
združenega dela, zdomcem, ki
ustanavljajo nove obrtne delavni-
ce, tistim, ki vlagajo v objekte, ki
pospešujejo razvoj turizma, pa tu-
di tistim, ki kupujejo stroje. Z
Zavarovalnico Savo pa je dosežen
sporazum, da lahko obrtniki —
posojilojemalci zavarujejo svoj
kredit pri tej zavarovalnici.
Poslovna politika podružnice, v
okviru katere je tudi kreditiranje
malega gospodarstva s področja
osebnega dela bo prav gotovo
pospešila razvoj obrtnih dejavnosti
v ptujski občini, kjer nam obrt
takorekoč izumira. Saj tudi osnu-
tek dogovora o temeljih družbene-
ga plana občine Ptuj za
srednjeročno obdobje 1976—80
uvršča razvoj malega gospodarstva
med prednostne naloge na
področju gospodarstva. N. B.
Zažiganje smeti zasmrajuje ozračje.
Srednjeročno planiranje
NI SOČASNOSTI IN KONTINUIRANEGA PLANIRANJA,
ZDRUŽENO DELO ŠE VSE PREMALO TVORNO
SODELUJE PRI OBLIKOVANJU PLANSKI« DOKU-
MENTOV, TO SO ČETRTKOVE UGOTOVITVE SEJE
PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ
Združeno delo v procesu planiranja še ne opravka tiste funkcije, ki
mu jo določa zakon, delavci so večinoma le seznanjeni s plani, sami pa v
njih tvorno ne sodelujejo in tako plani ostajajo delo strokovnih služb.
Samoupravne interesne' skupnosti 'SO planirale tudi preveč neodvisno,
premalo je povezovanja, skupnega planiranja, skupnih vlaganj. Dovolj
tudi ni upoštevan skladen razvoj v okviru občine kot celote.
Člani predsedstva so potrdili tudi osnutek prioritetnih nalog na
področju gospodarstva in negospodarstva. Na področju gospodarstva so
to: kmetijstvo, živilsko prehrambena industrija, barvna metalurgija,
kovinsko' predelovalna industrija in razvoj malega gospodarstva. Na
področju negospodarstva pa: otroško varstvo, osnovnošolstvo, usmerjeno
izobraževanje, zdravstvo in kultura.
Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za
obdobje 1976-1980 in osnutki samoupravnUi sporazumov o temeljih
plana samoupravnih interesnih skupnosti so bili v javni razpravi do 15.
junija; do konca tedna pa je potrebno oddelku za finance in planiranje
skupščine občine Ptuj posredovati vse pripombe. Gradivo, ki je bilo v
javni razpravi pa bo dopolnjeno s pripombami, osnova za dokončno
oblikovanje predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana
interesnih skupnosti,' ki jih bodo samoupravni organi interesnih
skupnosti predložili v podpis udeležencem planiranja do 15. junija 1976.
N. B.
TEDNIK - četrtek, 17. junija 1976
3. stran
v občini Slovenska Bistrica je v
zadnjem obdobju opazen močan
porast organiziranih mladinskih
delovnih akcij, katere posvečajo
predvsem gradnji cest in vodovo-
dov, urejanju okolij, gradnji mla-
dinskih domov ali družbeno-poli-
tičnih prostorov za sestajanje v po-
sameznici krajih.
Med mnogimi mladimi brigadirji
pa so v posameznih akcijah števil-
neje vključeni tudi brigadirji vete-
rani ali starejši krajani, katerim in-
teres je, zgraditi v kraju cesto, vo-
dovod ali drugi komunalno potre-
ben objekt s kar najmanjšimi
stroški in veliko mero dobre volje.
Eden najstarejših pa vendar še
vedno aktivnih brigadirjev je Peter
Stefanič iz Slovenske Bistrice, ka-
teri kljub svojim 46 letom ne odreče
povabilu mladih k sodelovanju in
oživljanju brigadirskega življenja v
prvih povojnih letih pri izgradnji
nove Jugoslavije.
Svoje brigadirsko življenje je Pe-
ter Štefanič pričel že leta 1947, ko
je deloval kot sekretar komiteja
ZMS v Poljčanah. Tukaj je pričel
organizirati mlade za prvo največjo
povojno akcijo Brčko—Banoviči,
katere se je tudi sam udeležil. Se
isto leto je skupno z učenci ŽlS
odšel v mladinsko brigado na grad-
nji ceste Celje—Šempeter, kjer je
dobil tudi prvo pomembnejšo za-
dolžitev. Postal je komandir skupi-
ne. Na akciji pa je bil kar dva mese-
ca.
V prihodnjih letih se je delovnih
akcij redno udeleževal, na njih pa
je sprejemal vedno bolj odgovorne
zadolžitve in funkcije. Med drugim
Dve leti
brigadirsliega staža
Petra Stefaniča
je bil brigadir dva meseca pri grad-
nji železniške proge Sežana—Duto-
vlje, kot mladinski aktivist je leta
1957 gradil cesto Ljubljana—Za-
Peter Štefanič
greb. Njegova velika aktivnost pa
ni zamrla tudi v kraju bivanja.
Kot predsednik OK ZSMS
Slovenska Bistrica je bil tudi pobu-
dnik, da so leta 1959 v občini for-
mirali brigado ,,Pohorski bata-
ljon", katera je štela skupno okoli
120 članov iz Nove Gorice. Kar dva
meseca je delovala pri gradnji avto-
ceste Niš—Djevdjelija. V naselju
Bubanj pri Nišu je bila bistriška
brigada proglašena za najboljšo. Se
isto leto pa se je Peter StefaniČ po-
novno vrnil na gradnjo te ceste, iz-
voljen je bil za komandanta nase-
lja, kjer je deloval kar eno leto.
l eta 1961 je bil izvoljen /a profe-
sionalnega mladinskega aktivista
pri OK ZSMS Slovenska Bistrica,
svoje brigadirsko življenje pa je na-
daljeval predvsem z organiziranjem
mladih brigadirjev na področju bi-
striške občine. Krajših delovnih ak-
cij v občini pa se je tudi sam
aktivno udeleževal.
Kljub letom se Peter Štefanič po
svoji dejavnosti ni oddaljil od mla-
dih. Sedaj še vedno aktivno deluje
na področju obrambne vzgoje in ci-
vilne zaščite pri skupščini občine
Slovenska Bistrica, kjer ima dovolj
možnosti, da vsakodnevno prenaša
svoje brigadirske izkušnje v kalje
nju bratstva in enotnosti in izkuš-
nje na področju obrambne vzgojt
mladih na mlajše rodove.
Prepričan je, da bi mladinske de-
lovne akcije, katere danes ponovno
dobivajo svoj pravi pomen v števil-
nih občinah in krajih, dosegale še
večje uspehe in hitrejše premago-
vale pomanjkanje izkušenj iz briga-
dirskega življenja, če bi starejši bri-
gadirji-veterani aktivno delovali
med njimi kot organizatorji in sve-
tovalci.
Tekst in foto: V. Horvat
Društvo kmetov za vzajemno
pomoč
v ptujski občini deluje društvo
kmetov za vzajemno pomoč, ki
ima svoj sedež v Juršincih.
Zaprosih smo predsednika tega
društva, Stanka TOPLAKA, da
nam odgovori na nekaj vprašanj.
Najprej, kdaj je bilo društvo
ustanovljeno?
,,Društvo živinorejcev, tako seje
namreč skraja imenovalo, smo
ustanoviU že leta 1971 na pobudo
naprednih kmetov živinorejcev.
Namen je bil, da si skozi društvo
kmetje zagotovijo vzajemno po-
moč pri živini. Istočasno je bila
ustanovljena tudi zveza živino-
rejcev Slovenije, ki je dajala
strokovno pomoč pri delu
živinorejskih društev."
Katero območje pokriva vaše
društvo?
„Lahko rečem, da celotno
območje Ptujskega polja in
Slovenskih goric, ki spada pod
ptujsko občino. To so krajevne
skupnosti: Ptuj, Markovci, Goriš-
nica, Dornava, Polenšak, Juršinci,
Vitomarci, Trnovska vas, Destr-
nik, Rogoznica in Grajena."
Kako je s članstvom in kakšni
so pogoji za vpis?
„Prvo leto je društvo štelo 450
kmetov, ki so imeli v varstvu 622
govedi. Ze leta 1972 seje število
članov povečalo na 875, glav
živine v varstvu pa na 1.886, Tako
je društvo iz leta v leto številčno
raslo do lani, ko smo imeli 1.128
članov, živine v varstvu pa 2.823,
Letos pa je število članov
nekoliko nižje, prav tako število
živine v varstvu za okrog 500 glav,
dokončnih podatkov še nimamo.
Vse to pa zaradi nelojalne
konkurence zavarovalnic."
Kako to mislite?
,,Zavarovanje živine pri eni ali
drugi zavarovalnici je bilo za
kmeta zelo drago. Zato smo tudi
začeli ustanavljati živinorejska
društva, premijo za zavarovano
govedo pa smo določili 60 din in s
tem kmetu dejansko trikratno
zmanjšali stroške zavarovanja."
Kako je bilo to mogoče?
„Ker smo v društvu dejansko
delali vsi zastonj. Vplačane
premije pa smo uporabili le za
plačilo veterinarskih uslug in za
izplačilo stroškov kmetom, kijih
je prizadela ujma. Z leti so rasle
cene in s tem tudi stroški. Zato je
že v letu 1975 upravni odbor
določil enotno premijo 150 din. S
plačilom te premije je bil
živinorejec oproščen plačila vseh
uslug veterinarski službi, če se mu
je zgodila nezgoda pri živini pa je
prejel odškodnino 10 din po
kilogramu."
V čem vidite nelojalno konku-
renco zavarovalnic?
,,Zavarovalnice so v letošnjem
letu spremenile svoj način
zavarovanja živine in premijo
zniž fc, da je le nekaj višja od
tiste, ki jo ima društvo. To za
zavarovalnice prav gotovo ni
ekonomsko, saj pri društvu
delamo zastonj, plačamo le čiste
stroške. Vendar zavarovalnice
imajo kapital, si lahko to
privoščijo, saj bodo sredstva
dobile drugje, iz druge panoge. Šle
pa so v to pocenitev samo zato, da
bi spodrinile društvo, kije nastalo
prav zaradi tega, da pomaga
svojim članom pri zavarovanju
živine."
Ah mu ni pomagalo že s tem, da
so zavarovalnice morale znižati
premije?
,,Res je, toda nelojalno konku-
renco občutimo v tem, da so
zastopniki zavarovalnic na terenu
omalovaževali društvo, češ, da
nima denarja itd., s tem pa so
kmete odvračali od društva, kar ni
prav, saj je bilo društvo
ustanovljeno prav zato, da bi
kmetu pomagalo in to funkdijo
dosledno opravlja še naprej. V letu
1973 se je republiška zveza
preimenovala v Zvezo kmečkih
društev Slovenije, društva kmetov
pa za vzajemno pomoč. To iz
razloga, ker se kmetje ukvaijajo z
različnimi panogami, kmetijstvo,
živinoreja, vinogradništvo, sadjar-
stvo itd. V novem nazivu pa so
zapopadene vse te dejavnosti."
V javni razpravi je zakon o
združenem delu, ki v svojem
osnutku podrobneje opredeljuje
družbenoekonomski položaj kme-
tov. AU boste tudi v okviru
društva izvedU javno razpravo, in
kaj sploh menite o osnutku
zakona o združenem delu?
„0 javni razpravi v okvini
društva nismo razmišljali, ker
bomo to kmetje opravili v okviru
SZDL po krajevnih skupnostih.
Vsekakor kmetje pozdravljamo
Osnutek zakona o združenem
delu, saj ureja stvari, za katere
smo se zavzemali tudi v okviru
našega društva. Zagotavlja kmetu,
poleg združevanja v kmetijske
zadruge, tudi druge oblike
združevanja. Prizadevali si bomo,
da bomo delo našega društva
čimprej uskladili z določili tega
zakona. Prav gotovo bo k temu
prispeval tudi redni občni zbor
Zveze kmečkih društev za
vzajemno pomoč Slovenije, ki bo
v nedeljo v Juršincih.
Bralce Tednika vabim, da
pridejo v nedeljo v Juršince na
našo po vsebini resnično bogato
prireditev!"
F. Fideršek
Kmečke
skupnosti
načrtneje
Ustanavljanje strojnih,
krompirjevih, melioracijskih in
drugih skupnosti kmetov je vse
prepočasno, preveč stihijsko in
povsod še ne temelji na resničnih
potrebah.
Lani so bile v ptujski občini
ustanovljene tri krompirjeve stroj-
ne skupnosti z 22 člani in ena
melioracijsko proizvodna skupnost
s 6 člani, strojna skupnost za že-
tev, v katero so se združili štirje
kmetijski proizvajalci ter sadjarsko
trsničarska skupnost, ki je bila z
42 člani najštevilnejša. Kmetje se
le s težavo odločajo za pristop h
kakšni skupnosti, saj še vedno
prevladuje med njimi stara misel-
nost, da mora vsaka kmetija imeti
vse stroje. Kmetje bodo morali v
prihodnje narediti na področju
združevanja veliko več, saj tudi
osnutek zakona o združenem delu
daje združevanju kmetov velik
povdarek.	N. B.
PTUJSKI KONCERT
v TOVARNIŠKI HALI
KRATEKSA
v okviru 15. tradicionalnih
delavskih srečanj bratstva in prija-
teljstva sta v Krapini nastopala
tamburaški orkester in folklorna
skupina delavsko-prosvetnega dru-
štva ,.Svoboda" Ptuj. Pomen nju-
nih nastopov je toliko večji, ker
sta program izvajala v tovarniški
hali Krapinske tekstilne industrije
za delavce dopoldanske izmene.
Delavci so z velikim zanimanjem
spremljali koncert tamburaškega
orkestra pod vodstvom Pranca
Hribernika in nastop folklorne
skupine pod vodstvom Cvetke
Glatz. Ob tem velja poudariti, da
je prvič nastopila ptujska folklor-
na skupina in uspešno izvedla pro-
gram belokranjskih, prekmurskih
in štajerskih narodnih plesov. Njen
prvi nastop je pokazal, da je ptuj-
ska folklorna skupina zelo
obetajoča, zato si želimo, da s svo-
jim delom vztrajno nadaljuje.
Izvajanje kulturnega programa v
■tovarniški hali je tudi potrdilo, da
si delavci v tovarnah želijo kultur-
nih prireditev v svojem delovnem
prostoru.
Ob nastopu v Krapini so si člani
tamburaškega orkestra in folklor-
ne skupine ogledali proizvodne
obrate Krapinske tekstilne
industrije, v katerih dela 2.540
delavcev. Zanimiv je bil tudi ogled
muzeja revolucije in najdišča
krapinskega pračloveka na
Hušnjaku.
F. Bagar
OBVESTILO
Obveščamo in vabimo
občane krjge^iie skupnosti
Kidričevo, da se udeležijo
javne razprave o temeljih
družbenega plana občine
Ptuj za razdobje 1976-80,
ki bo v petek, dne 18. 6.
1976, ob 18. uri v avli
osnovne šole Kidričevo.
Vljudno vabljeni!
Na mestnem pokopališču v
Ptuju so se v soboto popoldne, 5.
junija 1976, številni Ptujčani,
borci in aktivisti, poslednjič
poslovili od svojega tovariša,
soborca za samoupravno sociali-
stično družbo, FRANCA KRANJ-
CA, upokojenca iz Muzejskega
trga 1 v Ptuju. V imenu občinske
organizacije ZZB NOV in ptujskih
komunistov se je od njega poslovil
Janko Vogrinec, predsednik ob-
činskega odbora ZZB NOV Ptuj.
Prav je, da se na kratko
seznanijo tudi naši bralci z
življenjsko potjo tega skromnega,
poštenega in zavednega delavca-
proletarča z nad 30-letnim stažem
vZK.
Franc Kranjc je bil rojen 24. 9.
1902 v Korenjaku pri Zavrču v
revni kmečki družini. Želel je
postati kovač, vendar zaradi
težkih okolnosti v prvi svetovm
vojm mu to ni uspelo. Moral je
začeti svojo proletarsko pot kot
nekvalificirani delavec v rudmku,
svojo delovno dobo pa je končal
leta 1959 kot visok okvalificirani
miner v rudniku. Kot upokojenec
se je tega leta tudi nasefil v Ptuju,
kjer je aktivno politično deloval
na terenu, v SZDL in v osnovm
organizaciji ZKS.
Njegova težka življenjska pot.
trdo delo v enem najtežjih
poklicev, mu ni utrdilo samo
žuljavih rok, temveč tudi njegov
značaj, njegovo socialistično
zavest in pripadnost delavskemu
razredu. To je dokazal tudi z
aktivno udeležbo v NOB od
septembra 1943 do končne
osvoboditve. Zaradi tega je bil
avgusta 1945 tudi sprejet v KPJ in
je ostal aktiven komunist vse do
mnogo prerane smrti. Zalirbtna
bolezen mu je tudi preprečila, da
se lani za Dan republike ni mogel
udeležiti srečanja vseh, ki so v
ptujski občini bih 30 in več let
komunisti in aktivni bord za
socializem, ki ga gradimo na
samoupravnih temeljih. Spomin
na to srečanje, knjigo o tovarišu
Titu, je sprejela njegova zvesta
življenjska tovanšica, žena Manja,
ki mu je bila vse življenje v trdno
oporo.
Lik Franca Kranjca, delavca-
proletarca, komunista in borca za
samoupravno socialistično druž-
bo, naj bo spodbuda mlajšim
rodovom, ki bodo gradili družbo
naprej, na trdnih temeljili, ki so
jih pomagale postaviti tudi krepke
roke kopača m minerja Franca
Kranjca. Slava njegovemu spo-
minu!
F. FIDERŠEK
SLOVENSKA BISTRICA:
V	organizaciji občinskega odbora RK je bila uspešno izvedena akcija
zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, saj so zbrali skupno čez
900 kg blaga. V akciji so uspešno delovali tudi mladi člani RK, ki jili niti
slabo vreme niti pozne popoldanske ure niso bile ovira pri zbiranju.
Mnogi odrasli občani pa so s prostovoljnimi prevozi prispevali znaten
delež k uspešnejši akciji Občinski odbor RK bo predvidoma v začetku
juhja zbrana oblačila, obutev in posteljnino razdelil posameznim
občanom in družinan, ki so v težkem sociahiem položaju.
V H
MARKOVCI:
V	počastitev praznika dneva mladosti so v OŠ Bratov Štrafela
sprejeli 65 pionirjev v mladinsko organizacijo. Na svečanem sprejemu je
spregovoril tudi predsednik osnovne organizacije ZSMS v Markovcih,
Marjan Fras in nakazal naloge mladili pri graditvi samoupravne
socialistične Jugoslavije. Po kulturnem programu, ki ga je pripravila
šolska mladina, so novi člani ZSMS prejeli izkaznice z naueljnom.
J. Vršič
M A KO LE:
V	okviru praznovanja dneva mladosti sta osnovna organizacija ZSMS
in TVD Partizan že četrtič zapored organizirala rokometni turnir
mladinskih organizacij z območja občine Slov. Bistrica, Po kakovosti
srečanj je bil turnir uspešen, saj je v zadnjih letili kakovost te športne
panoge močno napredovala. Prehodni pokal OK ZSMS je osvojila ekipa
iz Makol, za ekipami iz Zreč, Oplotnice in Laporja.
VH
OREŠJE:
Tu je bilo izbirno tekmovanje v športnem ribolovu, ki ga ie
organizirala Ribiška družina Ptuj. Zmagal je Franc Terbuc, saj je ujel kar
194 ribic, drugo in tretje uvrščena sta biLa brata Zvonko in Bogdan
Petek, ki sta lujela 191 oziroma 184 ribic. Tekmovalni čas je trajal tri
ure.
if
KIDRIČEVO:
V	četrtek je bila skupna seja občinskega odbora sindikata delavcev
industrije in odbora konference sindikata TGA „Boris Kidrič". Med
drugim so razpravljali o uveljavljanju SOZD UNIAL.
MG
LENART V SLOV. GORICAH:
Občinska' skupščina oziroma njen izvršni svet je predložil vsem
zborom krajevnih skupnosti osnutek dogovora o višini osebnih dohodkov
in drugih prejemkov tajnikov in honorarnih računovodij krajevnih
skupnosti na območju občine. Najvišja osnova mesečnega neto osebnega
dohodka za stalno zaposlenega tajnika KS je predvidena v višini 4.500
dinaijev.
f
PODLEHNIK:
Pionirji osnovne šole Martina Koresa so izdali svoje glasilO'
„.Mladost", katerega vsebino so posvetili predvsem sodelovanju mladih v
oblikah splošnega ljudskega odpora,
NB
PTUJ:
V	četrtek se je sestal izvršni odbor folklornega društva Ptuj. Na seji
so opravili končno bilanco letošnjega kurentovanja, razpravljali pa so
tudi o organizaciji srečanja IjudskDi pevcev in godcev v Markovcih.
MG
SLOVENSKA BISTRICA:
Na osnovni šoli Pohorski odred so letos s posebno slovesnostjo
zaključih tekmovanje za Ingoličevo bralno značko. Sklepni slovesnosti je
prisostvoval pisatelj sam, ki je mladim spregovoril o pomenu tekmovanja
in o svojem srečanju z Ivanom Cankarjem. Med gosti sta bila tudi
pisatelja Janez Švajncer in Nada Gaborovič. Po kulturnem programu je
Ingoličevo bralno značko prejelo 340 učencev te šole, najpridnejši
učenci iz višjih razredov pa so prejeU še knjižne nagrade z avtogrami
pisateljev, ki so bili navzoči na proslavi
Izšla je peta številka .Metalurga, glasila delov nega kolektiva tovarne
IMPOL, ki izhaja v 2.300 izvodih. Vsebino so posvetili predvsem
100-letnici Ivana Cankaga, vohtvam delegatov v TOZD in delovne
skupnosti skupnnili služb v delavski svet delovne organizacije in v druge
organe samoupravljanja, v DS SOZD UNIAL, nadalje so v njem prispevki
o proizvodnih rezultatih in o petih športnih igrah ahiminijašev
Jugoslavije.
4. stran
TEDNIK - četrtek, 17. junija 1976
Prva mednarodna dirka
za Slana
Na prvi mednarodni dirki v
kartingu na kartodromu v Hajdo-
šah je v razredu 125 ccm zmagal
Milan Slana Avtomoto druStvo
Ptuj. Tekmovanja za nagrado
Ptuja se je udeležilo 62 tekmoval-
cev iz Avstrije, Italije in Jugoslavi-
je, v razredu 1(X) in 125 ccm. Dir-
ko si je ogledalo okrog 7(XX)
gledalcev.
Prva mednarodna dirka, ki jo je
pripravilo Avtomoto društvo Ptuj
je uspela, tako z organizacijske kot
tehnične strani, steza novega
kartodroma pa je upravičila vsa
pričakovanja. Nesreče ni bilo
nobene, dirko je zmotila le krat-
kotrajna ploha pred predzadnjo
vožnjo, zato sta bili najbolj
zanimivi prav zadnji vožnji v obeh
razredih 100 in 125 ccm, saj so
sposobnosti posameznih tekmoval-
cev prišle do izraza prav na mok-
rem cestišču, marsikateremu
gledalcu, ki je vztrajal kljub dežju
pa je ob pogledu na drzne
tekmovalce zastajal dih.
Pokale so pobrali Avstrijski in
Jugoslovanski tekmovalci, Italijani
pa so morali oditi praznih rok. Kar
pet pokalov pa so ,,privozili"
ptujski kartisti. Odlično sta
mednarodno preizkušnjo prestala
tudi mladinca Miran Lešnik in
Hvala Dušan.
Tekmovalci obeh razredov so
vozili tri dirke, v vsaki vožnji 18
krogov. Končna razvrstitev na
mednarodni dirki za Nagrado
Ptuja je: v razredu 125 ccm, prvih
šest mest zasedli Jugoslovani Mi-
lan Slana (AMD Ptuj), Kene Cilav-
nik, Karlo Bužan, Borko Skurič,
Slavko Pislak (AMD Ptuj), Anton
I3omitek (AMD Ptuj). V razredu
KX) ccm pa so bili uspešni Avstrij-
ski tekmovalci. Prvo mesto je ne-
pričakovano zasedel Oto Siegfried
pred favoritom Tonijem Zoserl,
drugi je bil Gustav Smetan in šele
tretji Toni Zoserl. Domačin Uroš
l.angerholc je tudi tokrat uspešno
branil domače barve in zasedel
četrto mesto, enako dobro se je
odrezal tudi Dušan Korošec, ki je
zasedel deseto mesto.
Tako je nedeljsko tekmovanje
pod pokroviteljstvom Meso-
kombinata Perutnina Ptuj prineslo
nove ,,mednarodne" izkušnje
organizatorjem Avtomoto društvu
Ptuj ter nove izkušnje in uspehe
domačim tekmovalcev, ki nas tudi
tokrat niso razočarali.	N. B.
Tekmovalci pred startom.
Foto: Langerholc
Po nevihti je bil zadnji krog še posebno napet.
Foto: Langerholc
Občinska strelska zveza je
organizirala 9. maja tradicionalno
tdcmovanje za pokal 1. maja.
Streljalo se je z zračno puSco.
Sodelovalo je 26 pet-članskih ekip
(v mešani sestavi) to je 130
strelcev.
Ekipni vrstni red:
l.SDTurnišče II. 839 kr.
2.	SDTurniščel. 832 kr.
3.	SD Merkator I. 802 kr.
Najboljši posamezniki:
1. Štefan Skok (Tur.) 184 kr. od
200 možnih
2.	Ivan Ratejc (Tur.) 175 kr.
3.	AdolfM^ielač (Tur.) 171kr.
4.	Mirko Veronek (Tur.) 168 kr.
5.	Junj Laniut (Kid.) 167 kr.
V soboto 12. junija je bilo
občinsko prvenstvo z vojaško
puško (200 m). Tekmovanje je
bilo ekipno in posamezno za
člane.
Vrstni red ekipno:
1.	SD Turmšče I. 507 kr.
2.	SDTurniščel. 471 kr.
3.SD Turnišče II.468kr.
4.	SD Jože Lacko 457 kr.
5.	SD Kidričevo 447 kr.
Posamezne uvrstitve:
1.	Slavko Gole 137 kr. (Tur.)
2.	Peter Vrtič 136 kr. (Žel.)
3.	Adolf Milielač 134 kr. (Tur.)
4.	Ludvik Pšajd 132 kr. (Kid.)
5.	Štefan Skok 130 kr. (Tur.)
Na vojaški puški je sodelovalo
54 strelcev. V nedeljo 13. junija je
bilo izvedeno občinsko prvenstvo
v MK puško za članice in člane.
Tekmovanja se je udeležilo 48
strelcev in 5 strelk.
Ekipni vrstni red - članice:
1. SD JL- Izbira 270 kr.
Posamezna uvrstitev:
1.	Zdenka Skok (Turnišče) 237
kr.
2.	Marjana Kovač (Kidričevo) 230
kr.
3.	SUVa Brumen (JL-Izbira) 98
kr.
Člani ekipno:
1.	SD Turnišče L 945 kr.
2.	SD Kidričevo 864 kr. ■
3.	SD Turnišče U. 861 kr.
4.	SD Jože Lacko 834 kr.
5.	SD AGIS (TAP) 765 kr.
lani posamezno:
1.	Adolf Miltelač (Tur.) 24 3 kr.
2.	Stanko Pulko (Tur.) 24 3 kr.
3.	Ivan Ratajc (Tur.) 234 kr.
4.	Slavko Gole (Tur.) 232 kr.
5.	.\lbin Vrbnjak (Tur.) 226 kr.
AM
V soboto, 19. junija bo v
Podlehniku tradicionalno srečanje
novinarjev Slovenije in tudi gostov
iz drugih republik. Med prvimi so
se letos prijavili za ribiSco
tekmovanje novina^i RTV Ljub-
ljana, Krila Armije iz Beograda in
novinaiji revije Mladina. Prijav-
ljenih je več tekmovalcev kot
katero leto doslej, kar pomeni, da
so se novinarji na preteklih dveh
srečanjih dobro počutili med
lepimi haloškimi griči ob pod-
le hniškem jezeru.
Za letos je organizacijski odbor
pripravil sprejem udeležencev od
8. do 9. ure, od 9. do 11. ure pa
bo tekmovanje v športnem
ribolovu, ki ga bodo vodili sodniki
Ribiace družine Ptuj, ki vsako leto
z velikim razumevanjem pnskoči
na pomoč pri izvedbi tekmovanja.
Ob 12,30 bo podelitev nagrad in
priznanj najboljšim ekipam in
posameznikom, najuspešnejša eki-
pa pa prejme prehodni pokal, ki
ga je že dvakrat zapored osvojila
moška ekipa Radia Ptuj.
Letos bo, glede na število
prijavljenih konkurenca zelo
močna, zato bo morala ekipa
Radio—Tednika zastaviti vse sile,
da še tretjič osvoji pokal in ga
dobi v trajno last. Novinarji se
bodo pred samim tekmovanjem
seznaniU s potekom in rezultati
lanskega srečanja, saj je organi-
zacijski odbor poleg nalepk in
značk pnpravil še obširno
brošuro.
Srečanje novinarjev je orgam-
zirala sekcija novinaijev-ribičev ki
deluje pri Ribiški družim Ptuj,
pokrovitelj letošnjega tekmovanja
pa je Trgovsko podjetje IZBIRA
Ptuj.
N. P.
Novinaiji v vlogi ribičev na lanskoletnem srečanju.
Foto: J. Slodnjak
Medobčinska nogometna liga
v 10. kolu MNL Ptuj, kije bilo odigrano v nedeljo 13.junija 1976
ni bilo večjih presenečenj. Edino je morda pripravilo Kidričevo, ki je
dokaj visoko porazilo vodečo llajdino. V ostalih srečanjih je uspelo
Apačam iztržiti točko v Makolali, sicer pa so zmagala moštva iz sredine
lestvice. Tako je ostalo še vedno odprto vprašanje, kdo bo izpadel.
Najtežje bo vsekakor Rogoznici, Stojncam in Apačam teoretični
kandidat pa so tudi Makole.
Rezultati:
Zlatoličje-Markovci 3:1, Hajdina-Kidričevo 2:5, Grajena-Gerečja
vas 3:1, Skorba-Stojnci 9:3, Makole-Apače 2:2, Videm-Rogoznica
5:4.
LESTVICI
Pari zadnjega 11. kola 20. junya 1976:
Markovci-Videm, Makole-Rogoznica, Apače-Skorba, Graje-
na-Stoj nci, Gerečja vas -Hajdina, Kidričevo-Zlatoličje in zaostala
tekma Apače-Gerečja vas, ki bo v četrtek 17. t. m. v Apačah ob 17. uri.
V „B" skupini pa sta bili odigrani zaostali srečanji in bo
Tržec-Lovrenc (2:7) in Leskovec-Lovrenc (3:2). Tako je ostala lestvica
nespremenjena. Ker iz „B" skupine ne bo izpadlo nobeno moštvo, bo po
vsej verjetnosti v naslednji sezoni diskvalificirano moštvo Gorišnice ,.B"
in to zaradi nediscipline in nešportnega vedenja. Dokončen sklep bo
sprejela komisija MNL Ptuj v ponedeljek 21. t. m.	T. R.
KOŠARKA
Ruše-Drava 67:76 (31:36)
Drava je v derbiju kola z
neposrednim tekmecem za I.
mesto v Rušah z odlično in
prepričljivo igro nadigrala doma-
čine. Razigrani Dravaši so si
ustvarili že v začetku zadostno
prednost, vodili so tudi s 15 koši
razlike. Tokrat se je v napadu
izkazal Filipič, ki je bil
nepogrešljiv v metih od daleč, v
obrambi pa je visoki Dobrijevič
spravljal domačine v obup z
odličnimi blokadami.
Drava sije utrdila na 1. mestu in
vodi s 4 točkami razlike, tako da
lahko pričakujemo, da se bo
uvrstila v višje tekmovanje. Koše
za Dravo so dosegli, Filipič 22,
Bedrač 8, Šerona 12, Z. Marčič
10, M. Marčič 11, Srečkovič 2,
Dobrijevič 11. Pri domačinih pa
Pranje 4, Mrakič 6, Lobnik A. 29,
Filipi 4, Lopič 16 in Lobnik L 8.
Pred 100 gledalci sta tekmo
vodila odlična sodnika Tkane iz
Ljubljane in Koštomaj iz Celja.
V soboto igrajo košarkaši v
dvorani MLADIKA z ekipo
Ljutomera.
Avtorji popularne
TV nadaljevanke v Ptuju
v organizaciji kultume skupnosti Ptuj bo v soboto zvečer,
19. junija 1976, na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju
velika narodno zabavna glasbena prireditev TV nadaljevanke
,3ALAŠ U MALOM RITU'\ Ptujskemu občinstvu se bodo
predstavili igralci in pevci trenutno n^bdj popularne in
priljubljene melodije, skupno z ansamblom Danila Daniloviča
„Daniluaca".
Prireditev v Ptuju bo v soboto ob 20. uri, pred tem, ob 17.
uri pa bo ista skupina nastopila v Kidričevem.
Igralci iz TV nadaljevanke ,3alaš u Malom Ritu" se bodo
predstavili ptujskemu občinstvu.
Poudarek zdravju v skrbi za naše
najmlajše
Kot je Snegulčica pripravila bele
posteljice svojim palčkom, tako
mično je pripravila osebje RK Ma-
ribor v počitniškem domu Punatu,
pod vodstvom skrbne tovarišice up-
ravnice Toplakove, za svojih 230
malčkov, snežno bele, skrbno pri-
pravljene posteljice v prenovljenih,
zračnih in sončnih spalnicah. Polne
tri tedne jih bodo uživali. Požrtvo-
valne vzgojiteljice jim z velikim ve-
seljem zjutraj pomagajo, da pride-
jo čisti, počesani in urejeni k zajtr-
ku — po tem, ko so na prostranem
igrišču že opravili jutranjo gimna-
stiko, razgibalne vaje.
Vsak malček je bil ob prihodu v
Punat skrbno pregledan in stehtan
v tukajšnji zdravstveni ambulanti
pri dobrodušni in prijazni zdravni-
ci.
Vsi smo zadovoljni, da doslej še
ni bilo nobenih obolenj in resnejših
nevšečnosti, tako, da bolniške sobe
še kar naprej — samevajo.
Z velikim veseljem se malčki s
svojimi vzgojiteljicami odpravijo
na plažo ali na sprehod z okusno
malico v vrečicah. Cas kopanja do-
loči zdravnica, ko se je o tempera-
turi zraka in vode osebno prepriča-
la. Lična in čista ogrinjalca jih za-
ščitijo pred opeklinami nežne ko-
žice na hrbtu in po ramenih nama-
zanih z oljem. Glavice pa pred
pekočim soncem ščiti slamnik ali pa
rutice.
V kolektivnih igricah, v katerih
so zaposleni prav vsi malčki, kmalu
mine čas do okusno pripravljenega
kosila. Do 15. ure sladki počitek jih
zopet osveži za pot na plažo in v
vodo.
Odlično jim gre v slast večerja,
nato pa še večerna toaleta in smuk
v postelje do 7. ure zjutraj.
Ko se je bližal naš najlepši praz-
nik — Dan mladosti, so posamezne
skupinice ribic, zajčkov, sončkov,
marjetic idr. skrbno pripravljale
kulturni spored, ki se je izvajal ob
petju, harmoniki in kresu, za kate-
rega so pridno nabirali storžke.
Čimbolj veselo in prijetno mora bi-
ti na predvečer Dneva mladosti, za
rojstni dan našega ljubljenega vo-
ditelja tovariša Tita, ki tako ceni in
ljubi mladino, mladina pa njega.
Ves čas bivanja ob morju uživajo
naši malčki vse dobrine za njihova
šibka telesca: hrano, morski zrak,
vodo, sonce. Prav posebno pa še
vso prijaznost, ljubeznivost in pri-
srčnost vseh nas ki smo z njimi. Ta
ljubezen pa velja še posebej za tiste
revčke, kateri je doma žal ne obču-
tijo, kjer vlada alkohol in nesloga.
Zato pa naj bo naš malček vsaj zdaj
zadovoljen in srečen.	L. A.
TEDNIK - četrtek, 17. junija 1976
5. stran
Juršinski
pionirji
vCafcovcu
Mladinski pevski zbor osnovne
šole Juršind je, pod vodstvom
Rudija Mohorka, sodeloval na VI.
reviji mladinskih pevskili zborov
osnovmh šol iz občin Cakovec,
Koprivnica, Krapina, Ormož, 1'tuj,
Slovenska' Bistrica in Vaiaždm, ki
je bila v Cakovcu. Na reviji so
sodelovali najboljši mladinski
pevski zbori, zato so mladi
juršinski pevci imeli toliko bolj
zahtevno nalogo, ki pa so jo zelo
dobro opravili in tako častno
zastopali občino Ptuj. Zapeli so
kot slavčki, zato smo na njihov
račun slišali mnogo pohval, to pa
je tudi najlepše pnznanje.
Poleg njih sta iz Slovenije
sodelovala mladinska pevska zbora
osnoviiDi šol Ormož in Poljčane,
ki sta prav tako doživela topla
priznanja poslušalcev in sodelujo-
čih mladinskih pevskili zborov SR
Hrvatske: Juršinski pioniiji so v
spomin na sodelovanje na reviji
poklonili osnovni šoli ,Martin
Puštek" v Cakovcu malo sloven-
skogoriško prešo, ki so jo izdelali
pri tehničnem pouku.
Revija mladinskih pevskili zbo-
rov osnovnih šol bratskih občin se
organizira vsako leto v okviru
tradicionalnih delavskih srečanj
bratstva in prijateljstva, lam je bila
revija v Ptuju, prihodnje leto pa
bo v Koprivnici.
Po nastopu v Cakovcu so
juršinski mladi pevvd obiskali
mesto Varaždin, kjer so si ogledah
znano zbirko žuželk, varaždinsko
pokopališče, spomenik padlih
borcev NOV in ob koncu še
nacionalni park v Opeki pri Vinici.
Besedilo in slika: F. Bagar
Mladi pevd iz Jur^nec so se poklonili spominu padlih borcev
NOV na varaždinskem pokopališču
Se o premieri pesem klopotcev
Dosti je bilo že povedanega pa
še kljub temu ostaja polno misU,
kijih bo treba še razpresti. Pesem
klopotcev, igro, ki so jo uprizorili
dijaki šolskega eentra za gospo-
darstvo in upravo Jože Lacko Ptuj
kot svoj prispevek k obeležjem
Cankarjeve 100-letnice, bo še
dolgo živela med ljubitelji
odrskega nastopa. Čeravno gre
pohvala vsem igralcem, pa
moramo izvzeti nesporni igralski
talent Sonje Roginove, kakšnega v
naši sredi že dolgo nismo imeli.
Prav je, da se ob tem zamislimo.
Sonja kot mlada igralka potrebuje
močno oporo v strokovnem
pogledu. Ne smemo dopustiti, da
se njen talent ,4zgubi' . Prepričana
pa sem, daje ena od tistih igralk,
o katerih bomo v bodočnosti še
slišali.
MG
Sonja Roginova (desno) v vlogi Lize
»PTUJSKI CIRKUS"
Imeli smo priliko ogledati si
slavni Cirkus, ki je v mesecu
maju gostoval v l^tuju. Artisti
so dobili dovoljenje, da lahko
postavijo šotore in predvajajo
predstave, seveda pa je bilo
potrebno odšteti določeno
vsoto za uporabo zemljišča.
Predstave so stekle, konji,
klovni in artisti so zabavali
staro in mlado, in po nekaj
dnevnem gostovanju so vrli
cirkusanti spakirali cule, šila
in kopita kot pravimo in
odšli.
Vendar je cirkus ostal, če
lahko temu tako rečemo,
ostanki krme za živali, njihovi
iztrebki, prazne konzerve, pa-
pir in podobni odpadki. Ostal
je velik kup gnoja in to skoraj
pod okni stanovalcem novo
zgrajenega naselja.
Padel je dež in nato je
zopet posijalo sonce, odpadki
pa gnijejo in že kar lepo
zaudaijajo. Nihče ne ve kdo je
pristojen, da to smetišče po-
čisti, pa čeprav bo minil že
mesec dni. Da bo cela stvar še
lepša, so postaviU Luna Park
na istem prostoru,ki tradicijo
vneto neguje.
Živimo v 20. stoletju, bo-
rimo se za čistočo, proti
onesnaževanju človekovega
okolja, organiziramo akcije
čiščenja parkov, nasadov, goz-
dov itd. Čudovit je pogled na
to smetišče, da o morebitnih
okužb alt sploh ne bi pisali.
Sprašujemo se, kaj dela
sanitarna inšpekcija, če že
krajevni moge ne najdejo
pravega izhoda.
Vaš vrli meščan!
Fotografija nam zgovorno pri-
kazuje stanje, komentar pa ni
potreben.
Pa brez zamere
Srečanje
600 mladih
ljubiteljev
pesmi
Preteklo soboto 5. junija 1976 je
bilo v avli osnovne šole Pohorski
odred Slovenska Bistrica, tradicio-
nalno srečanje pevcev in godbeni-
kov osnovnih šol občine Slovenska
Bistrica.
Srečanje je organizirala občinska
izobraževalna skupnost, posvečeno
pa je bilo praznovanju 35-letnici
osvobodilne fronte in 100-letnici
rojstva Ivana Cankarja. Letošnje
srečanje se uvršča med doslej
najuspešnejše, tako po ocenjevanju
pevskih kvalitet vseh zborov in or-
kestrov, kot tudi po številu udele-
ženih zborov in pevcev. Na odru,
dobro obiskane osnovne šole v
Slovenski Bistrici se je zvrstilo 25
otroških in mladinskih pevskih
zborov s skupno 600 pevci.
Med posebne privlačnosti teh
srečanj se že vsa leta uvršča zdru-
ženi nastop vseh pevskih zborov,
udeležencev revije, katerega je v
programu dopolnjevala sindikalna
godba na pihala, delovnega kolek-
tiva IMPOL Slovenska Bistrica.
Tekst in foto: V. Horvat
Skupni nastop šolskih pevskih zborov občine Slov. Bistrica.
Foto: V. Horvat
8. nadaljevanje
TRUPLA TUDI V BUNKERJU
Poldka je povedala, kako so naslednji dan ljudje prihajali na po-
gorišče, brskali po njem, da bi morda še našli kako uporabno stvar.
Obokane kleti ogenj ni uničil, le leseni hrastov prag je počasi še tlel.
Ljudje so zaduhali, da od tlečega praga pod vhodom v klet prihaja
smrad po ožganih laseh. Odrinili so prag ... in pod njim se prikaže
vhod v bunker prehodne bolnišnice. Z vžigalicami posvetijo v temno,
grozečo odprtino bunkerja in v njem zagledajo trupla štirih ljudi . . .
Truplo najstarejšega Sagadina je ležalo prav pod kletnim pragom.
Na glavo so padali ogorki tlečega lesenega praga, kar je tudi povzročalo
prej omenjeni smrad. Vsa štiri trupla so ljudje spravili iz bunkerja in jih
položili v prešo. Posamezniki so v bunkerju našli tudi pištole in si jih
prisvojili. Te so namreč imeli pri sebi Očka, Gojko in Jožek. Nekateri
so tudi širili govorice, da je v bunkerju bilo še marsikaj, vendar dvo-
mim, da bi bilo, razen zdravil in sanitetnega materiala, saj so si vsi, ki
so našli smrt v bunkerju poskušali z umikom v bunker rešiti le gola živ-
ljenja.
Žalostno in grdo se mi zdi, še danes ne morem razumeti ljudi, ki so
bili tedaj še tako zaslepljeni, da so še tedaj verjeli v nemško zmago, da
so tako nasedali nemški propagandi. Ni bilo dovolj, da so vsa štiri leta
izdajali partizane in aktiviste OF nemški policiji in njenim agentom, se-
daj, samo 26 dni pred dokončno osvoboditvijo, so šli izdat še te štiri
žrtve fašizma. Takoj, ko so mrtva trupla potegnili iz bunkerja, so poe-
dinci pohiteli v uro hoda oddaljene Makole in prijavili nemški policiji
najdbo še štirih trupel.
Policisti so ponovno prišli v Sreče, pregledali mrtve in ugotovili
njihovo identiteto. Potem so izkopali nedaleč od pogorišča, ob robu vi-
nograda, plitvo jamo. Vsa štiri trupla so še zvezali z žico, jih vrgli v ja-
mo in z zemljo malo pokrili.
Poldka mi je takrat še povedala, da je bila sama na Sagadinovem,
da je hodila po sobah in da je bila tudi v kleti, odkoder so ljudje odna-
šali vse, kar se je dalo. Hodila je tudi mimo bunkerja prehodne bolniš-
nice, čeprav zanj ni vedela. Hudovala se je, zakaj ji ljudje, ki so bili v
bunkerju niso dali kakega znaka, ker je zatrjevala, da bi jih ona bila
lahko rešila. Pravila je, da so bili nemški vojaki že tako pijani, da sploh
niso pazili na to, kdo prihaja in kdo odhaja iz hiše . . .
Pri tem pač je, draga Poldka, pozabljala, da so ti rablji, ti nemški
policisti bili dobro šolani, takorekoč šolani za zločine. Naivno bi bilo
misliti, da so se res vsi vojaki in policisti napili, ali ni bila tisto samo ka-
muflaža, da so lahko detektivsko izvežbane oči zločinca bolj neovirano
spremljale vse, kar se je dogajalo v hiši in okrog nje. Vsako sumljivo
osebo bi bili aretirali. Poldka je bila preveč neizkušena, lahko bi rekla
naivno poštena in je druge sodila po sebi. Pri tem je pozabljala, da se je
naslednji dan našel izdajalec, ki je odhitel v Makole prijavit policiji celo
mrtve žrtve narodnoosvobodilnega boja. Prej pa je morda ta isti človek
pomagal spravljati trupla iz bunkerja in morda seje celo ,,zgražal" nad
zločinom. Iz tega lahko sklepam, kako bi bilo, če bi Poldka bila posku-
šala spraviti ljudi iz bunkerja. Ali se ne bi med civilisti znašel kdo, ki bi
nemškemu policistu celo s prstom pokazal: ,,Vidite, to je bandit!?"
Kaj bi bilo, prav gotovo bi zopet zaropotale strojnice.
Dolgo v noč sem se pri Skrbiševih pogovarjala o vseh okolnostih
nemškega napada in zločina na Sagadinovi domačiji. Poldka je pripo-
vedovala, kar je zvedela od ljudi, kako so ti videli nemške vojake in po-
liciste, kako so v zgodnjih jutranjih urah iz več smeri šli proti Srečam.
To mi je dalo sklepati, da je izdajalec moral biti domačin, ki je dobro
poznai vso okolico Srec, saj je bila vsaka stezica uporabljena za obko-
Ijevanje hiše, kar je lahko le delo domačina. Ljudje so videli kolone, ki
so šle čez Mostečno, mimo Skrbiševih, čez Pečke naravnost proti Sre-
čam, po poti med Pečkami in Strugo proti Srečam, iz Majšperka po Sa-
vinjskem proti Srečam in iz smeri Sesterž po gozdni poti proti Srečam.
To potrjuje, da je na 8 ljudi, ki so bili na Sagadinovem šlo najmanj sto
dobro izvežbanih in izšolanih ljudi, policistov, ki so napadene povrh še
presenetili speče. Iz takega obroča bi se še miš težko prebila, kaj šele
človek.
KAKO NAJTI SINA?
Šele proti jutru sta odšli Skrbiševi spat. Meni ni bilo do spanja.
Mislila sem, kako izpeljati načrt, ki sem ga imela. Predvsem me je skr-
belo, ali bom našla sina še živega, ali morda že mrtvega? Poldka mi je
povedala, da je tisto silovito streljanje na Sagadinovem, ki jo je prebu-
dilo iz sna, bilo namenjeno tistim, ki so pobegnili. Streljanje je trajalo
okrog pol ure. Kaj se je zgodilo s pobeglim, Poldka ni vedela povedati.
Ko sem Skrbiševima prej povedala, da grem zgodaj zjutraj naprej, sta
me obe opozarjali na previdnost pred nemškimi zasedami, ki so baje še
vedno v okolici Srec, čakale na ,,bandite". Ker nemške zasede ves te-
den niso ujele nobenega partizana v Srečah je samo dokaz, kako je ob-
veščevalna služba delovala, da so kurirji in pripadniki VDV, katere je
prej pot vodila skozi Sreče, pravočasno poiskali drugo pot.
V soju petrolejke, v mali sobici pri Skrbiševih napišem dvoje pi-
sem. Prvo je bilo namenjeno Metodu Skamliču, vodji nakladalne po-
staje žičnice tovarne strojil Majšperk na Medvecah; drugo pismo pa
sem naslovila na Vinka Dolenca, delavca te nakladalne postaje. V pi-
smih sem vsakega posebej obvestila, da sem na Pohorju zvedela za ne-
srečo Sagadinovih v Srečah in ju prosila, če kateri ve, kje se nahaja
Tine, ker moram nujno priti z njim v stik. Obema sem tudi sporočila,
da pridem enkrat ponoči na Medvece in ju prosim, da mi po možnosti
uredita srečanje s Tinetom in če je le mogoče, naj Tineta tudi obvestita,
da pridem.
Preden sem se zgodaj zjutraj poslovila od Skrbiševih, prosim
Poldko, da obe pismi odnese na Medvece in ju izroči naslovnikoma.
Zabičala sem ji tudi, da naj bo previdna, naj ima primeren izgovor za
pot in da naj v primeru nevarnosti pismi uniči. Ce ne bo mogla do
Skamliča, ker je tam vedno precej ljudi, naj obe pismi odda pri Dolen-
cu ali pa njegovi ženi Veroni. Takrat sem Poidki tudi izdala skrivnost,
kdo sem in ona mi je obljubila, da bo nalogo v redu opravila.
Dalje prihodnjič
Zidovi od okupa-
torja požgane Sa-
gadinove domači-
je-
Arheološka najdišča
OBREZ PRI SREDIŠČU
Ime te vasi je zapisano v seznamih arheoloških najdb treh
muzejev — ptujskega, mariborskega in dunajskega, najti pa ga je tudi
v nekaterih zgodovinskih časopisih. Za kaj torej gre? Najprej za vrsto
kamnitega orodja iz mlajše kamene dobe pred štiri tisoč leti, ki so ga
našli na raznih krajih in ga hranijo v muzejih. Vsaj en tak predmet je
tudi v domačih rokah pri Novakovih v Libanji, za drugo sekiro pa je
znano, da jo je bil nadučitelj Šalamun nekoč zavrgel.
Kot vidimo na risbi so te po naključju zbrane najdbe pestra
zbirka kamnitega orodja od sekire in kladiva do dleta in brusa. Ce bi
bilo vse to pobrano na istem mestu, bi tam zagotovo našli še druge
sledove te najstarejše obreške naselbine, a žal ni tako. Le za dvoje
predmetov se vsaj približno ve, kje so ju našli. To je kladivo (v
spodnjem levem kotu), ki so ga Kunstovi našli na svojih njivah in
potem uporabljali kot utež pri vrvi za konje v hlevu, dokler ga niso
podarili muzeju. Novak pa je svojo sekiro našel v prodiščih ob Dravi,
kjer je nakladal gramoz. Tja jo je od nekod naplavila že Drava in tako
zgodovinarjem še ni dano, da bi mogli razložiti: na tem in tem mestu
v Obrežu je bila vasica že v kameni dobi.
To bi bilo prvo poglavje najstarejše zgodovine Obreža. Iz
naslednjih obdobij prazgodovine — bronaste in železne dobe, ni
znanega prav nič. Gotovo so pradavni ljudje tudi takrat hodili tod, že
ko so ob Dravi prodirali proti zahodu, a sledov za njimi ni ostalo
nobenih — ali pa niso najdeni.
V rimski dobi se je potem tu pojavilo novo življenje. Ze res, da je
velika cesta iz Ptuja proti Donavi peljala nekoliko mimo — pod
Humom proti Salovcem, a navsezadnje ni izključeno, da je kakšna
pot vodila tudi bliže Drave proti Središču, kjer so našli ostanke
rimskih stavb in nato dalje proti vzhodu. Ze stara poročila govore o
tem, da so ,,med Ormožem in Središčem" našli rimske miljnike, ki so
jih žal vse razbili in ni nujno, da so bili vsi izpod Huma, saj je tako
zapisano le o enem samem.
Najbolj zanesljiv podatek o prebivalcih Obreža v rimski dobi so
njihovi grobovi. Doslej so jih našli na dveh mestih in obakrat najprej
po naključju. Ko so namreč okrog leta 1903 na terasi nad vasjo
Ravšlovi pričeli krčiti del gozda, da bi pridobili nove njive, so našli
prvi grob. Najprej so naleteli na velik kamen iz peščenca, ki je
pokrival vase ugreznjeno svinčeno krsto. Ko so brskali po njej, so
baje našli še zobe, oljno svetiljko, ,,svetlo krogljico", zaponko in
novec. O najdbi so poročali muzeju v Gradec, kamor so nato
odpeljali krsto in najdbe, muzejski arheolog pa je kopal dalje in našel
še osem grobov z glinastimi žarami. Vse, kar se je v Obrežu na tem
pokopališču našlo, je torej spravljeno v graškem muzeju. Koliko je v
resnici grobov, se ne ve, ker tam pozneje niso več raziskovali.
Drugi grob iz rimske dobe so našli leta 1953 na njivi ,,Prečnici"
južno od ceste proti Središču. Tudi tu so ob jesenskem oranju
pripravljali njivo za novo setev in pri tem s plugom zadeli na dobrega
pol metra veliko skrinjo iz apnenca, ki je imela 7 cm debele stene.
Pepelnica je bila pokrita z okrašenim kamnitim pokrovom. Ko so ga
odprli so našli v njej poleg pepela še dve glinasti posodi — nagubano
čašo iz črne gline, v kateri so bili ostanki kosti ter okroglasto posodo z
ozkim vratom. Vse te najdbe so sedaj shranjene v muzeju na Ptuju.
Ker tam okoli niso dalje razkopavali, se še ne ve, ali gre za en sam
grob ali pa tudi za drugo rimsko pokopališče. V vsakem primeru pa
manjkajo k obema grobiščema pripadajoča domovanja tedanjih
ljudi. Nič ni bilo čuti, da bi bili domači pri delih na polju ali doma
kdaj naleteli na stare zidove, kakršne so našli in raziskali na
,,Cirkvici" pri Središču. Morebiti pa so ostale tu samo lesene hiše, od
katerih se le malo ohrani. Zanimivo pa je, da so v tako malem kraju
našli rimske grobove različnih vrst — navadne z glinastimi žarami v
preprosti jami. takega s kamnito in drugega s svinčeno krsto.
Najmlajša zgodovinska zanimivost Obreža je prostoren okop na
robu terase v gozdu nad vasjo, o katerem ni znano, kdaj je nastal in
čemu so ga uporabljali.
Stanko Pahič ;
6. stran
TEDNIK - četrtek, 17. junija 1976
Kot ste • lahko prebrali, sem zadnjič od osnutka družinskega
samoupravnega sporazuma tako globoko zabredel v družinsko spolno
vzgojo, da semse šele danes, po 14 dnevili lahko spet oglasil. Tovariš
urednik mi je namreč rekel, da mora dati prednost razpisom, zato jaz in
drugi mladi dopisniki sploh ne pridemo v poštev.
No, ker sem v zadnji številki toliko prebral o razpisu vseh naših šol
in o poklicili, ki jili bodo kadrovsko štipendirali, sem se tudi jaz globoko
zamislil,- kam se naj jaz vpišem, ko bom enkrat ta pravi „midi" maturant
naše osnovne 8-letne akademije. Pri tem mi je pomagala vsa družinska
skupnost, saj mami, ki redno čita Tednik, pravi, da je usmerjeno
izobraževanje skrb vse družbe, družina pa je njena temeljna celica.
Ta družbena pomoč pri usmerjenem izobraževanju moje
osem-etkarskc 'osebnosti se je održala v tem, da mi je dedek svetoval, da
naj grem študirat za uradnika, ker da bo še administracija dolgo časa
,,bog in batina" v svetu ciklostibiega načina urejanja zadev. Babica je
želela, da bi imeli v hiši enkrat dohtarja ali zdravnika. Oči, kije bil na
zdravljenju pa pravi, daje medicinskasestra, zlasti višja, pa tudi srednja s
prakso, • mnogo bolj univerzahio zdravstveno podkovana kot pa sam
zdravnik, zlasti če je specialist. Ker medicinski sestre (bratov medinska-
srednja ne pozna) nočem biti, babicin predlog ni bil sprejet, ker je do
zdravnika preveč težavna in naporna pot.
Oči je predlagal, da naj kar nadaljujem s tem posebnim
dopisništvom, dokler ne bom postal polnoletna in s tem pravno
odgovorna oseba, ko se bom lahko novinarsko profesionaUziral. Biti
novinar, to je bomba, ker se lahko delaš najbolj pametnega. To laliko
dokazuješ črno na belem, po potrebi pa še v barvnem tisku, če
črno-belitn trditvam kdo ne veijame.
Mami je temu predlogu odločno nasprotovala. Pravila je, da v službi
in v družbi (mislim a la šank družbo ali pa ekspreskafe omizje), pogosto
sliši gotove neodgovorno odgovorne občane, ki udrihajo po novinarjih, ki
so bojda vsega krivi, če kje kaj ne klapa, oprostite izrazu, mislil sem
napisati, če kje kaj ne gre tako kot si je nekje nekdo nekaj zamislil ali
nekje predvideval, da bi nekaj nekje tako moralo biti.
Okrog tega problema se je potem v naši družini razvila vroča
razprava, kaj je tisto nekje, o čemer zna vsak govoriti, da nekje nekaj ne
gre kot bi nekje moralo, samo nihče ne ve, kje je tisti nekje. Rezultat te
razprave pa je bil večinski družinski pogojni predlog, da bi glede na mojo
komplicirano osebnost bila najkrajša pot do kariere, če se družbeno
profesionaUziram, Talcrat bom tudi po novinarjih lahko udrilial. ..
Meni ta predlog ni dišal, tršica bi rekla, da ni ustrezal, največ ljudi
pa kvasi, da mu nekaj ne odgovaija. Najbolj hecno, oprostite smešno, se
mi je zdelo v prodajalni Peko, ko je ena močno make up predstavnica
nasprotnega spola rekla, ko je preizkušala čevlje: „Ti čevlji mi sploh ne
odgovajjajo." Jaz pa sem razločno slišal, da so ji odgovajjali, saj so
močno škripali, ko je delala preizkusne korake.
Torej, meni tisti predlog ni ustrezal, zato sem individualno soglasno-
sklenil, da se bom šel, ko bo čas zrel in razpis objavljen, učit za
radioaktivnega tehnika. Ne gre mi namreč v glavo prej omenjena
razprava, da nekje nekaj ne gre tako kot treba, nihče pa ne ve kje tisti
nekje je, ki je nekje kriv, da nekje nekaj ne gre. Mislim, da bom kot
radioaktivni tehnik z ustrezno tehniko že lahko ugotovil iz katerega
punkta tisti nekje izžareva. Do tega pa je še dolga pot, zato upam, da ne
bom prišel prezgodaj. Drugič več, vaš posebni dopisnik!
JABLANA
Že cvetijo jablane,
jablane visoke
in kličejo čebelice,
da jih opraše.
Ko jablane dobile
so rdeče sadeže,
prišli so ljudje
in obrah jih.
Zdaj stojijo jablane
same vse zapuščene
in čakajo na čas,
ko bodo spet cvetele.
Marjetka Kafel,
5/b,0Š Majšperk
IVANJŠČICA
Včeraj smo bili na sprehodu. Sli
smo proti igrišču. iVled potjo smo
nabirali cvetice. To so bile zvon-
čnice, marjetice, detelja, kozja bra-
da, ivanjščica in druge.
Ivanjščica ima v zemlji koreniko.
Iz korenike zraste steblo. Po steblu
poženejo listi. Na vrhu je bel cvet.
Na sredini cveta so rumeni praški.
Na prašnike sedajo čebele in me-
tulji. Čebele v čebelnjaku prede-
lujejb prah v med. Ivanjščico imam
rad zato, da si olepšam d om.
Franček Gornjec, 3/b,
0§ Juršinci
CANKARJEVA BESEDA
V sredo, 28. aprila je bila v
dvorani TGA Kidričevo proslava v
spomin Ivana Cankarja ob stolet-
nici njegovega rojstva. Celotno
leto je posvečeno njemu, človeku,
ki je v svojih delih razkril ljubezen
do bližnjega in domače grude.
Najprej sta govorila predsednika
TGA Kidričevo in občine Ptuj. Ko
sta končala, sta podelila najbolj-
šim delavcem v gradnji socializma
in samoupravljanja nagrade. To so
bili srebrni venci za delo, ki jih je
za naše krajane dodelil tovariš
TITO.
Z odlomki iz Cankarjevih del so
se nam predstavili učenci naše
šole. Glasba in diapozitivi so še
olepšali vzdušje, ko so se vrstile
zgodbe njegovega življenja. Njihov
program je trajal približno petin-
štirideset minut. Nastopali so le
učenci višje stopnje, od petega do
osmega razreda.
Gostje večernega programa so
bili folklorni plesalci iz NedeUšča.
S svojim petjem in plesom so nam
predstavili svoj kraj. Točka je bila
naporna, saj je trajala celih štiri-
deset minut. Z rdečimi lici so
odšli z odra pospremljeni z bur-
nim ploskanjera Gledahški igralec
iz Maribora je z občutkom pred-
stavil Hlapca Jerneja. Tudi njegov
trud je bil poplačan z dolgim
aplavzom.
Ta zanimiv kulturni spored je
dosegel svoj namen, da nam
predstavi Ivana Cankarja kot ču-
stvenega človeka in pisatelja in se
ga bom zaradi njegove umetniške
vrednosti še dolgo spominjala.
Aleksandra Einfalt,
7. razred, Kidričevo
S SPREJEMA V
MLADINSKO
ORGANIZACIJO
Končno je napočil dan, ki bo
menda vsem sedmošolcem dolgo
ostal v spominu. Že dalj časa smo
se pripravljali na sprejem v mla-
dinsko organizacijo. V ponedeljek
smo se sedmošolci z avtobusom
odpeljah v Ptuj oz. v ptujsko
vojašnico; tam smo si ogledali
orožje, vojaki pa so nam o vsakem
orožju povedali nekaj zanimivosti,
lahko smo si ogledali notranjost
vojašnice. Ob 13. uri smo se zbrali
na Trgu mladinskih delovnih bri-
gad, kjer smo bili prisotni na
proslavi ob sprejemu v mladinsko
organizacijo. Pionirka, kmalu nato
mladinka Slavica iz Kidričevega je
dala v imenu vseh, ki smo bili
sprejeti v mladinsko organizacijo,
svečano zaobljubo.
Ob 17. uri istega dne so nam
mladinci markovske krajevne
skupnosti pripravili Cankarjev re-
cital v naši kinodvorani, nato pa
nas svečano sprejeli v svoje vrste.
Dobili smo izkaznice mladinske
organizacije in v spomin na ta
dogodek rdeče nagelje.
Proslavo ob dnevu mladosti smo
pripravili vsi učenci naše šole in jo
izvedli v torek - na Titov rojstni
dan. Najbolj zanimiva točka pro-
grama je bila vsekakor tista, ko so
učenci 2. razjeda prebrali svoje
čestitke tovarišu Titu: „Še mnogo
zdravih let med nami! Mnogo
Uspehov v tvojem posredovanju
med državami sveta! Zehmo, da še
mnogo let vodiš našo domovino!"
Slavica Pičerko,
7/b, OŠ Markovci
DF.l.ORK ISA NAŠI ŠOLI
RK je množična organizacija, ki
deluje na socialno-zdravstvenem
področju. Namen te organizacije
je, da pomaga vsakomur, ne glede
na barvo kože, veroizpoved in
narodnost. Vsako leto se v organi-
zacijo RK vključi vedno več novih
članov.
Tudi na naši Šoli je ta organiza-
cija zelo uspešna, saj ima vključe-
nih veliko mladih. Predsednica
podmladkarjev RK je Mojca
Demšar, mentorica pa Mimica Kor-
par. Podmladkarji RK na naši šoli
pomagamo ostarelim ljudem v naši
okolici pri delu in jih tako po svojih
močeh razbremenimo. Za 8. marec
smo čestitali 78 osamelim, starih
nad 75 let, za njihov praznik in jim
poklonili skromna darila, sodelo-
vali smo v vseh akcijah, ki jih je
priredil RK Slovenije. Tako nas je v
začetku leta veliko podmladkarjev
sodelovalo v akciji,,Zbiranje stare-
ga papirja". Zbrali smo veliko
papirja in denar, ki smo ga zato do-
bili, smo prispevali za socialno og-
rožene ljudi. Sodelovali smo tudi v
akciji ,.Zbiranje starih oblačil," ki
jo je priredil RK Slovenije, na enak
dan, za vso republiko. Kljub dežju,
je tudi v tej akciji sodelovalo veliko
naših podmladkarjev, ki so zbrali
veliko oblačil za socialno ogrožene
ljudi. Tudi za cvetlični dan smo bili
polnoštevilni in zbrali kar precej
denarja.
RK na naši šoli, je za učence se-
dmih razredov priredil dvajseturni
tečaj iz prve pomoči. Tečaj sta vo-
dila tov. Korpar in njegova žena
Mimica. Sestajali smo se dvakrat
tedensko. Ob zaključku smo
povabili tudi tov. ravnateljico in
tov. biologinjo ter jima pokazali
svoje znanje s katerim sta bili zelo
zadovolj ni. Nato smo vadili po
skupinah za tekmovanje. Vadili
.smo vse zelo natančno, ker nam je
tov. Korpar venomer pravil, kako
strogo bo ocenjevanje in kako do-
bro so pripravljene ostale šole.
Na sam dan tekmovanja smo pri-
šli v šolo z malo t.'-eme.Pred tekmo-
vanjem nas je pozdravil predsednik
RK Ptuj dr. Arko. Imeli smo srečo,
da smo izvlekli zadnje štartne šte-
vilke in nato še srečo pri žrebu slik,
čeprav smo bili na vse poškodbe te-
meljito pripravljeni. Naša prva in
tretja ekipa smo zasedli na H. ob-
činskem tekmovanju osnovnih šol
iz prve pomoči L mesto, druga eki-
pa pa si je z osnovno šolo Ivana
Spolenjaka delila H. mesto. Prejeli
smo pokal, torbico prve pomoči in
veliko knjižnih nagrad. Vse sodelu-
joče ekipe so pokazale veliko znan-
ja. Čeprav smo pričakovali visoko
uvrstitev se nam o prvem mestu niti
sanjalo ni. Tega uspeha smo bili ze-
lo veseli.
Tako sem vam na kratko opisala
delo RK na naši šoli in lahko ste
spoznali, da smo podmladkarji RK
0§ pripravljeni venomer pomagati.
Pred nami je še veliko akcij, ki se
jih bomo z veseljem udeleževali in
izpolnjevali vse naloge, ki nam jih
bo zadal RK.
DianaBohak,7/c,
OS ,,Franc Osojnik", Ptuj
ŠPORTNI DAN NATEMOSl.O
V petek 21. maja je bil na naši
Šoli organiziran obrambni dan šole.
Namen tega dne je bil, da se učenci
seznanimo z nekaterimi vojaškimi
veščinami in da pokažemo svojo
pripravljenost, ki bi bila v primeru
zračnega napada nujno potrebna.
Ob sedmi uri, 30 minut smo se
učenci višje stopnje zbrali na šol-
skem igrišču. Pod vodstvom
razrednikov smo si ogledali razsta-
vo lahkega pehotnega orožja. Ob 8.
uri smo se porazgubili po razredih
in pričakovali alarm. Ta se dolgo ni
oglasil in kmalu smo popolnoma
pozabili nanj. Ko pa smo ga zasli-
šali, smo vsi po vrsti zbezljali na
hodnik, od tam pa na šolsko igriš-
če, kjer so nas že čakali učenci nižje
stopnje. Tudi njih je pozneje dole-
tela enaka usoda. Po končanem
,,zračnem napadu" se je začel ori-
entacijski pohod. Zbrali smo se po
razredih določili vodje in njihove
pomočnike ter nestrpno poslušali
nasvete vodje in se čudno spogledo-
vali, kajti ena ura, čas, ki je bil do-
ločen za nekaj km dolgo pot, nam
jebil očitno prekratek.
Toda na pot smo kljub temu od-
šli. Kmalu se je pojavilia prva ovira
— strelišče, na katerem so se naši
fantje najbolje odrezali. Sledilo je
vprašanje: ,,Kaj ti pomeni beseda
MIR?" Preko radijskega oddajni-
ka smo sporočili 5 misli. Na to
vprašanje je bilo sporočeno veliko
odgovorov: mir je čas, ko ljudje
ustvarjajo tudi za druge rodove,
mir je enakopravno sožitje vseh na-
rodov. Učenci 3. razreda so celo
odgovorili, da je mir, kadar sta oče
in mati dobre volje. Nadaljevali
smo pot in se ustavljali ob nalogah:
ocenjevanje razdalje, iskanje skri-
tega predmeta, streljanje na gol,
nošenje ranjencev, iskanje pisma, v
katerem je bilo vprašanje: ,,Kateri
pisatelj se je rodil 10. maja pred
100 leti?" Kako lahek odgovor! Ja-
sno, da je to Ivan Cankar. Sonce je
neusmiljeno pripekalo in vsi znojni
smo se še pravočasno vrnili v šolo,
kjer nas je že čakala topla malica.
Danica Zupanič, 7/b,
OŠHajdina
MOJ PRIJATELJ
Doma imam papagaja. Ime mu
je Piki. Moj papagaj je lep in ga
imam zelo rada. Ko ga včasih
spustim iz kletke leta po sobi in
kljuva mamine rože. Mama se zato
jezi in Piki mora nazaj v kletko. Pi-
ki je tudi zelo pameten in je moj
dober prijatelj.
Valerija Kokol, 1/b,
OŠ,,Franc Osojnik", Ptuj
NAŠA ŠOLA
Naša šola je nova. Stoji pod
hribčkom. Je velika in svetla. Ima
mnogo učilnic, kabinetov in veliko
telovadnico. Najraje smo v telo-
vadnici. Imenuje se po Martinu
Koresu. Pouk imamo v dveh iz-
menah: dopoldne in popoldne. V
šoli je zelo prijetno.
Marinka Trafela,
2. b OŠ Martina Koresa
Podlehnik
SAMOlPRAVNI DAN
Zjutraj sem odhitel v šolo. Poča-
kal sem Gorana. Ta dan bova po,
učevala tehnični pouk in matemati-
ko. Ko sva prišla v zbornico, sva
najprej vzela dnevnik. Potem je no-
va ravnateljica imela govor. Po
zvonenju sva stopila v razred. Ou
začetka disciplina ni bila dobra, a
se je potem popravila. Tudi orodja
vsi učenci niso imeli, pa so si ga Iz-
posojali. Drugo uro sva spajkala.
Nato je bila malica. Po malici sem
odšel v zbornico. Tovariš mi je dal
folije, učne lističe za pouk matema-
tike. Potem, sem odšel po grafo-
skop. Ko se je ura pričela, je Goran
najprej razdelil učne lističe, te so
učenci rešili. Potem sem pričel pou-
čevati o trikotniku. Goran je vse
kazal na grafoskopu. Tako se je
ura hitro iztekla. Predelala sva vso
snov le nalogo sva pozabila dati.
Naslednjo uro sva vse to ponovila v
paralelki, le vlogi sva zamenjala.
Sedaj sem imel še eno uro pouka
v vlogi učenca. Bila je ura anglešči-
ne. Najprej smo dobili nazaj angle-
ške zvezke. Potem je tovarišica pre-
gledala nalogo. Nekatere učence je
tudi vprašala. Ura je hitro potekla.
Želim, da bi še večkrat imeli takšen
samoupravni dan, kar je verjetno
želja vseh učencev. Na popoldanski
konferenci so novi učitelji poročali
tudi o disciplini. Le v dveh razredih
disciplina ni bila najboljša. Čistilci
so bili tudi pohvaljeni. Učiteljski
poklic je zanimiv, a za njega se ne
bi odločil, ker je težak in zahteva
preveč priprav in dela, predno
stopiš pred učence.
Rafko Gulin,
OŠ ,,FrancOsojnik", Ptuj
TlfDI JAZ SEM UČILA	'
Prišel je težko pričakovani 28.
maj, ko smo imeli na šoli samou-
pravni dan. Ze mesec dni smo se
dogovarjali, kako bo ta dan pote-
kalo delo na šoli.
Jaz sem imela določeno, da bom .
učila slovenski jezik v petih razre- .
dih. S pripravami je bilo veliko de- ;
la. Noč pred tem dnem sem slabo
spala. Vzrok temu je bila skrb, ali
bodo ure potekale v redu. Prvi dve
uri sem bila še učenka, tretjo uro pa
sem že učila. V svoje delo sem se
hitro vživela. Snov, o kateri smo se
učili, ni bila težka. Učenci so prid-
no poslušali. Uro je enkrat zmotila
ravnateljica Tanja Nikolovski. ki je
prišla pogledat, če ura v redu pote-
ka. Tudi vse naslednje ure so v redu
potekale. Predelali smo vso snov.
Med odmori smo učenci — učitelji
bili v zbornici ali pa smo bili v raz-
redu z učenci. Tudi malica je bila
dobra. Na ta dan tudi čistilke niso
mirovale. Šola je bila lepo
počiščena.
Popoldan, ob 4. uri, smo imeli
konferenco. Pogovarjali smo se o
našem delu. Med drugim smo skle-
nili, da postane samoupravni dan
tradicija naše šole, kar si želim tudi
jaz. Zanimivo je bilo poslušati, ko
smo ,,mladi tovariši učitelji" poro-
čali o svojih vtisih in morebitnih
poklicnih željah. Dve tretjini ,,pre-
davateljev" si ne želi postati učitelj,
ker je delo zahtevno, rabi mnogo
osebnega truda in živčnega napora,
v družbi pa je trenutno poklic
vzgojitelja premalo ovrednoten.
Leonidačebek,
OŠ ,,FrancOsojnik", Ptuj
TEDNIK - četrtek, 17. junija 1976
7. stran
Andrej Marine obiskal
Ptuj in Ormož
v ponedeljek 14. junija 1976
dopoldan se je mudil na krajšem
obisku v ptujski in ormoški občini
predsednik izvršnega sveta
SR Slovenije inž. ANDREJ MA-
RINC, ki so ga spremljali še Drago
Petrovič, član izvršnega sveta in
predsednik republiškega komiteja
za energetiko, Milovan Zidar, re-
publiški sekretar za kmetijstvo in
gozdarstvo ter Brane Musar, šef
kabineta predsednika izvršnega
sveta.
V delavskem domu FRANC
KRAMBERC.ER v Ptuju se je
predsednik Marine sestal ob 9. uri
dopoldan z nekaterimi predstavni-
ki družbenopolitičnega in gospo-
darskega življenja ptujske občine.
Predsednik občinskega izvršnega
sveta inž. Franjo Gnilšek je gosta
seznanil z gospodarsko in socialno
strukturo ptujske občine ter mu
celovito prikazal posamezna pod-
ročja Slovenskih goric in Haloz, ki
sodijo med manj razvita območja
v Sloveniji ter Dravsko in Ptujsko
polje. Pri tem je tovariš Gnilšek
poudaril, da je naša glavna naloga,
da znotraj našega prostora in z
lastnimi napori sledimo cilju
zmanjševanja razlik.
Načelnica oddelka za plan in fi-
nance skupščine občine Ptuj Jožica
Carmanova, je govorila o prizade-
vanjih na področju planiranja v
naši občini, predsednik občinske
skupščine Branko Gorjup pa je
posebej govoril o tem, kako smo si
v ptujski občini smelo zastavili na-
loge ob vpisu ljudskega posojila za
ceste, ki ga bomo vpisovali kar na
100 vpisnih mestih in bomo morali
v naši občini vpisati posojila za 25
milijonov dinarjev. Več kot 60 "7o
vpisnih mest je že aktiviranih, v
ostalih pa bo akcija stekla v nas-
lednjih dneh in mora biti končana
do konca tega meseca.
Predsednik republiškega iz-
vršnega sveta Andrej Marine, se je
zahvalil za izčrpno poročilo, zani-
malo pa ga je predvsem, kako je s
tekočimi gospodarskimi gibanji v
organizacijah združenega dela in
kako le-te premagujejo težave, ki
so nastale z novim obračunskim
sistemom, kako je s planiranjem v
OZD in kateri razvojni problemi
so vse vključeni.
Predsednik gospodarske komisi-
je pri komiteju OK ZKS Ptuj,
Martin Učakar je gostu dodatno
pojasnil nekatere bistvene kazalce
gospodarjenja v prvih petih mese-
cih letošnjega leta, o njih pa je go-
voril tudi direktor službe družbe-
nega knjigovodstva — podružnice
Ptuj inž. Milan Kneževič.
Tovariš Marine je nato govoril o
integracijah ter ob tem naglasil, da
bomo lahko cilje, interese in ena-
kopravnost na tem področju vspo-
stavili samo z dohodkovnimi od-
nosi, kar je tudi bistvena vsebina
osnutka novega zakona o združe-
nem delu. Zatreti moramo poskuse
zapiranja v občinske regionalne ali
republiške meje ter si prizadevati z
vertikalnim povezovanjem, da ne
bo naše gospodarstvo odvisno od
finalistov, kar je prav tako osnova
dohodkovne povezanosti. Zado-
voljen sem, je povdaril tov. Ma-
rine, da planiranje prerašča kot
potreba od krajevne skupnosti do
delovnega človeka v vseh sredinah.
Pri akciji vpisa cestnega posojila
pa je dejal, da vidi, da je največja
stimulacija ravno — preseči plani-
rani znesek. F^ozitivno je ocenil
tudi tekoča gospodarska gibanja,
pri čemer je treba vstrajati in si
prizadevati, da bo imel nov način
plačevanja še ugodnejše finančne
rezultate.
Po tem razgovoru si je pred-
sednik republiškega izvršnega sveta
Andrej Marine ogledal novi go-
stinsko turistični center v Ptuju,
nato pa se je s svojim spremstvom
in gostitelji odpeljal na gradbišče
nove hidroelektrarne SREDNJA
DRAVA 11 v Forminu, kjer so ga
poleg predstavnikov dravskih elek-
trarn pričakali tudi družbenopoli-
tični delavci ormoške občine,
kamor je tovariš Marine krenil po
krajšem bivanju v ptujski občini.
V Ormožu se je pogovarjal tudi
s predstavniki združenih elektro-
gospodarskih podjetij Slovenije, ki
so ga seznanili z nekaterimi vpra-
šanji elektroenergetskih objektov,
ekonomsko finančni situaciji
elektrogospodarstvu in s prizade-
vanji za racionalno uporabo elek-
trične energije. Ob tem je bilo po-
sebej povdarjeno, da morajo biti
investicije končane v predvidenih
rokih za kar bo potrebno rešiti še
vrsto odprtih vprašanj kot so po-
sebna uvozna dovoljenja za opre-
mo, ki je ni na domačem tržišču. V
pogovoru z Andrejem Marincem je
bilo poudarjeno, da moramo dati
energetiki v naslednjem srednje-
ročnem obdobju prioritetno mesto
in ji zagotoviti vse pogoje za ne-
moten razvoj.
Marjan Sneberger
Foto: Ivo Ciani
Posvetovanje o osnutku zakona
o združenem delu
Društvo računovodskih in
finančnih delavcev Ptuj—Or-
mož je v okviru svojega
rednega programa dela, 8.
junija (popoldan) organiziralo
za svoje člane v narodnem
domu v Ptuj u posvetovanje o
osnutku zakona o združenem
delu.
v nedeljo, 20. junija 1976, se
bodo v Juršincih, sredi Slovenskih
goric, zbrali predstavniki kmeto-
valcev iz vse Slovenije. Na ta dan
bo namreč v Juršincih občni zbor
Zveze kmečkih društev za vza-
jemno pomoč Slovenije.
V sodelovanju z delovnimi orga-
nizacijami in zavodi, ki se ukvar-
jajo s knjetijsko proizvodnjo, je
društvo kmetov za vzajemno po-
moč, eno prvih društev te vrste v
Sloveniji, organiziralo bogat
kulturnozabavni program. V njem
bodo sodelovali: godba na pihala
iz Bučkovec, mladinski pevski zbor
osnovne šole Juršinci, folklorna
skupina iz Markovec in moški pev-
ski zbor iz Dornave.
Posebej bo organizirana tudi
razstava kmetijskih strojev in
prikaz najsodobnejšega načina sili-
ranja zelene krme. Po kulturnem
programu pa bo tovariško srečanje
članov kmečkih društev in skup-
nosti za vzajemno pomoč iz vse
Slovenije z živinorejci iz ptujske
občine. Zagotavljajo tudi, da bo
prireditev ob vsakem vremenu,
upamo pa, da bo vreme kmetom
naklonjeno.
FF
Presenetljiva udeležba, zbra-
lo se je 115 računovodskih in
finančnih ter drugih delavcev,
dokazuje veliko zanimanje za
osnutek zakona.
Program posvetovanja je
zajemal le prvi dve poglavji
osnutka zakona, ki obravna-
vata pridobivanje in razpo-
rejanje dohodka in poglavje o
oblikah združevanja dela in
sredstev.
Vsebina navedenih poglavij
je ekonomske narave. Prinaša
namreč številne novosti, ki
bodo bistveno vplivale na
sedanji obračunski sistem.
Posledično pa bodo zahtevale
spremembe predpisov o knji-
govodstvu v delovnih organi-
zacijah in TOZD.
Posvetovanje je razen sploš-
nega, imelo tudi instruktažni
značaj, saj bodo računovodski
in finančni kadri aktivno
vključeni v skupine za
tolmačenje navedenega za-
kona v delovnih organizacijah.
To svojo nalogo bodo uspešno
opravili le, če bodo temeljito
razumeli in vedeh prikazati
družbeno ekonomsko \^ebino
kategorij, kijih uvaja osnutek
novega zakona.
Društvo bo pripravilo tudi
pripombe k osnutku zakona
ter jih posredovalo SZDL in
združenju računovodskih in
finančnih delavcev SR Slove-
nije.
Posvetovanje sta zelo uspeš-
no vodila A. Majerič in mg. J.
Sekulec, prof. VEKŠ-a v Mari-
boru.
Na pomembnost in namen
sedanjih razprav o tem
pomembnem zakonskem aktu
je posebej opozoril prof.
dr- Ciril Miki.
F. L.
V soboto je bilo odprto ptuj^o kopališče. Čeprav ni bilo posebne reklame seje že prvi dan
prišlo „zdravit" in osvežit veliko domačinov pa tudi gostov od drugod. Naš fotoreporter je
mravljišče v bazenu in okrog njega posnel iz višine.
Foto: L Ciani
8. junija 1976 ob 10.45
se je na Ormoški cesti v Ptuju,
v neposredni bližini avto-
pralnice pripetila huda pro-
metna nezgoda s smrtnim
izidom. Voznica osebnega
avtomobila, Štefka Krajnc iz
Apač, je vozila po Ormoški
cesti iz smeri Budina proti
Ptuju, ko ji je z leve strani v
smeri vožnje pritekel čez
cesto iz pekarne osemletni
otrok J. K. iz Lovrenca na
Dravskem polju. Voznica je
otroka zadela s pokrovom
motoija in je po 34 m vožnje i
padel na cestišče. Pri nesreči
se je tako hudo poškodoval,
da je pozneje umrl v ptujski
bolnišnici.
Istega dne se je ob 14.30 v
Mesmem vrhu pri Ptuju
pripetila huda prometna ne-
zgoda. Voznica osebnega
avtomobila Roza Kumer iz
Placarja je peljala po cesti IV.
reda iz smeri Ptuja proti
Placaiju. Na Mestnem vrhu,
pri hišni številki 26, je v
desnem nepreglednem ovinku
zapeljala na levo, v tem
trenutku pa ji je nasproti
pripeljal otrok I. M. rojen leta
1966, iz Mestnega vrha; vozil
je kolo z motoijem. Otrok se
je v nesreči hudo telesno
poškodoval, nastatala je ma-
terialna škoda 6500 dinarjev.
Na Selški cesti v Ptuju seje
12. junija ob 11.20 pripetila
nezgoda, v kateri sta bila
udeležena Anton Goričan, iz
Pobrežja, kolesar in Marjan
Mohorko iz Jurovc, voznik
kolesa z motoijem. Vzrok
nesreče še ni znan. Pri
nezgodi se je hudo telesno
poškodoval kolesar Goričan.
MG
vreme
do nedelje, 27. jumja 1976.
Zadnji krajec bo v soboto,
19. junija ob 14.15.
Napoved: Do ponedeljka bo
lepo in vroče. Okrog torka, 22.
junija, TO verjetne nevihte, nato
pa bo spremenljivo m hladnejše
vse do 27. junija.
Sonce stopi v znamenje raka
21. junija ob 7.24. S tfem se
začenja poletje. Dan bo dolg 15.
ur m 45 minut. Do 30. jumja se
boo dan skrajšal za 4 minute.
Do zaključno 1. juhja -bo
preteklo 183 dni in 183 dni še
nam preostra v tem letu.
Alojz Cestnik
I Rodile so:
Marija Vilier, Bratonečice 19 -
i Alojza; Majda Mann, Žerovinci 22
! - Suzano; Elizabeta Mere, Vel.
Okič 31 - Martina; Agata
Ambruš, Vel. Nedela 12 -
; Manko; Ana Podkrižnik, Zg.
; Hajdma 109 - Iriso; Kristina
; Bezjak, Oslaševci 36/h - dekhco;
' Anica Kodrič, Stojnci n. h. -
dečka; Rafija Omerovič, Trg
svobode 2 - Elviro; .\lbina
Sijanec, Biseijane 14, G. Radgona
I - Sabino m Klavdijo; Veromka
Zem^ič, Lača ves 9 - deklico;
Terezija Ž uran. Gradišče 143 -
i dečka; Marija Korošec, Lešje 27-
dekhco; Lidija Kovačič, Greg. dr.
, 6 - Tamaro; Elizabeta Brumen,
i Trnovski vrh 14 - dečka; Martina
I Korpar, Mezgova 53 - dečka.
m ROKE:
Silvo Zavec, Maistrova 10 in
Ljuba Plohi, Brstje 19; Franc
Pušnik, Loka 44 in Darinka
Topolovec, Kungota 27; Martin
Valentan, Njiverce 30 in Franči-
ška Jerenko, Slovenja vas 8;
Mladen Racič, Kungota pn Ptuju
85 m Zdenka Muznik, Kungota
pn Ptuju 85; Alojz Majcen,
Bodkovci 18 in Frančiška Petek,
Savd 2.
UMRLI SO:
Antonija Ritonja, Poštna 3,
Onnož, roj. 1906, umrla 8. junija
1976; Jožef Krušič, Tmovd 8,
roj. 30. aprila 1968, umrl 8. junija
1976; Kazimir §arkoezy George-
vič, Vrazova 4, Ormož, roj. 1902,
umrl 3. junija 1976; Evgen
Horvat, Centiba 17, Lendava, roj.
1919, umrl 9. junija 1976; Jožef
-Vedemjak, Volkmerjeva 10, roj.
1889, umrl 12. junija 1976; Urša
Jurgec, Videm 27, roj. 1899,
umrla 13. junija 1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj,
Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava: telefon (062) 77-079, Celotna naročnina
znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK
med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.
KIDRIČEVO
Mladinska pesem je že od nekdaj bila tista, Id poživlja in
vzhiti vse Ijibitelje lepe slovenske pesmi. Mlada grla
razveseljujejo staro in nilado z ubranim peljem ob vsakem
trenutku in ob vsaki priložnosti.
Tak mladi zbor obstoja tudi v Kidričevem in ga neumorno
vodi Majda Muhičeva, ki s svojim nastopom in ljubeznijo do
lepega petja zna iz mladih iztisniti še tako zahtevno pesmico, ki
dvigne staro in mlado, ^'se tiste, ki znajo ceniti in vrednotiti
njihova prizadevanja.
Generacije se menjavajo, neumorna Majda pa še vedno
vztraja na svojem kulturnem poslanstvu in jo kot t^o poznamo
tudi na drugih področjih. Prav zato ji v imenu bralcev Tednika
tudi v bodoče želimo še mnogo prijetnih uric med svojimi pevd
in pevkami z željo, da bi nas na naših odrih še razveseljevala s
takim mladinskim zborčkom.
F.Meško